f» pošti prejeman: za xelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ Setrt , , 6 „ 50 , mesec , i „ 20, '/upravništvu prejeman: za selo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , četrt , , 6 , — , »esec , 1 „ 70 „ Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarje1 e ulice St 2. Rokopit. ne vračajo, tiefrankovi '-ma ne »sprejeli. . llrednlitvo je v Semenskih ulicah fit. 2,1., 17. I> ha ja veak dan.izvzeinSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. 148. V Ljubljani, v torek 1. julija 1902. Letnik XXX. propad Belokrajine in belokranjska železnica. IV. Pred vsem, ako hočemo dobiti železnico v Belokrajino, moramo skrčiti svoje zahteve na to, kar je dandanes v tem oziru mogoče doseči. Divši finančni ministerDunajewski, jeden najmodrejših državnikov, kar jih je sploh kedaj imela Avstrija, izustil je v neki državnozborski debati krilatico: »Die Politik ist die Kunst des Moglichen mi Staate«. Zlata ti beseda velja pa tudi v železniški politiki, in zlasti pri tako trnjevem vprašanju, kakor je železnica belokranjska, je niti za trenutek ne smemo prezir&ti. Dajmo torej vsaj za sedaj slovo tistim željam po zvezi b Karlovem in celo vzdramimo se iz eladko-zapeljivih sanj, katere nam žb kažejo Metliko neposredno spojeno s Carigradom ter nem predstavljajo orientni ekspresni vlak, kako z viharno hitrostjo mimo Kumpmattlja buči proti Zlatemu rogu! No zabimo, da sa pri-klopitvi belokranjska proge na ogrsko že-leznično omrežje protivi ne le naša vlada, temveč tudi — dolenjska žoleznica. Njen predsednik, baron S c h w e g e 1, kateri po pravici slovi kot jeden najiabornejših veščakov v železniških vprašanjih, sprego voril je pred sedmimi leti v Kranjskem deželnem zboru pomenljive besede ; \viire auch sehr bedenklicb, vvenn man heutc die Ent\v.'cklungifah;gkcit der Unterkrainer Bah-nen unttrbinden wollte ('u-ch d:e Anlruge einer Verbindung mit Karlatadt, welche n i c h t bloss f ti r dio Unterkrai ner Bahnea, sondern auch f ii r T r i e s t unter den g o g e n \v a r t i gen Verhiiltnissenmitden g r o s s • ten Nachtheilen verbunden wiire« Te besede so tako iasne in precizne, da jim sploh kementara več ne bi trebalo. In vendar jih hočemo še nekoliko pojasniti, baš radi tega, ker znamo, koliko iluzij vlada glede karlovškega prometa zlasti na Belokranjskem. Ljudem sa včasih dozdeva, i L Karlovca bedo se širok prometen veletok kai" izlil na žoleznične tire dolenjskih prog. Kako ljuto so varajo ! Istina sicer, da bi se nekoliko hrvatskih prešičev ali goved poši- ljalo po naši železnici proti zapadu in jugo-zapadu, — v slučaju namreč, da tega ne prepreči navadna mejna »zaprtija«, •—istina tudi, da bi nekaj vagonov žita se iz Karlovca vozilo do Ljubljane, ali glavni promet dolenjskih železnic v današnjih razmerah, naS les potegnil bi se na ogrsko državno železnico, do reškega pristanišča. Vzemimo na pr. ogromne količine tovora, katere oddaja knez Auer-spergova velikanska parna ž«ga na Rogu! Sedaj se vrši ves dotični promet od Straže počenši do Ljubljane skozi po deleniaki železnici in blago vozi se po njej celih 58 km, predno prestopi v Ljubljani na južno ali na državno železnico. Kakor hitro se pa podaljša dolenjska proga do Karlovca, se c'a trditi z matematično sigurnostjo, da so niti en h 1 o d z Roga in sas9dnih deviških gozdov nc bi več oddal preko Straže-Novega mesta, temuč ves ta znameniti promet potisnil bi se preti vzhodu, in za dolenjsko železnico nastala bi nevesela posledica, da bi imela tovoriti mesto 58 km. lo še komaj 35 km.! Vsled tega mora dolenjska železnica odločno protiviti se zvezi s Karlo\com, in Belokranjci bodejo le tedaj jo imeli za zaveznico in podpornico, ako uredi svoj železniški projekt tako, da ne boda na škodo obstoječi progi dolenjski. Lto tako ;e absolutno potrebno, d.i na Belokranjskem potihne medsebojno zavidanje, tekmovanje in prepiranje glede železniške tragp. Saj nam bode še dovelj preglavice delala kontroverza, ali naj se belokranjska proga od dolenjske železnice odcepi pri Novem mestu ali pri Straži. O tem [repornem vprašanju molčimo danes, svoje osebno stališče označili smo že pred sedmimi leti v deželnem zboru ter vstra-jamo pri njem, dokler ee ne ovržejo naši argumenti. Bržkone bodo v tem oziru odločila dejanska podpora, katera so svoj čas privošči železnici z ene in druge strani. Ali vsaj na Belokranjskem mora potihniti ona malenkostna samopasnoat, tista brezobzirna grabi.žljivost, katera le po lastnem dobičku hlapne, ne zmeneč se za to, ali gre vsled tega v nič sosed in rojak! Kaj je hasnil do-tičnim interesentom ugovor proti določeni železniški črti, kojega so 30. avg. 1896 v obliki prošnje bili izročili deželnemu od boru? Mari so je ustreglo njihovim željam? Kaj že, edini uspeh je bil, da sta poglasno se i/javila deželni odbor in deželni železniški svet, tla — stvar še nigodna! Uprav ta usodna napaka je prouzročila, da jo deželni odbor pod to pretvezo mogel iznebiti se dne 16. lobr. 1895 danega mu naročila, žo v prihodnjem letu natančne predloge staviti o deželnem prispevku k dobavi stavbene glavnice! S površja mora tedaj izginiti vsaj v tem pogledu sleherno nasprotovanje zlasti mod belokranjskima meBtoma, med Metličuni in Črnomaljci. Do obeh mest je potegniti železniški tir, ali pri tem jo uvaževati, da železniška proga do Metlike ne sme biti tako dolga, da bi naposled ondotnemu trgovcu ali posestniku bolj kazalo, po državni cesti tovoriti svoje blago v Novo mesto, mesto da ga izroči na železniški postaji. In sedaj še znamenita točka: nor-malnotirna ali ozkotirna belokranjska železnica! Nam se dozdeva, da se duhovi prav po nepotrebnem razgrevajo radi tega vprašanja. Povsem naravno ja, da normalnotirna proga bolje služi prometnim potrebam, in tedaj zastaviti jo vso sile, da zadobi Balokrajina normalni tir. V tem slučaju bi železnica z minimalnim ra'Ire,v, '50 m. ter t, daljino 58 klm. stala približno 6 3 milijonov kron. Toda rcciino, da navzlic vsem žrtvam deležnikov, navzlic veleduSni deželni podpori in primernemu državnemu prispevku se vendar ne bi dala zagotoviti cela potrebščina, — kaj storiti v tem slučaju? Alternativa se tedaj g'asi: ali sploh za sedaj opu3titi miaol na železnico ter zadovoljiti se z navadnimi občili, okrajnimi, deželnimi in državnimi cestami, ali pa odločiti se za cenejšo železnico z ozkim tirom. Pri tej je bila svojo dni potrebščin* proračunjena na približno 42 milj. kron, tedaj bi se dalo že pri zgradbi prihraniti 2 1 milj. kron, poleg tega pa je tudi ves obrat na taki železnici mnogo bolji kup. Razmero pri fmaneovanju belokranjske železnico naj toroj odločijo to preporno pitanje. Vendar ne bi Belokranjci po našem prepričanju tudi v slučaju, da bi bili naposled le primorani, sprijazniti se z ozko- tirnico, žo z ozirom na bodočnost, uvažovaje naravni značaj in poklic belokranjsko proge, nikoli ne srneli odnehati od zahteve, naj se ista vsaj profiluje ter izvrši z normalnim t r a g o j p m, Ako se ugodi taj zahtovi, potem bode o svojem času, kadar bodo odstranjene znane nezdrave razmere med obema avstrijskima državnima polovicam*, brez posebnih težav in troškov mogoče, belokranjsko železnico prirediti tako, kakor je primerno trgovinsko — in železniško politički važnosti te proge 1 * * # Končamo svoje članke, narekovane po gorskem čutu za zapuščeni naš belokranjski svet. Apelujemo na hrabrost Bolokranjcev, na utrjeno njih energijo, b o d r i v š i jih k napornemu složnemu, pogumnemu delu. Uverjeni smo, da jim sodelovanja nihče ne odreče, tudi če stanuje tostran Gorjancev, kakor hitro ljubi belokranjsko rojake ter se zaveda tužnega njih položaja! Na Kamnu 27. jun. 1902. F r. Š u k 1 j e. „Lega" fepena. Iz Trsta, i)U. jun. Občni zbor šolskega društva »Lega Nazionalc« v Trstu pomeni vso v v$em lep fiasco italijanske komore. Kder čita poročilo v »Piccolu«, bi tega seveda ne verjel, kajti ta liot je ve-doma iztikal lo jasne strani, a modro zamolčal vse, kar jo komori neprijetno. Pred vsem je bila udeležba od strani delegatov jako skromna. Vaš poročevalec je naštel ob uliodu v magistrat, po zborovanju, k večjemu kakih 300 oseb — dime nobeno, dasi so jim bili pripravili posebno sedoža na zborovalisču. To jo bilo dopoldne ob 11. uri, ko so na velikem trgu koncertirale rezne godbe iz mesta in bližnje Istre pod »italijansko krono«. Paviljon za godbo je bil namreč napravljen v obliki italijanske krone — s tržaškim »melonom« na vrhu. B I jo oprem- LISTEK. V Toplice! P i e š č a n i, 20. jun. " (.Daljo.) S ponočnim vlakom, ki jo najhitrejo pobira, som zapustil domovino. Rad bi bil saj za par ur na uho legel, in sem premišljeval, kako bi se dalo to izvesti. Na podlagi pregovora, da se z zlatim ključkom odprejo sleherna vrata, sem poskusil srečo. Slo je. V najlepšem vozu sem dobil samostojno spalnico in sladko spal čez tri deželo. Sele proti jutru, ko je začol vlak sopihati navkreber v Semering, sem ae zbudil. Bilo jo krasno jutro, prvi solnčni žarki so oz!a-čevali gorsko vrhove na desni in levi in rosa na travi in drevju se je lesketala v kristalni svetlobi. Dobrotljivo nebo mi je vcepilo globoko v prsi ljubezen do prirode in umetnosti in hvaležen sem, da mi je pri-družilo to angelje-tolažnike. Občudoval sem vzporedno nasajene mlade gozdo smrek in hoj. Ta drevesa so mi posebno pri srcu. V V koniferah se zrcali