ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 1 let NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park
T'
boste nasii na oo'[asniK straneh.
Haloze •
Natančnega izpada dohodka iz NUSZ občine ne poznajo O Stran 2
Sl. Bistrica • Polovica postelj v novem domu upokojencev še praznih
O Stran 6
Ptuj, torek, 3. decembra 2013
letnik LXVI • št. 94 Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si

Štajerski
www.radio-ptuj.si
Podjetništvo
Rače • Začetek konca družbe Bio goriva
O Stran 7
Politika
Ormož • Naložba v Podgorcih dražja za skoraj 200.000 evrov
O Stran 9
Šport
Nogomet •
Završka zmaga krona uspešne jeseni
O Stran 11
Podravje • V prazničnem pričakovanju
Čas za druženje in dobroto
Za večino kristjanov se je v nedeljo, 1. decembra, na prvo adventno nedeljo, začel adventni čas, ki se bo končal na sveti večer.
To je čas, ko se kristjani s postom, molitvami in dobrodelnostjo pripravljajo na božič, spominjajo se Jezusovega prihoda na Zemljo.
Tipični simbol adventnega časa je adventni venček s štirimi svečami. Prvo so prižgali minulo nedeljo. Adventni venček je razširjen tudi med neverujočimi, v tem primeru je brez svečk. Na Ptuju in v okolici imajo delavnice izdelovanja adventnih venčkov že kar dolgo tradicijo. Delavnico so letos prvič pripravili tudi v trgovini Darilni bazar na Ptuju (na fotografiji), ki je zrasla iz želje po povezovanju in sodelovanju MO Ptuj in različnih društev ter institucij, ki delujejo na tem območju. Pri izdelovanju venčkov so udeleženci v glavnem uporabili naravne materiale. S svojo ustvarjalnostjo so navdušili sebe in druge, ker zaupajo vase in v vse, ki jih obdajajo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Športno plezanje
• Mina prvakinja O Stran 13
Želim sodelovati v nagradni igri
in za 53 € obiskati predpraznični
Salzburg s sopotnikom.
čur/fč/e/ra , p) /rcfla
SJIJKOturizem d.o.o.
Vaši podatki:
-	rojstni datum:_
-	telefon:_
Podpis: _
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili
sodelovanja v nagradni igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo izključno za potrebe nagradne igre.
Več informacij boste našli na oglasnih straneh.
1
So Avstrijci krivi za lansko katastrofo?
Sp. Podravje • Leto dni po katastrofalnih poplavah na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo: »Enotna ocena slovensko-avstrijske skupine je, da je 730 m3/s pretoka povzročilo nepravilno upravljanje hidroelektrarn v Avstriji.«
O Stran 3
Čelan: »Nobenih privilegiranih neplačnikov ni bilo!«
Ptuj • Javnost na Ptujskem že nekaj časa vznemirjajo govorice, da naj bi bili med neplačniki NUSZ znane ptujske gospodarske družbe, znani podjetniki, celo banke.
O Stran 5
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!

Bi bili radi se boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
NA VOLJO BREZ RECEPTA NARA VNOINZA VSA LETA
040 800 S60)
1 brezplačno =30,60 EUR 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-ANONIMNA DOSTAVA V24 URAH
- BREZ STRANSKIH UČINKOV
0312468161
= 32,74 EUR 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 10 brezplačno = 93,30EUR (za 40tablet) 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
9771581625005
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 3. decembra 2013
Haloze • NUSZ in nepremičninski davek
Natančnega izpada dohodka iz naslova NUSZ občine ne poznajo
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je obvezna dajatev. Višino NUSZ določajo občine same, kakor tudi pogoje za delno in popolno oprostitev plačila. V haloških občinah doslej nihče ni bil oproščen plačila nadomestila za stavbno zemljišče, izpad dohodka iz tega naslova so za občine predstavljali le neplačniki, teh je po nestrokovnih ocenah med 2 in 3 %. Sicer pa omenjene občine letno zberejo do 80 tisoč evrov, izračuni pa kažejo, da bodo po novem nepremičninskem zakonu prejele dvakrat več, le da bodo morale polovico dati državi. Bistvene izgube zato ne bodo utrpele.
Občina Cirkulane
V	lanskem letu so iz naslova NUSZ prejeli 73.691 evrov, v letošnjem letu pa 69.546 evrov. Po novem nepremičninskem davku bi prejeli 120.867 evrov, od tega bi morali državi dati polovico, kar znaša 60.434 evrov. Izpada dohodka iz naslova NUSZ v občini Cirkulane letos in lani ni bilo.
Občina Žetale
V	Žetalah so v letošnjem in lanskem letu skupaj prejeli 16.295 evrov. Po novem nepremičninskem davku bi občina prejela 52.807 evrov. Izpad dohodkov se pri njih
Prikaz prihodkov občin iz naslova NUSZ v letih 2012 in 2013 ter izračun po novem nepremičninskem davku
Občina	2012 (v evrih)	2013 (v evrih)	Izračun po novem nepremičninskem davku (v evrih)
Videm	79.667	93.000	144.930
Cirkulane	73.691	69.546	120.867
Majšperk	64.906	-	113.469
Podlehnik	41.823	38.340	65.000
Zavrč	35.000	52.000	100.000
Zetale	16.295*		52.807
„ Vir: občine *Opomba: V občini Zetale so nam za obe leti posredovali skupen znesek.			
veča, v letu 2012 so beležili 3-odstoten izpad, letos pa še pred koncem leta že 12 %. Kot glavni vzrok za to navajajo socialne razloge, podatek pa letošnje leto pa še ni do-
Ali ste vedeli?
Plačila NUSZ je na njegovo zahtevo za pet let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je stroške za urejanje stavbnega zemljišča plačal v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Občina lahko predpiše oprostitev oziroma delno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tudi za občane z nižjimi dohodki in občane, ki so organizirano vlagali družbena sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav.
končen, saj nekateri še niso poravnali obveznosti.
Občina Zavrč
V letu 2012 so odmerili za približno 35.000 evrov nadomestila za stavbna zemljišča. V letošnjem letu predvidevajo 44.000 evrov ter še dodatnih 8.000 evrov za nezazidana stavbna zemljišča. Glede na izračun, ki je bil narejen po podatkih, ki jih v evidenci Registra nepremičnin vodi GURS, bi bila odmera davka na nepremičnine približno 100.000 evrov. Kot ocenjujejo, je bil izpad dohodkov v letu 2012 iz naslova NUSZ 10 %. V letošnjem letu je Občina Za-vrč posodobila evidenco na podlagi analize med podatki
v evidenci NUZS in podatki v drugih evidencah, kot so zemljiška knjiga ter druge, in s podatki o nezazidanih stavbnih zemljiščih, za katera se prej ni pobiralo nadomestila. Ocena za leto 2013 je, da je bil izpad zavezancev, ki ne plačujejo NUSZ, manjši od 2 %, glede na število stanovanjskih in poslovnih enot, ki so zavedene v registru nepremičnin in enot, ki jih vodi sedaj občina v evidenci NUSZ. Zavezanci za plačilo niso sporočali sprememb v evidenco, del lastnikov nepremičnin v občini je tujcev, ki jim zaradi neustreznih EMŠO DURS ni vročal odločbe za odmero NUSZ, nekaj lastnikov je celo neznanih, del nepremičnin
Kot so poudarili v SDS, ni davek v ničemer v korist Slovenije, poleg tega pa je po njihovem prepričanju tudi krivičen, nepošten in bo obremenjeval predvsem tiste, ki so že sedaj na socialnem robu in bodo ta bistveno povišani davek težko plačevali.
V največji opozicijski stranki so opozorili, da se bosta na premoženje teh davkoplačevalcev, če bremena ne bodo zmogli, »usedli« še država ali občina, kar naj bi pripeljalo do nove nacionalizacije in prerazporeditve nepremičninskega bogastva v Sloveniji.
Prav tako po prepričanju SDS ne drži, da bo davek bistveno bolj obremenil boga-
te, saj naj bi v istem okolju za bogate vile velja enaka osnova kot za revne hiše, tega pa pa ni možno v ničemer izpodbijati. »Zakon je nestrokovno pripravljen in brez ustreznih pravnih podlag,« so prepričani v stranki.
Zakon o davku na nepremičnine je po oceni SDS popolnoma nepravičen tudi zato, ker zanemarja dejstvo, da morajo biti davki takšni, da je obdavčitev sorazmerna z ekonomsko močjo davčnega zavezanca. »Podlaga za obdavčitev ni tržna vrednost, temveč neka imaginarna, mo-delsko določena vrednost, za katero je bilo že velikokrat pokazano, da ne ustreza de-
janskemu stanju,« opozarjajo v stranki.
Dejstvo, da bodo občine lahko dvigovale ali znižale davek, pa naj bi po prepričanju SDS onemogočilo stabilno in predvidljivo davčno okolje.
Na koncu v največji opozicijski stranki poudarjajo, da prinaša davek na nepremičnine ne samo pretirano dodatno breme za slovensko gospodarstvo, ki se ga bo s tem še dodatno zadušilo, ampak tudi za kmetijstvo, obrtnike, mlade družine, ki rešujejo stanovanjski problem, in lokalne skupnosti.
Po oceni poslancev SDS je zato sprejeti zakon v več členih zakon ustavno sporen.
pa drugače registriran v nepremičninskih evidencah od dejanskega stanja, stavba je na primer v registru nepremičnin zavedena kot nesta-novanjska oziroma kmetijska stavba, NUSZ pa se plačuje le od stanovanjskih in poslovnih površin.
Občina Videm
V videmski občini so v lanskem letu od fizičnih oseb prejeli 51.310,44 evra ter od pravnih 28.357,69 evra, kar skupno znaša skoraj 80 tisočakov. V navedenih zneskih pa so zajeta vsa plačila po odločbah in po izterjavi. V letošnjem letu po proračunu predvidevajo skupno 93 tisoč evrov, dejanski prihodki pa bodo znani šele ob koncu leta, saj se v novembru izteče rok plačila za drugi obrok. Glede na ocene, ki jih je pripravilo ministrstvo, bi Občina Videm v letu 2014 od dav-
Uvodnik
ka na nepremičnine prejela 144.930 evrov, prav toliko pa bi prejela tudi država.
Občina Podlehnik
V	letošnjem in lanskem letu so prejeli po 41.823 in 38.340 evrov. Po novem predlogu bi v završki občini letno prejeli 65.000 evrov. Na občini sicer nimajo natančnega podatka, kolikšen izpad dohodkov so imeli v preteklih dveh letih, po prvih nestrokovnih ocenah naj bi bilo 2 odstotka tistih, ki svojih obveznosti niso poravnali. Razlogov za to naj bi bilo več, med drugim tudi nerešeno lastništvo, prodaja in dedovanje.
Občina Majšperk
V	Majšperku so v lanskem letu prejeli 64.906 evrov iz naslova nadomestila za stavbna zemljišča, za letos pa še nimajo podatka, saj je plačilo položnic zapadlo šele v novembru. Po novem nepremičninskem davku bi občina prejela 113.469 evrov, od tega bi morali državi odvesti 53.371 evrov. Plačila ni bil oproščen nihče, 1,3 odstotka pa je bilo v lanskem letu takšnih, ki obveznosti niso poravnali. Kolikšen bo izpad, letos še ni znano. V občini Majšperk razlogov za neplačevanje ne poznajo, vsi neplačniki pa so v postopku izterjave.
Patricija Kovačec
Slovenija • Zahteva poslanske skupine SDS
Nepremičninski zakon v ustavno presojo
Poslanska skupina SDS bo v naslednjih dneh na ustavno sodišče naslovila zahtevo za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine, skupaj s predlogom za začasno zadržanje izvajanja zakona. DZ je zakon v petek podprl v drugo, potem ko so državni svetniki nanj izglasovali odložilni veto.
Za zakon je v petek v drugo glasovalo 49 poslancev, proti pa 30. Ponovno odločanje je z odložilnim vetom zahteval državni svet, ki je med drugim menil, da je zakon slab in škodljiv za lokalne skupnosti, v več točkah tudi ustavno sporen. Upoštevati bi bilo treba mnenja lokalnih skupnosti in zakon sprejemati po rednem postopku, so v zahtevi za ponovno odločanje še opozorili v DS.
Proti davku na nepremičnine se je v zadnjih tednih oblikovala močna fronta nasprotnikov. Ti so pod peticijo proti davku prispevali prek 75.000 podpisov. (sta)
Veseli december je tu!
Pričenja se najbolj prazničen in čaroben mesec v letu. V decembrskih dneh naše ulice in domovi zasijejo v tisočerih lučeh. Najbolj se ga zagotovo veselijo otroci, ki vedo, da jih bodo, če so bili pridni, obiskali trije dobri možje, prvi bo na vrata potrkal že jutri zvečer. Ta nas uči skromnosti, kije mnogim iz leta v leto vse bolj tuja.
V zadnjih novembrskih dneh, ko so bili nakupovalni centri že božično-novoletno okrašeni, se je trlo ljudi, ki že mrzlično nakupujejo, trgovci pa si na njihov račun veselo manejo roke. Tovrstni pojav se bo v prihodnjih dneh še stopnjeval. Obdarovanje je sicer lep način, da nekomu izkažemo pozornost, in zagotovo je vsak od nas vesel drobcenega darilca, a v zadnjih letih je to preraslo v mrzlično nakupovanje dragih daril, igrač in ostale krame. Vse preveč decembrske praznike povezujemo le z darili in bolj kot ne s stroški, ki pri tem nastajajo, pri tem pa pozabljamo na smisel praznikov. V dneh, ko nekateri razmišljajo o nakupu dragih igrač za svoje otroke, drugi obračajo svojih nekaj evrov, da bi jih čim bolj smotrno porabili. Veliko je teh, ki o prazničnih darilih ne morejo niti razmišljati, saj imajo komaj za preživetje, pa bi kljub temu svoji družini radi ustvarili čarobne praznike. Nič lažjega! Zakaj pa bi si morali božične in novoletne praznike zapomniti po darilih, ki smo jih prejeli, in po minusu na bančnem računu? Zakaj ne moremo preprosto uživati dragocenega časa z družino in prijatelji? Tega ni mogoče kupiti, zato storite prav to! December naj bo mesec doživetij, pisanje voščilnic, peka piškotov, postavljanje in krasitev drevesca ter iskreni nasmehi pa naj bodo darila vam in vaši družini, verjemite, veliko dlje se jih boste spominjali kot kakšnega nepremišljeno kupljenega in seveda dragega darila.
Patricija Kovačec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 3. decembra 2013
Aktualno
TEDNIK 3
Slovenija, Avstrija • Podatki hidrološke analize o poplavah 2012
So Avstrijci krivi za lansko katastrofo?
Dobro leto dni se delovna skupina Stalne avstrijsko-slovenske meddržavne komisije za Dravo med drugim ukvarja z ugotavljanjem odgovornosti za poplave, ki so 5. novembra lani silovito prizadele dravsko dolino na obeh straneh državne meje.
Redno letno zasedanje Komisije je 21. in 22. novembra potekalo v Celovcu. Komisija se je na zasedanju med drugim seznanila z izvedenskim poročilom o lanskih poplavah, v katerem so povzeti rezultati v Sloveniji opravljene hidrološke analize. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) smo zaprosili za vpogled v dokumente, vendar so nam sporočili, da ima slovensko hidrološko poročilo oznako interno. Po besedah predstavnice za odnose z javnostmi na MKO Darije Dolenc je bilo zasedanje komisije za javnost zaprto, prav tako naj bi oznako interno imeli zapisniki zasedanj Komisije. Iz navedenega lahko domnevamo, da gre za strogo zaupne dokumente in informacije.
V času zasedanja komisije minister na obisku v Avstriji
22. novembra, se pravi na drugi dan zasedanja Komisije, se je na avstrijskem Koroškem na delovnem obisku mudil slovenski minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Minister je avstrijsko Koroško obiskal na povabilo Skupnosti južno koroških kmetic in kmetov, v sklopu obiska se je srečal tudi s koroškim deželnim glavarjem in dvema deželnima svetnikoma. Teme njihovih pogovorov so bile vsebine s področja onesnaženosti zraka, kmetijstva in upravljanja z vodami. Glede slednjega so se dotaknili tudi lanskoletnih poplav v porečju Drave in njihovih posledic. Minister Dejan Židan je v izjavi za javnost pojasnil: »Enotna ocena slovensko-avstrijske skupine je, da je 730 m3/s pretoka povzročilo nepravilno upravljanje s hidroelektrarnami v Avstriji.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Martin Ozmec
»Enotna ocena slovensko-avstrijske skupine je, da je 730 m3/s pretoka povzročilo nepravilno upravljanje s hidroelektrarnami v Avstriji,« pojasnjujejo na MKO.
To seveda pomeni, da če tega ne bi bilo, bi bila škoda bistveno manjša, tudi na avstrijskem Koroškem, zlasti pa v Sloveniji. To omogoča, da se pelje postopke naprej, kakor so načrtovani. V nadaljevanju se bodo s to zadevo ukvarjali predstavniki Slovenije in Avstrije, zadnje poročilo slovensko-avstrijske skupine pa predstavlja izhodišče za odločitev vlade o nadaljnjih aktivnostih.«
MKO smo zaprosili za imena članov Komisije, ki zastopajo slovensko stran. Odgovorili so, da nam teh imen ne morejo posredovati. Med brskanjem po spletu smo zasledili, da je predsednik slovenskega dela Komisije od leta 1991 Mitja Bricelj, ki je v preteklosti zasedal več pomembnih (tudi državnih) funkcij z okoljskega področja. Po naših informacijah je član slovenskega dela Komisije tudi Andrej Tumpej, tehnični direktor Dravskih elektrarn Maribor.
Andrej Tumpej, tehnični direktor DEM in član Stalne avstrijsko-slovenske meddržavne komisije za Dravo:
»Dokončno poročilo o hidrološki analizi, opravljeni v zvezi s poplavnim dogodkom 5. novembra 2012, je septembra letos oblikovala in sprejela ekspertna skupina. Člani skupine so strokovnjaki s področja hi-drologije in vodarstva, prihajajo iz Slovenije in Avstrije. Med drugim so to predstavniki DEM in Verbunda, pa tudi drugi eksperti, ki se ukvarjajo s hidrolo-gijo, tematiko poplav ... Hidrološko analizo sta avstrijska in slovenska stran pripravili vsaka zase. Rezultati so se ujemali in tako je lahko prišlo tudi do usklajenega podatka. Kot rečeno, so poročilo o hidrološki analizi strokovnjaki potrdili septembra, Stalna avstrijsko-slovenska meddržavna komisija za Dravo se je s poročilom na svojem rednem letnem zasedanju seznanila novembra. Zapisnik zasedanja Komisije je bil posredovan avstrijski in slovenski vladi in šele po potrditvi na obeh vladah bo postal pravno veljaven in zavezujoč. Iz podatkov v poročilu izhaja, da je bil zaradi manipulacije avstrijskih elektrarn pretok na meji med državama za dobrih 700 m3/s višji. Treba pa je povedati, da bi reka Drava tistega dne silovito poplavljala v vsakem primeru, kajti tudi če teh 700 kubičnih metrov odštejemo od zabeleženih pretokov, bi skozi Slovenijo v vsakem primeru teklo 2500 m3/s.«
MZ
V preteklosti Komisija zasedala tudi na Ptuju
Stalna slovensko-avstrijska komisija za reko Dravo se sestane enkrat letno. Vsako leto zasedanje organizira druga država. Letos ga je organizirala Republika Avstrija. Delo Komisije, čeprav bo prihodnje leto zaznamovala šest desetletij delovanja, v preteklosti v javnosti ni bilo kaj veliko izpostavljeno. Javnost in mediji so njene aktivnosti pozorno pričeli spremljati po poplavnem dogodku v lanskem letu. Komisija je bila ustanovljena z vladnim sporazumom med Jugoslavijo in Avstrijo. Sporazum je bil podpisan 25. maja 1954 v Ženevi, predstavlja pa podlago za urejanje vodnogospodarskih vprašanj med državama, povezanih z Dravo. Predmet dela komisije so varstvo kakovosti voda, varstvo pred visokimi vodami ter medsebojno obveščanje
in informiranje. Komisija ima dve delovni skupini: za vodno gospodarstvo in energetsko gospodarstvo, ki na zasedanju poročata o urejanju raznih vodnogospodarskih vprašanj. Kot že rečeno, Komisija zaseda enkrat letno. O zasedanju sestavi zapisnik, ki ga slovenska stran posreduje slovenski, avstrijska pa avstrijski vladi v potrditev.
Stalna avstrijsko-slovenska meddržavna komisija za Dravo je 50. obletnico svojega delovanja zaznamovala prav na Ptuju. Zasedanje je potekalo 18. in 19. maja 2004. Na novinarski konferenci so takrat o delu Komisije in aktualnih temah govorili takratni minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, sekretar Mednarodne komisije za trajnostno rabo in varstvo reke Donave Phil Weller, predsednik avstrijskega dela meddržavne komisije Herbert Wienerroither in predsednik slovenskega dela meddržavne komisije Mitja Bricelj.
Mojca Zemljarič
»Do odškodnine upravičen tisti, ki je bil oškodovan!«
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je nedavno ob obisku občine Središče ob Dravi za Štajerski tednik ekskluzivno odgovoril na nekaj vprašanj. Tudi na temo poplav 2012.
Kakšne bodo nadaljnje aktivnosti slovenske vlade v zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti? Kako bo država Slovenija peljala postopke v bodoče?
Minister Židan: »V prvem koraku je bil cilj, da Stalna av-strijsko-slovenska meddržavna komisija za Dravo strokovno in nedvoumno jasno ugotovi, ali je do silovitega in obsežnega poplavnega vala ter povečanega pretoka z avstrijske strani prišlo tudi zaradi slabega upravljanja avstrijskih hidroelektrarn. Po leto dni trdega dela, ki je potekalo vstran od oči javnosti, to pa zato, da so lahko strokovnjaki delali v miru, neobremenjeni z nekim dnevnim dogajanjem, je komisija na zasedanju ugotovila - tako slovenska kot tudi avstrijska stran sta dali svoj podpis -, da je zaradi slabega upravljanja avstrijskih hidroelektrarn na Dravi prišlo do dodatnih 730 m3/s pretoka. Ta podatek je pomemben zato, ker je ravno ta količina tista, ki je v Sloveniji povzročila veliko razlivanje. Slovenska vlada je bila s postopki že večkrat seznanjena in jih podpira. Vsi postopki do sedaj so bili označeni kot interni in nismo želeli, da pridejo v javnost. Povedati moram, da se tudi nadaljnji postopki, ki so v tem trenutku že vodeni, prav tako izvajajo pod oznako interno. To pa zato, ker bomo na takšen način lažje dosegli naš cilj, in to je povračilo škode.«
Avstrijci torej na nek način priznavajo krivdo?
Minister Židan: »Avstrijski del strokovne komisije, podobno kot naš del, je soglasno ugotovil, da je do povečanega pretoka za dobrih 700 m3/s prišlo zaradi slabega upravljanja hidroelektrarn na avstrijski strani.«
Zapisnik o zasedanju Komisije bosta obravnavali obe vladi, slovenska in avstrijska. Kdaj pričakujete, da bo gradivo na mizi seje vlade?
