GEOGRAFSKI OBZORNIK 
ustreznimi učili in učnimi pripomočki (učbeniki, 
priročniki, gradivo za preverjanje znanja, ostalo 
strokovno gradivo) itd., 
- dobro in fo rmi ran je glede vseh novost i , ki j ih 
potrebujemo pri svojem delu: o seminarjih, strokovnih 
ekskurzijah itd., 
- pogosto, redno in natančno informiranje vodstvenih 
delavcev šol, da bodo podzavestno dojeli pomen našega 
predmeta in da bodo čutili, da "nekdo stoji za nami", 
- vplivanje na ustrezno vrednotenje našega dela, 
- doseči vsaj eno plačano strokovno ekskurzijo za učitelje 
geografije, 
- pomoč in nasvete pri pridobivanju nazivov ter točno 
definiranje naših aktivnosti za točke. 
Geografsko pedagoško društvo ali pedagoška 
sekcija v okviru geografskega društva. Geografi -
pedagogi bi laže in uspešneje reševali svoje težave, če bi 
se redno srečevali. Kdo nas bo povezal in zakaj pedagoška 
sekcija društva ne deluje? 
Še zadnja pripomba. Pohvalila bi našo strokovno 
revijo Geografski obzornik in njegove prizadevne 
ustvarjalce. To je verjetno ena redkih geografskih publi-
kacij, ki jo vsi pedagogi (ali pa tudi ne) težko pričakujemo 
in tudi velikokrat vzamemo v roke. Zaželeno bi bilo njeno 
pogostejše izhajanje in prosta prodaja na več mestih, da 
bi res dosegla svoj osnovni namen: popularizacijo 
geografije. Za začetek naj bi izhajala vsaj dvomesečno, 
torej 6 številk na leto. Ker so težave verjetno finančne 
narave, bi morali tudi ostali geografi razmisliti, kako 
popularizirati to revijo (npr. s pridobivanjem novih 
naročnikov v šolah ali kako drugače). Predlagam tudi 
delitev na dva dela: prvi naj bi bil tak kot sedaj - strokovni 
članki, drugi pa naj bi bil pedagoški del. Tu naj bi bile 
zbrane vse aktualne informacije za pedagoge, članki iz 
šolske prakse, metodične in didaktične novosti, novosti 
s področja učil in tehničnih pripomočkov, pa mogoče tudi 
naša vprašanja in odgovori strokovnjakov. Za vse to pa 
je nujna aktualnost in s tem večje število revij. 
Tako, kolegice in kolegi geografi, začeti je treba. Na 
račun geografov v pedagoških službah je veliko pripomb, 
češ da sami nič ne storimo. Opogumimo se in vsak po 
svojih možnostih prispevajmo k izboljšanju našega 
trenutnega položaja in pomagajmo tistim, ki se za to že 
trudijo. Ne zabubimo se vsak v svoje delo in svoje 
probleme, saj če se bo slabo pisalo naši stroki, našemu 
predmetu, se bo slej ko prej tudi nam samim. 
Razmislimo in pogumno v akcijo! 
KOLIKO POZNAM DOMAČI KRAJ 
Drago Perko 
Z Osnovne šole Cerklje ob Krki so uredništvu naše 
revije poslali publikacijo Koliko poznam domači kraj, v 
kateri so učenci pod mentorstvom Draga Ivanška prikazali 
delo pri istoimenski projektni nalogi. Predstavili so 
krajevno skupnost Cerklje ob Krki in vse vasi, ki jo 
sestavljajo. 
Pri nalogi so sodelovali učenci 7. in 8. razreda. Delo 
je potekalo od oktobra leta 1993, ko so stekle priprave, 
do maja leta 1994, ko so pripravili gradivo za publikacijo. 
Zbrali so številne podatke in predmete za razstavo. 
Publikacija ima 44 strani, tiskana pa je bila v 350 
izvodih. Naslovnica je barvna in prikazuje vasico Boršt 
na terasi levega brega Krke in lesen most iz leta 1941, ki 
povezuje oba bregova. Notranjost je tiskana v črnobeli 
tehniki. 
V uvodnem delu so predstavl jene geografske 
značilnosti krajevne skupnosti, podkrepljene z zemljevidi 
in fotografijami, v osrednjem delu pa so opisi krajev 
krajevne skupnosti s številnimi preglednicami in nekaj 
grafi. V sklepu so zbrane glavne ugotovitve, dodana pa 
je tudi literatura z viri. 
Publikacija je skrbno pr ipravl jena in pr i je tno 
oblikovana, kar kaže na veliko prizadevnost mentorja in 
učencev. Upamo, da pri uresničevanju svojih zamisli niso 
naleteli na prevelike težave in da se bo mentor tudi z 
novimi učenci lotil podobnega dela in s svojimi uspehi 
navdušil še druge učitelje. 
Publikacijo smo odstopili knjižnici na Inštitutu za 
geograf i jo Univerze, Trg f rancoske revoluci je 7, 
Ljubljana, kjer je na voljo skupaj z nalogami mladih 
raziskovalcev z državnih srečanj. 
PEDAGOŠKA DELAVNICA NA PRIMERU 
ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 
Tatjana Ferjan 
Prispevek prikazuje didaktično vlogo pedagoške 
delavnice v geografski učni praksi na primeru predstavitve 
Zgornje Savinjske doline. Za raziskavo sta zanimivi obe 
sestavini, tako metodična kot tudi snovna. Rezultati 
slonijo na delu v razredu (vzorec), kjer smo za dosego 
omenjenih ciljev uporabili različno literaturo in slike kot 
gradivo pri delu. 
Opredel i tev metode. Izbrali smo pedagoško 
delavnico. Za kakšno metodo gre? Websterjev slovar jo 
opredeljuje kot tečaj, seminar, izmenjavo idej, v šoli pa 
kot delovno šolo. Pedagoška delavnica je izobraževalna 
25