vzvišena mogočnost Stvar-nikova. S svojimi kvišku hreponečimi piramidalnimi vrhovi nam kažejo kakor goro proti nebu in kličejo človeku mogočni in pomenljivi »Sursum corda«. Občudoval sem orjaško gradnjo tega kosa železnično proge. Genijalni stavitelj Ghega je popolnoma za služil, da so mu na najvišji točki (880 m), postaji Semering, postavili spomenik : reliefno oprsje na kameniti plošči. Letovičarji Be pogostokrat z Dunaja semkaj vozijo, da se naužijejo čistega gorskega zraka. Hotel Panhans jo na jako dobrem glasu. Celo Nj. Veličanstvo sam presvetli cesar je 18. t. m. po obisku Elizabelno cerkvice na nižieav-strijskem Snežniku (Hochschneeberg) obedoval v planinskem hotelu Panhans ovem. Zanimivo jo cesarja pozdravila neka gospodična v narodni obleki. Podala mu je šopek planinskih cvetlic in v tamosnjom dialektu govorila pesemeo, kttero zadnja kitica se ljubko domačo glasi : ,,Stalt dass mir reden viel, Wollen wir fein beten stili Fiir unsern giiatig'n Herrn, Dass er uns lang no' bleibt' Mir liab'n ihn allo gern." Dubila je od cesarja v spomin zlato ovratno verižico z medaljonom, ki ima vdelano njegovo ime. Tudi Panhans je dobil v priznanje za izborno postrežbo briljantno naprsno iglo z začetnimi črkami cesarjevega imena. Obbtali smo na postaji Gloggnitz. Tu mo sprevodnik prijazno opozori, da me na more več pustiti samega, in preložil mo je v voz, ki je bil precej močno zaseden. Vendar mi jo bilo drago, da sem tu prvikrat v življenju slišal arabski govoriti. Kramljali sta dve mladi dami iz Kajire, ki sta znali pa tudi prav dobro nemški. Arabščina mi jo milejše zvenela na uho kot na Ogrskem dolgobesedna madjarščina. Ob pol sedmih zjutraj jo vlak pridirjal na Duna;, kjer jo bil dogovorjen sestinek z bratom, ki v s'avni avstrijski prestolnici uradujo. Prav veael sem bil, da sva mogla pri zajutrku izmenjavati razne novosti, kako se godi tomu in onemu. Ker sem bil že poprej enkrat 8 dnij vkup na Dunaju, me ni prav nič mikalo, topot ogledovati žo znane znamenitosti. Strastna želja po zdravju mo je gnala naprej proko ogrsko meje. II. Okoli 8. uro jo vlak odkuril po progi Dunaj-Silcin (Csolna), ki direktno vozi mimo kopališča Pieščani. Z napeto pozornostjo sem opazoval dunajsko okolico in želel si stotero oči, da bi tem več vtisov zarezal v spomin. V daljavi sta so vspenjala nad mestom zvonik sv. Štefana (136 m) in kupola rotundo (84 m) : mogočni, veličastni stavbi. Najvišjn stavba na svetu jo, kakor ziano, E lTulov stolp v Parizu, ki s svojim vrhom (300 m) že kar oblake praska. Dunaj se razprostira na ogromnih tleh in iz središča no prideš izlepa na periferijo. Stolpi raznih fabrtk n;\ vseh krajih štrlijo kvišku ; iz vlaka lahko čitaš napise v obližju, kjer so proizvaja Sirg's Kalodont in neštevilni drugi kupčijski predmeti. Polog železnice ae raztezajo žiroke, iepo obdelane njive, vse v ravnih črtah. Pšenice som videl ogromna polja. Dunaj z 1'/» milijonom prebivalcev precej potrebuje, in to, kar okolica v mesto odda, jo koinaj kaplja v morju. (Konec prib.) /jen z raznimi izzivajočimi emblemi, posebno mnogo je bilo italijanskih grbov-kri-žev. Tudi laških narodnih barv je bilo pre cej videti, zlasti na balončkih. Oči policije tega seveda niso opazile . . Godba jo bila, kakor trda strokovnjaki, mizerna, ljudstvo pa, izvečine radovedneži iz delavskih slojev vseh narodnosti, apatično. O dohodu signo-TiV pred magistrat se je slišalo nekaj vzklikov, a tako tihih, da jih zopet ni čulo uho policije; tudi nekaj ploskanja je bilo, a vse tako nedolžno, da je policija zaslužila res hvalo, ker se ni ešufirala radi takih bagatel. Tramvaj seveda ni vozil, pa ne morda iz ozirov na gnječo, ki W vladala, ampak iz drugih razlogov. Zato pa so vozili mimo »patentne« vozove slavnega »koprtfora« — Bpocijaliteto tržaško, univerzalno smetišče, ki 8e sprehaja v mnogih eksemplarih po Trstu ob vseh urah belega dne, tudi ob nedeljah Pa ne mislite, da je zato Trst čisto mesto ! Toliko nesnage no najdete niti v orijentu. Magistrat je hotel le pokazati gostom svojo patenta vredno naprednost! Ob koncertu, oziroma ob dohodu delegatov v magistrat mi je rekel nek italijanski delavec: »Zvečer bo morda lepša demonstracija« In tako je bilo. Ko je nok pored-než ziklical z magistrata: »Viva Trieste ita-liana!« odgovorilo mu je tisoč glasov: »Ab-basso Ia camorra !« (Morda je bil ta glasnik siavni hislorik Hortis, kajti znano je, da nihče tako ne pači zgodovinsko resnice, kakor biatoriki.) In pot:m so zapeli legino himno — lu-cua a lucendo — in odgovorila jim jo delavska pesem treh tisoč socijalistov, ki so prihajali na korzu proti velikemu trgu. Uslužna policija jih je začela razganjati in v občem pobegu je deževalo »batin«, katerih pa niso dobili socijalisti. Policija je slepo-miškala, a uradni »Piccolo« ni še nam sporočil, kolikokrat in koga je zadela. Kavarne so se izpražnjevalo, hišna vrata se zapirala —tudi niagistratova — in gospoda od »Lege« so šli luč, z akordi dwla\ske himne v ušesih in z odtiski delavskih pesti na licih. Največje veselje so gospoda o tej priliki pripravila zboru nedolžnih žabic ali re-gelj, ob modernem spomeniku pred glavno pošto. Tem se je namreč ža huda godila. Mislile so se namreč ž s preseliti v »odrešene« kraje, kajti tukaj nimajo niti — luže. Toda na čast »Lege« je tudi regije porosil blagoslov Bloveneke »Brojence«, »vodoskok« je »padal« nanje in regije so hvaležno za-regljale »lega, lega«, kar bi se pa tudi lahko tolmačilo kot »lej ga, lej ga«, šentjakobski okraj namreč, kjer že tedne primanjkuje kapljice pitne vode. Tako je v Tratu! Slovenske delavko morajo hoditi ure daleč in čakati več ur na kapljico vode, »Legi« ali »rc-gi« na čast se pa razsipa. Celi okraji so brez najmanjše »brljuzge«, a »Legi« na čast se »spaudira« plin iz mestne plinarne pod laške balončke in podobne embleme iredentistov, da je veselje. Petdeset tisoč delavcev životari v najhujši bedi v očigled neznosni draginji, kije posledica neverjetne visokih mestnih doklad, deset tisoč jih stavka, ker ne morejo več dihati, — kamora pa nakazuje 10.000 kron za razsvetljavo miniaturne »pi®*7a grande«, za bankete in žampanjec, ker so nas obiskali zastopniki — nepolitične »Lege«, ki ima v svojih šolah tri četrtina tujerodnih otrok. Vse to vidi ekacetenca Grosa in adju-tant mu svetnik Fussich, in vendar se še nočeta skrili — za pozornico! Zavarovanje za starost. n. Prav tako zavarovalnico za starost in onemoglost so 1. 1851 ustanovili na Francoskem. Ta zavod — »caisse do retraite« — je namenjen za revnejše ljudstvo, katero dobiva po preteku določenih let tudi določeno letno zavarovalnino ali rento. Ta franooski zavod se je tekom let jako lepo razvil in razširil. Enak zavod so 1. 1888 povodom kletnega vladanja našega presvetlega cesarja ustanovili na češkem. Deželni zbor češki je n8mreč dovolil 500.000 gld. ali milijon kron za deželno zavarovalnioo, pri kateri naj bi si ubožnejši ljudje, v prvi vrsti k m e t j obrtniki in delavci, z.i stara leta zavarovali ali zagotovili do smrti gotove letne prihodke ali rente. In kako so te zavarovalnice osnovane? Prvo načelo je, da se zavarujejo za starost in onemoglost le revnejši ljudje; najvišji letni dohodek ali renta za starost ne sme presegati zneska 360 gld. Torej osebe, ki žive od dela svojih rok, morejo si od zaslužka nekoliko pretrgati ter te prihranke nalagati za starost. Drugo načelo je, da je tako zavarovanje prostovoljno in ne prisilno. Vsakdo torej more le iz prosto volje vplačevati v zavarovalnico. O tem načelu ee je že mnogo pisalo in razgovarjalo. Mnogi svetujejo, naj bi bilo tako zavarovanje prisilno, češ, da vsakdo, tudi najrevnejši lahko nekaj prihrani in si pritrga za stare dni. Toda še več jih je, ki pravijo, da sila ni dobra. Res je seveda, da se vsakdo brani novih troškov. Dalje je istina, da more le isti redno plačevati, ki ima reden dohodek. Naš kmet pa navadno le tedaj vidi božjak, kadar proda rep iz hleva ali sodček vina iz zidanice. No, pa tudi to bi ne bila nepremagljiva ovira, saj bi se moglo tudi na leto vplačevati. Toliko je gotovo, če zavarovanje za starost ni prisilno, da bi bila zavarovalnica vsaj iz začetka na jako slabih nogah, ker je naše ljudstvo premalo štedljivo in varčno. To kar naravnost in brez ovinkov iz-povemo. Trebalo bi torej za prostovoljno zavarovanje mnogo pouka, mnogo truda in dela. Šale čez leta, ko bi ljudstvo spoznalo koristi in potrebo takega zavarovanja, mogla bi zavarovalnica računati na mnoga zavarovane av. Vprašanje torej, ali bodi starostno zavarovanje prostovoljno ali prisilno, ostane sedaj še odprto, nerešeno. Na vsak način pa bi se moralo določiti v pravilih, da vsakdo plača, kadar more in hoče. S tem v zvezi pa je tretje načelo, da bi tika zavarovalnica morala imeti čim več članov. Z i nekaj sto članov se ne izplačajo režijski troški. Ker pa je to zavarovanje namenjeno le za revnejše, manj imovito prebivalstvo, morala bi letna vplačila biti primerno nizka. Seveda bi bila potem tudi letna renta primerno nizka. Kakor smo že omenili, pri češki zavarovalnici taka renta ne presega letnega zneska 360 gld. No, če dobi kmet, obrtnik, delavec ali posel na stara leta 100, 200 ali celo 360 gld. na leto, potem sme biti zadovoljen in brez skrbi. Poglejmo še, kako imajo ta zavod urav lian v Pragi. Dežela je založila milijon kron. Obresti tega denarja se