Minister Židan: »Vse aktivnosti, ki so povezane s tem, so bile in ostajajo interne narave. Doslej so bile uspešne. Pomembno je bilo, da je prišlo do podpisa strokovnega mnenja, kar se je realiziralo. O vseh aktivnostih v prihodnje bo vlada tekoče informirana in v zvezi s tem sprejemala tudi ustrezne odločitve.«
Če bi prišlo do odškodnin, kdo bi bil v tem primeru do njih upravičen? Država, občine ali tudi ljudje, ki so bili v poplavah prizadeti?
Minister Židan: »Pravica do odškodnine je vedno na strani tistega, ki je bil oškodovan. V Sloveniji so bili oškodovani različni sistemi. Poškodovani sta bili državna in lokalna (občinska) infrastruktura, oškodovano je bilo premoženje naših ljudi ...«
MZ
Foto: Martin Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Zidan: »Skoda po novembrskih poplavah 2012 je bila na območju celotne države generalno ocenjena na 370 milijonov evrov. V ta znesek je vključen DDV.«
4 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini
torek m 3. decembra 2013
Ptuj • Pod(strehe) Ptuja
Kulturno dediščino bodo ohranili z življenjem
V poročni dvorani na Ptuju so 27. novembra predstavili zaključke arhitekturne delavnice za revitalizacijo podstrešij oz. možne tehnično-tehnološke rešitve za oživitev teh površin, ki predstavljajo izjemen razvojni kapital.
Foto: Črtomir Goznik
»Sama zaščita mestnega jedra ni pot v prihodnost, prava pot je aktivna zaščita,« poudarja mestni arhitekt Peter Gabrijelčič.
Arhitekturne delavnice in predstavitev je vodil prof. mag. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo, tudi ptujski mestni arhitekt, asistentka doc. Mojca Gregorski in osem študentov. Stara mestna jedra so identitetne točke urbanizacije Evrope. Kako pomembno je imeti to zgodovino, ki postaja velik turistični potencial, postaja jasno danes, ko Evropa na vseh ostalih področjih šepa. Tako postaja Evropa ena velika turistična destinacija za milijarde ljudi, poudarja mestni arhitekt.
Stara mestna jedra so zato tista srebrnina, ki jo bo mogoče pomembno unovčiti. Kako pa ohraniti ta potencial v obdobju, v katerem se še ne zavedamo jutrišnje vrednosti, hkrati pa je težko preživeti to prehodno obdobje, da ohraniš to dediščino, so vprašanja, ki si jih v tem trenutku zastavlja tudi MO Ptuj skupaj z arhitekturno in tudi drugo stroko. Brez življenja stara mestna jedra umirajo, propadajo. Od tod tudi razmišljanje mestne uprave Ptuja o tem, kako pri-
peljati nove, sveže, mlade ljudi v mestno jedro, ki je pogoj, da se mestno jedro ohrani v svoji kondiciji oz. da se nadgradi brez škode za prvobitno zgodovinsko podobo. V starem mestnem jedru Ptuja se skriva velik potencial prostora v ogromnih podstrešnih površinah, kjer je mogoče narediti tri etaže uporabnega prostora. Če želijo na teh površinah živeti ljudje, potrebujejo svetlobo. Zato se je mestna uprava odločila za izvedbo arhitekturne delavnice, da bi videli, ali je vendarle mogoče te površine izkoristiti, ne da bi načeli strešno krajino. „Skupaj z našimi študenti smo začeli raziskovati možnosti. Sprva se je zdelo, da so stvari nerešljive. Potem pa ugotoviš, da so mestni avtobusi polepljeni z nekakšnimi podobami, reklamami, ti iz takšnega avtobusa vidiš ven, notri pa ne. Naslonili smo se na to tehnologijo potiska stekla, razvili okna, ki so v ravnini same strešine, s katerimi ohranjamo strešno krajino, obenem pa uvajamo svetlobo v te prostore. Na željo župana
bomo okna na objektu Knjižnice Ivana Potrča, ki so malo moteča na tej strešni krajini, poskušali prelepiti in morda tudi vzorčno urediti kakšno podstrešje, čisto na novo, z nekim detajlom, kjer okno praktično popolnoma izgine. Ta raziskava ni zanimiva samo za Ptuj. To je prvi korak, če bi
takšen eksperiment na Ptuju uspel, je to lahko vzorec za celo Evropo, za vso dediščino, ki ostaja neizkoriščen potencial. Želja je, da se s tem potiskom ohrani strešna krajina, hkrati pa naj bi bil tudi energetski zajemalnik toplote ali električne energije," je povedal Peter Gabrijelčič, ki
je zadovoljen tudi z odzivom kulturno-varstvene stroke na njihovo raziskavo.
Mestno jedro bo brez mladih izumrlo
Tudi kulturno-varstvena stroka se vse bolj zaveda, da
bo mesto brez mladih ljudi umrlo. Podstrešne oblike so za mlade ljudi danes moderna oblika in hkrati izziv za njihovo kreativnost. Samo zaščita ne vodi v ohranjanje, aktivna zaščita je prava zaščita. Pri prenovi podstrešja gre za to, da se sočasno rešujejo tudi drugi problemi stavbe, ob aktiviranju podstrešja kot življenjskega prostora ga je mogoče sanirati tudi v drugih pogledih, od statike naprej. V teh stanovanjih potrebujejo svež zrak, ogrevanje, prezračevanje. V stanovanjski izgradnji vedno bolj postaja osnovni nizkoenergetski standard, celo pasivni standard. Hiše so danes takšne, da so zaprte, da imajo notranje prezračevanje, notranje ogrevanje, obstaja veliko tehnologij, ki omogočajo, da kljub zaprtemu prostoru v njem ustvariš prijetno klimo, kot obstajajo tehnologije, s katerimi lahko čisto svetlobo pripeljemo v prostor.
Obnova podstrešij za več življenja v mestnem jedru in njegov razvoj je pomemben korak mesta v pravo smer, ki pa se ne bo zgodil čez noč, potrebno bo tesno sodelovanje najrazličnejših strok. Včasih je boljše, da ne narediš nič, dokler ne veš, kaj je dobro, to velja tudi za prenovo podstrešij v starem mestnem jedru, poudarjajo v arhitekturni stroki.
MG
Ptuj m Četrtna skupnost Panorama
Edina rešitev je novogradnja doma
Na novembrski seji sveta ČS Panorama je bila v ospredju gradnja novega doma krajanov, saj naj bi obstoječi Dom krajanov Olge Meglič, v katerem so prostori ČS Panorama in ŠD Panorama, podrli.
O novogradnji Doma krajanov v tej ČS MO Ptuj govorijo že nekaj časa. Gre za objekt, ki je bil zgrajen okoli leta 1950, v prvotni rabi je šlo za hlev, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa so ga s prostovoljnim delom preuredili. Od nekdanjega hleva je ostal le zunanji zid, notranje prostore so obnovili in preuredili za sedanjo rabo. Objekt je bil zgrajen brez temeljev, brez vertikalne
in horizontalne izolacije, na zunanjih stenah je zato opazen vpliv vlage, je povedala predsednica sveta ČS Panorama Rozika Ojsteršek.
Letos so ob Domu uredili športne površine, igrišče so preplastili z asfaltno prevleko, celovito obnovili ograjo okrog igrišča, ogradili igrišče za najmlajše ter kupili nekaj igral zanje, uredili so tudi klopi in lesene ograje balinišča ter na-
mestili zaščitne mreže za goli asfaltnega igrišča. Kot so na novembrski seji lahko izvedeli od vodje oddelka za splošne zadeve MO Ptuj Janeza Merca, pa do novogradnje še nekaj časa ne bo prišlo. Če bo denar, najhitreje v letu 2014. Za pripravo dokumentacije so letos porabili tri tisoč evrov, okrog šest tisoč evrov pa naj bi šlo za te namene še v letu 2014. Geološke raziskave in izmerjena
trdnost ob dejstvu, da gre za nekdanji hlev, so pokazale, da je rešitev edino novogradnja. Prizadevajo si, da bi novemu domu krajanov dali več vsebin, da bi služil za športne, kulturne in druge dejavnosti, prav tako pa tudi na področju izobraževanja, v nadstrešku pa bi bil prostor za šolo v naravi za okrog 20 slušateljev. Kot pove Ojsterškova, naj bi bil ta
prostor tudi neke vrste učna baza za sekvojo, ki sodi med 100 naravnih znamenitosti Slovenije, in celotno Vičavsko pot. Še vedno tudi razmišljajo o postavitvi brvi na Gunžerjev otok, da bi ta predel vičavske poti in obdravskega območja proti Hajdošam, kjer že obstaja naravoslovna pot Berl, čim bolj približali vsem ljubiteljem neokrnjene narave. Za ta del projekta bi bilo mogoče pridobiti tudi evropska sredstva, sicer pa so vičavsko pot nekoč kot svojo pot uporabljali tudi graščaki, tako da vsebuje tudi potrebno kulturno dediščinsko noto. Sicer pa je novogradnja Doma krajanov
Olge Meglič ocenjena na 150 do 200 tisoč evrov.
Na novembrski seji so člani sveta ČS Panorama govorili tudi o obisku svojih starejših krajanov v Domu upokojencev Ptuj in prireditvah Veseli december ter tudi o upravljanju s športnimi objekti v ČS, s katerimi naj bi predvidoma upravljal Zavod za šport Ptuj v soglasju s ČS, vendar dokončne odločitve še niso sprejeli. Od Teleinga pa pričakujejo odgovor za slabo televizijsko sliko, nezadovoljni pa so tudi zaradi programov samih, ugotavljajo, da je premalo takšnih, ki bi bili zanimivi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dom krajanov Olge Meglič bodo podrli.
Ptuj • CMD z novo cestno oviro
Po šestih letih se je zgodilo
V Ciril Metodovem drevoredu na Ptuju, ki je glavna prometna pot za dijake Šolskega centra Ptuj, na tej poti jih je dnevno okrog tri tisoč, so prejšnji teden postavili novo hitrostno oviro (ležečega policaja) s prehodom za pešce.
Gre za šest let star projekt, toliko časa je namreč trajalo od pobude do realizacije, da so si vsi, ki so si prizadevali za večjo varnost na tem območju, da bi disciplinirali prehitre voznike, lahko oddahnili. Stanovalci in drugi udeleženci prometa so zadovoljni, da je še en mestni predel postal varnejši za vse udeležence prometa, ne samo mlade.
MG
Foto: Črtomir Goznik
torek • 19. novembra 2013
Politika
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Še o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Čelan: »Nobenih 'privilegiranih' neplačnikov ni bilo!«
Širšo javnost na Ptujskem že nekaj časa vznemirjajo govorice, da naj bi bili med neplačniki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) znane ptujske gospodarske družbe, znani podjetniki, celo banke (zaradi davčne tajnosti imen ne navajamo). Ptujski župan Štefan Čelan ta namigovanja odločno zavrača.
Foto: Črtomir Goznik
V letu 2013 so se v MO Ptuj odločili za popolno prenovo baze. Po neuradnih podatkih je bilo na novo v bazo vključenih 1260 fizičnih oseb in 265 pravnih subjektov. Ali gre v 90 odstotkih za že obstoječe davčne zavezance, ki svojih obveznosti niso plačevali ali so jih plačevali le delno, ali gre izključno za nove zavezance, nismo uspeli izvedeti. Podatki o teh zavezancih so zaupni podatki, k temu občino zavezujeta tudi 15. in 16. člen zakona o davčnem postopku. MO Ptuj naj bi na podlagi popolne prenove baze podatkov letos zbrala dobrih 580 tisoč evrov več kot v letu 2012.
Iz plačila nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča naj bi letos MO Ptuj prejela dobrih 580 tisoč evrov več kot leta 2012, predvsem po zaslugi prenove baze podatkov.
Iz evidenc, s katerimi razpolaga MO Ptuj, izhaja, da v MO Ptuj ni gospodarske družbe, ki ne bi nič plačevala.
Vsi niso javili sprememb
Res pa je, da je bilo v tem prehodnem obdobju, ko še ni bilo enotne baze podatkov, pri marsikateri gospodarski družbi kaj dograjeno, podatki o teh spremembah pa podobno kot pri stanovanjskih objektih niso bili posredovani naprej, v občinske evidence, in tudi niso bili „znani", dokler ni bila vzpostavljena Gursova baza podatkov, kjer pa tudi ne dajo roke v ogenj, da so podatki čisto točni. Veliko se v zvezi s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča natolcuje o največji ptujski družbi (op. ur. Perutnina Ptuj). Slednja je delniška družba, katere solastniki so kooperanti, ki imajo status kmeta. Vsi kmetovalci s farmami in podobnimi objekti nadomestil za te objekte niso plačevali, ker to sodi k njihovi kmetiji. Za kmetijska zemljišča pa se tako in tako ne plačujejo nadomestila. Kooperanti, ki pa so svojo dejavnost ločili na kmečko dejavnost in na del proizvodnje v okviru podjetniške dejavnosti kot s. p., pa so bili kot samostojni podjetniki že doslej zavezanci plačila za nadomestilo. Vsi, ki niso imeli statusa s. p., so zavezanci tega nadomestila postali z novo bazo podatkov.
Kot poudarja ptujski župan Štefan Čelan, so bazo podat-
kov redno dopolnjevali s podatki, ki so jih pridobili od zavezancev in Dursa, ter jih še dodatno preverili v uradnih evidencah. Vse oprostitve plačila so se izvajale skladno z zakonodajo, prav tako ni bilo „privilegiranih neplačnikov, kot to nekateri prodajajo javnosti za čisto zlato.
Največ novih zavezancev je med kmeti
Razlogov, zakaj je bila baza podatkov o imetnikih nepremičnin in o velikosti teh nepremičnin zelo nepopolna, pa je več.
»Zakon o stavbnih zemljiščih je začel veljati leta 1984, členi o tem, kaj podleže pla-
čevanju in kaj ne, ter možne oprostitve veljajo še danes. Pri preverjanju baze podatkov kdo je upravičen in kdo ne za plačilo tega nadomestila, sem zasledil, da je med tistimi, ki morajo sedaj na novo plačevati to nadomestilo, največ tistih zavezancev, ki sodijo pod kmetijsko dejavnost,« je pojasnil župan Štefan Čelan.
Velika večina ljudi, ki ima status kmeta in opravlja kmetijsko dejavnost, ne plačuje te davščine. Po tolmačenju administracije nikjer v zakonu eksplicitno ne piše, da kmetijska dejavnost ni zajeta, piše pa, da se to nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega fonda, za individualno gradnjo ter poslovno dejavnost. Po tej njihovi definiciji kmetijska dejavnost naj ne bi bila poslovna
dejavnost. Zato je v tej bazi na novo zajetih največ tistih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Gre za skupino upravičencev, ki zdaj niso več oproščeni plačila.
V drugo skupino sodijo t. i. davčni zavezanci, ki bi po občinskem odloku morali vsako spremembo pri svoji nepremičnini v 15 dneh prijaviti MO Ptuj. Na področju individualne gradnje je skoraj 90 odstotkov teh, ki so sicer plačevali davek, vendar ne celotnega, ker najrazličnejših dogradenj pri svojih objektih niso prijavili kljub denarnim kaznim v višini nekaj sto evrov. Podobno je bilo tudi pri gospodarskih družbah, je še pojasnil Čelan.
Občina ni imela popolnih evidenc zaradi pomanjkljivosti sistema
MO Ptuj je do uveljavitve uradne baze podatkov Gursa v letu 2010 podatke o zavezancih plačila NUSZ pridobivala z obrazci o tem, kaj vse morajo občani prijaviti. Prijavljali so stanovanjske površine, garaže in podobnih objektov pa ne! „Če kdo tega obrazca ni dostavil ali na občini ni bilo evidence, da nekdo nekaj gradi, tega ni bilo v evidenci. Eno obdobje občina tudi ni prejemala podatkov od UE o izdanih gradbenih dovoljenjih zaradi racionalizacije, zato je bila občina brez evidence. Občina pa je sicer vedela, da je pet hektarjev kmetijskih zemljišč spremenila v gradbena, za katera pa se na začetku še ni plačevalo nič. Ljudje so gradili, niso sporočali sprememb, od UE ni bilo podatkov, zato teh zavezancev, ki bi sicer morali biti v bazi podatkov, enostav-
no ni bilo. To je pomanjkljivost sistema samega, ker evidenca in sam sistem žal na izhodišču ni bil nastavljen tako, da do anomalij ne bi prihajalo. Od tod izvirajo nekateri neplačni-ki," je še povedal župan.
Zakon o stavbnih zemljiščih je bil noveliran leta 1997, v njem je bilo dodano določilo, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje tudi za nezazidana stavbna zemljišča. V odloku, ki ga je leta 2000 na tej podlagi sprejela MO Ptuj, je opredelila, da se nadomestilo plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
Izdelali tudi kataster nezazidanih stavbnih zemljišč
Iz vsebine odloka izhaja, da se nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišč plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pa se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je določeno za gradnjo, oz. za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanj ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Za poslovne prostore se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gramoznice, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine, na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. Zavezanec za nadomestilo je lastnik ali drug neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (na-
jemnik, zakupnik, uživalec ...). Nadomestilo pa se ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem. V 8. členu odloka je MO Ptuj zapisala tudi dodatne oprostitve plačila nadomestila in kdo je do njih upravičen.
GURS je nadomestil dosedanje baze podatkov
MO Ptuj je, da bi prišla do podatkov o parcelah za nezazidana zemljišča, objavila javni razpis in s pomočjo zunanjega izvajalca izdelala kataster nezazidanih zemljišč. Posredovali so ga vsem občankam in občanom, ki so morali ta kataster potrditi ali pa ga popraviti. Tako so prišli do baze nezazidanih stavbnih zemljišč.
Ta baza podatkov je veljala vse do baze, ki jo je po nalogu vlade vzpostavila Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) zaradi uvedbe nepremičninskega davka. Za njegovo uvedbo pa so bile potrebne enotne baze podatkov. Bazo GURS je vlada opredelila kot javno bazo podatkov, s katero je MO Ptuj nadomestila obstoječo staro bazo podatkov. Vse občanke in občani so podatke o svojih nepremičninah dobili v preverjanje, v določenem roku so lahko popravili vse morebitne nepravilnosti. Večina je to spregledala, ker je bila izredno zadovoljna s cenitvami. GURS je vrednosti nepremičnin za ptujski prostor prikazala zelo visoko nad tržnimi vrednostmi. Kljub temu pa na območju MO Ptuj ni vile oz. individualnega stanovanjskega objekta, ki bi bil vreden milijon evrov, vrednost ptujskih vil ne presega 240 tisoč evrov. Večina občank in občanov je bila zelo zadovoljna, ker so videli, koliko je vredno njihovo stanovanje, videli so samo to, koliko bi iztržili, če bi ga prodali. Nihče pa takrat ni razmišljal o tem, da je lastnina tudi breme in koliko te lahko ta lastnina stane. Ko so bile poslane odločbe po novih bazah podatkov preko davčnega urada, pa je zavrelo.
MG
Slovenija • Izredna seja Državnega zbora
Nepremičninski davek potrjen
DZ je v petek v ponovnem odločanju po vetu državnega sveta s potrebno absolutno večino sprejel zakon o davku na nepremičnine. Zakon bo uveljavljen z letom 2014 in bo nadomestil sedanje nepremičninske dajatve. Lastniki bodo pred odmero prejeli informativne izračune.
Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, navedena v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 %, za leto 2015 pa 90 % posplošene tržne vrednosti.
Davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni najem, bo 0,15 %, za nerezidenčne pa 0,50 %.
Prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka bodo plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine, invalidi na invalidskih vozičkih pa 30 % nižji davek.
Za poslovne in industrijske stavbe in zemljišča bo stopnja 0,75 %, med temi za energetske objekte in zemljišča 0,40 %. Zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča bodo obdavčena z 0,50 %.
Kmetijski objekti bodo obdavčeni z 0,30 %, druge stavbe s splošno rabo pa z 0,50 %.
Kmetijska zemljišča bodo obdavčena z 0,15 %, gozdna zemljišča z 0,07 %. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za takšna kmetijska zemljišča 20 evrov na hektar, za gozdna pa pet evrov na hektar.
Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat.
Davka se ne bo plačevalo za kulturne spomenike, ki služijo za javno in splošno rabo, sakralne objekte, namenjene bogoslužni dejavnosti, ter neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate. Prav tako ga bodo oproščene humanitarne organizacije, diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in institucije EU. (sta)
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 3. decembra 2013
Slovenska Bistrica • Dom starejših odprl vrata
Polovica postelj je še praznih
Prostori doma za starejše občane Slovenska Bistrica bodo po letu dni samevanja vendarle napolnili človeški glasovi in življenje, saj je dom v nedeljo, 1. decembra, odprl vrata prvim stanovalcem. Cena najosnovnejše oskrbe I. v dvoposteljni sobi je 19,30 evra, kar pomeni 15 odstotkov več kot v sosednjem Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, ki pa zaradi utesnjenosti ni izpolnjeval standardov.
T h
V novem domu je na prvi decembrski dan začelo domo-vati približno 60 starostnikov, od tega jih je polovica stanovala že v domu Poljčane. »Številka se spreminja iz dneva v dan. Kdaj pa se bo bistriški dom povsem napolnil, je težko napovedati. Domovi se zadnji dve leti namreč soočamo s težavo zapolnitve mest, kar je posledica socialno-ekonom-ske krize,« je pojasnila direktorica. Ob tem pa zanika, da bi težavo pri zapolnitvi lahko predstavljala višja cena bistriškega doma. »Razlika v ceni je, ker je bil dom v Poljčanah do sedaj podstandarden. V Poljčanah je cena standardne oskrbe I. v dvoposteljni sobi 16,80 evra, kar je v spodnjih 25 odstotkih cen na Slovenskem, v Slovenski Bistrici je cena 15 odstotkov višja,« je pojasnila.
Z novim domom je poljčan-ski javni zavod pridobil 59 novih mest. Bistriški dom sicer premore 124 postelj, vendar se bo število stanovalcev v
FOTO: MV
Novozgrajeni Dom upokojencev v Slovenski Bistrici; ob odprtju je bil zaseden le polovično, kaj bo (in če bo) zaseden popolnoma, pa vodstvo doma ne upa napovedati.
zelenem domu v Poljčanah znižalo. V slednjem s skoraj 300 oskrbovanci ne izpolnjujejo normativa, tako se bo z novimi prostori število stanovalcev zmanjšalo na približno 230.
V bistriškem domu je sedem bivalnih enot. V pritličju sta dva oddelka z dvanajstimi stanovalci, ki so oboleli za demenco. Ti imajo tudi neposreden dostop do zunanjih
varovanih površin. Ob tem pa je še pet mešanih oddelkov s po dvajset stanovalci in dnevno varstvo trenutno dvanajstim uporabnikom. Starostnikom se je prvega decembra v novem domu pridružilo še 33 zaposlenih, od tega jih je 30 premeščenih iz Poljčan. »Najprej smo dali možnost notranjim sodelavcem, da so se prerazporedili na svoje delovno mesto. Imamo namreč
Vrednost vseh gradbenih del, ki jih bo izvajalo podjetje Esotech, d. d., skupaj z Mariborskim vodovodom in SGP Pomgrad, bo znašala nekaj več kot šest milijonov evrov. Od tega bo skoraj štirje milijone evrov sofinanciral Kohezijski sklad Evropske unije, nekaj manj kot 700.000 evrov pa bo prispevala država. Razliko, ki znaša nekaj več kot milijon evrov, bosta pokrili občini.