redoma porabljajo za pokritje upravnih troškov. In to je ravno glavni vzrok, da more zavarovalnica premije, to je, letna uplačila posameznih zavarovancev, nekoliko znižati. Po pravilih začne prejemati letne rente oseba moškega spola, ko dopolni 55. ltto, ženska pa z dopolnjenim 50 letom. Rente pa se tudi preje izplačajo, ako zavarovanec dokaže, da je telesno ali duševno po ne sreči onemogel. Dalje se morejo zavarovati tudi zakonski, in sicer tako, da drug za drugega dobi popolno pravico do zavarovane rente, ako eden odmrje. Za starostne rente se morejo zavarovati tudi posli, ali sami ali po svojih gospodarjih. Med drugimi jo tudi važna določba pri češkem zavodu, da ni nihče primoran redno plačevat'. Kedar in kolikor prinese, to Re mu zaračuni kot nova vloga, ki daje pravico do primerne rente. Omenimo še, da se vloge in rente zavarovancev no morejo za-rubiti, od zavarovancev se ne morejo nikdar zahtevati doplačila in triletni zavarovanci morejo v sili pri zavarovalnici dobiti posojila do polovice vplačanih skupnih letnih doneskov. Še nekaj, kar je jako važno. Vsem je znano, da so za mnoge mlade gospodarje izgovorjene dote največja rana. Recimo, da jo kmečko posestvo vredno G000 gld. in brez dolga. Ako pa mora mladi gospodar izplačati v kratkih letih tri do štiri tisoč samo na dotah bratom in sestram, kar so večkrat zgodi, potem je še slabši od najem- nika na svojem posestvu. Bratje in sestre ga navadno zapusld, on pa se ubija z mladimi otroci, brez poslov, za žive in mrtve in brez upanja, da bi odvalil grozno breme. In če ga še nesreče srečavajo, potem gre posestvo v kosoe. Ko bi pa n. p. gospodar pri takih za varovalnicah svojim otrokom zavaroval doto, to je, za otroke takoj pričel po svojih razmerah vplačevati do gotovega leta, imeli bi odrasli otroci naložene dote in prevzemnik posestva manj bremen in skrbi. Na lak način bi bilo mogoče s časom razbremeniti kmečka posestva ter rešiti kmečko vprašanje. V ta namen je treba primernih zavarovalnic, na drugi strani pa dobre volje, varčnosti in marljivosti. To vprašanje se je sprožilo tudi v kranjskem deželnem zboru. L. 1896 so poslanci Žitnik in tovariši v deželnem zboru predlagali, naj bi dežela kranjska ustanovila zavarovalnico proti, požarom, toči in živinskim boleznim. Pri dotični razpravi pa se je sprožilo tudi vprašanje glede zavarovanja za ostarelost, onemoglost itd. Deželni odbor je dobil naročilo, naj to vprašanje dobro prouči ter svoječasno deželnemu zboru predloži svoje nasvete. Deželni odbor, oziroma poročevalec g. Povše je 1. 1897 predloži dcž-alnemu zboru jako obširno poročilo, toda brez nasvetov, ali in kako bodi taka zavarovalnica za Kranjsko uravnana. Deželni odbor tudi ni mogel v tako kratkem času proučiti tega važnega vprašanja, da bi mogel zboru predlagati že gotove nasvete. Po daljši razpravi je deželni zbor akknil, da je v načelu za tako zava rovalnico po vzgledu cesarja Franc Jožela I. dežolne zavarovalnice v Pragi. Dalje jo deželni zbor naročil deželnemu odboru, da naj prihodnje leto predloži izdelan načrt za tak zavod, ki bo primeren kranjskim razmeram. To ae je tudi zgodilo. O tem prihodnjič. Kvota. Včeraj, kot s no že sporočili, sta dunajski in budimpeštanski uradni list objavila cesarjevo lastnoročno pismo na minister-ska predsednika Koerberja in Szella, s katerim se določa kvotno razmerje za dobo enega leta, od 1. julija 1902 do 30. junija 1903. Kvota jo določena na podlagi sklepa kvotnih deputacij v razmerju 06"/,, : 8S3/„ ali okroglo skoro 67 : 33. Dunajski »Vater-land« pripominja temu: Znano je, da sta obestranski kvotni deputaciji res zopet letos stopili v akcijo in se je tudi v tostranski delegaciji, čeprav z glasom načelnikovim, doseglo sporazumljenje, znano je tudi, da so izgotovili potrebna poročila ter jih predložili po ministerakern predsedniku obema zbornicama državnega zbora. Poslanska zbornica jo to poročilo odkazala posebnemu od seku in odsek je že tudi izvolil poročevalca, — dalje pa stvari niso dospele in tudi niso smele dospeti, kajti vsa procedura so je vršila le v ta namen, da se dobi fo rm a 1 n a podlaga za gorenji odlok krone. KiVrber in starokatolicizein. Minist. predsednik pl. Koerber podpira proti-rimsko in proč-odrimsko gibanje, te trditve so je te dni znebil poslanec Malik, ko je poročal, da je min. predsednik obljubil denarno podporo starokatoliški cerkvi. No, Malik se je tu temeljito skregal z resnico. »Graz. Volksblatt« se je namreč obrnil na merodajno mesto ter ondi izvedel, da na celi (stvari ni prav nič resnice. Minist. predsednik ni z Malikom o tej stvari niti besede govoril. Demonstracija proti „IJog ohrani!" O nečuvenem škandalu poročajo nedeljski listi iz Vel. Varadina. V soboto zvečer so jo vršila, kakor prej že v mnogih krajih, v Vel. Varadinu velikanska demonstracija proti avslrijski-narodni himni. Poročilo o tem pravi: Že popoldne je neodvisna stranka naprosila liberalno, naj v tej zadevi skupno postopata. Sad te zveze sa je pokazal takoj zvečer. Večernih demonstracij se je vdeležiio vso prebivalstvo. Našteli so jih neki blizu 15.000. Največja množica je bila zbrana na Szent Latislo trgu. Klicev »Proč z Bog ohrani!« in protiklicev na skupno armado ni hotelo biti ne konca no kraja. Policija ni mogla ničesar opraviti in tudi vest, da je bil pripravljen eskadron huzar-jev in pa stotnija pešcev, ni prav nič vplivala na razburjeno množico. Stanovanje vojaškega poveljnika so morali stražiti, iBto-tako so morali stražiti škofijsko palačo. V V pozni nočni uri se je razvrstil dolg spra-vod razgrajačev z bakljami, pozneje so se pa podali v hotel »Fekete aas«, kjer so razni govorniki nečuveno udrihali po skupni armadi in cesarski pesmi. Mej drugim je izšel pori v, naj se nihče no odkrije, ko se bo pela ali igrala narodna himna. Po tem shodu so se demonstranti z velikim hrufečem zopet padali po mestu in rogovilili tako dolgo, dokler jih ni policija s pomočjo škropilnih vozov obdarila z močnimi curki mrzle vode. — To se godi na mažarskih tleh, ne da bi oblastvo energično poseglo vmes. Ia kaj se zgodi pri nas ob najmanjšem opravičenem nastopu? Cesar Viljem in Poljaki. Nemškemu cesarju provzroča sedaj poljsko vprašanje izredno velike preglavice. Na banketu, ki ga mu prirede po dosedanjih dispozicijah deželni stanovi dežele Po-znanjake 4. septembra, hoče cesar Viljem obširno govoriti o poljski politiki. Ker pa mož o tej točki ni zadostno podkovan, študira sedaj žo vse mogoče spise o tem vprašanju, posebno si pa izbira ogromno uradnega materiala, da bo z njim pobil poljske prvobojevniko. Vse je radovedno na ta veliki cesarjev govor. Nemški glasovi o trozvezi. V vsem nemškem vladnem časopisju vlada nepopisna radost nad obnovitvijo ne-premenjene trozvezne pogodbe, ki je po mnenju »Vosa. Zeitg« zavarovalna družba proti kalivcem evropskega miru. Veseli jih, da Francija, posebno pa veliki nasprotniki trozveze v Avstriji niso prodrli a svojimi zahtevami in ugovori. »Bari. Neueate Nachr.» pravijo mej drugim, da novejša zgodovina no pozna zvezo narodov, ki bi bila toliko trajnosti, tako dtbrodejna, tako dslekcstžna in tako miroljubna, kakor ie v trozvezo razširjena nemško-a^.strijska pogodba. V 23 letih obatoja ni še nikomur pretila, nobeni državi škodovala, pač pa je v rhnrgčm kritičnem trenutku obvarovala Evropo pred ne mirom. — Kajpada so v vseh teh glasovih tudi naglaša velika veljava, ki jo ima v trozvezi nemška politika, in da državniki zveBto zasledujejo stopinje njenega ustanovitelja, ki, kakor znano, ni bil niti Avstrijec niti Italijan. Vse te in mnoge druge izjave pač kažejo, da je trozveza v prvi vrsti le Nemčiji v koriBt, da so le to zgodi ali ne z^odi, kar jo v prid nemškim državnim interesom, vsi drugi faktorji morajo pri tem tako plesati, kakor ae jim gode v Berolinu na »obrabljeni glaeovir«. Miijiževiitfst in umetnost. Fr. Tončič G. Fr. Tončič, podobar v Kamniku, je odposlal včeraj v Trst kipa sv. Cirila in Metoda v nadnaravni velikosti, namenjena za cerkev av. Ivana v Trstu. Tam boBta sjo vesno blagoslovljena prihodnjo nedeljo. Čujemo, da bodo tržaški Slovenci to slovesnost praznovali prav svečano. In res: kipa sta krasno delo, ki hvali mojstra. G. Tončič je izvršil že več podob teh svetnikov, a pri znati mu moramo, da je izredno napredovai. C;mdalje zasledujemo njegovo delovanje, tem boljša dela izhajajo izpod njegovih rok, Kipa sta izdelana iz marmorovega cementa solidno in fino ter bosta gotovo tržaškim Slovencem v veliko veselje. G. Tončič ni sicer proučeval »novih struj« in se ne peha za modernimi efekti. lUvno zato, pa so njegovi kipi še tembolj primerni za cerkev in povsod ugajajo vernikom. Ker je g. Tončič šo mlad, in ker dela samostojno, po lastnih kompozicijah in po naravi, zato smemo od njega pričakovati še marsikaterega lepega dela in ga priporočamo za cerkvene podobi*. Predstave na ikžeSi. Iz oostrega, 25. jun. Dne 22 junija t. 1. se je pri nas vršila predstava »Lurška pa8tarica«. Vspeh je bil prav povoljen in posebno še zato, ker so dekleta same zato skupaj stopile in se tudi večinoma Burne vežbale toliko časi, da so znale uloge popolnoma na pamet. Pohvaliti je pred vsem njihovo vstrajnost, e katero so premagale razne ovire, ki bo jim nasprotniki stavili pred oči. Ako se pomisli, da bo vedno imele slišati žbadljive beBodo, da je ta predstava »pohujšljiva«, da