»Gre za skoraj 25 kilometrov vodovoda, to pomeni za ti dve občini dolgoročno oskrbo z zdravo pitno vodo. Vodovodno omrežje bo namreč povezalo obsoteljske občine z našima občinama in občino Slovenska Bistrica,« je dejal župan Alojz Gorčenko. V okviru projekta bo zagotovljena zanesljiva oskrba z neoporečno pitno vodo za obstoječe že priključene prebivalce in vključitev novih prebivalcev v vo-dooskrbni sistem, skupno za približno 10.000 prebivalcev. Projekt bo obsegal nadgradnjo posameznih delov vodooskrb-
nega sistema v vseh naseljih občin Makole in Poljčane, saj zaradi neustreznih cevovodov, stalnih okvar, premajhne propustnosti za dovod zadostnih količin pitne vode in neustreznih tlakov vodovodna sistema nista več ustrezna.
Čeprav v času zategovanja pasu občine resno razmislijo, kam investirati in h katerim projektom pristopiti, je zagotovitev dostopa do vode kot javne dobrine primarna naloga vsake lokalne skupnosti oziroma države, je opozoril minister Dejan Židan. K temu
mnogo zdravstvenih tehnikov, ki so delali kot bolničarji. Pralnica in splošno kadrovske ter administrativne službe se bodo izvajale v Poljčanah, kar se pa veže neposredno na uporabnika, bo seveda tukaj v Slovenski Bistrici,« je povedala Iva Soršak. Na razpolago so še prostori za skupne domske dejavnosti, recepcija, večnamenski skupni prostor, skupna jedilnica, prostori za delovno terapijo in fiziotera-pijo, sestrska soba in ordinacija, kuhinja, domski bife itd. K novogradnji spadajo še zelenice in rekreacijske površine, sprehajalne poti in prostori za počitek ter notranji atrij.
Za naložbo 4,4 milijona evrov
Občina Slovenska Bistrica je že pod vodstvom Irene Majcen pripravila projekt izgradnje doma, torej pred štirimi leti. Zgrajen je bil lansko jesen za
Pogled v enoposteljno sobo novega doma upokojencev
Vrsta dodatka	Stroški v € na dan
Dodatek za lastno kopalnico	1,93 €
Dodatek za balkon	0,48 €
Dodatne socialnovarstvene storitve	Stroški v € na dan
Malica popoldanska	0,46
Prinašanje hrane v sobo	2,83
Sladkorna dieta	0,96
Zolčna dieta	0,96
Sonda	0,96
Rezervacija za prednostni sprejem	5,79
Vir: enota DU Slovenska Bistrica	
približno 4,4 milijona evrov, več kot dve tretjini denarja je občina pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek je zagotovila občina. Opremo v vrednosti 750.000 evrov je sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, upravljavec investicije Javni zavod dr. Jožeta Potrča Poljčane je k temu znesku
prispeval 150.000 evrov.
Uradno odprtje doma za starejše občane Slovenska Bistrica bo naslednji ponedeljek, 9. decembra, ko bo zbrane nagovoril tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Predsednik je namreč lani v predvolilni kampanji projektiral klubsko mizico za skupne prostore doma.
Mojca Vtič
Makole, Poljčane • Župana in minister Židan podpisali pogodbo
Kilometri novih vodovodnih cevi za neoporečno pitno vodo
Župana občin Makole in Poljčane sta minuli petek, 29. novembra, podpisala 4,6 milijona evrov vredno pogodbo z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. »Ta pogodba zagotavlja državni denar in denar iz evropskega kohezijskega sklada,« je dejal makolski župan Alojz Gorčenko in dodal, da to predstavlja vrhunec petletnega dela občinske uprave, županov in drugih na tem projektu.
Cenik standardnih in dodatnih socialnovarstvenih storitev v enoti Slovenska Bistrica (cene v evrih)
Vrsta standardne storitve Namestitev	Oskrba I	Oskrba II	Oskrba III.a	Oskrba III.b	Oskrba IV
Enoposteljna soba Višina dodatka za pomoč in postrežbo skupaj	21,23 0,00 21,23	21,23 4,80 26,03	21,23 9,60 30,83	21,23 13,77 35,00	34,31 0,0 34,31
Dvoposteljna soba Višina dodatka za pomoč in postrežbo skupaj	19,30 0,00 19,30	19,30 4,80 24,10	19,30 9,60 28,90	19,30 13,77 33,07	32,38 0,00 32,38
Ljutomer • Zapleti z obnovo glasbene šole
Kje se bodo učili mladi glasbeniki?
pa je dodal, da je za te projekte nujen javni denar, tako evropski kot državni, saj slovenske lokalne skupnosti tega same niso sposobne financirati. »Trenutno imamo več projektov, kot je denarja. Kar pa pomeni, da gre Slovenija v naslednje kohezijsko obdobje z že pripravljenimi projekti v vrednosti 300 milijonov evrov,« je povedal minister. »Kajti še na začetku okoljske kohezije, torej pred šestimi leti, je bilo koriščenje denarja slabo,« je še opozoril.
Mojca Vtič
Že drugo šolsko leto učenci Glasbene šole (GS) Slavka Osterca Ljutomer ne obiskujejo glasbenega pouka v zgradbi v centru prleške prestolnice. Zaradi dotrajanosti se glasbeni pouk, ki ga obiskuje okoli 300 otrok, izvaja na številnih lokacijah.
FOTO: Mojca Vtič
Že v šolskem letu 2011/2012 so se pričele pojavljati razpoke na stenah in stropih tako v pritličju kot tudi v nadstropjih več kot sto let stare stavbe. Opravljen je bil strokovni pregled stanja objekta, izvedena je bila tudi geološka preiskava tal, poročilo Inštituta za raziskavo materialov pa je pokazalo, da zgradba ni več varna za izvajanje pouka. Učenci so šolsko leto 2012/2013 pričeli na štirih lokacijah in tako je še danes.
Občina Ljutomer je najprej sicer želela prenoviti sedanjo stavbo GŠ, saj je imela v proračunu zagotovljenih okoli 200.000 evrov, dobrih 100.000 pa so pričakovali z razpisa za energetsko sanacijo stavb. V takratnem razpisu glasbene šole niso imele pravice sodelovati, zato so pričeli iskati nove lokacije za to dejavnost. Za najprimernejše so bili izbrani prostori v stavbi OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru, ki bi jih
bilo treba prenoviti. Žal se je znova zapletlo. Vsi trije ponudniki, ki so se prijavili na razpis za izvedbo gradbenih del v mansardi šolske zgradbe, so namreč posredovali bistveno višje ponudbe, kot je bilo denarja v občinskem proračunu. Te so se gibale v višini 600.000 evrov in več, kar ni bilo sprejemljivo. Zdaj znova potekajo
vsi postopki za obnovo sedanje zgradbe GŠ v Ljutomeru. Del sredstev je občina Ljutomer predvidela v proračunu za prihodnje leto, ki sicer še ni potrjen, nekaj sredstev pa bodo v letu 2014 ponovno poskušali pridobiti na razpisu za energetsko sanacijo objektov v občinski lasti.
NŠ
Mladi glasbeniki so ostali brez »strehe nad glavo«, saj v občini (še) ni dovolj denarja za sanacijo Glasbene šole.
Foto: MV
Foto: NS
torek • 3. decembra 2013
Podjetništvo
ŠtajerskiTEDHiK 7
Rače • Pričetek stečajnega postopka
Začetek konca družbe Bio Goriva
O težavah podjetja Bio Goriva, ki je v delni lasti družbe Pinus iz Rač, smo prvič pisali že v začetku oktobra, ko so delavci čakali na avgustovske plače. Kljub zagotovilom vodstva, da ima družba dobro strategijo za razvoj in da potekajo razgovori z morebitnimi strateškimi partnerji, se zgodba ni odvila v želeno smer.
V	pričetku prejšnjega tedna je mariborsko sodišče na zahtevo zaposlenih razglasilo pričetek stečaja družbe. Za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo Ermino Bajuk, upniki morajo terjatve prijaviti najkasneje do 26. februarja prihodnje leto.
V	imenu zaposlenih je zahtevo za stečaj vložil Tomaž Drevenšek, s tem pa se vodstvo podjetja ni strinjalo. Zato so sodišču predlagali odlog začetka stečajnega postopka za dva meseca, saj naj
bi do konca leta priskrbeli potrebna sredstva za poplačilo obveznosti do delavcev in dobaviteljev. A sodišče je predlog za odlog zavrnilo kot neutemeljen. Uprava je sicer še nekaj dni pred iztekom 15-dnevnega roka, do katerega bi lahko vodstvo družbe vložilo ugovor zoper stečaj, delavcem obljubljala poplačilo, kar pa se ni zgodilo. Tako je v torek, 26. novembra, sodišče ugodilo zahtevi za stečaj. To po besedah vodje sindikata v podje-
Večletna agonija družbe Bio Goriva se je končala. Delavci bodo prihodnji mesec že prejeli sredstva iz jamstvenega sklada.
tju Nataše Nikolič za delavce pomeni konec agonije in nove možnosti. Zaposleni, ki so stavko pričeli 16. oktobra, se bodo zdaj namreč lahko prijavili na Zavod za zaposlovanje ter uveljavljali pravice iz jamstvenega sklada. Družba Bio Goriva jim namreč že od avgusta ni izplačevala plač, dolgujejo pa jim tudi razliko regresa, potne stroške in malico, že od junija pa jim niso plačevali prispevkov. Sredstva iz Jamstvenega sklada bodo sicer prejeli šele
naslednji mesec, ta bodo po 4 mesecih brez plače več kot dobrodošla.
Lastniki skromni pri izjavah
V Petrolu, ki je četrtin-ski lastnik, molčijo, na naša vprašanja niso želeli odgovoriti, ampak so nas napotili, naj jih zastavimo vodstvu podjetja oziroma matičnemu podjetju Pinus TKI, d. d., kjer pa so javnosti le na kratko pojasnili, da naj bi bilo usodno, ko jim na skupščini konec avgusta letos ni uspelo zagotoviti dokapitalizacije podjetja. Brez slednje, šlo naj bi za 200.000 evrov, pa po besedah vodstva ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za nabavo surovin in izplačilo zaostalih obveznosti.
Patricija Kovačec
Foto: PK
Podravje • Pred novo finančno perspektivo
Predlogov za razvoj turizma veliko, a le malo pravih
Mariborska razvojna agencija in Zavod za turizem Maribor Pohorje sta pred novo finančno perspektivo zbrala predloge iz celotne podravske regije, s katerimi želijo pripraviti vizijo in cilje razvoja ter strateške usmeritve na področju turizma do leta 2020. Kot ob tem ugotavljajo, je med temi le malo takih, ki povsem ustrezajo kriterijem.
Naslednja finančna perspektiva od leta 2014 do 2020 predvideva okoli 3,3 milijarde evrov evropskega denarja za Slovenijo, za črpanje katerih se je potrebno pripraviti že zdaj, predvsem pa bolje kot v sedanjem programskem obdobju.
Kot je povedala direktorica Zavoda za turizem Maribor Po-
horje Janja Viher, so od zgodnje pomladi do konca oktobra zbirali različne projektne predloge, ki jih je po njihovih ocenah prispelo zelo veliko. Skupaj je bilo namreč prijavljenih 117 projektov v skupni vrednosti dobrih 760 milijonov evrov, od tega 106 projektov v višini 672 milijonov evrov samo za
področje turizma, preostanek za projekte na področju naravne dediščine.
90 odstotkov projektov je
neprimernih
Mariborski zavod je skupaj z ZRS Bistra Ptuj prevzel aktivnosti, s katerimi bo pregledal nabor vseh prijavljenih projektov. Že zdaj so prišli do zaključka, da kar 90 odstotkov projektov ne izpolnjuje osnovnih kriterijev, saj so v večji meri projekti lokalnega pomena ali pa gre za investicijske projekte, ki pa prav tako v tako velikem obsegu ne morejo priti v nabor regionalnih razvojnih projektov.
»Ti so lahko financirani iz drugih virov, medtem ko precej osiromašene denarne pogače, namenjene turizmu, ne morejo najedati. Tukaj na-
mreč potrebujemo predvsem investicije v človeške vire in osnovno infrastrukturo, ki je potrebna za povezovanje ponudnikov ter destinacij,« je dejala Viherjeva in dodala, da je med vsemi le enajst takšnih, ki bi jih označili za primerne.
Ideje so po njenem odlične, a je velika težava ta, da nosilci dejavnosti ne razumejo, da investicije ta trenutek niso na prvem mestu, pač pa je potrebno konkretizirati potenciale, ki so na voljo, ter v tem iskati konkurenčnost in dodano vrednost v novih zaposlitvah. Več poudarka želijo dati desti-nacijskemu povezovanju, saj bodo le tako lahko uspešni pri črpanju evropskih sredstev.
Mariborčani preferirajo svoje letališče
Prvi mož Mariborske razvoj-
ne agencije (MRA) Božidar Pučnik poudarja, da je njihova želja iz vseh teh predlogov narediti en ali dva večja regijska projekta, ki bi se med seboj dopolnjevala. Najprej sicer na območju Podravja, a sam misli, da je potencial večji in se lahko zgodba nadgradi s celotno severovzhodno Slovenijo, tudi v navezavi z razvojem mariborskega letališča.
S slednjim so se v MRA precej ukvarjali že doslej, saj so med drugim pripravili študijo izvedljivosti za multimodalni logistični center, ki je pokazala, da letališče ima potencial, še posebej na področju logistike in vzdrževanja letal ter šolanja pilotov, seveda pa tudi potniškega prometa. Regija pa mora zdaj pozvati vlado, da čim prej sprejme državni prostorski načrt, kar je nujna podlaga za nadaljnji razvoj letališča v prihodnosti. Po nje-
govih informacijah naj bi bil v proračunu za leti 2014 in 2015 previden tudi denar za pripravo omenjenega načrta.
Direktor Aerodroma Maribor Marko Gros že vse od svojega prihoda zagovarja model skupnega dogovora v regiji, saj le to lahko pripelje do rezultata. Sodelovanje s turističnimi ponudniki v zadnjem letu se po njegovem mnenju izboljšuje, kar je pomembno, saj letališče za tuje potnike ni zanimivo samo po sebi, prodajati je potrebno regijo. Če bodo uspeli slednjo narediti zanimivo, bodo z lahkoto zapolnili letališče.
Dolenc: V ospredje raje tematske parke kot Hrvaška
Direktor razvojnega podjetja Radix Aleksander Dolenc pa meni, da je treba slediti trendom iz sosednjih držav, kjer je trenutno v ospredju razvoj tematskih produktov oziroma tematskih parkov. Hrvaška bo v ta namen v naslednji perspektivi porabila okoli 300 milijonov evrov na nacionalni ravni ter še nekaj sto milijonov evrov na lokalni ravni. (Sta, ur)
Foto: rtv.slo
Prvi mož Mariborske razvojne agencije (MRA) Božidar Pučnik stavi na regijski projekt na področju turizma, ki bi povezal celotno SV Slovenijo - v povezavi z razvojem mariborskega letališča.
Ljutomer, Ormož • Prleško gospodarstvo raste, število delovnih mest upada
Podjetja ustvarila za 12,5 milijonov evrov čistega dobička
Na območju enajstih občin Prlekije se število gospodarskih družb zadnjih deset let stalno povečuje. Če je leta 2004 na tem območju poslovalo 485 podjetij, jih je bilo po podatkih Prleške razvojne agencije leta 2011 že 688, kar v obeh obdobjih predstavlja 1,2 odstotka vseh slovenskih gospodarskih družb. Kljub temu pa število zaposlenih ves čas pada.
Če so družbe v regiji leta 2004 zaposlovale 8187 ljudi, pa se je število zaposlenih leta 2011 zmanjšalo na 7433. Več kot devetodstoten padec zaposlenih je več kot dvakrat višji od povprečja v Sloveniji, višji je tudi od povprečja v Podrav-ju, nekaj nižji pa od povprečja v širši Pomurski regiji, kamor statistično spada večji del Prlekije. Dodana vrednost na zaposlenega se počasi dviguje in je leta 2011 dosegla 29.030 evrov
na zaposlenega, kar je predstavljalo dobrih 77 odstotkov slovenskega povprečja.
Pozitivni so trendi na področju izvozne usmerjenosti. Prleške družbe so tako v letu 2011 ustvarile kar 37,8 odstotka čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih, kar je skoraj deset odstotkov več kot sedem let prej, presega pa tudi slovensko povprečje. Glede na ustvarjen dobiček je na prvem mestu predelovalna
industrija, iz katere posebej izstopajo proizvodnja optičnih izdelkov, elektronike, strojne obdelave kovin, živilska industrija in proizvodnja embalaže, popravlja pa se tudi položaj kmetijstva.
Največji čisti dobiček ima Carrera Optyl
Največji čisti dobiček med prleškimi podjetji zadnja leta
ustvarja ormoško podjetje Carrera Optyl, ki je leta 2011 beležila 4,58 milijona evrov dobička, to pa je predstavljalo skoraj 29 odstotkov vsega dobička podjetij v regiji. Podjetje v tuji lasti se je v preteklosti sicer ponašalo že z višjimi dobički, kriza pa je znižala tudi število zaposlenih, saj je še leta 2004 zaposlovalo skoraj 1500 ljudi, zdaj pa jih tam dela dobrih tisoč.
Med bolj dobičkonosnimi
podjetji v regiji so bila leta 2011 še podjetja Elrad International iz Gornje Radgone, SEMS iz Ljutomera, Radgonske gorice, Makoter iz Ljutomera. Omenjenih pet družb je ustvarilo 57 odstotkov celotnega dobička v regiji. Sicer pa je ob tem zanimivo, da imajo med dobičkonosnimi podjetji vse pomembnejšo vlogo mala in mikro podjetja, ki so v letu 2011 ustvarila že dobro tretjino dobička.
Ormoška podjetja ustvarila za 6 milijonov dobička
Najbolj dobičkonosna so podjetja občine Ormož, ki so leta 2011 ustvarila skoraj šest milijonov evrov dobička, večino seveda po zaslugi največjega tamkajšnjega podjetja, podjetja občine Gornja Radgona so istega leta izkazala 4,4 milijona, ljutomerska podjetja pa 2,2 milijona evrov dobička. Omenjene občine, ki so istočasno tudi upravna središča regije, so tako skupaj prispevale 12,5 milijona evrov čistega dobička, kar predstavlja tri četrtine celotnega dobička Prlekije. (sta, ur)
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 3. decembra 2013
Slovenija • Viroze že na pohodu
Bolni otroci ne sodijo v vrtec
Jesenski čas je obdobje, ko so viroze v polnem zamahu, njihova širitev pa je izjemno hitra. Prehladi, gripe, rotavirusi, adenovirusi itn., vse to so bolezni, ki so v teh mrzlih dneh pogostejše. Čim manj bolnih pa je želja tako zdravnikov kot vseh nas. Pri tem ključno vlogo igra preprečevanje širjenja okužb. Še tako nedolžen virus je predvsem za otroke in starejše lahko zelo nevaren.
Pomembno je, da otrok, ki kažejo znake bolezni, starši ne vozijo v vrtec, saj s tem tvegajo širjenje okužbe.
Slovenija • Lekarne zaprli za eno uro
Opozarjajo na nespo-štovanje zakona
Po podatkih Lekarniške zbornice Slovenije so bile prejšnji četrtek, 28. novembra, med 9. in 10. uro, zaprte vse lekarniške enote razen enot Lekarne Ljubljana.
j-k	j-l
y	V
■	v	i H 1
^ Spoiufean!,	■ ■ i
Zarafli n.uí.jamh ra.rrar v ^	T

¡dimi«,. !e ««bij v IgbnMkI W~	f	pMi6pJ B |!lma.
• < Ajivnoilr m i«ukr>panja p.ittojnii	¡„ „«Jospanj, „«tp*
organov, lekarn« v	9 V	u»^.
organov, fakarr».*	' T ■■■ twganov. fcka.ne v
.k.iSJlJOU n»as. in 10.»0	¡„,„h mllJM5 „„ , „„
¡'otaitm, zapiramp h1. pj j vrsta.
J.r'r,l I'. ".',.'. lf.1: ".'irij..
Vata lokama.
10 ranitamn VI,
.1 i.:. . i
Foto: Črtomir Goznik
S tem so po besedah predsednika Lekarniške zbornice Slovenije Mirana Goluba opozorili na nespoštovanje zakona o lekarniški dejavnosti, pri čemer so izpostavili odpiranje poslovalnic Lekarne Ljubljana zunaj Ljubljane oz. v drugih krajih.
Pozvali so vlado k ukrepanju, da se doseže spoštovanje vseh zakonov in pravne države. Pisali so tudi komisiji za preprečevanje korupcije, sicer pa so odločeni s podobnimi protesti nadaljevati, saj početje Lekarne Ljubljane lahko pripelje do tega, da bomo v prihodnji v Sloveniji imeli le enega lekarniškega monopolista, ki bo diktiral cene za bolnike in javno zdravstveno blagajno, še opozarjajo iz Lekarniške zbornice Slovenije.
Lekarne so se za protest odločile po tem, ko je Lekarna Ljubljana z Občino Postojna podpisala pogodbo o ustanovitvi nove lekarne v Postojni. Lekarniška dejavnost je po določbah zakona služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki. Iz tega po navedbah zbornice izhaja, da je opravljanje lekarniške javne službe omejeno na ti dve statusni obliki in je sklepanje kakršnih koli drugih pogodb in dogovorov protizakonito.
Občina Postojna je po opozorilu zbornice soustanoviteljica Kraških lekarn in ima tako na svojem območju že en javni zavod, ki izvaja lekarniško dejavnost. Lekarna Ljubljana bo novo poslovalnico v Postojni predvidoma odprla decembra.
V	zbornici so že v sredo poudarili, da so na nezakonitost pogodbe opozarjali pristojne, a ni nihče ukrepal. Po njihovih besedah so jim na ministrstvu za zdravje pojasnili, da ne morejo storiti ničesar.
V	Lekarni Ljubljana in Občini Postojna zavračajo očitke. Trdijo, da odpiranje nove poslovalnice poteka v okviru veljavne zakonodaje. V Lekarni Ljubljana tudi napovedujejo, da bodo svoja ravnanja in odločitve branili z vsemi sredstvi in proti Lekarniški zbornici Slovenije, njenemu predsedniku ter organom upravljanja sprožili ustrezne postopke.
MG, Sta
Prehodno vreme in sprememba temperatur je čas, ko se je nekaterim boleznim precej težko izogniti. To je čas, ko so prehladi in številne viroze pogostejše kot sicer, kar se kaže v polnih čakalnicah, predvsem pri pediatrih.
Tako za otroka kot za odraslega človeka je zelo pomembno, da ima v času, ko je bolan ustrezno nego, dovolj počitka in vsakodnevne obveznosti in opravila pusti nekoliko ob strani. Da v tem času nismo v kontaktu z veliko ljudmi, je pomembno tako za obolelega kot njegovo okolico. Nalezljive bolezni se namreč v skupinah širijo zelo hitro, med drugim tudi na delovnem mestu, pa tudi v vrtcu, kjer je veliko otrok. Prav zato je začasna izključitev otroka najboljši ukrep za preprečitev širjenja bolezni. Tako zdravniki kot strokovni delavci v vrtcih poudarjajo, da mora otrok biti dovolj zdrav, da lahko normalno funkcionira in da je sposoben običajnih obremenitev. Zato je pomembno, da je otrok ob bolezni izključen iz vrtca in ima ustrezno nego.