bodo Priloga 148. štev. „Slovencak< dn6 1. ]ulija 190:3. toča pobila vsled te predstave in še mnogo drugih nelepih besedi, vse to kaže pohvalno na njihovo veliko vnemo pri pr&dstsvi sami. Igro bo vprizorile kot slavnoat 251ctnice vladanja papeža Leona XIII. in bo tudi čisti donesek radovoljno darovale za okraflenje Marijinega altarja v farni oerkvi. Posebno pohvalno se morajo imenovati dekleta, ki so predstavljale Bernardko (Cila Reisner), Lojzo in Barbo (Ivana Cocman), Eleonoro (Marija Berčič), Otilijo (Amalija Burlo), Zofijo (Rozalija Berčič) Mina (Marija Rožnik) in Županja iz Lurda (Reza Berčič), ker so se vse zares kar vglobile v bistvo igre same in so z vso vnemo izvršile svojo nalogo. Kaj dobro bo bili tudi izbrani otroci Barbe Micika (Ana Košir) Ivanka (Ana Kočar) in Lizika (Marija Su-belj) in tudi oni ostali otroci, ki so se igrali pred duplino. Tudi Jera (Marija Grad) je dobro pogodila svojo ulogo. Kakor so dekleta, ki popred še niso nikoli nič slišale o predstavah, prvič igrale, je bil uspeh prav po-voljen in le želeti je, da bi igrale še kako drugo igro iz »Zbirke ljudskih iger«. Zadružni izkazi. Iz Gorij pri Bledu, 27.jun. Liberaloi so zopet enkrat v »Narod« natrosili nekaj prisiljenih lažij o našem kmet. društvu. Razume se, da niso pozabili klerikalnega jarma in pa kaplana; saj pravijo, da bi zvesti »Narodovi« bralci pomrli lakote, ko bi jim ta lažnjivi in .napredni* žurnal ne dal vsak dan pohrustati en par kaplanov. — Na izmišljene laži in zavita obrekovanja o naši zadrugi ne odgovarjamo. Pač pa stavimo vsem zadrugam ta-le nasvet: Umestno bi bilo, ko bi vsaka zadruga svojim članom podajala mesečno ali veaj kvartalno poročilo ali izkaz, koliko blaga se je v preteklem mescu oziroma kvartalu nakupilo, koliko razprodalo itd. Sl. gospodarska zveza pa naj bi preskrbela nalašč v ta namen sestavljene tiskovine (podobne, kakor jih ljudska pošilja hranilnicam). No bilo bi torej treba druzega, kakor izpolniti te tiskovine s številkami in jih razdeliti članom, katerih gotovo nikjer ni tako veliko število, da bi to bilo nemogoče. Brez ko risti to gotovo ne bo. Koliko zadružnikov se še zdij dobi povsod, ne Bamo v Gorjah, ki kar slepo verjamejo nasprotnikom, kar jim ti kvasijo o strašni škodi in nevarnosti, o groznem neredu v zadrugi, o mastnih do bičkih, ki jih dajejo v svoj žep zadružni prodajalci in načelniki itd. itd. Tudi bodo na podlagi mesečnih izkazov priprosti in neizučeni zadružniki mnogo ložje umovali letna poročila in račune, da jih ne bo pre-straš.l vsak hinavski vzdih gorkih lažiprija teljev zadružnega življenja. Liberalno seme. Iz Št. Vida nad Ljubljano, 28. jun. Nekoliko rokodelskih pomočnikov, ki večinoma hodijo v Ljubljano delat k raznim mojstrom, vstanovilo si je pri v najnovejšem času »Delavsko podporno društvo«. V svrho pridobitve denarne podporo prireja to društvo po gostilnah veselice in plese, podpirajo ga pa tudi ljudje posebej še, kolikor morejo ah hočejo. Plačilo za podporo tega društva pa so Šentvidci že prejeli v »Slov. Narodu« dne 14. junija t. 1. Dopisnik »al. Naroda« zapel je imenovanega dne v tem listu najprvo nesmrtno slavo takoimenova-nemu »Žirovnikovemu zboru«, češ, temu zboru »daleč okoli ni para«. Potem pa pravi: »Prav nič se ne čudim, ako se proti takim pevcem dela po škofovi inicijativi misijon, ker bi bilo v resnici prelepo na svetu, ako bi človeštvo živelo v takem medsebojnem sporazumljenju, — VBaj mnogo oerkvenih paragrafov bi postalo brezpomembnih, ž njimi seveda pa tudi brezdna krščansko (katoliške bisage«. Šentvidoi bodo gotovo z največjim veseljem prebrali te vrst'ce, s katerimi se menda dopisnik hoče zahvaliti za podporo, katero so imenovanemu društvu skazovali tudi tisti, ki ne maraje brati »b!. Naroda«. Zapomnili si bodo to tudi za slučaj, da so Se kedaj prosijo podpore; kajti lepšo za hvale pač niso pošteni Šentvidci mogli prejeti, kakor so jo prejeli b tom, da se do pisnik v »al. Narodu« norčuje s škofom, kateličanBtvom in misijoni. Odbor »Del. podpornega društva« naj pa v prihodnjič vabi k svojim veselicam le Sentvidske l.beralce in le okoli njih išče podpore. Pripomnim še, da udje takoimenova-nega »tamburaškega zbora«, ki je sodeloval pri tej veselici, so sami delavci Cehi in Hr vati, ki imajo svoj zaslužek pri zgradbi škofovih zavodov, zato je menda gosp. do-piBnik tudi počastil škofa. Prav je, da ste pokazali svojo barvo! Slovensko pevsko društvo v Ptuju. Iz Ptuja 30. junija. Kakor se je že objavilo, priredi društvo letos po večletnem prestanku zopet veliki koncert v Ptuju na dvorišču samostana čč. gg. oo. minoritov. Dan koncerta objavi se pozneje. Različni nagibi bili so odločilni za društveni odbor, da se je lotil po daljšem odmoru težavnega in trudapolnega dela, — prireditve koncerta. — Doslej je uprizoritvi velikih koncertov največ ovir in preglavic prizadevala godba, ki je navadno v zadnjem hipu vsled dobro znanih spletkarij vedno in redno svoje sodelovanje odpovedala. Tega se zdaj ni bati, ker ste zdaj dve dobro iz-vežbani narodni godbi na razpolago. Ne glede na velikanski vpliv in pomen velikih koncertov na socijalni razvoj slovenskega naroda na Sp. Štajerskem, bili so koncerti vsled mnogoletnih opazovanj in skušenj vedno priljubljen sestanek slovenske narodne inteligence, zatorej so bile vse muzikalne priredbe tega društva širom slovenske domovine dobro obiskane in sicer izvanredno. Vrhu tega hoče slovensko učiteljstvo na Sp. Štajerskem javno pokazati, koliko si je v teku let naučilo, v čem in koliko je napredovalo na glasbenem polju. Zaradi tega nastopa mladi učitelj — strokovnjak kot dirigent in zaradi tega se prepustiti dve pesmi — en moški in en mešan zbor — čast pevkam in pevcem z društvom v tekmovanje, ter se bo poklonila za najbolje popevano in prednašano pesem častna društvena diploma. Razun teh dveh pesmij odločil se je odbor za moška zbora: Jadransko morje" in „ Slovenski svet, ti si krasan!" in mešana zbora: „Grajska hči" in „Slovenskim mladenkam". Prvi dve imajo čast. pevci v drugem zvezku »Mohorjeve pesmarice", za note zadnjih dveh pesmi pa se naj marljivo in drage volje oglašajo pri odboru „Slov. pevskega društva v Ptuju". Nabiralne pole so se že zunanjim čast-gg. poverjenikom razposlale, do katerih se obračamo s prošnjo, da store kolikor je v njihovi moči. Nadejamo se, da se temu vabilu mnogoštevilno udeležite ter belježimo z odličnim spoštovanjem in pevskim pozdravom za odbor .Slov. pevskega društva v Ptuju". V Ptuju, dne 22. rožnika 1902. Predsednik: Zupančič. Tajnik: Kajnih Val. Izpred sodišča. Radi detomora jo bila pred gori škimi porotniki obsojena 45 let stara Terezija Rusičeva z Usnika. Dnevne novice. V L j u b 1 j k n i, 1. julija. »Laibacher Zeitung« — popravlja. Zadnjič smo omenili, da je nekaj izrednega, če se uradni list spušča v politično polemiko. Bilo je res čudno : Uradno glasilo so je postavilo nekako na stališče »Sl. Naroda« in je prav pristransko z očitnim zavijanjem resnice poročalo o deželnozborski seji. Tako izborno je vladni poročevalec rešil to svojo nalogo, da ga je še »Narod očitno hvalil — pač hvala, h kateri je vladnemu listu malo čestitati. Da nes pa mora uradni list preklicavati v obliki stvarnih popravkov, h katerima so ga prisilili naši poslanci. »Laib. Zeitung« je ves položaj popisovala tako, kot da bi bila ka-toliško-narodna delegacija poražena, in da bi bilo eakljufienje seje zmaga libcralcev; hotela je najti med našimi poslanci razpor, da bi tako oslabila pred svetom n; stop na šega kluba Zlasti o g. poslancu Pogačniku je napačno poročala, da je vsakdo moral misliti, da je on kršil disciplino. Zdaj pa mora uradni list popravljati, da ni resnično njegovo poročilo, da so vsi katoliško-narodni poslanci z živahnim odobravanjem in ploskom vsprejeli zaključenje seje, da je ves katoliškc-narodni klub v obeh sejah, dne 21. in 23. junija bil popolnoma solidaren, da so bili od turbulentne obstrukcije od kluba oproščeni samo duhovniki in g. poslanec Pakiž zaradi starosti, da torej to, če niso vsi ropotali, n i znamenje razcepljenosti, dalje da se je tudi g. poslanec Pogačnik udeležil obstrukcije, in da se katol.-narodni klub ni spuščal dnd 23. junija v nikaka pogajanja zaradi ključa. Od g. poslanca Pogačnika pa je morala »Laib. Ztg.« prinesti še poseben dejanski popravek, da se je v soboto odločno udeležil obstrukcije, da pa v ponedeljek le zato ni aktivno obatruiral, ker ga jo v odločilnem trenutku deželni predan d nik zavlekel v klubovo sobo k pogo voru. — Žurnalistifini eksperiment v vlad nem listu, ki je hotel škodovati naši delegaciji, se je torej ponesrečil. Naj si dotični krogi to zapomnijo, kakor tudi to, da se naši poslanci ne dajo več terorizirati od nikogar. Upamo, da se ponesrečijo še marsikatere druge Bpletke. Politiko is osebnih interesov očitajo dr. Šusteršiču znani liberalni listi. Ako bi dr. Šusteršič hotel koristiti svojim osebnim namenom, tedaj bi se ne podajal v boj, v katerem ima samo žrtve, ampak bi živel mirno svojemu odvetniškemu poklicu. Dr. Šusteršič nastopa v sedanjem boju z odobrenjem cele katoli&ko-narodne stranke in pokazalo se še bo, kako odločno stoje za njim volivci. Tu se ne gre za dr. Šusteršiča, ampak gre se za to, da so da širokim ljudskim masam pravica ! Sicer pa bomo v tem boju o »osebnih interesih« liberalcev popolnoma jasno govorili, kakor si bomo tudi pobližjd ogledali vse dr. Šusteršičeve blatitelje.' Podrezali bomo med nje še vse drugače, kakor drezajo sedaj Bocijalni demokrati. In potem bomo videli, kje so, kakor pravi »Narod«, »predrzni in nasilni ljudski sleparji«. Dolžni na liberalne napade ne bomo ostali ničesar. Promocija. Č. g. Matevž K o n č a r S. J. je bil prtteklo soboto v Inomostu promoviran doktorjem bogoslovja. Promoviran je bil danes doktorjem filozofije na graškem vseučilišču gospod mag. phar. Gabriel Piccoli, jun., sin tukajšnjega lekarja in zalagatelja Nj. Svetosti papeža Leona XIII. g. Gabr. Piccolija. Čestitamo! Imenovanja. Dunajska „Wien. Ztg." javlja : Naučni minister je podelil učna mesta na drž. srednjih šolah: rednemu učitelju na občinski realki v Idriji gosp. dr. Vladimiru H e r 1 e mesto na drž. gimnaziji v Kranju, prof. na tej gimnaziji dr. Val. K o r u n u in dr. Fr. R i e d 1 u ter rednemu gimnazijal-nemu učitelju g.J. Westru v Novemmestu mesta na I. drž. gimn. v Ljubljani. Imenovana sta za redna gimn. učitelja suplenta g. Ant. Jeršinovic na prvi drž. gimnaziji v Ljubljani za Kranj in g. Amat Š k e r 1 j na drž. gimnaziji v Novemmestu za ta zavod. Strel med liberalce Najhujši strel bi ne mogel liberalce tako zadeti, kakor zahteva po splošni direktniin enaki volivni pravici. V „Narodu" so to zahtevo proglasili za „n e m o g o č o stvar", v »Gorenjcu" jo razglašajo za „hva-" ležen predmet za čas kislih kumar", pri tem se jim pa tresejo hlače. Vse poskušajo, da bi mogli ljudstvo odvrniti od tega, da ne bi odločno zahtevalo, da se reformira deželni volivni red, ki bi dal večino v deželnem zboru v roke ljudstvu. A že preteklo nedeljo je na tisoče mož klicalo na shodih po deželi, da se ne uklonimo prej, dokler ne dobi ljudstvo pravico. To gibanje bo naraščalo. Liberalci upijejo, da deželni zbor ne dela, in da bodo tako zaostale nekatere podpore. Naše ljudstvo je preraz-sodno, da bi se dalo od svojih zahtev odvrniti s takim zavijanjem. Katoliško-narodna stranka je kot prvo obljubo dala svojim volivcem boj za spremembo deželnega volivnega reda in kmetje ter delavstvo dobro vedo, da bo še-le tedaj mogoče vspešno delovanje dežel, zbora, kadar sedanja umetna večina ne bo metala pod noge polen ljudskim zastopnikom, kadar se potegujejo za pravico in korist ljudstva. Ne samo v odsekih tudi v zbornici zahtevamo tolikega števila ljudskih zastopnikov, kakor je to primerno številu ljudskih volivcev. In sedaj naj javkajo liberalci, kolikor hočejo! S pravico na dan! Za sedaj naj le pridejo »Narodovi" somišljeniki iz celo dežele, kakor pravi včerajšnji „Narod" »protestirat" prihodnjo nedeljo v Ljubljano. Pridejo naj vsi tisti, katere zadnji „Rudeči prapor" postavlja v tako lepo luč, pridejo naj psovat proti dr. Šusteršiču vsi tisti liberalni trgovci, ki imajo vsled tihotapstva umazane roke, pridejo naj tudi dolenjski liberalni volivci, ki si o tej priliki lahko s ponosom ogledajo P1 a n t a n a. Ti vsi naj upijejo o škandalih! Na vaš »protest" odgovarjamo že naprej s klicem: Ven s splošno, enako volivno pravico! O deielnem predsedniku baronu Heinu piše „SUdsteier. Presse": »Da, sedanji deželni predsednik kranjski ni pravi mož na svojem mestu. On no ljubi naroda, ki je izročen njegovi skrbi. Veliko delo oboh strank na Kranjskem, vredno vsega truda in dela bi bilo sedanjemu deželnemu pred sedniku veselje za odhod iz lepe kranjske dežele vzbuditi v srcu.« Tisti, ki hočejo vladati v naši deželi. Iz Trnovega na Notranjskem se nam poroča: Na predvčerajšnji shod žalijo svoj ugled, kažoč svojo oliko. Naše uredništvo ima na ogled posebno »specialiteto« take razglednice, oddano na pošto v Skocijanu. Dimnik naj si jo pride ogledat, da se bo ria lastne oči prepričal o ; »oliki« svojih somišljenikov. Konj ga je ubil. Podbojev hlapec Peter Cešarek iz Grčarice je padel pod konja. Konj ga je s kopitom udaril preko čela in mu lobanjo preklal. Voz je šel preko hlapca, ki je nezavesten obležal. Mati za sinom v vodo. V nedeljo popoludne je v Prigorici utonil 8-letni Fr. Mrhar, ki se je šel kopat s tovariši. Tovariši so preplašeni leteli po mater ponesre-j čenega dečka. Obupana mati je priletela k vodi in brez premisleka skočila v vodo. Ljudem se je posrečilo jo rešiti iz vode, vender se je tako prehladila, da je sedaj na smrtni postelji. Krstič nedolžen? Razni laški listi izvajajo iz tega, ker je Krstic izpuščen na svobodo, da je nedolžen. Krstic je res iz-j*puščen na svobodo, česar pa se ne sme j tolmačiti tako, da je že dokazana njegova ! nedolžnost, marveč so nadaljni koraki odvisni sedaj od državnega pravdništva. — Preiskava je radi detomorstva v Matuljah že dovršena in je državno pravdništvo v Trstu odločilo, da je Krstica izpustiti na svobodo do — razprave. Krstic pa je moral obljubiti, da ne pobegne, dokler ne bo razprava. Iz Idrije. Liberalci so letos še pisali v svojem glasilu „Jednakopravnost", da je stavil župan v proračun 1000 K za kurjavo v novi realki, ker bodo „ umetno sušili" zi-dovje, da bode realka jeseni že lahko otvor-jena. Kakor vselej, so se liberalci tudi tukaj zelo všteli. Sedaj zidajo poleg občinske hiše novo poslopje, kjer bo začasno realka. Ko smo to videli, rekli smo: ubogi ljudje! Kaj res niso vedeli preje za ta prostor ? Kolikor vemo, je bil, še predno je stala sedanja občinska hiša, jeden projekt, naj bi se na tem prostoru postavilo primerno poslopje, kjer bi imela bodoča srednja šola svoje prostore. To misel so zavrgli — sedaj pa ni občinska hiša prav nič praktična, realka bo precej od rok — vsaj dohod, začasna baraka za realko se zida na prvotnem prostoru, namenjenem srednji šoli. Dobro gospodarstvo! Le še pomnožujmo stroške, zraven se pa tolažimo: Saj to ni nič l 90% bo tako plačal erar, na nas pride le 10%. Igrajmo se! Is Lokavca, 27 junija. Dne 25. in 26. junija so je tukaj vršila prav mimo vo- | litev novega starašinstva. Izvoljenih je bilo 24 mož katoliško - narodne stranke skoraj enoglasno. Prestavljen je gosp. Matevž M e -z n a r i č , kaplan v Trbovljah, na Črno goro pri Ptujem. — G. I. Š r i b a r jo prestavljen iz Vidma v Trbovlje. Kaplanija na Vidmu ostane začasno izpraznjena. Koroške novioe. Celovški žup a n c. svetnik Neuner je v soboto slovesno prisegel. — Pogrešajo v Celovcu kletnega realca Huberta Miihlbacherja. — Trgovski pomočnikiv Celovcu imajo dne 13. julija shod za nedeljski počitek. V konkurzu je na Gorenjskem renta-vrater T i r m a n. Stavka tramvajcev v Trstu Iz Trsta se nam piše: Ravnateljstvo tramvaja izziva delavce na nezaslišan način. Ob asistenci mnogobrojne policije — na vsakem vozu je po en komisar in 3 stražniki — vozi svoje neočiščene in slabo dišeče vozove po progi Sv. Andrej-Kandler. Da jim ta eksperiment ne poplača režije, je več nego umevno. Namen tiči marveč v tem, da hočejo ravnatelj Wigny in poslušni mu »in-ženerji«, ki so šli vršit službo zaničevanih zaviračev, na vsak način provocirati kako demonstracijo, da bi potem z nekim navideznim opravičenjem lahko kazali na divjake ter ž njimi ravnali, kakor z brezpravnimi črnci. Ako ee ne posrečijo izgredi (mi občudujemo naše, izvečine slovenske delavce, da imajo toliko hladne krvi!), p a vam pride slavni tramvaj jutri z d r u g i m i v o z o v i na drugih progah, počasi izginejo problematične duše, ki bo pusto zmerjati z »inženerji«, in na njih mesto stopijo že pripravljeni in iz-vežbanimi delavci — iz dežele polento in pa iz — rajha .... Policija pa asistira pri tem slepljenju, o katerem pridejo naši dobri dolavci ob težko priborjoni kruh in ob pravice, ki so si jih po svojem menenju pridobili z 20 in večletno zvesto in naporno službo tujim kapitalistom ! Ko človek gleda take stvari, bi postal tudi — anar hist! Stavka. V Škofji Loki stavkajo delavci pri kamnolomu, odkoder vozijo kamen za bohinjsko železnico. Delavci zahtevajo povišanje plače. Slovencev v Inomostu je precej, morda do 200. Čujemo, da se nekaj med njimi giblje in da si žele ustanoviti društvo za skupne interesa. Bog daj srečo! Gostovanja članov slovenske drame julija meseca vršila se bodo v sledečih krajih. v četrtek dne 3. v Železnikih, v nedcijo dne 6. v Brežicah na btajerskem, v nedeljo dne 13 v Sinartnu pri Litiji, v soboto dno 19. v Kranji, v nedeljo dne 20. v Kamniku, v soboto dne 26. v Postojni in v nedeljo dne 27. v Vipavi. — Na vsa tozadevna vprašanja odgovori g. Adolf Dobro-volny, režišer slov. drame v Ljubljani. Velik ogenj. Včeraj 30 junija je ob 11 uri dopoludne gorelo v vasi Drnovem. Kor so bili ljudje večinoma na polju, j e ogenj osmim g o a p o d a r j o m uničil v b a poslopja. Zgorelo je vse orodje, hišna oprava, vna obleka, krma in nekomu gospodarju tudi 12 prašičev in 600 kron. Da ni prišla vrla požarna bramba iz Leskovca pravočasno na pogorišče, kjer je že iz gorečega hleva rešila tri govedi, bila bi vas, broječa nad sto številk, gotovo zadela šo večja nesreča. Zat j se jej tem potom izreka javna zahvala, osobito njenemu junaškemu načelniku. Prihitele so na kraj nesreče tudi požarne brambe iz Krškega, Vidma, Sv. Križa in Rajhenburga, katere bo so krepko postavile v bran ognjeni sili. Srčna hvala vsem, ki so šli za glasom: Na pomoč! — Na pogorišče je prišel državni in deželni poslanec, blagor, g. Viljem P f e i -1 e r, kateri je vzel na znanje približno škodo 30 do 35 tiBOČkronter obljubil, kolikor nioč izposlovati nujno