Strokovni delavci v vrtcu imajo tudi to pravico, da odklonijo otroka in starša z njim napotijo k zdravniku, če ima
otrok ob prihodu v vrtec znake obolenja: vročino, gnojni izcedek iz nosu s kihanjem, drisko, bruhanje, ima razjede v ustih in se slini, gnojno vne-
tje očesnih veznic, gnojne kožne spremembe, vodene koze, uši, garje ali druge nalezljive bolezni.
»Prvo in osnovno obvestilo v zvezi s tem je staršem podano že na prvem roditeljskem sestanku. Takrat jim povemo, da bolan otrok enostavno ne sodi v vrtec. Če učiteljica zazna, da je otrok slabega počutja že ob prihodu v vrtec,
starše z njim napoti domov ali k zdravniku. Največkrat pa se zgodi to, da so otroci zjutraj še v redu, čez dan pa se jih loti bodisi vročina bodisi slabo počutje. Takrat zaposlene v vrtcu pokličejo starše, da pridejo po otroka. Mi poskrbimo, da se do njihovega prihoda udobno namesti in ima dovolj tekočine. Starši so zelo odgovorni in se povabilu takoj odzovejo. Sami smo namreč pri teh navodilih striktni in dosledni. Bolan otrok enostavno ne sodi v vrtec, saj lahko okuži celo skupino. Sami pa skrbimo tudi za dosledno umivanje rok in razkuževanje igrač, kar je prav tako pomembno pri preprečevanju širjenja okužb,« pojasnjuje ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Na srečo, večina „otroških" bolezni mine brez večjih zapletov, a še tako „nedolžna" bolezen brez ustreznega ravnanja in upoštevanja zdravniških navodil (če je obisk pri zdravniku potreben) ima lahko resne posledice. Prav zato je začasna izključitev otroka iz vrtca najboljši ukrep za preprečitev širjenja nalezljivih bolezni, pomembno vlogo igrajo tudi higienske navade, zlasti umivanje rok.
Enaka navodila pa veljajo tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca in so v domačem varstvu. Marsikaj je sicer odvisno od imunskega sistema otroka, na kar nekaj stvari pa lahko vplivamo tudi sami.
Dženana Kmetec
Nastopili so Mili, Matija Puž, Antonio Tkalec, mešani mladinski zbor sv. Vida, kvartet ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla, ljudski pevci trta iz Za-vrča, Dorotejini otroci, tambu-
raški orkester KUD Majšperk z vokalnima solistoma Urošem Sagadinom in Dragom Klei-nom, cerkveni mešani pevski zbor Cirkulane, ljudske pevke KUD dr. Antona Slodnjaka in kvartet Bakus KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci. Vstopnice so bile po osem evrov, zbirali pa so tudi prostovoljne prispevke, z zbranim denarjem bodo pomagali ljudem v stiski. Kot je povedal brat Milan Kvas, je iz dneva v dan več ljudi v stiski. Z lanskim dobrodelnim koncertom zbrali 9726 evrov, na tolikšno vsoto ali pa še več računajo tudi
letos. Veseli so vsake odprte roke in srca. Lani so z zbranim denarjem lahko pomagali 26 družinam in posameznikom blažiti socialno stisko s plačilom položnic oz. jim pomagali prebroditi najhujšo stisko, ki jo lahko nekdo doživi, ko mu pogori dom. S po 800 evri pa so ljudem v stiski pomagale tudi vse tri ptujske župnije.
Letošnjega 19. dobrodelnega koncerta so se udeležili tudi upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramber-ger, generalni tajnik nadško-dijske Karitas Darko Bračun, provincialni minister p. Milan Kos, naddekan ptujsko-ormo-škega naddekanata Marjan Fesel, dekan završke dekanije p. Tarzicij Kolenko, župan MO Ptuj Štefan Čelan, poslanec DZ Franc Pukšič in sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta. Medijsko je letošnji koncert podprla tudi družba Radio-Tednik Ptuj.
MG
Zanimivost: Čeprav velikokrat slišimo, da hude zime pomenijo manj virusov, ni znanstvenih dokazov, ki bi podpirali teorijo, da se ob milih zimah pogosteje pojavljajo viroze in gripa.
Ptuj • 19. dobrodelni koncert Karitas
Spodbujanje zaupanja v ljudi
V tednu Karitas, ki je letos potekal pod geslom Verjamem vate, končal se je v nedeljo, 1. decembra, na prvo adventno nedeljo, je Karitas ptujske in završke dekanije že tradicionalno organiziral dobrodelni koncert. V evropskem letu aktivnega državljanstva in letu vere Karitas spodbuja vsakega posameznika, da verjame v sočloveka, zaupa vanj in mu pomaga, verjame pa tudi v dobrodelnost in solidarnost ljudi. Letošnji koncert je bil že 19. po vrsti, izvedli so ga 29. novembra v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Dorotejini otroci	Matija Puž
www.radio-ptuj.si
torek • 3. decembra 2013
Politika
Štajerski TEDNIK 9
Pa brez zamere
Spontani načrt, načrtna spontanost
Protislovja vsakdanjega življenja
Če ste opazili, je dobršen del našega življenja zaznamovan s protislovji. Takimi in drugačnimi. Z naspotujočimi si stanji, pojmi, odločitvami, koncepti, situacijami, ki nas vsakodnevno zadevajo in ki jih duh in telo hočeš nočeš morata poenotiti, če naj ostanemo količkaj pri sebi, to pa na nas predvsem podzavestno vpliva obremenjujoče in razdirajoče. Mislite, da se šalim, a verjemite, da ni tako. Tukaj namreč ne govorimo o norcih in »duševno zdravih« ljudeh, ampak o vsakodnevnem življenju, ki nam je lahko vsem (po)znano, saj ga konec koncev živimo, hja, vsak dan, a ne? (Seveda obstaja tudi možnost, da ste duševno zdravi ali norec, a ne bi zdaj o tem.) Želite primer? Seveda ga. Okej bodite pozorni: načrti in spontanost(i). Gremo najprej k prvim.
Načrti. V poslovnem svetu jim z grdo tujko tako radi rečejo plani. Kaj nam govorijo, privzgajajo že od malega? Da je v življenju treba imeti načrt, če hočemo kaj uresničiti. Treba je vedeti in si želeti, kaj boš, »ko boš velik«, in potem ravnati tako, da boš to tudi postal. Kaj boš naredil iz svojega življenja? Ja, želje, želje, te sladke utvare. A želje so za sanjače - treba je imeti načrt, a ne? Tako opevane dobrine? Če si želimo kaj takega, je treba narediti varčevalni načrt in ga dosledno uresničevati. Želite shujšati? Naredite načrt in ga izpolnjujte, pa bo uspeh tukaj. Greste na potovanje? Aha - potrebujete načrt potovanja. Greste morda na v mojem mestu zelo priljubljen (ali pa tudi ne) kolesarski mini-, srednji- ali maksimaraton? Jap, potrebujete frdamani načrt - vsaj proge, če ne že celotnega početja. Skratka, skoraj za prav vsako pesjo figo v svojem življenju potrebujete načrt. (No, dandanes so načrti seveda največkrat že narejeni, mi pa jih potem lahko za manj ali največkrat več fičnikov posvojimo - seveda nam jih »prilagodijo« in »napišejo prav nam na kožo«.)
Da ne govorimo o onem drugem področju načrtov -poslovnem svetu, kjer so le-ti (pod prej omenjenim imenom »plani«)pripeljani do religioznih razsežnosti (in idi-otizmov). Tukaj je, zraven seveda za zadeve in področja, ki to res nujno zahtevajo, treba imeti plan za prav vse, celo za obrisati si rit. Jap - plan za plan. Skratka, treba je imeti načrt(e) in plan(e) - v nasprotnem primeru nas čaka brezoblična strašljiva brezmejnost kaosa.
Po drugi strani pa nam govorijo, da je v življenju treba biti samosvoj, edinstven, igriv, neobremenjen, nepredvidljiv, sočen, intuitiven, hipen, divji, poslušati trenuten navdih, vzgib - skratka, biti spontan. Spontan. V nasprotnem primeru bomo postali preračunljivi zategnjenci, morda celo škodoželjni makiavelisti. Ali pa vsaj suhopar-neži, čemerneži in puščobneži. Da ne bomo v polnosti užili življenja, svojega bivanja, da bomo sebe zamejili in pravzaprav storili neke vrste samomor lastne človeške igrive biti. Skratka, treba je biti en tak hipi, ki ga veter nosi tja, kamor mu veli trenutni džoint.
Kako torej? Kaj je zdaj prav? »Vatdafak?!?« bi bilo povsem na mestu reči. Ne moreš imeti spontanega načrta, saj je to le streljanje na slepo, hkrati pa ne moreš načrtovano biti spontan, kajti to je laganje, »fejk«, kot se to reče po novem. Je prav oboje? Če da, kdaj je torej treba imeti načrt (morda se nam želja po le-tem porodi spontano?), kdaj pa biti spontan? Kdaj je torej treba delovati nenačr-tno, kdaj pa načrtno? Oziroma, kdaj je čas za spontanost, kdaj pa za nespontanost? Celo za anti-spontanost? Si je ta čas treba načrtovati? Ga moramo »planirati«? Ali se je treba spontano odločiti, kdaj je pravi trenutek za eno ali drugo?
Težke dileme, dragi prijatelji. So namprirojene, privzgojene? Sijih ustvarimo sami? So morda del nedoumljivega načrta? Ali pa - po drugi strani - paberki naključne (in potemtakem brezsmiselne) spontanosti?
Gregor Alič
Ormož • Poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu
Zakaj se je naložba v Podgorcih podražila za skoraj 200.000 evrov
Minuli ponedeljek, na 26. redni seji sveta občine Ormož, je nadzorni odbor (NO) predstavil končno poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa občine za leto 2012. Poročilo je podala članica NO Simona Kosi.
Foto: MZ
Od prve podpisane pogodbe z izbranim izvajalcem do končne realizacije po kartici finančnega računovodstva se je obnova kulturnega doma v Podgorcih podražila za okrog 195.000 evrov.
Kot je pojasnila Kosijeva, je NO opravil nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev pri šestih točkah. To so rekonstrukcija kulturne dvorane v Podgorcih, struktura zaključnega računa občine za leto 2012, investicije KS Kog, zaključni račun KS Kog, povečan obseg dela v občinski upravi in namenska sredstva za leto 2012.
Dve pogodbi in sedem aneksov
Za obnovo kulturne dvorane v Podgorcih je bilo leta 2010 kot najugodnejši ponudnik na javnem razpisu izbrano podjetje Gradis gradbeno podjetje gradnje Ptuj, s katerim je bila podpisana gradbena pogodba. Vrednost del po gradbeni pogodbi je znašala dobrih 352.000 evrov. Zaradi stečaja je Gradis na objektu v Podgorcih opravil le del pogodbenih obveznosti. Občina je nato v letu 2011 po javnem razpisu izbrala novega ponudnika, podjetje IGD Holermous, in z njim podpisala pogodbo v vrednosti nekaj manj kot 356.000 evrov. K pogodbama z Gradisom in IGD Holermous je bilo skupno podpisanih sedem aneksov, eden z Gradisom in šest z IGD Holermous.
Iz kartice finančnega računovodstva je razvidno, da je občina Ormož za rekonstrukcijo kulturne dvorane v Podgorcih plačala dobrih 547.000 evrov, kar je za okrog 195.000 evrov več od zneska, podpisanega s prvoizbranim izvajalcem, podjetjem Gradis.
Razlika zaradi dodatnih del in »dumpinške« Gradisove
ponudbe
Razliko so na Občini Ormož pojasnili z besedami: »Investicija je res stala dobrih 547.000 evrov, od tega smo Gradisu Ptuj za njihov del opravljenega dela plačali 153.000 evrov, podjetju IGD Holermuos Ormož pa 370.000 evrov (vključujoč aneks za dodatna dela v vrednosti dobrih 14.000 evrov). Če seštejemo oba zneska, izplačana izvajalcema, je to dobrih 523.000 evrov. Razlika do 547.00 evrov (23.000 evrov) so stroški projektne dokumentacije, nadzora, geodetski storitev. Če bi primerjali samo pogodbena dela, pa so se le-ta od zneskov, določenih v pogodbah, do končne realizacije izplačil, podražila za dobrih 171.000 evrov.« Znesek
naj bi se po pojasnilu občine Ormož povišal, ker se je pred izbiro drugega izvajalca ugotovilo, da bodo pri obnovi objekta potrebna dodatna dela, prav tako naj bi Gradis v tistem času na trgu nastopal z zelo nizkimi ponudbenimi cenami.
Aneksi tudi k pogodbi za modernizacijo ceste
Glede sklepanja aneksov k pogodbam je župan Alojz Sok pojasnil, da so bili aneksi sklenjeni zaradi nominacije podizvajalcev, določitve višine popusta za predčasno plačilo, podaljšanja roka izvedbe in za dodatna dela.
Kot ugotavlja NO občine Ormož, se je z aneksi prav tako dopolnjevala gradbena pogodba za izvedbo modernizacije ceste Središče-Vitan-Vuzme-tinci, kjer je bilo izvajalec del podjetje Asfalti Ptuj. Tudi v tem primeru so se aneksi podpisovali zaradi podaljšanja izvedbenega roka (zaradi slabih vremenskih razmer), zaradi nominacij podizvajalcev in dodatnih del.
NO je podrobno pregledal poslovanje z namensko zbranimi sredstvi iz opravljanja gospodarske javne službe (GJS) za ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov.
Kaj (in kje) so namenska sredstva iz naslova odpadkov
NO ugotavlja, da v zaključnem računu občine za leto 2012 niso prikazana vsa namenska sredstva iz naslova komunalnih odpadkov. Po podatkih in izračunih NO bi morala ta sredstva znašati 3,2 in ne 1,5 milijona evrov, kot je to prikazano v zaključnem računu
i
za leto 2012. NO tako županu in občinski upravi priporoča, naj uskladijo stanje namenskih sredstev za komunalne odpadke z dejanskim stanjem ter ugotovijo, za kateri namen so bila sredstva v višini razlike med ugotovitvami NO in stanjem v zaključnem računu porabljena. Na to priporočilo se je župan Alojz Sok odzval z besedami: »Glavno razhajanje med NO na eni in županom ter občinsko upravo na drugi strani je pri vprašanju, kaj dejansko so in kaj niso namenska sredstva. Ker smo to že večkrat pojasnjevali, lahko zdaj predlagam, da naj si tisti, ki ga to zanima, prebere gradivo oziroma dokumentacijo, ki je v zvezi s tem objavljena na spletni strani občine Ormož.« Po mnenju župana Alojza Soka NO v svojih poročilih nenehno neupravičeno priporoča uskladitev stanja namenskih sredstev, ki so prihodek občine iz naslova GJS, povezane s komunalnimi odpadki.
Računsko sodišče: denar od zbiranja odpadkov se lahko porabi za vse naložbe občine
V gradivu 26. redne seje, v delu, kjer je objavljeno poročilo NO, smo na tematiko porabe namensko zbranih sredstev iz naslova GJS odlaganja odpadkov zasledili dopis Računskega sodišča RS. Na vprašanje predsednika NO občine Ormož Borisa Skoka o namenski porabi sredstev najemnine za gospodarsko javno infrastrukturo
I
pri GJS odlaganja komunalnih odpadkov je Računsko sodišče odgovorilo: »Z drugim odstavkom 80. člena Zakona o javnih financah je zagotovljeno, da se prihodki od nadomestila za uporabo infrastrukture za izvajanje GJS porabijo za financiranje investicij v katerokoli stvarno premoženje države ali občine. S tem je torej namenskost prihodkov od najemnine za infrastrukturo pri GJS odlaganja odpadkov opredeljena. Res pa je, da je taka opredelitev namenskosti relativno široka. Občina ima sicer možnost, da z občinskim odlokom ožje opredeli namenskost teh prihodkov, torej le za investicije v GJS, v kateri so bila ta sredstva zbrana. Če možnosti podrobnejše opredelitve namenskosti teh prihodkov ne izkoristi, se lahko sredstva porabijo za druge investicije občine v stvarno premoženje (na primer upravne zgradbe, vrtce ...). Računsko sodišče je Vlado RS opozorilo, da je treba namenskost porabe najemnine za infrastrukturo določiti v zakonu, vendar take določbe zaenkrat na ravni zakona še ni in je podrobnejša ureditev namenskosti porabe najemnine za infrastrukturo prepuščena občinam.«
Občina Ormož je namenskost prihodkov, zbranih iz naslova GJS odlaganja odpadkov, definirala z odlokom, ki ga je občinski svet sprejel na septembrski seji. Na prvem delu novembrske seje (minuli ponedeljek) je opozicijski svetnik Vili Trofenik, ki spreminjanju namenskosti tega denarja ostro nasprotuje, podal celo pobudo za razpis referenduma o tej problematiki. Bil je preglasovan, kar bi lahko pomenilo, da bo odlok v prihodnje vendarle stopil v veljavo.
Mojca Zemljarič
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
10 Štajerski TEDNIK
Šolstvo
torek • 3. decembra 2013
Slovenija • Peticija proti noveli ZVIS
Poslej študij le za bogate?
Predlog Zakona o visokem šolstvu je na noge spravil tako študente kot celotno slovensko javnost, saj so se pojavila številna namigovanja, da zakon uničuje visoko šolstvo, da je v nasprotju z deklaracijo o človekovih pravicah ter da niža kakovost študija. Zraven tega piscem zakona Študentska organizacija skupnosti samostojnih zavodov Slovenije očita še, da postavlja v neenakopraven položaj študente, ki niso iz Ljubljane, uvedba višjih šolnin pa naj bi za posledico imela to, da bi študij postal dostopen le premožnim.
Predlog Zakona o visokem šolstvu (ZVIS) je takoj, ko je prišel v javnost, dvignil izjemno veliko prahu. Praktično ves november so si predstavniki ministrstva za šolstvo in nasprotniki zakona podajali žogice.
Med najglasnejšimi nasprotniki je študentsko društvo Iskra in ŠO SSVZS (Študentska organizacija skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov Slovenije). Slednja je nov predlog ZVIS ostro zavrnila in ga označila za škodljivega. Med drugim so zapisali: „Predlagan nov zakon o visokem šolstvu je v nasprotju z ustavnimi načeli in deklaracijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin! Študenti smo zgroženi nad tem, kako na hitro in nepremišljeno se sprejema novi Zakon o visokem šolstvu."
Njegovo vsebino zavračajo, ker da med drugim prinaša nižanje kakovosti študija. „Zmanjševanje števila visokošolskih zavodov in programov, ki ga bo prinesel novi zakon, ne bo pomenilo le manjše izbire, temveč tudi manjšo kakovost. Konkurenca zvišuje kakovost. Velikim univerzam se ne bo več treba ozirati na potrebe in želje študentov. Omejitev koncesij le na kratko obdobje bo odvračalo zasebni sektor od vlaganja v kakovostno, redno zaposleno kadrovsko strukturo in lasten razvoj ter namesto tega spodbujalo kratkoročno špekuliranje na škodo študentov," so prepričani v ŠO SSVZS.
Tudi predlagani način financiranja naj bi bil korak v napačno smer. Javne univerze naj bi nov zakon spodbujal k
zmanjševanju števila vpisnih mest na brezplačnem rednem študiju. „Hkrati bo koncesij, ki zdaj omogočajo brezplačen študij tudi na drugih visokošolskih zavodih, manj ali pa bodo v celoti odpravljene. Posledica obojega bo bistveno nižje število brezplačnih vpisnih mest, s čimer bo v Sloveniji prevladal plačljiv študij. Gre za prikrito privatizacijo visokošolskega študija," so prepričani študentje, ki so že pričeli zbirati podpise proti predlogu zakona.
Večje vpisovanje na plačljiv študij naj bi posledično omogočalo tudi višanje šolnin. Sprašujejo se tudi, kaj pomeni 40 odstotkov plačljivega študija na univerzi, saj razlagam vlade in ministrstva, ki so po mnenju številnih študentov dvoumne, ne verjamejo.
Težavo vidijo tudi v odpravi izredne izvedbe študija, kar naj bi po mnenju študentov prineslo bistveno bolj tog
sistem študija za že zaposlene. „Prisiljeni bodo, ali študirati skupaj z rednimi študenti, pri čemer jih bodo ovirale službene obveznosti, ali pa v okviru delnega študija študirati tudi po dvakrat dlje, kot velja do sedaj. Vseživljenjsko učenje bo po novem zakonu le še prazna floskula," pišejo nasprotniki novega predloga zakona, združeni v ŠO SSVZS. Prepričani so, da bi tak zakon v neenakopraven položaj postavil študente izven Ljubljane. Trdijo, da je jasen namen in posledica zakona, da ostanejo brezplačna študijska mesta le še v dveh ali treh največjih slovenskih mestih, zaradi česar naj bi se svoboda izbire študija bistveno zožila, izbira študija v bližini domačega kraja pa naj bi povečini postala nemogoča.
„Našteti pogoji pomenijo takojšnjo ukinitev samostojnih visokošolskih zavodov - fakultet in s tem grobo poseganje v pravice študentov! Študentje si želimo in zaslužimo sodoben, odprt, konkurenčen, pluralen, vsem družbenim skupinam in vsem slovenskim regijam dostopen visokošolski prostor. Predlog novega zakona je korak v povsem drugo smer," so še zapisali v Študentski organizaciji skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov Slovenije.
Ministrstvo: Drastično spreminjanje položaja študentov in večine zaposlenih v javnem visokem šolstvu - seveda, in to na bolje!
Na ministrstvu so vse očitke zavrnili kot neupravičene, študentskemu društvu Iskra
so celo očitali nerazumevanje besedila zakona.
Kot pojasnjujejo, je plačljiv redni študij nova oblika študija, ki pomeni nekaj drugega kot zmes dosedanjega razumevanja vsebine rednega študija in plačilo, ki je bilo potrebno za izredni študij. Priznavajo pa, da izredni študij, kot ga poznamo danes, ne bo več mogoč in da zaposlenim študentom ne bodo več pripadale pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.
Tudi očitek, da nov predlog zakona spodbuja val privatizacije javnega visokega šolstva, so odločno zavrnili. „Najprej je treba izhajati torej iz števila določenih vpisnih mest v študijskem programu, nato iz števila zapolnjenih mest na brezplačnem (rednem ali delnem) študiju, nato iz doseganja ciljev oz. rezultatov posameznega visokošolskega zavoda (določenih v pogodbi o financiranju visokošolske dejavnosti) in šele nato pride na vrsto določitev odstotka dovoljenega plačljivega študija," pojasnjujejo na ministrstvu.
Kar se tiče kakovosti šolstva, so prepričani, da bo ta še višja kot doslej, saj da predlog briše razlike, ki so bile neopravičljivo prisotne na ravni kakovosti izvajanja študijskih programov. Potrdili pa so tudi, da se znižuje čas akreditacije s 7 na 5 let. Na očitek, da predlog zakona „drastično spreminja položaj študentov in večine zaposlenih v javnem visokem šolstvu", pa na ministrstvu dodajajo: „Seveda, in to na bolje!"
Pravice in obveznosti naj bi bile tako za študente kot za visokošolske zavode in ne neza-dnje za samo državo bolj jasne in določne.
S svojimi argumenti pa ministrstvo študentov nikakor ni prepričalo, ti so že začeli zbirati podpise za peticijo proti
predlogu zakona o visokem šolstvu, ki so jo poimenovali Peticija proti uničevanju visokega šolstva.
Študentje, povezani v različne organizacije, so začeli tudi številne druge akcije. Študentsko društvo Iskra je med drugim začelo tudi organizirati skupščine po številnih fakultetah.