pomoči, katere so ubogi pogorelci toliko potrebni. Zavarovani so bili približno za 8000 kron. Provzročitelji požara — kakor na vadno — otroci. Starini, pazite vendar strogo na otroke in ne puščajte je doma brez nad zorstva! Tolstoj jo zopet zadobil precej moči. Sedal pite svojo autobiografiio. V Donavi utonili. Pri Oršavi bo se na skalah v Donavi razbili trije čolni, v ka- terih jo bilo 25 izletnikov Vseh 25 osebje v Donavi utonilo. Število burskih vojičakov. Angleški listi se sedaj trudijo, da bi kolikor mogočo veliko številko o številu burske vojno moči spravili v svet. Sedaj pišejo, da je bilo Burov v boju okolu 90.000 mož To neresnico trdijo angleški listi le radi tega, da bi olepšali dejstvo, da sa je morala mogočna Angleška nad dve in pol leta boriti z malima južnoafriškima republikama. Burski general Kemp sedaj javlja, da je bilo burskih bojevnikov k večjemu okolu 50.000 in da so to število z drugonarodnimi bojevniki ni dosti pomnožilo. Alfonz XIII. — vojaški kralj Mladi španski kralj hoče na vsak način postati vojaški kralj. Od za«etka njegove vlade nima madridska garnizija skoro dneva, da ne bi imela večjih vojaških vaj. Kralj prisostvuje tem vajam vedno na konju, dasi se vaje pričenjajo navadno že ob 5. uri zjutraj. Pravijo, da bo to prav dober učinek imelo za špansko armado, ki je doslej precej lenarila. Škandal v Londonu. Londonski list „Morning Leader" poroča, da se je te dni dogodil v Londonu senzacijonalen škandal. V neki tamošnji beznici aretirala da je policija vbo goste in med temi tudi člena neke vladarske hiše, katerega je zalotila na nekem grdem činu, o katerem ni mogočo govoriti. Princ da je bil tam v družbi nekaterih tujcev in popolnoma nepoznan. Policija je hotela vso stvar pokriti, a to jej ni bilo mogoče, ker se je ta vest že razširila po mestu. Ime princa in njo gove družbe se drži tajno. Brezžični brzojav in šah. Popotniki na ladiji »Campania« so se dolgočasili. Imeli so pa na ladiji aparat za brzojavljenje brez žic. Brzojavili bo kar na slepo in brezžični brzojavni aparat na 80 milj oddaljeni ladiji »Philadelphia« se je odzval. Na to so ponudili potniki ladije »Campania« onim na »Philadelphiji« igro na šah in le ti so se odzvali, da sprejmejo ponudbo. Ob 2. popoludne so na obeh ladijah na krovu razprostrli šahni deski in igra p^tom brezžičnega brzojava bo je pričel;). Igrali so do ve čera. Zvezo pretrgala je ladija »Lucania«, ki je brzojavila, da ima brzojavna naročila sporočiti »Campaniji«. Vihar v Brzezaniji prouzročl je velikansko škodo. Veliko kovinsko streho z dimniki odnesel je 300 metrov daleč. Tri hiše nekega peka jo vihar popolnoma podrl. Atelije nekega fotografa je podrt. Podrl je med drugim neko opekarno. Po vrtih je vihar s koreninami izruval drevesa. Več oseb je bilo ranjenih. Neprijetno snidenje Neka bogata vdova, še čvrsta in močna, hotela se je v Berolinu še jedenkrat možiti. Po časopisnih inseratih si je iskala ženina. Oglasilo se je veliko število ponudnikov, ne da bi bili imenovali ime. Med vsemi ponudbami ji je najbolj ugajala ponudba nekega mladega uradnika iz province. Snidenje bilo je pismenim potem določeno na neki železniški postaji. Da bi se spoznala, bilo je dogovorjeno, da bode imela „ona" v roki šopek šmarnic, „on" pa na suknji pripeto rudečo vrtnico. Težko je vdova pričakovala vlaka, ko vlak privozi, stopi iz voza jeden sam potnik s pripeto rudečo vrtnico na suknji, in ta potnik bil je — njen sin. Vseljenci v Severni Ameriki: Maja meseca letos prišlo je okroglo 83.000 ljudij v Severno Ameriko iskat srečo. Vsled strogih predpisov moralo je v Evropo nazaj 900 oseb Največ jih je prišlo iz Avstrije in iz Italije. Pojema pa izseljevanje v drugih evropejskih državah. Zakaj li? Zato, ker druge države skrbe za povzdigo ljudskega blagostanja, v Avstriji in Italiji skrbe pa le za zvišanje davkov. Lakota grozi v Indiji Iz Indije se poroča o suši, zlasti v deželi Bombay. Vlada že zbira živež za slučaj slabe letine, ker se boji lakote. Sedaj je stanje še ugodno. Zdravstveno stanje se je poboljšalo in tudi kuga je ponehala. Umobolni knezi. Na prestolih malih nemških državic so sedaj trije umobolni vladarji. Sedaj umobolni vladarji ne izvršujejo po zakonu vlade, prej so jo pa smeli izvrševati. Tak je bil n. p. blazni vojvoda Moric Viljem Laški Merzeburški, ki je vladal pri-četkom osemnajstega stoletja. Delal ni drugega kakor jedel, pil, sprehajal se, igral in spal. Imel je pa modro soprogo, ki je za kulisami izvrševala vladarske posle. Podlož-niki njegovi niso svojega vladarja prav nič častili. Vzeli so mu vse, kar je imel na sebi, in vladar je prišel dostikrat brez hlač na dvor. Dvorjani so imeli sicer nalog spremljati vladarja na njegovih sprehodih, toda tega niso spolnovali, ker so se naveličali pretepavati se s cestno mladino. Pri kosilu je vladar dostikrat zaspal; pri obedu navzoča gospoda je v takih slučajih mirno naprej jedla in pred vladarjem so se nakupičili krožniki z jedili. Ko se js prebudil, je tem hitreje jedel. Najljubša zabava bila mu je , godba in sam je strastno drgnil „bas". Tudi ! v cerkvi in pri službi božji je sam v orkestru igral bas. Imel je celo zbirko basov. Ako se mu je hotel kdo prikupiti, moral mu je darovati bas. .Zvesto k Rimu" ! Na Bavarskem je začel izhajati list z napmom „Zveato k Rimu !" nasproti Vsenemcim, ki vpijejo .Proč od Rima I" Dijakinje. Univerza v Čikagi je sklenila, da slušatelje in slušateljice pri predavanjih v bodoče loči po spolih. PoskuSnja skupnega pouka ni prinesla dobrih sadov, ker se dijakinje rade navzamejo moških navad, dijaki bo pa v ženski družbi često po babi j o. Oporoko kralja Alberta bo odprli predvčerajšnjim. Vse svoje premoženje, vštevši gradove, je zapustil kraljici Karoli. Svojemu služabništvu jo kralj zapustil 500 OCO mark. Kraljica-vdova Karola je obolela. Kotiček za liberalce Neznansko grdo »Narod" piše v soboto o naših poslancih. Ali bo »Laibacher Zeitung" to ponatisnila, da dokaže, da ni noben .klerikalec" tako surov niti v deželnem zboru, kakor so liberalci vsak dan? Dr. Kreku očita, da je pi janec, Jakliču, da ni zmožen za delo, Drob niču in Dularju, da sta analf^beta, zaničuje Mejača in Košaka kot nesposobna itd. Treba bo res, da ti gospodje prccej prihodnjič, ko pridejo s'iupa) z odgovornim urednikom »Slov. Naroda", tega človeka .moreš" na učijo, da bo pomnil. O dr. »usteršiču piše, da je „tak kakor pohojena žaba, ki :mi spredaj izbuknjeno oči, zadaj jia čreva za sabo vleče« itd. itd. Fej takemu listu in 3tranki. ki je za njim! — Dobre sanje je imela \čarajšnja .Neui Freie Presse". Ta »svetrvni, najbolje infjrmovani" list pri naša iz Ljubljane originelno korespondenco, v kateri pravi, daje bil dr. Šusteršič lani prvikrat odposlan v deželni zbor iz pete skupine. To se je poročevalcu »Nrue Freie Presse" gotovo sanjalo. To je pomembno, da so mu sedaj ravno to sanja. Pravijo, da se časih sanje tudi uresničijo. Ali je bil pa liberalni dopisnik tako zloben, da je svojim prista šem nekaj prerokoval? Umetnik narodov dobrotnik. Vir-tuoz na klavirju g. P a d r e w s k i, rodom Poljak, je poljski kreditni banki na Poz-nanjskem, ki ima namen braniti poljsko posest pred nevarnostjo pruskega naseljeval-nega zaklada, podaril 50.000 mark. Radi tega je v celi Pruski prepovedano predstavljati Padenvskega opero „Manru". Pa-desevvski sedaj koncertira v Lvovu, kjer mu občinstvo prireja šumne ovacije. Ž mo pobil. V gozdu pri Drabčicah na Češkem je bila napadena od nekega našemljenega človeka 32-letna A. S p a č e -kova in s kamnom pobita do smrti. Sodišče je sedaj dognalo, da je bil napadalec ženin lastni mož. Ruski gledališki igralci v Parizu. Si 'Ca elegantnega pariškega gledališkega občinstva priborila si je mlada ruska igralka Lidija Javvorskaja, ki gostuje v Parizu. Ljiibljsuiske novice. Več vode! Po nekaterih delih mesU se dvigajo c jI i oblaki jjrahu iti pometiči pometajo, ne da bi se ceste prej poškropile. Ali sa je za nekatere dele mesta vodovod posušil ? Pri kolesarjenju padel je c. kr. dvorni svetnik g. grof Sohaffgotsch in as poško-doval. Nesreča pri košnji. Povožsna je bila po neprevidnosti pri nakladanju sen* na lastni senožeti mlekarica Marija Mrak. Kolo šlo ii je čez pas, ter io zelo poškodoval.). Stavka pasarjev. Danes dopoldne so ro tukajšnji trije pasurski mojstri odzvali povabilu mestnega magistrata, da izpovedo svoje mnenje na zahteve stavkujočih pomočnikov: lOurni delavnik ob dosedanji plači. Pasar gospod Kregar je izjavil, da je pri njem že par let uvedeno deseturno delo in da nikogar ne sili, delati do 7. ure; pač pa onemu, ki prostovoljno dela čez efektivni čas, plača že dosedaj nekaj več, kot odpade sicer v efektivni delavni dobi r.H eno uro. — Gospod Tratnik, ki ima dosodaj llurno delavno dobo, je voljrm vpeljati deset,urni delavni Čas z isto plačo, g. Zadnikar pa izjavi, da na privoli deseturnega delavnega časa, marveč hoče lo za eno aro okrajšati dosedanjo dvanajaturno delavno dobo, —Navzoča odposlanca otavkujočih pomočnikov sta izjavila, da gledo Tratnika sprejmeta po goj, glede Kregarja pa sporočita njegovim pomočnikom. Zulnikarjev pomočnik se je odtegnil štrajku. Vseh pasarskih pomočnikov je v Ljubljani devet. Pogrešajo že od novembra meseca 1901 čevljarja Alojzija Eržena, stanujo-čega na opekarski cesti in potem agenta pri Dettsrju. Novo špecerijsko trgovino je otvoril v Linhartovih ulicah poleg pokopališča gosp Ivan Zupan! Priporočamo ga! Aretirali so potnika Antona Vidmarja, o katerem je gospod D. Rovšek včeraj v našem listu podal izjavo. Konrad Schumi danes žo hodi no Ljubljani. r V raUovniški graščini, ki je kakor znano, sedaj last oo. Silezijancev, katerih namen je vzgajati zapuščeno mladino, ki bi se sicer brez vsac. ga varstva gotovo izpridila, so vsako nedeljo in praznik popoldanske lita-nije ob 5 uri, pri katerih gojenci tega zavoda zelo lepo odpevajo. Vstop med tem časom je vsakemu dovoljen. Kogar zanima ogledati ai to graščino in bodoče vzgajališče zapuščene ljubljanske mludine, naj ne zamudi ta ugodne prilike. Z leti je, da bi se zavod lepo' razvijal in dobival podporo tudi od strani ljubljanskega prebivalstva. Kolikor več zapuščene mladine se bode tu vzgojilo, toliko manj bode v prihodnje postopačev iu sploh ljudi, kateri so občinstvu in obla-stvom v nadlego, toliko več pa bo poštenih ljudi, ki si bodo s svojimi rokami služili kruha. (Veselica šišenske čitalnice) na Koslerjevem vrtu je v nedeljo prav dobro vspela. Nastopili so štirje pevski zbori, namreč »Slavec", ..Ljubljana", „Lipa" in Žirovnikov zbor iz Št. Vida nad Ljubljano. Med godbo pa se je za godbenim pa-vilonom razvil živahen ples. Udeležencev veselice je bilo nad 1300. Izjave iz obstrukeije. Odbor „k a t o 1 i š k o - p o 1 i t i -čnega društva v Vipavi, danes zbran v seji, izreka katol.-narodni deželno-zborski delegaciji popolno zaupanje na dosedanjem delovanju. Vztrajajte, zastopniki kmečkega ljudstva, na potu, katerega ste nastopili! Vaša obštrukcija jer.e le opravičena tudi s krščansko-moralnega stališča, ampak celo potrebna proti krivičnemu nasilstvu nasprotnih strank. To ste naravnost dolžni časti slovenskih kmetijskih in delavskih stanov, katere zastopate. Odločno prosvedujemo proti trditvi poslanca Hribarja o zlorabi spovednice od strani naše duhovščine. Zgražamo se nad zahrbtnim napadom zastopnika vipavsko-idrijskih liberalcev Božiča, in tembolj, ker je tu nastopil kmečki poslanec proti kmečkemu poslancu. Geslo Vam bodi: Splošna, tajna, direktna in enaka v oliv na pravica za deželno zbornico, katero nam iz-vojujte z odločno doslednostjo. Pomagajte, da se bržkobrž temeljito i z p r e m e n e že uprav neznosne razmere v deželi, pod katerimi trpijo le slovenski delavski stanovi. V Vi p a v i , dne 29. junija 1902. Ivan K r o m a r , tajaik. B. Erjavec, načelnik. Podpisani odobruje z navdušenjem v imenu tukajšnje občine delovanje katol. narodnih poslancev v deželni zbornici. Sramota obrekovalccm duhovenstva in našega dr. Šusteršiča! — Dr. Šusteršič in vi vsi katol. narodni poslanci nam še nikdar niste bili tako ljubi kakor sedaj, ko morate za pravico trpeti! V boj za naše pravo! Mi z vami[ Vi za nas! Bog Vas podpiraj! Živeli! Šmihel, dne 30. junija 1902. Fr. K ure t, župan. G o r j o pri B 1 o d u , 29 junija. Dr. Susteršiču in njegovim tovarišem-poslancem na$o zahvalo in priznanje za odločen nastop v deželnem zboru za pravice teptanega ljudstva. — Mera liberalne cholosti iri krivico je polna in dr. Šusteršič je lo izrazil našo do vrha prikipelo nevoljo nad liberalno brezobzirnostjo v zadevi odaekov:h volitev in v nečuvonem žaljenju naše duhovščine v zbornici. Bog živi dr, Sjstoršiča in naše vrla poslanca ! Jakob Žumer, Janez P o k 1 u k a r. župan. T&Sefoniskii ijm brzojavna poročil Semič, 1. jul. Belokranjska duhovščina obsoja s protestom izjavo dež. poslanca Ivana Hribarja, češ, da duhovniki zlorabljajo spovednico, a h krati odobrava v celem obsegu odločen nastop kat. narodnih poslancev v dež. zboru. -— V imenu vseli M. Erzar, dekan. Borovnica, 1. julija. Zahvaljujemo dr. Šusteršiča in njegove tovariše za odločni nastop zoper veliko krivico, katero je hotela izvršiti združena večina. Poživljamo vse katoliške narodne poslance, da se odločno bojujejo za ko- risti ljudstva, ter za splošno volivno pravico, da bo tem preje omogočeno redno delo v deželnem zboru na podlagi popolne jednakopravnosti. Jan oz Kos, župan. Jakob Petrov-čič , Jurij Ker žic , svetovalca. Ko bi, Drašler, Fran Švigelj, G. Schiffrer, odborniki. Keka, 1. julija. Danes zjutraj je odplul od tu angleški parnik „Naim-sbireu s konji v .lužno Afriko. lleka, 1. julija. Včeraj začeli štrajk zidarjev se nadaljuje. Vse zidarsko delo na Reki in Sušaku }>očiva. Zagreb, 1. julija. K slovesnemu blagoslovljenju tukajšnje prenovljene frančiškansko cerkve, ki bo 5. julija, pride tudi škof dr. Mah nič. Propoved bo imel č. g. Seigersehmied. Za slavnost se delajo velike priprave. Dunaj, 1. julija. Pri včerajšnjem požaru v prvi avstrijski predilnici in tkalnici v Simmeringu je ogenj uničil 25.000 zabojev bombažovine. • Pariz, 1. julija. C nje se, da je vojaška konvencija med Bolgarijo in Rusijo sklenjena. London, 1. julija. (0. B.) Kralj ie izborno prebil minulo noč. Moči naraščajo, sploh je opaziti napredek v vsakem oziru. Carigrad, 1. julija. Tu so štiri osebe zbplele za kugo. London, 1. julija. V Albaniji so zipet nemiri. V raznih krajih sosej re-bivalci uprli in pregnali turške uradnike. Slavno uredništvo! Glede na sporočilo, katero ste objavili v 146. številki „Slovenca" s dne 28. junija t. 1. o zadnjem občnem zboru,, Gospodarske sveže", Vas prosim, da objavite nastopno izjavo: Umrli ho: 29. jun. Krati Kakovec, sprevodnikov sin, 3 me».r Cesta na Rudolfovo železnico 18, pljučna tuberkuloza. 30. jun Hedvika Čop, sprevolnikova hči, 9 let, Marije Terezije cesta 11, škrlatica. V hiralni ci* 23. juo. Ivan Zupan, delavec, 57 let, sekundarna bebost kron. črevesni katar. 29 jun. Andrej Martiniič, dninar, 61 let, Circi-noma. — Terezija Žvvarcelj, delavčeva žena, 52 let, V bolnišnici: 27. Fran Vovk, dularec, 64 let, Circinoma ven-triculi. Meteorolog-ično porodilo. ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 73(i'0 mm i Cu op»- ta.tr. t cim. Tau;.- 1 .-»tur. 1 „ V» V>V4Tt C»ls.;jg ! Nato iti 3u 9 zveč. 736-5 | 20-4 | sr. jzah. jasno l 7. zjutr. ž. popol. 73o 4 7336 18 3 I si. ssvzh. 29 0 |p.m. jzab. jasno v 00 S.iednja včerajšnja temperatura 221", normale: 1SH*. Dunajska borza dn4 1. julija. Skupni državni dolg v notah.....101'64 Skupni držuvni dolg v srebru ..... 101-55 Avstrijska zlata renta 4%......120-75 Avstrijska kronska renta 4 i,.....S9'7o Ogerska zlata renta 4*.......120-60 Ogerska kronska renta 4% .'.....97-90 AvBtro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . If89-— Kreditne delnice, 160 gld.......6J7 76 London vista......................24012 Nemški drž bankovci za 100 m. ne:« drž.velj. 117-30 20 mark............23-46 20 frankov (napoleondor) ...... 19'08 Italijanski bankovci . . . •.....94-10 C. kr. cekini...........1123 užitne cen© dne 28. junija 1902. (Termin.) Na dunajski borci: Za 50 kilogramov. čieoica za jesen........7 8<5 , 8 87 Si za jesen............6 75 , 6'75 Soruza t& ju li-avgust.......6'31 ,, 5'32 „ „ sept,-oktober ....,, 5 45 „ 5 47 Oves za sept -oktober . . . . , 5-47 , 5 48 „ , jesen......., 614 „ 615 Na budimpeitanskl borzi: PSenica za junij.......» — , — , , oktober.......7'6-5 „ 7-56 Rž za maj ......... — — ,> „ oktober.........6 33 „ 6-34 Oves za maj........n — r — , „ oktober..................5 77 „ 5-78 Podpisani predsednik glavne skupščine ,,Gospodarske zveze", ki se je vršila dne 26. t. m., ob-žalovaje izjavljam, da sem pri tej skupščini preslišal to, kar pravite j v svojem poročilu, ,,da se je namreč odločno izrekla misel, da se pri liberalcih kupovati ne sme." V svojem nagovoru sem namreč, kar tudi Vi registrujete v svojem poročilu, jasno označil stališče ■,, Gospodarske zveze", poudarjajoč, da ima izključno le gospodarski namen in da hoče z zadružno organizacijo dvigniti blagostanje narodovo. Ko bi bil torej dotično misel, oziroma dotični medklic čul, bi ga bil gotovo takoj zavrnil. Dalje konstatujem, da sem pri razgovoru o tem, kje naj zadruge jeinljč svoje potrebščine,poudarjal, da je tukaj odločilno edino le trgovsko in gospodarsko stališče, rekoč, da mora ,, Gospodarska zveza" sklepati svoje trgovske zveze s tistimi tvrdkami, ki ji nudijo največje koristi; katere ji namreč preskrbe najboljše blago po najugodnejših cenah. V Ljubljani, jo. junija igo2. v cJosip Sisfia. prvipodpredsed. „Gospodarske zveze". Zahvala. Za pogorelce v Gorenji vasi nad Šicfjo Loko so je po posebnem prizadevanju visokerodm-ga gospoda c. kr. deželnega predsednika, Njegove Eksjelence Viktorja barona H e i n - a nubialo 3268 K 6 h po raznih avstriisk h kronovinah. To svoto izvolil je razdeliti mej pogorelce d. u 8. sušca prublagorodni gospod voditelj c. kr okrajnega glavarstva v Kranju Alfonz Pire — Kjer je potrebna podpora, tam no zaostane tudi našo dično g urno in stolno mesto Dunaj. Nabralo so jo ondi 678 K 38 h. katere je dno 24. junija mej pogorelce razdeliti izvolil prebl. gospod c. kr. voditelj Alfo.iz Pire. Njegovi liksceler.ci, preblago.rod-nemu gospodu Viktorju baronu Heinu, dobrotnemu mestu Dunaj, k.kor preblagorodnemu voditelju c. kr okrajnega glavarstva v Kranju, Alfonzu Pircu v iintnu pogorelcev najsrčnejša zalivala. Na Trati, dr6 30. junija 1002. Koruza za ma< _ _ . , julij . ...... fr 1 ■ 5-02 ,, „ avgust (Efektiv.) 5-09 >» 5 10 Dunajski trg. fSenica banaška . ....... K 9-30 do 9 70 južna iel. ...... 9 05 s 9 90 M n , 7-70 8— Ječmen , „ .....I 7-— 8— _ p _ Koruza ogerska . 