Dženana Kmetec
Polona Ambrožič Bombek, Radio Ptuj
Komentar tedna
Veseli veseli december
Saj vem, da bi najbrž morala nekoga ali nekaj skritizirati, ampak danes ne bom. Zdi se mi, da se poleg vseh resnično pomembnih problemov, ki jih dandanes imamo, pojavlja še eden - nenehno se je treba pritoževati. Kot da bi bilo s tabo nekaj narobe, če ne najdeš česa negativnega v vsaki stvari.
Ne me narobe razumeti, tudi jaz ne vidim vsepovsod rožic rasti in seveda so težave, na katere je treba opozarjati, ampak od pritoževanja kar tako vse počez pa si res že moramo vzeti malo odmora. In kaj bi lahko bila boljša priložnost za to kot veseli december?
Že pridevnik, ki smo mu ga z leti dodali, nam pove, da gre za nekaj pozitivnega. Moram priznati, da je ta mesec moj najljubši v letu. Ne morem si pomagati, obožujem ga z vso njegovo kičavostjo, pretiravanjem in s po radiu stokrat slišanim Last christmas vred.
Lučke vsepovsod, okraski na smrečicah, pisani zavijalni papirji, prve snežinke, rdeča lička, majhne ročice v rokavičkah, široko odprte otroške oči od pričakovanja, vonj po sladkem in čarobnem ... Je pač tisto obdobje v letu, ko si, če le gre, vzamemo več časa za prijetne dogodke ter druženja s sorodniki in prijatelji. In če se vam je ob tem utrnila misel, ki ni redka v teh kriznih časih, da vse to stane, naj povem, da ni nujno tako. Cel kup brezplačnih dogodkov se pripravlja v ptujskem veselem decembru tako za otroke kot odrasle, samo udeležiti se jih je treba.
Ja, in vem, da je velik minus veselega decembra za mnoge to, da se zaradi potrošniško naravnane družbe začenja že novembra, ampak mene nekako ne moti tudi to.
Koliko bomo temu nasedli, je tako odvisno od nas samih, meni pač prva novembrska smrečica sredi nakupovalnega centra pove, da se lahko začnem veseliti meni tako ljubega časa v letu. Komu pa bom škodila, če ne samo sebi, če se bom jezila še zaradi tega?
Veseli december je enostavno vesel: vse teče malo drugače, lah-kotneje, posebno vzdušje se dotakne šol, delovnih mest in ljudi na splošno. Vsako leto, pa najsi bo stkano iz manj ali bolj srečnih dogodkov, si namreč zasluži, da se dostojno poslovimo od njega. Ljudje potrebujemo neki zaključek, da lahko optimistično krenemo naprej.
Moja prijateljica Katka bi spet rekla: "Joj, Polona, ti si tak nepopravljiv optimist!"
Ampak drugačna ne znam biti, še posebno v veselem decembru ne.
Seveda trem dobrim možem (kot sem videla, so jih letos nekateri napovedali kot obisk zloglasne trojke) ne uspe rešiti vseh problemov, ki so se nam nabrali čez leto in jih bomo hočeš nočeš morali prenesti tudi v naslednje.
Ampak čas, ki prihaja, je čas za veselje. In nič ni narobe, če si za kak večer zatisnemo oči pred morebitnimi problemi vsakdana in se preprosto zabavamo. Saj se še znamo, ne?
Prlekija • Tržnica srednjih šol
Za lažjo odločitev
Učencem devetih razredov osnovnih šol je odločitev za nadaljnje šolanje zelo pomembna, zato svetovalna služba na sedmih osnovnih šolah iz območja UE Ljutomer prireja tržnico srednjih šol in poklicev, kjer na enem mestu predstavlja številne srednje šole in dijaške domove.
V ta namen je OŠ Stročja vas pripravila že sedmo tržnico. Svetovalne delavke so učencem olajšale delo pri odločitvi o nadaljevanju šolanja, hkrati pa staršem omogočile vpogled
ponudbe srednjih šol in možnosti pridobivanja štipendije za njihove otroke. Okoli 150 učencev iz OŠ Ljutomer, Ceza-njevci, Križevci, Razkrižje, Ver-žej, Stročja vas in Mala Nedelja
je spoznalo 23 srednjih šol iz Murske Sobote, Radencev, Ra-kičana, Ljutomera, Maribora, Ruš in Ptuja ter ob tem še sedem dijaških domov.
NŠ
Utrinek z letošnje tržnice poklicev
Foto: NS
Rokomet
Korošci osvojili še Ptuj, zmaga Gorišnice
Stran 12
Rokomet
V sredo na Hardeku novomeška Krka
Stran 12
Športno plezanje
Mina državna prvakinja četrtič zapored
Stran 13
Boks
Zmagi Šimončika in Krambergerja
Stran 13
Mali nogomet
Casino Ptuj v uvodu pometel s Pragerčani
Stran 14
Strelstvo
Šumak in Vernikova v finale kot vodilna...
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 19. krog
Završka zmaga v Mariboru krona uspešne jeseni
Maribor - Zavrč 3:4 (2:1)
STRELCI: 0:1 Kokol (2.), 1:1 Viler (31.), 2:1 Fajic (45.), 2:2 Kresinger (48.), 2:3 Ke-lenc (77.), 2:4 Matjašič (90.), 3:4 Tavares (93.)
MARIBOR: Handanovič, Milec, Filipovič, Rajčevič, Viler, Mezga (od 73. Cvijanovič), Mertelj (od 87. Zahovič), Črnic (od 67. Bohar), Vukliševič, Tavares, Fajič. Trener: Ante Šimundža.
ZAVRČ: Fink, Roj (od 59. Matjašič), Sambolec, Murko, S. Čeh (od 62. Kurbus), Ke-lenc, Kokol, Šafarič, Mihelič, Golubar, Kresinger (od 82. Benko). Trener: Viktor Trene-vski.
RDEČA KARTONA: Vukliševič (43.), Golubar (61.)
Le malo bi bilo pred sezono nogometnih navdušencev, ki bi tekmo 19. kroga med Mariborom in Zavrčem označili kot derbi srečanje. A to se je sedaj po zaslugi dobrih iger završkih nogometašev (Mariborčane smo na vrhu itak pričakovali) dejansko zgodilo. Da bi bila mera polna, so Za-vrčani ta derbi obrnili v svojo korist!
Sanjski uvod Zavrča
Nogometaši Maribora so v
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Viler in Damjan Vukliševič (Maribor) sta le stežka ustavljala razpoloženega Dorisa Kelenca (Zavrč), ki je bil z dvema podajama in doseženim zadetkom najbolj izstopajoč posameznik derbija.
četrtek v oddaljenem Kaza-nu v Evropski ligi remizirali z uglednim Rubinom, kar jim je dalo dodatnih psiholoških moči. A jim je gostovanje v mrzli Rusiji na drugi strani odvzelo svežino, zato so gostje na začetku to izkoristili in hitro napadli. Prvič so bili uspešni že v 2. minuti, ko je po podaji kapetana Sandija Čeha s strani z glavo zadel Miha Ko-
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 19. KROGA:
MARIBOR - ZAVRČ 3:4 (2:1); strelci: Viler 31., Fajič 45., Tavares 93.; Kokol 2., Kresinger 48., Kelenc 77., Matjašič 90. Rdeča kartona: Vukliševič (Maribor, 43.), Golubar (Zavrč, 61.);
TRIGLAV - GORICA 1:5 (0:2); strelci: Diallo 75.; Coda 4. in 40., Bazoffia 56. in 78., Misuraca 61.; LUKA KOPER - KRKA 2:1 (0:0), strelca: Čovilo 49. in 55.; Kastrevc 90.; OLIMPIJA - RUDAR VELENJE 0:3 (0:2); strelca: Eterovič 17. in 37., Pod-logar 86.;
srečanje Celje - Domžale bo odigrano v torek, 3. 12., ob 16.30.
1. LUKA KOPER	19	11	3	5	24:19	36
2. MARIBOR	18	11	2	5	42:19	35
3. ZAVRČ	19	10	3	6	31:31	33
4. GORICA	19	9	5	5	36:19	32
5. RUDAR VELENJE	19	9	5	5	24:15	32
6. OLIMPIJA	18	7	2	9	25:30	23
7. DOMŽALE	18	5	6	7	27:23	21
8. CELJE	18	6	3	9	16:26	21
9. KRKA	19	4	3	12	15:37	15
10. TRIGLAV	19	3	4	12	16:37	13
Lestvica najboljših strelcev: 11 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar); 10 zadetkov: Massimo Coda (Gorica); 9 zadetkov: Marcos Morales Tavares (Maribor); 8 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 7 zadetkov: Goran Galešič (Koper), Nik Omladič (Olimpija), Joshua Kevin Stanley Parker (Domžale), Gianluca Lapadula (Gorica); 6 zadetkov: Dino Kresinger (Zavrč), Damjan Bohar, Nusmir Fajič (oba Maribor), Slobodan Vuk (Domžale), Gianvito Misuraca (Gorica) ...
kol - 0:1. To je bil identičen scenarij kot na prvi letošnji tekmi teh tekmecev - takrat je v polno zadel Golubar. Do 6. minute so se prvaki opomogli od šoka in izvedli prvo nevarnejšo akcijo, a Fajič ni prišel do zaključnega strela. Dve minuti kasneje je Golubar preigraval na robu 16-metr-skega prostora, Vukliševič pa ga je ustavil s prekrškom. Prosti strel je izvedel Kelenc, a je žoga končala v »živem zidu«, iz drugega poskusa pa je švignila mimo gola. Fink se je prvič izkazal v 13. minuti po strelu Tavaresa (podal je Mi-lec), že v naslednjem napadu pa bi lahko Zavrčani povišali prednost. Golubar je stekel v nasprotni napad in podal uporabno žogo do Miheliča (ta je bil pred leti najmlajši kapetan Maribora v zgodovini), ta pa jo je z močnim strelom poslal le v vratnico. To je dokončno zdramilo varovance Anteja Šimundže, ki so povsem zago-spodarili na igrišču in predvsem po levi strani, mimo Roja in Miheliča, vrstili številne napade. Takšna igra se jim je obrestovala v 31. minuti, ko je Roj s prekrškom ustavil aktivnega Črnica. Prosti strel je izvedel Mitja Viler, ki je z zvitim strelom ukanil Finka - 1:1. Tri minute kasneje je z glavo nenatančno meril Fajič, ki si je z nekaterimi nespretnimi reakcijami prislužil posmeh s tribun. Zaključek prvega polčasa
je bil zelo turbolenten: najprej so v 40. minuti zapretili gostje (Kelenc, Kresinger), nato pa si je pri domačinih drugi rumeni karton prislužil 18-letni Vukliševič - sodnik Damir Skomina ga je predčasno poslal v slačilnico. Ko je vseh 2000 gledalcev v Ljudskem vrtu pričakovalo konec polčasa, pa je Fajič prejel globinsko podajo iz zvezne vrste, stekel sam proti vratarju Finku in ga tudi premagal - 2:1.
Gol ob koncu polčasa pa ni pretirano potrl gostov, ki so po napotkih trenerja Tre-nevskega drugi polčas začeli zelo podjetno. Ze v prvi minuti nadaljevanja sta Kelenc in Kresinger znova odlično sodelovala, a slednji ni najbolje zadel žoge. Dve minuti kasneje sta omenjena igralca še enkrat ponovila vajo, tokrat sta jo uspešno tudi zaključila. Kelenc je iz prostega strela (Črnic je nepravilno ustavil Čeha) natančno podal v sredino, kjer je Kresinger z glavo žogo preusmeril v gol - 2:2. V nadaljevanju so bili še naprej podjetnejši in nevarnejši Zavrčani (poskusa Kokola in Kelenca), a le do 61. minute, ko si je Golubar po neprevidnem prekršku prislužil rdeči karton. Zogo je v padcu podal proti Kelencu, a je po oddani žogi nehote zadel Rajčeviča tik nad gležnjem. Damir Skomina ni imel pomislekov in je vezista Zavrča izključil. Do-
mačini so poskušali izkoristiti psihološko prednost in so vse moči usmerili v napad. V tem obdobju sta oba trenerja opravila številne menjave, vse z namenom pridobitve prednosti na svojo stran. V 67. minuti je rezervist Matjašič podal v prazen prostor do Kresinger-ja, ta je stekel sam proti Han-danoviču, ki pa je bil tokrat uspešnejši od hrvaškega napadalca. V 73. minuti bi lahko do prednosti prišli domačini, a je poskusa Tavaresa in Fajiča završki vratar ubranil.
Odločitev
Kar ni uspelo domačim napadalcem, je uspelo Dorisu Kelencu, ki je v nedeljo pokazal zares vrhunsko predstavo. Handanovič je žogo nespretno izbil iz kazenskega prostora, naravnost do Kresingerja. Ta jo je z glavo natančno poslal proti Kelencu, ki je po dveh ali treh korakih sprožil in s pomočjo vratnice zadel v polno - 2:3. Domači navijači so onemeli, skupina završkih pa je seveda slavila na vse grlo. Po nekaj obupnih poskusih domačinov, predvsem Ta-varesa, je na drugi strani Ke-lenc v zadnji minuti rednega dela tekme prestregel podajo Cvijanoviča in podal do osamljenega Matjašiča, ki je žogo med nogami Handanoviča s pomočjo prečke poslal v gol - 2:4. Neverjetno tekmo je z zadetkom v 93. minuti začinil še Tavares (3:4), a je končna jed vendarle bolj teknila gostom ...
Tekma v Mariboru je bila zagotovo najboljša reklama za slovenski nogomet, saj je ponudila vse, kar lahko ponudi nogomet: številne zadetke, preobrate, lepe poteze igralcev obeh ekip ... Izstopal je Doris Kelenc, ki je gledalce (ob asistencah in golu) še posebej navdušil z elegantnim in učinkovitim ustavljanjem žoge v sredini drugega polčasa. Aplavz so mu namenili navijači obeh ekip.
Srečanje v Mariboru lahko z očmi nevtralnih opazovalcev ocenimo z odlično oceno, saj so gledalci videli praktično vse, kaj lahko ponudi nogomet: številne zadetke, preobrate izida, dve izključitvi, lepe poteze igralcev obeh ekip . Ker si je lahko predstavo pred malimi zasloni ogledalo tudi širše nogometno občinstvo, je lahko zadovoljstvo v taboru Zavrča še toliko večje. Tako so še zadnjim nejevernim Tomažem dokazali, da njihovi uspehi niso plod naključja, ampak predvsem kakovosti in trdega dela. V izjemnem kolektivu je tokrat treba izpostaviti Dorisa Ke-lenca in Dina Kresingerja, ki sta odigrala zares neverjetno tekmo. Visoke ocene si zaslužijo še Šafarič, Čeh in Fink.
Jože Mohorič
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Za moje nogometaše je že sam nastop v Ljudskem vrtu uspeh, zmaga je le še presežek. Moji igralci živijo za to tekmo, dodatne motivacije ne potrebujejo. Na Maribor gledamo kot na velikega brata in je za nas to, kar je za Maribor npr. Real. Velikokrat so nam očitali slabo igro na gostovanjih, zato je ta zmaga prava krona jesenskega dela. Enostavno sem navdušen nad tem, še posebej me veseli, da smo se v takšni luči predstavili pred TV-kamerami in širno slovensko športno javnostjo. Mariboru želim veliko uspeha na tekmi z Wiganom.«
Ante Šimundža, trener Maribora: »Tekma je bila polna preobratov: mi smo si močno želeli polnega izkupička in se s takšno miselnostjo tudi odpravili na igrišče. Ustvarili smo si dovolj priložnosti in dosegli tri zadetke, a smo jih na drugi strani prejeli preveč: če na domačem igrišču prejmeš štiri zadetke, ne moreš pričakovati zmage. V fazi branje-nja smo bili premalo odločni. Čestitam Zavrču za tri osvojene točke.«
Dino Kresinger, Zavrč: »Tekma je bila zelo naporna, a smo na srečo izkoristili svoje priložnosti in zasluženo zmagali. Po mojem mnenju je bila to 'lepotica' tega dela prvenstva, v kateri so gledalci zares lahko uživali. Trener od nas zahteva igro, v kateri sodelujemo vsi, to ui-gravamo na treningih, tokrat pa nam je to uspelo prikazati na igrišču.«
Martin Milec, Maribor: »Tekma je bila odprta, izjemno kombinatoma, zato je tudi padlo sedem zadetkov. Gostje so izkoristili svoje priložnosti, predvsem na račun naše slabše igre v obrambi. To se nam prevečkrat ponavlja, zato mislim, da smo v jesenskem delu izkoristili že bonus prejetih zadetkov še za spomladanski del.«
12 Štajerski
Šport
torek • 26. novembra 2013
Rokomet • 1. B SRL (m)
Korošci osvojili še Ptuj, zmaga Gorišnice
Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 25:28 (9:12)
DRAVA PTUJ: Žuran 1, Lesjak 1, Janžekovič, Verdenik 1, Gerčar, Jere-nec, Bezjak 3, Maroh 3, Požar, Toš 2, Pukšič 8, Sabo, Grm, Čeh 1, Fridrih, Silovšek 5. Trener: Uroš Šerbec
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 5 (3), Slovenj Gradec 2011 6 (5). IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 12 minut, Slovenj Gradec 2011 16 minut
Derbi 9. kroga je v Športni dvorani Center na Ptuju prinesel sijajno kuliso. Okrog 250 gledalcev, med katerimi je bila tudi glasna skupina gostujočih privržencev, je pripravilo odlično navijaško vzdušje, z dobro igro niso zaostajali niti rokometaši obeh ekip na parketu. Na koncu so pričakovano in zasluženo slavili Korošci in dokazali, zakaj so še edina ne-poražena ekipa lige in zakaj bi bilo za njih vse drugo kot končno 1. mesto velik neuspeh. Ptujskim mladcem ostaja spoznanje, da lahko parirajo tudi najboljšim, toda to je proces, ki traja, uspehov pač ne gre pričakovati čez noč.
Po uvodnem otipavanju so gostje prevzeli pobudo, zaprli vse poti do svojih vrat in v 13. minuti povedli z 2:6. Ptujčani so imeli v tem delu precejšnje težave predvsem v napadu, kjer proti fizično izjemnim Korošcem ni bilo prave ideje. Najvišja prednost nekdanjega prvoligaša, ki je pred leti pričel znova, je v prvem delu igre znašala +5, pri izidu 3:8 v 19. minuti. Končno so sledile minute domače vrste, ki je z nekaj uspešnimi protinapadi izkoristila nekaj izključenih igralcev Slovenj Gradca ter se v 25. minuti približala na -2 (8:10).
V 33. minuti je bila dvorana Center na nogah, saj so drava-ši zaostajali le še za gol. Pri izidu 12:13 je spet sledilo nekaj napak, kar so mladi, a vendar bistveno izkušenejši gostje, kaznovali in ponovno ušli na +4. Drava je imela še naprej težave predvsem v napadu, saj so gostje igrali na meji prekrška. Pri takšnih specialistih za igro v obrambi, kot so Plešej, Šavc in Zbičajnik, so si to tudi lahko privoščili. Ptujčani so se sicer fanatično borili in trud za vztrajnost se jim je poplačal z znižanjem vodstva gostov v 54. minuti na vsega gol zaostanka. 23:24 je bil znak za navijače domače vrste, da svoje ljubljence morda ponesejo do presenečenja, toda trije zaporedni zadetki Korošcev so dokončno razblinili vse upe Drave na kakšno
1. B SRL (m)				
REZULTATI 9.	KROGA:			Dra-
va Ptuj - Slovenj Gradec 25:28,				
Mokerc Ig - Moškanjcl Gorišnica				
21:22, Grosuplje -	- Velika Nedelja			
Carrera Optyl 25:22, Radeče MIK				
Celje - Dol TKI	Hrastnik		24:21,	
Loka 2012 - Šmartno 38:25, Do-				
bova - Damahaus Cerklje 32:24.				
1. SLOVENJ GRADEC 9	9	0	0	18
2. DOBOVA 9	7	0	2	14
3. LOKA 2012 9	6	0	3	12
4. ŠMARTNO 9	5	1	3	11
5. MOŠKANJCI-GOR. 9	5	1	3	11
6. DAMAHAUS CERKLJE9	4	1	4	9
7. RADEČE MIK CELJE 9	4	0	5	8
8. DOL TKI HRASTNIK 9	4	0	5	8
9. DRAVA PTUJ 9	3	1	5	7
10. GROSUPLJE 9	2	0	7	4
11. MOKERC IG 9	2	0	7	4
12. V. NEDELJA C. O. 9	1	0	8	2
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski rokometaši (na fotografiji je Žan Pukšič) so nudili gostom iz Slovenj Gradca dober odpor.
Žan Pukšič, Drava: »Slovenj Gradec je bil boljši in si je zaslužil zmago, toda trije goli razlike so za nas kljub porazu dobra popotnica za naprej, saj smo odigrali dobro srečanje. Želja je bila vsekakor prisotna, morda smo naredili preveč tehničnih napak. Pohvalil bi tudi navijače obeh ekip, ki so pripravili odlično vzdušje, v katerem je bilo enkratno igrati. Tudi v Radečah nas ne čaka lahka tekma. Menim, da bomo osvojili dve točki, bo pa zelo težko. Vsekakor moramo za uspeh ponoviti igro proti Slovenj Gradcu.«
točko. Kljub porazu v domači vrsti ne smejo biti pretirano razočarani: igra proti Slovenj Gradcu je smerokaz za naprej, in ko bodo mladeniči nabrali še dovolj izkušenj, potem bo zgodba drugačna.
tp
Mokerc Ig - Mo-škanjci Gorišnica 21:22 (9:13)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratu-ša, Škorc, Kumer, Petek 2, Zorli 1. Kovač 1, M. Bedrač 5, Valenko 4, Balas, Marušič 5, Horvat, Tement, Firbas 3, M. Bedrač, Bezjak. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so veljali za nespornega favorita za zmago v srečanju z Igom. Na koncu so ta sloves sicer upravičili, vendar je bila pot do novih dveh točk zelo težka. Domačini, ki so pri dnu prvenstvene razpredelnice, so po tihem računali na uspeh, saj je vsaka tekma zanje priložnost za presenečenje. Edino vodstvo, ki so ga imeli domačini na celotni tekmi, je bilo na samem začetku tekme, ko so povedli 1:0. Nato so gostje izenačili in si do odmora priigrali štiri zadetke prednosti.
Gostujoči rokometaši so dolgo časa držali prednost treh do štirih zadetkov in izgledalo je, da ne bodo imeli težav na poti do slavja. V samem finišu srečanja pa so storili nekaj nespametnih napak in domačini so to znali izkoristiti. Tako so v zadnji minuti srečanja prišli do izenačenja na 21:21 in upanja na končni uspeh. V svojem zadnjem napadu so gostje dosegli zadetek (Kovač) in znova prešli v vodstvo (21:22). Doma-
činom je ostalo za zadnji napad le osem sekund. Gorišničani so storili v obrambi prekršek, ki je zelo razburil domačine in so praktično »poleteli« na igrišče. Prišlo je do prerivanja, izgovorjenih je bilo veliko grdih besed .... Sodnika sta z nekaj izključitvami vendarle umirila zadevo in srečanje kljub neprijetnim scenam pripeljala do konca.
Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 25:22 (12:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 3, Bombek, Hanželič 1, Bokša, Bezjak 2, Veselko 2, Bra-čič 4, Štefičar 3, Preac, Špindler 3, Dogša, Lorenčič, Hojžar 4. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje tudi po derbi srečanju začelja na Grosupljem ostajajo pri eni sami zmagi. Posledica tega je zadnje mesto na prvenstveni lestvici. Na gostovanje so odšli optimistično razpoloženi, saj so verjeli v pozitiven rezultat.
Na pot so ponovno odšli oslabljeni, saj je manjkalo kar nekaj igralcev zaradi poškodb in službenih obveznosti. Na moralo ekipe je vplivalo tudi to, da so na tekmo prispeli komaj slabih petnajst minut pred pričetkom tekme, tako da niso mogli opraviti niti pravega
ogrevanja. V tem sicer ne iščejo razloga za poraz, je pa vsekakor nekoliko stresno in neprijetno. V prvem polčasu je bila igra enakovredna: ekipi sta se menjavali v vodstvu, nobeni pa ni uspelo priti do občutnejše prednosti. Tudi v nadaljevanju srečanja je bilo podobno. Gostje so sicer na celotnem srečanju storili kar 16 tehničnih napak, ob tem so zastreljali še štiri dosojene sedemmetrovke (od petih). Zaradi tega so praktično sami ponudili domačinom priložnost za zmago . V 56. minuti so domačini res »pobegnili« na tri zadetke prednosti, kar je bilo na koncu dovolj za drugo zmago na prvenstvu.
Danilo Klajnšek
Bojan Munda, trener Velike Nedelje Carrere Optyl:
»Nismo nastopili v kompletni sestavi, zato sem moral kombinirati sestavo sedmeric. Dolgo časa smo vzdržali s takšno postavitvijo, na koncu pa vendarle klonili. Trenutno naši igralci zaradi serije slabih rezultatov nimajo potrebne samozavesti in odločnosti, sicer bi lahko bilo drugače. Kljub temu verjamem, da ni še nič izgubljenega, zato se bomo za obstanek borili do konca. V tem delu bomo poizkušali osvojiti še kakšno zmago, v drugem delu prvenstva pa moramo biti uspešnejši.«
Rokomet • 1. A SRL (m)
V	sredo na Hardeku Krka
V	veselem decembru bodo rokometaši Jeruzalema odigrali kar pet tekem. Že v sredo, 4. decembra, bo ob 19. uri pri Ormožanih gostovala zasedba Krke, ki jo uspešno vodi trener Slavko Ivezic. Po Novomeščanih sledi gostovanje v Ljubljani, domača tekma proti Gorenju, gostujoča tekma v Celju in za konec koledarskega leta 2013 še domače srečanje s Trimom iz Trebnjega (sobota, 21. decembra 2013).
Trener Saša Prapotnik je svojim varovancem namenil prost podaljšan konec tedna, tako da so bili fantje prosti v petek, soboto in nedeljo. V klubu upajo, da je to bilo dovolj časa, da se načeti fantje spočijejo in zakrpajo poškodbe. Prav tekma proti Krki je ena najpomembnejših v decembru, saj je jasno, da točk proti vodilnima ekipama lige Gorenju in Celju ne bo. Krka je trenutno na 7. mestu, mesto pred Ormožani in z istim izkupičkom desetih točk. V 3. krogu sta se ekipi na Marofu razšli s tesno zmago Krke (31:28), kar dokazuje, da sta ekipi po kakovosti zelo izenačeni in da je pred nami znova dramatična tekma, ki smo jih v letošnji sezoni na Hardeku že vajeni. Pred tekmo je bil trener Saša Prapotnik kratek in jedrnat: »Pred nami je nova težka preizkušnja, saj ima Krka izjemno mlado in perspektivno ekipo, ki ji ne smeš dati niti najmanjše možnosti, da razvije svojo igro. V ekipo se vračajo nekateri poškodovani igralci, tako da bo možna tudi kakšna rotacija igralcev več. S fanti si želimo, da bi bilo na Hardeku znova izjemno vzdušje, kot je to bilo na zadnjih tekmah, v katerih smo s pomočjo publike pridno nabirali točke.«
uk
Nogomet • 1. SNL
Ljudski vrt prizorišče završke pravljice
Foto: Črtomir Goznik
Dino Kresinger (Zavrč, beli dres) se je povsem podredil koletivu in je odlično sodeloval z vsemi soigralci.
Predzadnji krog jesenskega dela prvenstva so najbolj zaznamovali nogometaši Zavrča, ki so še drugič v letošnji sezoni ugnali Maribor. Za Mariborčane je bil to drugi poraz na domačem igrišču (prvega so doživeli v 16. krogu s Triglavom), za Zavrčane pa tretja zmaga v gosteh. Izjemno zanimivo srečanje so z duhovitimi opazkami, ki so bile namenjene predvsem Handanoviču in Fajiču, popestrili še navijači: »Prinesi mu špricar«, »Daj mu lubčeka«, »Nežno ga pobožaj« (ko je »v bolečinah« ležal na tleh), »bravo« (ko je prijel rahlo podano žogo svojih branilcev) .
Varovanci Viktorja Trenevskega so tako še enkrat več poskrbeli za izjemno izenačeno prvenstvo, v katerem prvih pet moštev na lestvici ločijo le pičle štiri točke (Maribor ima tekmo manj)! Na vrh se je z zmago proti Krki zavihtel Koper, kar je prav tako eno od prijetnejših presenečenj lige. Varovanci trenerja Vanolija so na domačem igrišču izjemno čvrsti tekmec, saj so v 10 srečanjih zabeležili 7 zmag in 3 remije.
Uspešni sta bili še dve ekipi iz zgornje polovice lestvice, Rudar in Gorica. Obe sta tokrat prepričljivo slavili v gosteh, ob tem pa pokazali zavidljivo učinkovitost. Še posebej je odmevna zmaga Rudarja v Stožicah, ki je Ljubljančanom onemogočila priključek z vrhom.
Krog so zaznamovali nekateri posamezniki, ki so s svojim prispevkom bistveno pripomogli k zmagam svojih ekip: pri Zavrču sta se izkazala Doris Kelenc (gol in dve podaji) in Dino Kresinger (gol in podaja), pri Rudarju Mate Eterovič (dva gola), pri Gorici Massimo Coda in Daniele Bazoffia (oba po dva gola), pri Kopru pa Miroslav Čovilo (dva gola).
Strelci so ob koncu tega dela prvenstva v izjemni formi, saj je bilo na štirih tekmah doseženih kar 19 zadetkov, povprečno skoraj pet na srečanje. Kdor si je v živo ali v neposrednem prenosu ogledal srečanja Maribor - Zavrč, pa se je lahko prepričal, da se na slovenskih zelenicah igra tudi kakovosten nogomet.
JM
Kikboks • Pred članskim SP
V Turčijo tudi Valenko
Člani reprezentance Slovenije so odpotovali na svetovno člansko prvenstvo, ki bo od 1. do 8. decembra potekalo v mestu Antalya v Turčiji. Na tekmovanju bo pod vodstvom predsednika Kickboxing zveze Slovenije Vladimirja Sitar odpotovalo 23 članic in članov iz 12 klubov iz vse Slovenije.
Iz KBV Ptuj je bil v reprezentanco s strani selektorja Bojana Korošca vpoklican Tadej Va-lenko, ki bo tekmoval v disciplini point fighting do 63 kg. Po intenzivnih pripravah, ki so potekale na različnih lokacijah po Sloveniji (Ptuj, Zagorje, Oli-mje, Maribor ...) je tekmovalec iz Ptuja dobro pripravljen na tekmovanje in z nestrpnostjo pričakujemo njegov nastop na tem prvenstvu.
Tadej Valenko: »Po napornih, skoraj dvomesečnih pripravah, sem dobro pripravljen na prihajajoče prvenstvo v Turčiji. Moja pričakovanja so, da bi oddelal dobre borbe ter zadovoljil selektorja ter naše trenerje v Ptuju. Če se bo to uresniči-
Foto: Franc Slodnjak
Tadej Valenko na zadnjem treningu na Ptuju
lo, lahko z malo sreče dosežem tudi kakšno boljšo uvrstitev.«
Vladimir Sitar, predsednik Kickboxing zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Tadej je mlad tekmovalec in še nima veliko izkušenj s tekmovanji med člansko konkurenco. Priprave so bile kvalitetno narejeno in upam na dober nastop. Sicer pa potujemo v Turčijo s 23 člansko reprezentanco Slovenije in vsekakor pričakujemo kakšno odličje.«
Na tekmovanju bo sodil tudi mednarodni sodnik iz Ptuja
Milan Breg.
Franc Slodnjak
torek • 3. decembra 2013
Šport
Štajerski	13
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Zmago prinesel dober in učinkovit napad
Mozirje - ŽOK AC Prstec Ptuj 0:3 (-20, -18, -22)
ZOK AC PRSTEC PTUJ: Mo-
horko, Puklavec, Cvirn, Kokol, Miličevič M., Seničar, Zajšek, Miličevič T, Radivoj, Vodopivec. Trenerka: Cristea Voichita Loredana.
Pogled na prvenstveno lestvico je v Mozirju napovedoval izenačeno tekmo, a so Ptujčanke tokrat zaigrale zares dobro in so z zahtevnega gostovanja odnesle zmago z najvišjim možnim izidom.
Članice ŽOK AC Prstec so dobro pričele tekmo, saj so hitro povedle 2:6. To prednost so držale ves prvi niz in ga na
2. DOL vzhod (ž)			
REZULTATI 7. KROGA: Mozirje			
- AC Prstec Ptuj 0:3, Swatycomet			
Zreče - Mislinja 1:3, Benedikt -			
Kostman Slovenj Gradec 2:3, Ka-			
juh Šoštanj - Prevalje 0:3, Celje			
- Murska Sobota 3:0.			
1. PREVALJE 7	6	1	18
2. KOSTMAN SL. GRADEC 7	6	1	18
3. KAJUH ŠOŠTANJ 7	6	1	17
4. AC PRSTEC PTUJ 7	5	2	14
5. MOZIRJE 7	4	3	11
6. CELJE 7	3	4	9
7. MURSKA SOBOTA 7	2	5	6
8. BENEDIKT 7	1	6	6
9. SWATYCOMET ZREČE 7	1	6	3
10. MISLINJA 7	1	6	3
koncu dobile 20:25. Taktično odlično so servirale, solidno so sprejemale, razigrane pa so bile tudi v napadu. Prav napad je delal razliko med tekmicami: skozi celotno tekmo je bila najbolj učinkovita Cvir-nova, z dobrimi zaključki sta se skozi sredino - iz penalov -izkazali tudi Radivojeva in Mo-horkova. V drugem nizu je bil rezultat dolgo časa izenačen in sta se obe ekipi izmenjevali v vodstvu. Domačinke so tako vodile še 17:16, a je nato sledil izvrsten zaključek Ptujčank. V tem je Maruša Miličevič natančno in neugodno servi-rala, soigralke pa so uspešno zaključevale akcije za rezultat 18:25. Tretji niz je bil najbolj izenačen, v njem pa so gostje na sredini niza povedle za štiri točke. Z majhnim padcem v igri so Mozirjankam dovolile, da so jih ulovile na 17. točki. V sami končnici so domačinke naredile nekaj nepotrebnih napak, varovanke Voichite Loredane pa so z dobro igro to znale izkoristiti ter so niz in tekmo končale z zmago z 22:25.
To je bila peta zmaga ŽOK AC Prstec v sezoni. Šesto bodo Ptujčanke naskakovale v soboto, ko se bodo ob 18. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile s Celjankami.
David Breznik
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
Oslabljeni in bolni Ptujčani nemočni proti Vojniku
Vojnik - Ptuj 86:60
21:12, 24:12, 19:16, 22:20
PTUJ: Zupanič, Damiš 2, Brkič 4, Žnidarič 6, Marin 14, S. Holc 32, D. Holc 2, Likavec. Trener: Matjaž Damiš.
Košarkarji Ptuja so se odpravili na gostovanje v Vojnik močno oslabljeni. Trener Matjaž Damiš je lahko računal le na osem igralcev, pa še od teh so nekateri igrali delno poškodovani ali bolni.
Ptujčani so zaradi skromnega kadra zaigrali consko obrambo, ki so jo domačini brez težav prebijali in dosegli veliko košev. Igralci Vojnika so bili tudi veliko boljši v skoku in so si priigrali možnost drugega napada. Ptujčani so se ves čas spodbujali med sabo in kljub naraščajočemu zaostanku poizkušali igrati čim bolje. Večina napadalnih akcij se je stekla na Sebastjana Hol-
4. SKL vzhod (m)			
REZULTATI 5.	KROGA: Vojnik		
- Ptuj 86:60, Nazarje		- Posavje	
Sevnica 86:85, Vrani Vransko			-
Bistrica 71:74.			
1. NAZARJE	5	5 0	10
2. VOJNIK	5	4 1	9
3. BISTRICA	5	3 2	8
4. POSAVJE SEVNICA	5	2 3	7
5. VRANI VRANSKO	5	1 4	6
6. PTUJ	5	0 5	5
ca, ki je bil tudi najučinkovitejši strelec tekme. S solidnim metom je dosegel 32 točk, na drugi strani je bil prvi strelec Miha Žohar z 22 doseženimi točkami. Zanimivo je, da so se prav vsi igralci Vojnika vpisali med strelce. Napredna statistika tekme je tudi pokazala, da je njihova prva peterka dosegla 46 točk, medtem ko so jih igralci s klopi dali 40. Na drugi strani je ptujska prva peterka dosegla 58 točk, dve je dodal kadet Miha Damiš.
Po velikem zaostanku ob polčasu (21 točk) so Ptujčani iz conske obrambe prešli na obrambo mož na moža, ki je domačinom povzročala bistveno več težav. Tako so tretjo četrtino dobili za tri in četrto za dve točki. V drugem polčasu so Ptujčani lažje držali korak s kombinirano domačo postavo, ki je igrala tudi bistveno manj agresivno.
S popolno postavo bi ptujski košarkarji definitivno lažje držali korak z gostitelji in bi imeli v Vojniku nekaj možnosti tudi za prvo zmago. V tem tednu bodo poizkušali sanirati poškodbe in se popolnoma pozdraviti, tako da bodo v soboto pripravljeni na novo tekmo, ko se bodo ob 20.45 v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerili z Bistrico.
David Breznik
Športno plezanje • Državno prvenstvo
Mina prvakinja četrtič zapored
Mina Markovič pri članicah in Domen Škofic pri članih sta letošnja zmagovalca državnega prvenstva športnih plezalcev v težavnosti. Markovičeva in Ško-fic sta bila najbolj prepričljiva v finalu državnega prvenstva, ki so ga pripravili v športni dvorani Zlato polje v Kranju, ter sta z zmagama na tekmi potrdila naslova državnih prvakov.
Po sijajni sezoni ter kranjskem finalu svetovnega pokala v športnem plezanju, na katerem je najboljša slovenska tekmovalka trikrat stopila na oder za zmagovalke kot tretja na tekmi, druga v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti in prva v skupnem seštevku kombinacije, je Markovičeva zanesljivo, čeprav je v finalu padla gib pod vrhom, potrdila tudi naslov skupne zmagovalke državnega prvenstva.
»Tekmovalni premor bo vsekakor dobrodošel, verjetno pa bom že po nekaj dneh pogrešala plezanje. Natančnih ciljev za naslednjo sezono še nisem razdelala, zanesljivo pa naslednje leto nameravam ostati v svetovnem vrhu in tekmovati še naprej,« je napovedala Mar-kovičeva, ki je s 15 zmagami v svetovnem pokalu najuspešnejša slovenska športna plezalka vseh časov.
26-letna Ptujčanka, članica plezalnega kluba 6b Ptuj, je zmagovalka državnega prvenstva v težavnosti že četrtič zapored (od leta 2010 dalje), s štirimi zmagami v letošnjem državnem prvenstvu (v Šmar-tnem pri Litiji, Tržiču, Škofji Loki in Kranju) pa je bila brez prave konkurence tudi letos.
Foto: Stanko Gruden
Mina Markovič je še četrtič zapored osvojila naslov državne prvakinje v težavnostnem plezanju.
Markovičevi se je znova najbolj približala Maja Vidmar, čeprav je zadnjo tekmo izpustila.
DP v balvanih
Osmi plezalni dnevi Kranja so se sklenili v nedeljo, ko so podelili še državna naslova v balvanskem plezanju.
V Kranju je bila na sporedu tudi druga in hkrati zadnja tekma letošnjega državnega prvenstva v balvanskem plezanju. Tudi na tej tekmi je prepričljivo slavila Mina Markovič. Državni naslov je sicer osvojila Katja Kadič, ki je na obeh tekmah osvojila 2. mesto, Mina na septembrski preizkušnji v Logu ni nastopila.
sta, jm
Težavnost, rezultati		
tekme v Kranju:		
1. Mina Markovič	PK 6b Ptuj	
2. Tjaša Kalan	AO Kranj	
3. Tina Šušteršič	AO Kranj	
4. Katja Kadič	ŠPO Rašica	
5. Anja Šerbinek	APD Kozjak Maribor	
6. Ajda Remškar	ŠPO Tržič	
7. Rebeka Kamin	ŠPO Domžale	
8. Jera Lenardič	AO Kranj	
Končni vrstni red DP:		
1. Mina Markovič	PK 6b Ptuj	300
2. Maja Vidmar	PK Škofja Loka	207
3. Tina Šušteršič	AO Kranj	195
4. Tjaša Kalan	AO Kranj	188
5. Katja Kadič	ŠPO Rašica	186
6. Jera Lenardič	AO Kranj	157
6. Anja Šerbinek	APD Kozjak MB	157
Balvani, rezultati tekme v Kranju:
1.	Mina Markovič
2.	Katja Kadič
3.	Julija Kruder
4.	Mateja Hohkraut
5.	Tjaša Kalan
6.	Jera Lenardič
7.	Ajda Remškar
8.	Kaja Skvarč Božič
PK 6b Ptuj
ŠPO Rašica ŠPO Celje PK Laško AO Kranj AO Kranj ŠPO Tržič ŠPO Rašica
Končni vrstni red DP:
1 Katja Kadič ŠPO Rašica	160
2.	Mateja Hohkraut PK Laško	155
3.	Tjaša Kalan AO Kranj	116
4.	Mina Markovič PK 6b Ptuj	100
5.	Ajda Remškar ŠPO Tržič	94
6.	Anja Šerbinek APD Kozjak MB	92
Boks • Slovenska boksarska liga, 2. krog
Zmagala Simončik in Krambeger, navdušila Božičkova
V	OŠ Janka Glazerja v Rušah je v soboto potekal 2. krog slovenskih lig v boksu. Organizator tekmovanja je bil Klub borilnih veščin Sande team Ruše, na sporedu je bilo 14 dvobojev, ki si jih je ogledalo približno 300 gledalcev. Zanimivo je tudi to, da so se v ligo vpisale še štiri nove ekipe, tako da jih sedaj nastopa kar 17. Boksarji in boksarke so razporejeni po teži in številu nastopov, s čimer je ligaški sistem pravično usmerjen, saj ponuja možnost dokazovanja tako začetnikom kot tudi izkušenejšim tekmovalcem.
V	Rušah sta iz Ptuja nastopila BK Legionar in BK Ring. Slednji je na tehtanje poslal šesterico predstavnikov, vendar so le trije dobili svoje tekmece - Robert Šimončik, Blaž Škrjanec in Monika Božičko -, medtem ko tokrat Miha Vin-diš, Timotej Pučko in Aleš Kujavec niso dobili priložnosti za dokazovanje.
Monika Božičko je v zadnjem času zelo trdo trenirala, kar se je videlo tudi na obračunu proti najboljši slovenski boksarki Mateji Rajterič. Prvič se je namreč zgodilo, da je bila Božičkova boljša v ringu in takšnega mnenja so bili tudi gledalci v dvorani. A izid je bil neodločen, potem ko je prišlo do zmede pri sodniških listih. En sodnik je namreč zmago prisodil Božičkovi, drugi Raj-
Foto: Črtomir Goznik
David Kramberger (BK Legionar, desno) je zabeležil novo prepričljivo zmago.
Monika Božičko (BK Ring, levo) je prvič ostala nepremagana v dvoboju z Matejo Rajterič.
teričevi, tretji sodnik pa je popravljal rezultate zadnjih
dveh rund, zaradi česar mu je delegat tekmovanja po pravilih
AIBA razveljavil tekmovalni listek. Tako se je borba končala brez zmagovalke. Od ringov-cev je svojo kakovost še enkrat več potrdil Robert Šimončik, ki se je pomeril z Benjaminom Gašperičem (ŽBK Maribor) in prepričljivo zmagal. Drugi član BK Ring Blaž Škrjanec je v zadnjem obdobju zmanjšal intenzivnost treningov, kar se je videlo v dvoboju proti standardnem tekmecu Edinu Sej-dinovič (ŽBK Maribor). Ta je po Zlati rokavici slavil drugič zapored.
Polovičen uspeh je zabeležil BK Legionar. V velterski kategoriji do 69 kg je bil David Kramberger za dva razreda boljši od Denisa Lizzieja (ŽBK Maribor) in je vpisal novo zmago. Mladi Tomi Lorenčič je ponovno boksal proti težjemu tekmecu, Mitji Grušovniku (KBV Sande team Ruše). Ta razlika ter tudi moč udarca sta presodila v prid domačega boksarja.
Po dveh krogih tekmovanja v skupnem seštevku ni prišlo na vrhu do bistvenih sprememb: še naprej vodi BK Ring Ptuj z 21 točkami, na 2. mestu je ŽBK Maribor s 15 točkami. Sledita jima BK Knockout Ljubljana in BK Ljutomer s 13 točkami. Legionar je na 6. mestu z 8 točkami. Tretji krog ligaškega tekmovanja bo predvidoma 14. decembra potekal na Ptuju.
David Breznik
14 Štajerski
Šport
torek • 26. novembra 2013
Mali nogomet • Zimske lige Ptuj, Ormož in Videm
Casino Ptuj v uvodu pometel s Pragerčani
Zimska liga MNZ Ptuj
REZULTATI 1. KROGA: KMN
Bagerkom Pragersko - Casino Ptuj 0:4, KMN Majolka - KMN Draženci 4:4, Club 13 - ŠD Skorba Boško bar 2:2, Poetovio plindom 080 7300 - ŠD Ptujska Gora 7:1, Klub ptujskih študentov - ŠD Rim 0:2. Srečanje FC Ptuj -ŠD Draženci je bilo preloženo.
Bagerkom Pragersko -Casino Ptuj 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kuserbanj (11.), 0:2 Murat (23.), 0:3 Antolič (26.), 0:4 Arsič (27.)
BAGERKOM PRAGERSKO: R.
Pajek, Arnuš, Habjanič, Vazovec, Debevec, A. Pajek, Krajnc, Pepelnik.
CASINO PTUJ: Simonič, Kuserbanj, Murat, Emeršič, Antolič, Arsič
Čast odprtja nove sezone Zimske lige malega nogometa, ki se bo tudi letos igrala pod okriljem MNZ Ptuj, je letos pripadla ekipama Bagerkom s Pragerskega in Casino Ptuj. Casino Ptuj so se za tekmovanje v ligi prijavili naknadno in že takoj opozorili nase. Ekipa je sestavljena iz samih znanih nogometnih obrazov na našem področju in bi lahko v nadaljevanju tekmovanja mešati štrene najboljšim.
Uvod je pripadel ekipi Casinoja: Kuserbanj je v 5. minuti zapravil kar dve idealni priložnosti. Pra-gerčanov se je predvsem v prvem delu držala smola, saj jim je okvir vrat kar trikrat preprečil veselje. Najprej se je to zgodilo Habjani-ču, nato pa sta bila neuspešna še Krajnc in Pepelnik. Najlepšo potezo v prvem polčasu smo videli v 11. minuti, ko je Kuserbanj zadel po strelu iz obrata in postavil izid polčasa. V drugem delu so igralci Bagerkoma razumljivo pritisnili, toda njihova premoč je bila zgolj jalova, v nasprotnih napadih je
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Casino Ptuj je sezono zimske lige MNZ Ptuj odprla z zmago proti ekipi Bagerkom Pragersko.
bila precej nevarnejša ptujska ekipa. Ta je uspela v kratkem razmiku štirih minut še trikrat zadeti in dokončno odločiti zmagovalca.
tp, dk
ZLMN Ormož
ČLANI: V derbiju še drugi poraz prvaka Alineje
REZULTATI 2. KROGA: Inox ograje Majcen - KMN Tomaž 3:0, Strjanci - Mladost Miklavž 0:5, Alinea - Bar Gaja Ivanjkovci 2:3, Avtoprevozništvo Jerebič - Akord Izkoščevanje mesa 5:1, Brlek Transport - Trust 4:3, Vičanci -Črni ribič Frankovci 0:3.
VRSTNI RED PO: Bar Gaja Ivanjkovci, Avtoprevozništvo Jerebič, Mladost Miklavž, Črni ribič Frankovci in Inox ograje Majcen po 6 točk, Akord Izkoščevanje mesa in Brlek Transport po 3 točke, Alinea, Trust, KMN Tomaž, Vičanci in Strjanci brez točk.
VETERANI: Na vrhu pričakovano Smokiji in Tomaž
REZULTATI 2. KROGA: Smoki Ormož - Rucica Bresnica 5:1, Tomaž - Modelarstvo montaža Rakuša 3:0, Mladost Miklavž - Vi-čanci 2:1, Pristan Frankovci - Bar s Ormož 1:2: Prosta je bila ekipa Fiposor Aries IT.
VRSTNI RED PO 2. KROGU: Smoki Ormož in Tomaž po 6 točk, Bar As Ormož in Mladost Miklavž po 4 tpčke, Fiposor Aries IT 3 točke, Pristan Frankovci, Vičanci, Rucica Bresnica in Modelarstvo montaža Rakuša brez točk.
uk
- ŠD Zg. Pristava II 5:2, ŠD Majski Vrh Bar Dolence - EHM Team 3:2, ŠD Zg. Pristava I - ŠD Pobrežje 2:3, Strmec - Joe Fernandes 2:2. Prosta je bila ekipa Klub R21.
1. PETROVIČ - SELAN 2	2	0	0	12:1	6
2. ŠD MAJSKI VRH 2	2	0	0	5:3	6
3. KMN MAJOLKA 2	1	1	0	9:4	4
4. KLUB R21 1	1	0	0	7:1	3
5. ŠD AS 1	1	0	0	5:2	3
6. ŠD ZG. PRISTAVA I 2	1	0	1	9:8	3
7. ŠD POBREŽJE 2	1	0	1	4:4	3
8. KONST. OSENJAK 2	1	0	1	4:8	3
9. EHM TEAM 2	0	1	1	5:6	1
10. STRMEC 2	0	1	1	4:5	1
11. JOE FERNANDES 2	0	1	1	2:7	1
12. ZG. PRISTAVA II 2	0	0	2	7:12	0
13. NK VIDEM 2	0	0	2	2:14	0
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 2. KROGA: KMN
Majolka - Konstrukterstvo Ose-njak Franci 6:1, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - NK Videm 7:1, ŠD AS
VETERANI
REZULTATI 1. KROGA Joe Fernandes - KMN Majolka 6:11, NK Videm - Gostišče Kozel ŠD Selan 0:3 (b. b.), ŠD Lancova vas - ŠD Pobrežje 2:4.
Darko Lah
Šolski šport • Nogomet
OS Breg osvojil medobčinski naslov
V četrtek, 28. 11., je v dvorani OŠ Destrnik-Trnovska vas potekalo medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za učenke letnika 1999 in mlajše. Le-te so bile v predtekmovanju razdeljene v dve skupini s po tremi ekipami. V polfinalu sta se nato pomerili drugouvrščeni ekipi s prvouvršče-nima, zmagovalki sta se uvrstili v finale. Naslov medobčinskega prvaka je osvojila OŠ Breg, ki je v velikem finalu minimalno ugnala OŠ Dornava.
Rezultati: skupina A: Destrnik-Trnovska vas - Ljudski vrt 2:3, Breg - Ljudski vrt 3:1, Destrnik-Trnovska vas - Breg 0:3; skupina B: Cirkulane-Zavrč - Mladika 3:1, Dornava - Mladika 7:1, Cirkulane-Zavrč - Dornava 1:6;
polfinale: Breg - Cirkulane-Za-vrč 6:0, Dornava - Ljudski vrt 5:3; tekma za 3. mesto: Cirkulane-Za-vrč - Ljudski vrt 1:2; tekma za 1. mesto: Breg - Dornava 1:0. Končni vrstni red: 1. OŠ Breg, 2. OŠ Dornava, 3. OŠ Ljudski vrt, 4. OŠ Cirkulane-Za-vrč, 5. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 6. OŠ Mladika
tp
Dekleta OŠ Breg so osvojila naslov medobčinskih prvakinj v nogometu.
Nogomet •
Tekma Aluminija z Olimpijo odpadla
Nogometaši Aluminija kljub zaključku jesenskega dela prvenstva v 2. SNL še vadijo in tako bo vse do 14. decembra. V tem času si želijo odigrati kakšno prijateljsko tekmo. To so nameravali storiti v četrtek v Radomljah, kjer naj bi se pomerili z ljubljansko Olimpijo. Do srečanja pa ni prišlo, ker so dan pred tekmo Ljubljančani srečanje odpovedali.
DK
Judo • JK Drava Ptuj
Medalji za Tilna Vidoviča
JK Železničar Maribor je tudi letos izvedel Iršičev memorial, na katerem je ptujski JK Drava osvojil eno medaljo. To je uspelo Tilnu Vidoviču, ki je v zadnjih letih vso energijo vlagal v kajak sprint, na tekmovanjih v judu se je pojavljal le občasno. V zadnjem obdobju se je pod vodstvom trenerja Vlada Cuša spet nekoliko bolj posvetil judu in to se je takoj pokazalo z osvojeno bronasto medaljo na Iršičevem memo-
rialu. Vidovič je v kategoriji do 81 kg v uvodnem nastopu izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Urošu Tajhmanu (JK Duplek), a se je nato dobro boril v repasažu. Tam je premagal Aljaža Triplata (JK Z dežele Sankaku) in je na koncu osvojil 3. mesto. Pred kratkim je bil Vi-dovič tretji tudi na tekmovanju Nagaoka v Ljubljani, zato lahko govorimo o uspešni vrnitvi na tekmovanja v judu.
David Breznik
Tilen Vidovič (JK Drava Ptuj, desno) je v Ljubljani osvojil 3. mesto.
Kegljanje • Mlajše kategorije
V tekmovanju dečkov in deklic so imeli na programu šesti, predzadnji krog. Zadnji bo na sporedu 21. decembra v dvorani Golovec.
Na turnirjih sodelujejo tudi mladi kegljači Drave iz Ptuja. Po šestih turnirjih v kategoriji dečkov II. kategorije je Nino Kekec na 14. mestu z 2816 podrtimi keglji, Miha Petrič pa 25. s 1951 podrtimi keglji (na prvem turnirju v Pivki ni nastopil, op. a.).
Med dečki III. kategorije je Urban Brenčič 14. z 2112 podrtimi keglji, Matej Ocvirk pa je z 2123 podrtimi keglji 18. (ni nastopil na tekmi v Cerknem, op. a.). Vito Habjanič je samo z nastopom v Postojni 33., podrl je 309 kegljev.
Danilo Klajnšek
Futsal • Liga U-18
Mladi Petelini dobili veliki derbi
Tomaž Picerija Ozmec - Slovenske gorice 7:4 (2:2)
STRELCI: 0:1 Damiš (2.), 1:1 Zlatnik (9.), 2:1 Kamenšek (18.), 2:2 Knuplež (19.), 2:3 Tuš (22.), 3:3 Zlatnik (23.), 4:3 Kamenšek (24.), 4:4 Damiš (25.), 5:4 Gori-čan (28.), 6:4 Školiber (36.), 7:4 Zlatnik (40.).
TOMAŽ: Starčevič, Ketiš; Mag-dič, Goričan, Belšak, Gašparič, Plavec, Zlatnik, Školiber, Rajh, Kamenšek, Matjašič. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser.
V	derbiju 5. kroga sta se na Hardeku pred okrog 100 gledalci pomerili še neporaženi ekipi skupine B. Tisti, ki so si ogledali tekmo, so lahko bili zelo zadovoljni s predstavo, saj sta obe ekipi prikazali lep futsal, skupno pa je padlo kar 11 zadetkov.
V	uvodnih minutah tekme so bili boljši gostje, saj so gostitelji v tekmo startali s preveč spoštovanja do nasprotnika. Ko so mladi Tomaževčani uvideli, da
SFL U-18, skupina B
REZULTATI 5. KROGA: Agro-remont Sveta Trojica - RE/MAX Brezje Maribor 2:15 (0:5), FC Ptuj - KMN Benedikt 14:4 (7:2), Tomaž Picerija Ozmec - KMN Slovenske gorice 7:4 (2:2).
1.	TOMAŽ P. OZMEC 5 5 0 0 15
2.	SLOVENSKE GORICE 5 4 0 1 12
3.	RE/MAX BREZJE MB 5 2 0 3 6
4.	FC PTUJ	5 2 0 3 6
5.	KMN BENEDIKT 5 2 0 3 6
6.	SVETA TROJICA 5 0 0 5 0
nasprotnik le ni strah in trepet, so iz minute v minuto igrali bolje ter svojo dobro igro kronali s končno zmago 7:4. Po neigranju članske ekipe Tomaža v 2. SFL so v klubu zdaj vse sile usmerili v perspektivno ekipo fantov, starih do 18 let, ki bo že čez nekaj let prešla v člansko konkurenco. Obenem si mladi Petelini nabirajo prepotreb-ne izkušnje v Zimski ligi malega nogometa Ormož, kjer igrajo proti sebi fizično močnejšim in izkuše-nejšim igralcem.
uk
torek • 26. novembra 2013
Šport
Štajerski	15
Strelstvo • 4. Strelski upi Ormož 2013
Šumak in Vernikova kot vodilna v finale ...
Minulo soboto je bilo v ormoškem trgovskem centru Holermous, na modernem in elektronsko opremljenem strelišču Občinske strelske zveze Ormož, zanimivo strelsko tekmovanje mladih strelcev z zračno puško - 4. Strelski upi Ormož 2013. Nastopalo je 70 mladih strelcev iz Hrvaške in Slovenije, ki so se med seboj pomerili po mednarodnih pravilih ISSF, torej z rezultati, štetimi na decimalne vrednosti. Za klubske barve domačega Kovinarja se je borilo 7 mladih in talentiranih strelcev, ki so se javnosti predstavili z nekaterimi izstopajočimi rezultati.
V kvalifikacijah mladincev je najboljši rezultat s 410,7 kroga (101.7, 103.1, 103.5, 102.4) dosegel domači strelski up Jan Šumak in se kot najboljši prebil v večerni finale. Preostala domača strelca Žan Tomažič in Matjaž Pleh sta s 386,9 in 367,7 kroga osvojila 22. in 33. mesto, Kidričan Aleš Pernat je bil 13. (394,2). Med mladinkami je najboljši kvalifikacijski rezultat s 405,6 kroga prav tako postavila ormoška strelka Petra Vernik, njeni klubski kolegici Urška Kuharič in Tina Novak pa sta s 393,1 in 382,1 kroga osvojili 17. in 24. mesto.
Najboljši kvalifikacijski rezultat pa je bil preveč obremenjujoč (čeprav se ne prenaša v finale) za izkušeno Vernikovo (udeleženko EP Bologna 2012 in EP Osijek 2013), ki je bila od svojih tekmic v finalu starejša za 2-4 leta. S finalnim nastopom je začela zelo nesproščeno, v prvih šestih strelih pa je zadela le eno desetico. Nič
Foto: Simeon Gönc
Domači favorit Jan Sumak, SD Kovinar Ormož, ki bo z novim letom dokončno presedlal v člansko kategorijo, je po najboljšem rezultatu v kvalifikacijah s 410,7 kroga v finalu dosegel 202,6 kroga in osvojil srebrno odličje, zmagal je Žan Kelenc iz Črenšovcev z 204,8 kroga.
bolje ni šlo Vernikovi tudi v nadaljevanju, zato se je v finalu njeno streljanje končalo v 12. strelu, z dosežkom 116,4 kroga pa je lanskoletna zmagovalka osvojila 6. mesto. Zmagala je Lia Lazar iz Portoroža z 2016,1 kroga. Bolje od Verniko-ve je v večernem finalu mladincev začel domači favorit Jan Šumak (udeleženec EP Vieru-maki 2012, EP Odense 2013) in se kljub nekaterim manjšim spodrsljajem dobro držal vse do zaključka, ko sta se s tri leta mlajšim Žanom Kelen-cem iz Črenšovcev (trenutno najboljši mladinec v Sloveniji) udarila za končno zmago v 19. in 20. strelu finala. Takrat pa je mladi Kelenc že imel zajetno prednost dveh krogov in finale z zaključnima streloma z 10,7 in 9,6 ter skupnimi 204,8 kroga mirno pripeljal do konca in
slavil prestižno zmago. Lanskoletni zmagovalec Šumak, ki bo po novem letu dokončno presedlal v člansko kategorijo, pa je z zadnjima streloma z 10,0 in 10,1 ter skupnimi 202,6 kroga osvojil srebrno odličje. Ormoški strelci Kovinarja so bili znova nepremagljivi v ekipni razvrstitvi (1209,4).
2. kvalifikacijski turnir SZS: do zmag Majda Rauši in Sašo Stojak ter Emerik Hodžic
Minulo nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani potekal 2. kvalifikacijski turnir SZS (181 udeležencev) za uvrstitev na DP z zračnim orožjem Laško
2014 in za sestavo državne reprezentance. S pištolo so strelci iz Spodnjega Podravja slavili kar v treh kategorijah. Med članicami je zmagala Ptujčan-ka Majda Raušl s 377 krogi, kovinarjeva strelka Mateja Le-vanič je s 366 krogi osvojila 5. mesto. Med mladinci sta odlično streljanje pokazala Ptujčana Sašo Stojak, ki je slavil s 567 krogi, in Tadej Širec, ki je s 552 krogi osvojil 4. mesto. Med člani je z novim osebnim rekordom s 577 krogi zmagal Pirančan Emerik Hodžic, letošnja okrepitev Kovinarja iz Ormoža, z enakim dosežkom 577, vendar slabšo zadnjo serijo s 96:95, je 2. mesto osvojil Klemen Tomaševič iz Železnikov, tretji pa je bil še en ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta s 575 krogi. Miklavška strelca Jožeta Kerenčiča, brata Boštjan in Simon Simonič, sta s 572 in 563 krogi osvojila 4. in 10. mesto, dobro streljanje pa je pokazal tudi Ptujčan Zlat-ko Kostanjevec in s 565 krogi osvojil 8. mesto.
V disciplini s puško je med člani zmagal Željko Moičevic s 594 krogi, Ormožana Tadej Horvat in Jan Šumak sta s 584 in 577 krogi osvojila 8. in 14. mesto, 6. Rajmond De-bevec 585 krogov. Med mladinkami je s 389 krogi zmagala Hrastničanka Mateja Napret, Kovinarjevi strelki Urška Ku-harič in Petra Vernik sta s 386 in 383 krogi osvojili 4. in 6. mesto. Med mladinci je Ki-dričan Aleš Pernat s 571 krogi osvojil 6. mesto, zmagal je Tadej Žalik s 584 krogi.
Simeon Gonc
Nogomet • Ženski nogometni klub MSM Ptuj
Ptujčanke jesenske prvakinje U-13 in U-15
Mlade nogometašice ptujskega kluba MSM Ptuj so osvojile kar dva jesenska naslova, saj so na prvem mestu v tekmovanju Nogometne zveze Slovenije v kategorijah U-13 in U-15. Takšnih rezultatov že v drugi sezoni obstoja niso pričakovali niti največji optimisti, toda dobro in kakovostno delo je hitro obrodilo sadove. Na lovorikah kljub temu ne mislijo spati, zato veliko vlagajo v izobraževanje trenerjev in načrtno strokovno delo.
»S prvim delom prvenstva smo več kot zadovoljni - lahko rečem, da je vse super. V obeh mlajših selekcijah smo trdno na prvih mestih, tudi z nastopi selekcije U-17, kjer smo novinci in imamo daleč najmlajše moštvo, se dobro držimo. V kategorijah U-13 in U-15 bomo poizkušali spomladi osvojiti državni naslov. Zavedamo se, da ne bo lahko, toda s trdim in kakovostnim delom lahko dosežemo tudi to. Imamo odlično generacijo, ki veliko obeta,« pravi trener selekcije U-13 in športni direktor kluba Leon Kodrič. »Najbolj me veseli, da iz naših vrst prihaja kar nekaj reprezentantk v mlajših kategorijah. To pa je odraz dobrega dela v klubu in predvsem veselja do ženskega nogometa! Naša želja je v nekaj letih sestaviti svojo člansko ekipo, in če bo šlo vse po sreči, lahko s tem kadrom tudi v članski vrsti pri-
Nogomet • 3. SNL vzhod
Zemljic z Ljutomercani meri zelo visoko
Trener tretjeligaške vrste Avto Rajh Ljutomer Boštjan Zemljič prihaja iz Središča ob Dravi, kjer je pred preselitvijo na trenersko klop Ljutomerča-nov vadil tamkajšnjo ekipo Središča. Pred tem je bil aktiven nogometaš številnih ekip, med drugim je z Mariborom osvojil tudi naslov državnega prvaka.
Po prvem delu prvenstva lanske sezone so se v Ljutomeru odločili, da bo trenerja Josipa Piskača iz Varaždina zamenjal Boštjan Zemljič, ki je z ekipo dosegel željen cilj - obstanek v ligi. Vodstvo kluba mu je zaupalo trenersko delo tudi v tokratni sezoni, s tem pa zagotovo zadelo v polno, saj se je jesenski del prvenstva za Ljuto-merčane končal več kot odlično. Ljutomerčani so premoč priznali le Dravinji in Dravi, ki sta poglavje zase v ligi, in so le točko zaostali za tretjeuvršče-nimi Odranci.
»Moštvo je bilo kot celota dobro uigrano in je na večini tekem prvega dela prvenstva prikazalo všečno igro. Resnično nas je nadigrala le ptujska Drava, na vseh preostalih tekmah smo bili vsaj enakovreden, če ne celo boljši tekmec. Izgubljeno tekmo v Beltincih bi morali prepričljivo dobiti, neodločen rezultat doma z Malečnikom je posledica nespretnih okoliščin naših napadalcev, z Dravinjo in Nafto pa smo nesrečno izgubili (0:1),« pravi Zemljič, ki trdi, da se v moštvu skriva še veliko neodkritih vrednot in zmogljivosti. Ob tem ne pozabi poudariti, da so veliko pridobili s posojenimi štirimi igralci (Slana, Brumen, Kocuvan, Markovič), še zlasti se je izkazal Niki Slana z osmimi doseženimi zadetki. Po besedah Zemljiča v ekipi posebnih težav ni bilo, z izjemo položaja centralnega branilca,
Boštjan Zemljič, trener NK Avto Rajh Ljutomer
ko se je po 1. krogu zaradi šol-sko-delovnih obveznosti od ekipe poslovil izvrstni obrambni igralec Kuzmanovski, iz podobnih razlogov pa je nekaj tekem izpustil kapetan Smol-kovič. »Na tej poziciji sta ostala le še zelo soliden Bertalanič in kasneje poškodovan Rakovec, kar pomeni določeno vrzel, ki jo bo z ustreznimi rešitvami treba odpraviti,« pravi Zemljič in pričakuje zelo uspešno nastopanje ljutomerske vrste tudi v nadaljevanju prvenstva.
Za dolgoročnejše cilje v klubu je po mnenju trenerja - če Ljutomerčani želijo nekaj pomeniti v slovenskem nogometnem prostoru in postati stabilen klub 3. SNL - treba obdržati sedanjo igralsko zasedbo in uspešno delati z mlajšimi selekcijami To se že dokazuje z večletno odlično vodeno nogometno šolo v poletnih mesecih. Boštjan Zemljič upa tudi na nadaljnjo dobrososedsko sodelovanje z Veržejem, predvsem pa se nadeja povratka v matični klub mnogih kakovostnih domačih igralcev, ki sedaj nastopajo v prekmurskih nogometnih sredinah.
Niko Šoštarič
treba pa bo še bolj delati in trenirati. Želimo pa si tudi, da bi ženski nogomet na Ptuju dobil mesto, ki si ga zasluži,« pravi trener Miran Zorčič, ki je od vsega začetka verjel v dekleta.
»Veliko vlagamo v izobraževanje trenerjev, tako se bo pred začetkom spomladanskega dela prvenstva tudi povečalo število strokovnega štaba. V njem sedaj delujejo Miran Zorčič, Leon Kodrič, trener golmanov Tomaž Muršeč, priključil pa se bo še Uroš Šmigoc. Glede na to, da imamo visoke cilje in želje, nas čaka še veliko dela. Mislim, da
smo na pravi poti, čeprav tako naglega razvoja nismo pričakovali. Toda izjemna generacija deklet in pa odlično delo trenerjev in vseh tistih, ki nam na kakršen koli način pomagajo, vliva še dodatno voljo do dela v ženskem nogometu. Tako vse igralke v vseh selekcijah kot trenerji si zaslužijo čestitke in veliko pohvalo za dosedanje delo. Vsi smo lahko ponosni na uspehe, ki so jih dosegli v tem letu. Upam samo, da bomo v takem tempu tudi nadaljevali začeto delo,« pravi direktor kluba Nani Matjašič.
Ur
Ekipa MSM Ptuj U-13
čakujemo dobre rezultate,« je še dodal Kodrič.
Dekleta MSM Ptuj U-13 so v jesenskem delu sezone brez poraza, kar osemkrat so zmagala in iztržila dva remija. Svojim zasle-dovalkam, lanskoletnim prvakinjam iz Beltincev, bežijo za štiri točke. Za jesenske prvakinje so igrale: Maša Šibila, Vanesa Fur-jan, Špela Pernek, Vita Žolek, Nika Fijan, Nuša Foštnarič, Eva Vidovič, Forštnarič Neža, Lara Kozoderc, Tina Hvalec, Taja Lončarič in Daša Horvat.
Tudi nekaj starejša dekleta, selekcija U-15, je jesenski del končala brez poraza, z enim remijem in prav tako osmimi zmagami. Pred drugouvršče-
nim Fužinarjem imajo pet točk prednosti. Prvo mesto so osvojile: Lara Žiher, Ana Majerič, Rika Herga, Saša Mlakar, Nika Čuček, Hana Simonič, Vita Žo-lek, Nika Fijan, Špela Pernek, Ana Dobrikovič in Nina Me-sarič. Dekleta sedaj pričenjajo priprave za zimsko ligo pod okriljem NZS.