545 n 5v.O Cinkvant , • • • • • ■ 6 10 6-fO 7-40 » 7 60 Fižol ...... 7-25 p 10-— Qpominske podobice s slike rajnega kardinalu j. Missia in kratkim življenjepisom priporoča prodajalnica ,Kat. tiskovnega društva, (XI. TVičraan) v Ljubljani posamezne podobice oo 6 vin., sto skujiaj 5 K 60 vin. f\l\p venecijanske iu španske. NajceneSo ima IJTUUL, y Zalngi tvrdka BRATA EBEHL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 22 11—1 I ogrske gld. 1'70, domače iz šunkna gld. 1-20, domače gld. 1-—, dunajsko 80 kr. kilo. — Šunka brez kosti (Rollschinken) !>0 kr. in gld. 1'10, suho ineso 70 kr , suha slaniua 70 kr., glnviua brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobaso po 18 kr. in drugo pošilja ad 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago 546 12-4 Janko Ev. Sire v Kranju. Lft e? BVizmuio im)boljše ^ oljnate barve* a s s zmleto z n;igln suStčim firnežem na iv a j nove j si h strojih, prekašajo vsako konkurenco po fi losti, ki omo gočajo z jako ma|hno množino pobarvati \e!il V a Naznanilo. 773 3-2 Na mestni nižji realki v Idriji bodo sprejemni izpiti za vstop v 1. razred šolskega leta 1903/3 izzznz dne 15. ii in se prično ob 9 uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglase v spremstvu svojih ttuišev ali njih namestnikov dne 13. julija med 8 in 12. uro pri ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in cbiskovalno izpričevali'. Pristojbine ni plačati nobene, kakor je tudi pouk brezplačen Vnanji učenci se lahko oglate k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini. Ravnateljstvo mestne nižje realke. V Idriji, dno 27. junija 1902. Svoji k svojim! m—m E ?rez konkurence! Priporoča : brizga h lice, cevi, pase, lestve i. t. <1. m gasilna društva in občine. C. in kr. privileg^ovana fvornica briz^lnic, cevij, pasov in gospodarskih strojev R. A. 5MEKAL iz Čelia, Moravsko. Podružnica v Zagrebu. nadalje gospodarske 1 stroje | in Ij peronospera-| biizgahiice. i i. f. d. J 1 >H Najnoveje: Izdelovanje aparatov za acetylin-razsvetljavo s | 1 eistilnikom, motor-voz, gumi-eevij vsake vrste. 974 so g Najprimernejše darilo pridnim učencem koncem šolskega leta so »Marjetice", iinl>i'aiie nežni mladini. Uredil in založil Alojzij Merhar. Cena: V platno vezane I K 10 v, kartonirane 80 v, broširane 60 v. vr xm vrl? tlobii° ludi »POMLADNI GLASI" VI, VII., \II1., IX., X. letnik. 767 5_4 Naročajo so: Jernej Podbevšek. bogoslovcc v Ljubljani. azglas. "lis H —1 Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani, (Tomanov-i ulico s1,t 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. laired šolskega leu 1902/3 dne 15. julija in se prično ob '/»10-uri dopoldne. Učenci, ki žeiij > delati to izkušnjo, n\j se v spreimtvu svojih starišev ali njih n?i mest m ko v oglasijo dne 13. julija mod 8. i a 12. uro pri gimnazijske n ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovaino izpričevalo. Pri c glasitvi je treba plačati pristojbine G K 60 h. Vnariji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tuli pismeno, ako pravo časno po pošti pošljejo gori imenovani listini in pristojbino. Učerci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Č-nomlju, Kranju, Novem mestu in Radovlj ci, ali ozemlju okrajnih sudišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimna ziji sprejemati edino le po dovoljenju e. kr. deželnega šolskega s/eta. Kdor takega dovoljenja potrebuje, mora si ga pravočasno priskrbeti neposredno pri o. kr. de/, šolskem svetu. V Ljubljar.i, dne 30. junija 1902. Ravnateljstvo i. državne jfimnasije. Nad 550 prvih odlik!!! — Nsd 300.000 strojev prodanih!!! IliazipAMml- Nedavno je bila v Moskvi (Rusko) kmetijska razsUva, na kateri so pcskuša i tudi razne rečno separatorje. Večina znanih sepa-atorjev je prišlo na preskušnjo, dobil pa jo Aifa-Laval-Separafor edini najvišjo odliko w častno diplomo. 3-3 Akcijski! družba Alfa-Se;wrat«r na Dunaju, XVI., Ganglbauergasse 29. Podružnice: Budimpešta, Praga. Zaloga za južne dežele: Gradec, Annenstrasse 26. M s^liv- oaoao je železnato redilno in krepilno sredatvo ter kri tvorilno in živce krepč&lno, i ri-j'-tnega okusa 111 lahko prebavno. — Biagovoii se vprašati zdravnika. 6'8 60—5 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. H\ayr, lekarna „pri platem jafenu" v Ljubljani., Ajdovščina: Ivan Štibilj, gostilna. Bele* pri Dovjem : Potočnik Fr., gostilna. Begunj o nad Cirknico: B o n a č Anton, Svigelj Anton, gostilni. Bled Gostilna Wester. Boh. Bela : M u ž a n Valentin, Zupan Iv. in Ropret Jera, gostilne. Boh. Bistrica : A r h Franc in M e n c i n-ger J., gostilni. Borovnica : F o r t u n a Val. in K o b i Antin. gostiln*, Fran o v igel j, gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna. Brezje Gorenjsko : Finžgar Jos. in G a-b r i j e 1Č i č Ant., gostilni. Lavrončič Pavi, gostlna „pri Rozmanu«. Brod pod om. goro : B i t e n c Jož , gostilna. Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic). Cilk ni c a Notr.: K o r č e Ivan in M e cl e n Miroslav, gOf-tdni. Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., „ gofltiina. Črnomelj Franc Jerman gostilna. Dolenja vaa pri Ribnici: Mrher Ign, g* st lna. Dunaj: Cf;fc »Goldene Kuge!« IV. ekraj, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »A r c a d e n Ca le«. I., Univorsilatstrasae. Car! Z o b l'a „Caf6 Beethoven", I, Univer.iiiitstrasBe 11. Gorica: Kavarna S c h \v a r z, K a v ar na „C " nt ral". Gorjo pri B'edu. Z rime Jam z gostilna. Grosuplje: Koša k Fran, gostilna. Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gcstilrif. Horjul: C e p o n Janez, gostilna. Hrušica pri Jesenicah : Noč A., gostiln«. Idrija: Ca ni no »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gf stilna. Javornik : N o č Mihael, gostilna. Jesenice, Gorenj.: Frjan Ivan, restavracija , V i i m a n Fran , V i š n j a r Karol, liro vat Marija, »pri mesarju«, gostilne. Kamnik : F r i e d I Ivan, hot; 1, V a n o s s i Jop., kavarna. Pet. Z ero v n i k pri »Sokolu«. Kandija pri Nov. mestu: J a k s e JL.n. in Zore J , gostilni. Kostanjevica : Zalokar jeva gostilna. Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. go tilna. Kranj : Kavarni J ii g c r in Kreuzberger, Fran burni m Golob Mat., gostln*. Sajovic Fr. hotel „N o v a pošt a". Hotel „Stara p o š ta". Ljubljana: Kavarne: „Au8tria", „E u ropa", „V a 1 v a a o r", „C a s i n o", „ E g g i a Ivan L e k a n , „M c r c u t", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: „ 1J r i slonu", „ L 1 o y d Iv. Graj-žar, južni kolodvor; p i v a r n e : Lorbek, A u o r, Hafner; gostilne': „ N o v i svet", Marije Terezije cest«, „ P r i m 1 i n s k e m k a m n u ", Sv. Po-tra cesta, „ P r i zvezdi", Cesarja Jožefa trg, „ P r i roži", Židovsko ulice, „ P r i zlati ribi", Š()italake ulice, , Pri Štefanu", Frančiškanske ulico, »Katoliški dom Turjaški trg, „ Rokodelski dom", Komenskega ulico, D n 1 a v s k o k o n s u m n o društvo, Eliz. J u r k o v i č („pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „Pn križu Rimska ccsla, Marija Bar bor ič, Sv. Petra nasip št. -5, Fr. K r vari o („priFi eovcu'), Dunajska cesta, Mar. Ahlin, Karlovska cesta štev. 28, Alojzij Zaje4 Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen-č a n u Karlovska ceBta st. 4, gostilna I) a c h s, Florijansko ulice št 33, M. Škof, Rečne ulice št. 8, Ivana šusteršič, bv. Petra cestd at. 15, Ivan C i n k o 1 o , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna „ p r i J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r („pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u o r, Kolodvorsko ulice, Andrej C e r n o , Iiil šerjeve ulico št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip Boštijančič (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. D e r m a s t j a (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. B. Terezija O m o j c , Karlovska Cesta št. 32, Marija Stol o („pri zlatem konjičku"), Poljanska ceata štev. 26. Rudolf T e n e n t o , Gradaške ulice št. 10 Ana l, u z 8 k , Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna k a v a r n a«, »P r i avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja lioba trg, P o r š i n Matija na Rožniku, K e n d a Ivan, Ž dovska fctezs 4, V o s p o r • ni g, Gospodsko ulice. Medvede : Jerala Alojzij in Z \v e i n o r Ivan, gostiln'. .. Miino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, goat. Novomesto: Kavarna Danisch. Ortenek: J B. Kosler, restavracija. Podiiart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostil ;si. Premskovo p. Kranju: Jak. G o r j n n c in Jakob Dolinar gostilm. Pulj (Pola): C*fa M i ram ure. Kadoljica: II irs ch ma n n Ign., gostilna. Rakek : Sebe nikar L-ivn, r<*8*viivraoijA Ludovik Sobar, c. k". poStar, gosti.m. Ribnica, Dol.: L o v š i n I an. kavarna, Podboj Jos. in Z a d n i k J. Fr. Podboj, Andrej P o d boj, g.»: t lu j. Sava pri Jesenicah: A r h J - -. g,st:ln.», Slov. gradeč: G vi o t h o r A. - t:l.ia. Smlednik: Oblak Primož, gf i, Sodražioa: Drobn i č Jurij, g-,-at-Ju.'. Stara Loka: JelovČan Manja, ga tilna. Stožico pri L ubljfitii: Pečini k J . („pri U r b a n č It u ") go a' i 1 •;. Struge pri Dnbr.-poiju : S a ! o kar K gostil. Breje "a Koroškem: Falio V., g stilna. Sv. Jakob v R "ii dolini, Kor.: Mikula Jakob. r-oJitna v »Nar. domu«. S v. Križ p. Litiji. 1