»Lahko rečem, da je za nami sanjska sezona, tako glede rezultatov kot vsega ostalega, kar nas povezuje z ženskim nogometom. Deklice se hitro učijo in napredek je viden. Ponosen sem na dekleta: imamo odlično generacijo, ki veliko obeta. Upam, da se bomo tako veseli tudi ob koncu celotne sezone,
Ekipa MSM Ptuj U-17
Foto: NS
16 Štajerski TEDNIK
Reportaže
torek • 3. decembra 2013
Kidričevo • Še z 12. kviza gasilske mladine Slovenije
Mladi gasilci so navdušili
Kot smo poročali, je na 12. državnem kvizu gasilske mladine Slovenije v Kidričevem sodelovalo 95 ekip z več kot 300 mladimi gasilkami in gasilci iz vse Slovenije; med najboljšimi so bile tudi ekipe iz PGD Lovrenc, Hajdoše in Starše.
Organizacijo 12. državnega kviza gasilske mladine Slovenije je v celoti prevzela ekipa mladih mentorjev, ki sestavlja nov Mladinski svet Gasilske zveze Slovenije s predsednikom mladinskega sveta Urošem Leskovarjem (PGD Lovrenc), ki so svoje delo opravili brezhibno. Pred pri-četkom tekmovalnega dela so vsem sodelujočim v imenu gostiteljev zaželeli dobrodošlico ravnateljica OŠ Borisa Kidriča Kidričevo Alenka Kutnjak, župan občine Kidričevo Anton Leskovar ter predsednik GZ Kidričevo Franc Frangež, veliko tekmovalnega uspeha pa jim je zaželel poveljnik GZS Franci Petek.
Na otvoritveni slovesnosti so sodelovali tudi namestnik predsednika GZS Janko Cer-kvenik, vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Dragomir Murko, predsednik sveta Podravske regije Janez Merc, poveljnik Podravske regije Dušan Vi-žintin ter poveljnik GZ Kidričevo Jože Kancler.
Nato so se pionirji in pripravniki odpravili v šolske učilnice, kjer so svoje znanje dokazovali v teoretičnem delu, pripravniki pa so se
¿AVW KV1Z SKE MLADINE JČEVO 2013

Foto: M. Ozmec
Po teoretičnem delu so se gasilke in gasilci, teh je bilo okoli 300, pomerili še v praktičnem delu, kjer so dokazovali svoje znanje v gasilskih veščinah.
Foto: M. Ozmec
V kategoriji pripravniki in pripravnice so odlično 3. mesto dosegle članice PGD Lovrenc na Dravskem polju (desno) Anita, Monika in Jana.
Predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša je ob čestitki organizatorjem in tekmovalcem poudaril, da pridobivanje znanj za tekmovanje na kvizu prinaša poleg učenja in pridobivanja novih znanj še mnogo prijetnih stvari: »V družbi prijateljev, gasilskih tovarišev se tako pripravljamo in preskušamo v osvojenem znanju, na tekmovanjih pa spoznavamo tudi nove prijatelje in nove kraje. Pridobivanje znanj v gasilstvu zajema tista praktična in teoretična znanja, ki jih potrebuje operativni gasilec. Zato ste mladi gasilci naša prihodnost in le z načrtnim delom z mladino bomo uspeli z nadaljevanjem našega dela, ki ga uspešno in nesebično opravljamo že 144 let.«
pomerili v znanju o gasilstvu. Po koncu tega dela so se mladinci v dvorani pomerili še v praktičnem delu gasilskih veščin, pionirji v tekmovanju metanja obročev v krog, mladinci in pripravniki pa v streljanju z zračno puško. Med potekom tekmovanja in po njem so si mladi z zanimanjem ogledovali spremljevalni program, v hodniku
dvorane in na šolskem dvorišču so svoje dejavnosti in delovno opremo predstavili pripadniki Policije in Slovenske vojske, člani društva radioamaterjev s Ptujske Gore in Kidričevega, predstavniki kinološkega društva za reševalne pse iz Maribora ter gasilci PGD Ptuj.
Vrhunec vsega pa se je zgodil nekaj po 14. uri, ko so se
vsi udeleženci tekmovanja zbrali na svečani razglasitvi rezultatov. V kategoriji pionirji in pionirke je med 33 ekipami 1. mesto dosegla ekipa PGD Bevke - GZ Vrh-
nika, 2. mesto PGD Bizovik - GZ Ljubljana in 3. mesto PGD Polšnik - GZ Litija. V kategoriji mladinci in mladinke je prav tako med 33 ekipami 1. mesto osvojila ekipa PGD Kapla Pondor - GZ Žalec, 2.
Ptuj • Ženski pevski zbor Lipa DU Ptuj
Pesem veselja in druženja
Narodni dom na Ptuju je na prvo adventno nedeljo napolnila pesem. Članice ženskega pevskega zbora Lipa DU Ptuj, ki delujejo dve leti, so pripravile prvi letni koncert.
Poveljnik GZS Franci Petek je ob čestitkah poudaril, da so se v Kidričevem zbrali najboljši z regijskih tekmovanj in ponovno dokazali, kako dobri so v gasilski zgodovini, požarni preventivi in spoznavanju gasilskega orodja: »Reševali ste naloge 'drži - ne drži' in nam spretno pokazali gasilsko znanje ter štafetno vezanje vozlov. Tekmovalne discipline na kvizu so z lepim poslanstvom sestavljene iz nalog, prilagojenih različnim generacijam, zato je gasilski kviz vsekakor pomemben del strokovne vzgoje mladih.«
mesto PGD Lokovica - GZ Šaleške doline in 3. mesto PGD Cerknica - GZ Cerknica. ( 4. mesto je dosegla ekipa PGD Hajdoše iz OGZ Ptuj, 6. mesto PGD Starše iz GZ Starše, 7. mesto pa ekipa PGD Lovrenc na Dr. polju iz GZ Kidričevo). V kategoriji pripravniki in pripravnice pa je 1. mesto dosegla ekipa PGD Stična -GZ Ivančna Gorica, 2. mesto PGD Zadobrova-Sneberje-Novo Polje - GZ Ljubljana, odlično 3. mesto pa PGD Lovrenc na Dravskem polju -GZ Kidričevo (Anita, Monika in Jana).
M. Ozmec
Oder so si delile še z mešanim pevskim zborom DPD Svoboda Pobrežje, mešanim pevskim zborom Društva žena in deklet Gerečja vas ter Ptujskimi upokojenkami DPD Svoboda Ptuj. Še posebej so pevci navdušili v skupni pesmi Najlepše je ...
Ženski pevski zbor Lipa DU Ptuj, ki ima 13 članic, nadaljuje tradicijo zborovskega petja pri DU Ptuj, ki se je začela že leta
1966. Kot je povedala predsednica zbora Marija Zamuda, je skupina naslednica mešanega pevskega zbora, še pred tem pa je pri DU Ptuj deloval moški pevski zbor. Trudijo se po najboljših močeh, med njimi je nekaj novink, pevk, ki pred tem še niso pele nikjer. Pojejo sebi primerne pesmi, pesmi za uho in za veselje, zaradi katerih je življenje velikokrat popolnejše in lepše. Delujejo
brez podpore DU Ptuj, ki ima blokiran transakcijski račun, prepuščene so lastni iznajdljivosti, odvisne so od pomoči sponzorjev. Lani so imele tri nastope, predstavile so se tudi na reviji pevskih zborov DU Spodnje Podravje. Letni koncert, ki so ga organizirale prvič, pa je njihov četrti letošnji koncert.
MG
Središče, Kog • Turistično društvo Središče ob Dravi in društvo Antonovanje na Kogu
Razstava adventnih venčkov
Prvo adventno nedeljo sta Turistično društvo Središče ob Dravi in društvo Antonovanje na Kogu obeležila z odprtjem razstav adventnih venčkov, ki so prava paša za oči.
Ženski pevski zbor Lipa DU Ptuj z zborovodjem Jožetom Dernikovičem
Venčki so namreč izdelani iz najrazličnejših materialov. »Nekaj je sodobnejših, modernih venčkov, nekaj pa iz različnih naravnih materialov, kot so slama, ličje, lubje. Naše spretne kuharice pa so naredile celo pletene in pečene venčke,« je povedala predsednica Turističnega društva Središče ob Dravi Dragica Florjančič. V vaškem domu v Grabah je razstavljenih kar 75 adventnih venčkov, ki so jih poleg članov društva izdelali še učenci Osnovne šole Središče ob Dravi in Osnovne šole Stanka Vraza Ormož, Društvo upokojencev Središče ob Dravi, Prosvetno društvo Janeza Trstenjaka s Huma in Gasilsko društvo Središče ob Dravi. Odprtje razstave so popestrili Ljudski pevci iz Obreža. Ob tej priložnosti pa je zbrane nagovoril tudi župan Jurij Borko.
In medtem ko Turistično društvo Središče ob Dravi že tradicionalno organizira raz-
stavo v adventnem času, je društvo Antonovanje letos to storilo prvič. Venčke so naredili krajani ter učenci podružnice Kog in Osnovne šole Središče ob Dravi. Spretne roke so tako izdelale in razstavile okrog 40 venčkov, ki jih je blagoslovil župnik Janez Mohorič. Zbrane pa so poleg venčkov v adventni čas pope-
ljali še zvoki trobente Janeza Lukmana in petje domačega cerkvenega zbora.
Razstavi bosta na ogled vsako nedeljo. V Grabah vse tja do novega leta, v Košarkini hiši na Kogu pa do 17. januarja, ko goduje sv. Anton Puščavnik, ki ga bo društvo Antonovanje tudi prihodnje leto proslavilo s številnimi prireditvami.
Monika Levanič
Turistično društvo Središče ob Dravi je na ogled postavilo kar 75 adventnih venčkov, ki so bili izdelani iz najrazličnejših materialov.
Foto: ML
Foto: MG
torek • 10. decembra 2013
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela - • Azorski otoki (7)
Otok Pico in najvišji vrh Portugalske
Po dolgem, a izredno prijetnem čakanju na obisk lokalnega anticiklona in posledično stabilnega vremena, kar sem sicer začinil z odkrivanjem skiritih kotičkov otoka Faial, se v zgodnjih jutranjih urah z nahrbtnikom, prepolnim raznolike pohodniške opreme, vkrcam na prikupen trajekt. Namenjen sem do pristanišče Madalena na otoku Picu. Precej svež atlantski veter me nažene v podlubje. Namestim se na prijetnih sedežih ladijskega bara. Kar nekaj domačinov na tem zgodnjem trajetku. Mnogi med njimi z razgibano paleto najrazličnejših predmetov. Pogled mi sprva ukrade škatla z majhnim vrtalnim strojem, katerega sosede so štiri avtomobilske pnevmatike. Nad njimi kraljuje WC-školjka, vsaj zame prvovrstna atrakcija. Sprva me uporabno raznoliki sosedje presenetijo, vendar po nekaj dnevih bivanja na Picu postane bolj jasno, zakaj je tako. Otok Pico namreč nima svojega mednarodnega letališča kakor tudi omejene možnosti obiska večjih tovornih ladij, kot posledica globine morja neposredno ob otoku. Tako morajo ljudje po bolj »eksotične« predmete na sosednji otok Faial. Krivec za precej oteženo bivanje na otoku Pico se nagajivo bohoti na sprednjem barskem oknu trajekta. Namreč, Azorski otoki so v celoti vulkansko zelo dejavni, v smislu »pljuvanja« magmatskih kamnin ob izbruhu pa brez kančka dvoma prevladuje vulkan Pico, ki je bližnje priobalno območje zasmetil z mogočnimi magmatskimi čermi. Te so danes in tudi v preteklosti predstavljale veliko neprijetnost za ladje. Posledice se odražajo v majnših pristaniščih kakor tudi v nakupovanju na sosednjem otoku. Koliko ljudi v Evropi pa se lahko pohvali z dejstvom, da so se s trajektom odpeljali po novo WC-školjko.
Dobrih 45 minut plovbe je za mano. Trajekt z močno sireno opozori številne potnike na naš prihod. Še sam se malo prestrašim. Trajetk dobršen del dneva kroži med otokoma. Relativno majhno pristanišče. Že na daleč pozdravljajo preštevil-ni lastniki taksijev. Avtobusov, kot sem že navajen, ni. Nepričakovano agresiven pristop taksistov. Prav presenečen nad harmoničnim delovanjem navideznih nasprotnikov, saj ima vsak po vrsti popolnoma enake cene. Tržna ekonomija tukaj ne funkcionira, vsekakor pa funkcionira družbeno odgovorno delovanje. V Sloveniji bi inšpektorji s »sokom « v roki odkrili znake kartelnega dogovarjanja, pa še na roko napisan račun bi fotografirali in si ga poslali po elektronski pošti. Kakšen vrhunec kariere! Samo da ubijemo sivo ekonomijo, pa če pri tem umre še kakšen lastnik lokala, ki je želel prenesti okrog državo za tistih nekaj 100 EUR na leto. Kaj pa premnogi z našimi milijoni v žepih? A njim pa se ne fotografirajo računi? Seveda ne, ker jih sploh nimajo!
Prerinem se skozi majhno grmadico taksistov, ki so izkoristili majhen prehod med pristaniščem in »promenado« ter ustvarili globoko grlo. V daljavi zazrem precej star avto, v katerem sedi še starejša gospa. Na strehi napis »taxi«. Grem pogledat, saj mi radovednost in rahla nagajivost ne privoščita miru. Iz avtomobila izstopi majhna žen-kica, po moji oceni krepko čez 80 let. Leta so pustila posledice na obrazu. Dogovoriva se za ceno. No, bolj je ona posatvila ceno brez možnosti prerekanja. Trdno sem prepričan, da bo izza vogala pokukal njen prav-nuk in me zapeljal. Krepko se motim. »Ali ne boste pospravili svojega nahrbtnika, da se čim prej odpraviva od tukaj?« poveljniško zabrusi. In to v popolni angleščini. Z dotrajanim mer-
Foto: Uroš Zajdela
Vulkanski mogotci pred obalo otoka Pico
Foto: Uroš Zajdela
Se zadnji stožec na poti na vrh Portugalske
Foto: Uroš Zajdela
Fantastični pogledi z vrha na vulkansko pokrajino otoka Pico, čeprav se oblaki približujejo.
cedesom se peljeva po ozki asfaltni cesti, obdani s pravljično pokrajino bogato zelenih pašnikov in vesele drobnice na njih. Pred mano mogočen vulkanski stožec, skorajda učbeniške oblike. Šele sedaj, tik pod njim, se zavem mogočnih dimenzij najvišjega vrha Portugalske. »Mo-untanha de Pico« se dviga 2.351 metrov nad morjem. Kot mogočen policist kraljuje nad severnim delom Atlantika. Vzpon se prične v sedežu parka Pico, kjer med drugim dobiš kompas. Obvezno se je vpisati v knjigo »prišlekov«, saj v primeru prepozne vrnitve iz strehe Portugalske sprožijo reševalno akcijo. Na tvoje stroške seveda.
Pot na vrh je zapletena, čeprav so precej pogosto »poseljeni« možičlji. Kot po pravilu se sredi poti nepričakovano pojavi veter in z njim puhasti oblaki. V nekem trenutku ne vidiš ničesar, niti meter pred seboj. Vulkan zaradi svoje višine privabi pravzaprav vse zračne mase. Prične se vesel ples toplega in mrzlega zraka. Po nekaj minutah hoje, ko že zgrešiš kar nekaj možičljev, se precej nagajivo oblaki razkrojijo in ponovno zavladajo sončni žarki. Tovrstne vremenske prigode so kmalu zvest sopotnik. Malo postojiš, pregledaš teren in spet je mo-žicelj v vidnem polju. Mnogo bolj problematičen je veter,
ki se z višino zelo krepi. Tudi magmatska podlaga ni ravno rojstnodnevna zabava, a vsak korak te ponese bližje vrhu. Po dobrih 4 urah hoje vendarle prispeš do vulkanskega krater-j a, iznad katerega se dviga še kraterski stožec. Sunek vetra me dobesedno premakne. In to mene z malo manj kot 90 kilogrami! Strašljivo nepozabno. Sploh si ne znam predstavljati, kakšen veter mora pihati v času »bele« kape, ki je zadnjih nekaj dni švigala po pobočju. Nekaj pohodnikov pred menoj se naveže. Jaz sem žal sam. Še dobrih 70 metrov višinske razlike do vrha. Veter me premetava. Sprva je zabavno, saj je krater širok 60 metrov, ampak z vsakim nadaljnjim trenutkom je prepad strmejši. Nekaj posameznikov se že vrača z vetrovno rdečimi, a presrečnimi obrazi. Pred menoj še zadnji vzpon. Tudi mene je veter že pošteno »prerešetal«. Kot bi se vse zračne mase iznad Atlantika srečale ravno na tem stožcu. Le še nekaj korakov in sem na vrhu. Nepredstavljivo. Kraljevsko. Nepozabno. Močan veter premagajo nepredstavljivi pogledi na skorajda celoten ar-hipelago. Dobrih 5 ur je trajala borba z magmatsko podlago in vetrom ter manjšim obiskom deževnih kapljic. A sedaj sem na vrhu Portugalske. Prekrasno.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
Pravljična pokrajina na otoku Pico in v ozadju otok Faial
Otok Pico je posejan s številnimi vulkansmiki kraterji.
Torek, 3. december Danes goduje Franc.
Danes je dan invalidov.
1492 je odjadral Krištof Kolumb na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike. 6. decembra je pristal na otoku Hispaniola, današnjem Haitiju, za katerega je mislil, da je Japonska.
1596 se je rodil italijanski izdelovalec godal Nicola Amati. Velja za največjega mojstra iz družine Amati. Pri njem sta se učila druga dva velika izdelovalca violin Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. 1923 se je rodila grška operna pevka svetovnega slovesa Maria Callas.
1967 je v Capetowvnu (Južna Afrika), v bolnišnici Groote Shur, kirurg
Christian Barnard opravil prvo uspešno presaditev srca.
1971 se je začela indijsko-pakistanska vojna, ki se je končala 17.
decembra z zmago Indije in odcepitvijo Bangladeša.
Sreda, 4. december
Danes goduje Barbara.
Danes je svetovni dan invalidov.
1642 je umrl francoski general in državnik vojvoda Richelieu - Armand-Jean du Plessis, ki je zagotovil Franciji prevlado v Evropi. 1795 se je rodil britanski zgodovinar in esejist Thomas Carlyle, ki je zaslovel z delom Francoska revolucija in opozoril na veliko nasprotje med bedo in izobiljem svojega časa.
1866 se je rodil Vasilij Kandinski, ruski slikar in utemeljitelj abstraktnega slikarstva.
1875 se je rodil avstrijski pesnik Karel Maria Rilke. Napisal je Devin-ske elegije. S svojim delom je močno vplival na moderno evropsko liriko.
1892 se je rodil španski diktator general Fracisco Franco Bahamon-de. Na oblasti je bil 36 let, do smrti 20. novembra 1975. 1922 se je rodil francoski filmski igralec Gerard Philippe. Četrtek, 5. december
Danes goduje Savo, danes je Miklavžev večer.
1484 je papež Inocencij VIII. potrdil papeško inkvizicijo. 1766 je James Cristie starejši v dražbeni hali Pall Mall v Londonu izvedel prvo dražbo v zgodovini slovite londonske družbe Christie's. 1782 je britanski kralj Jurij II. priznal ameriško neodvisnost. 1890 se je rodil ameriški režiser Fritz Lang. Umrl je leta 1976. 1901 se je rodil nemški fizik in filozof Werner Heisenberg. Leta 1925 je odkril način za formulacijo kvantne mehanike v matricah, tako imenovano matrično mehaniko.
1933 je ameriški kongres ukinil prohibicijo, ki so jo razglasili leta 1920.
1946 so izbrali New York za stalni sedež OZN. Petek, 6. decembra Danes goduje Miklavž.
1778 se je rodil francoski kemik Joseph Louis Gay-Lussac. Raziskoval je vedenje plinov in odkril po njem imenovana Gay-Lusscova zakona. 1805 je umrl francoski genij za mehaniko Nicolas-Jacques Conte, ki je razvil metodo, po kateri se danes izdelujejo »navadne« svinčnike. 1805 se je rodil francoski iluzionist Jean-Eugene Robert-Houdin, ki velja za očeta sodobnega iluzionizma.
1808 se je rodil emir Mascare Abdelkader, muslimanski vojaški in verski voditelj, ki je utemeljil alžirsko državo in v devetnajstem stoletju Alžirce vodil v boju proti Francozom. 1912 so dobili Kitajci volilno pravico.
1921 sta Velika Britanija in Irska podpisali sporazum, s katerim je bila ustanovljena Svobodna država Irska s statusom dominiona. Na valovih časa Sobota, 7. december Danes goduje Ambrož.
Danes je mednarodni dan civilnega letalstva. 43 p. n. št. so umorili Marka Tulija Cicera, rimskega državnika in govornika, ki je do popolnosti razvil obliko in izraz latinskega jezika. 1484 je izdal papež Inocenc VIII. bulo, v kateri je ugotovil, da čarovništvo obstaja in dal inkvizitorjem proste roke pri njegovem preganjanju.
1598 se je rodil se je italijanski slikar, kipar in stavbenik Giovanni Lorenzo Bernini. Med njegovimi deli so cerkve, kolonade sv. Petra, oltarji, nagrobniki, kipi, vodnjaki itd.
1785 je avstrijski cesar Jožef II. objavil pismo, znano kot prostozidarski patent. Z njim je imenoval prostozidarstvo za sleparstvo. 1817 je umrl angleški admiral William Bligh, ki je postal najbolj znan po poveljevanju vojni ladji Bounty, na kateri je izbruhnil slovit upor. 1863 se je rodil italijanski komponist Pietro Mascagni. 1917 so ZDA napovedale vojno Avstro-Ogrski. Nedelja, 8. december Danes goduje Marija.
1861	se je rodil Georges Melies, pionir in avtor prvih pripovednih igranih filmov.
1862	se je rodil francoski komediograf Georges Feydeau, mojster vodvilske komedije; najslavnejša je Dama iz Maxima.
1865 se je rodil največji finski skladatelj Jan Sibelius, mojster finske narodne šole.
1894 se je rodil ameriški risar stripov Elzie Segar, avtor Popaja. 1939je papež dovolil kitajskim kristjanom, da so se udeleževali obredov v spomin na Konfucija in častili prednike. 1954 so se dogovorili o srbohrvaškem jeziku srbskih in hrvaških književnikov.
1980 je bil v New Yorku ustreljen nekdanji član popularnih Beatlov John Lennon.
Ponedeljek, 9. december Danes goduje Valerija.
Danes je mednarodni dan boja proti korupciji. 1868 se je rodil v Lajšah pri Gorenji vasi v Poljanski dolini slovenski biolog Ivan Regen, ki velja za začetnika nove metode in smeri v eksperimentalni biologiji.
1871 se je rodil na Igu pri Ljubljani slovenski naturalistični pisatelj Fran Govekar.
1945 so pri mestu Nag Hamadi v Egiptu odkrili knjižnico gnostičnih rokopisov.
1961 je Sovjetska zveza prekinila diplomatske odnose z Albanijo.
18 Štajerski TEDNIK
Aktualno	
torek • 10. decembra 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Druga svečka prinaša mir
Druga svečka na adventnem venčku prinaša mir. Mir in počitek potrebuje tudi narava. Zato se delo na vrtu končuje.
Zemlja je tudi že pomrznila, vsaj na površini, obdelovanje zamrznjene zemlje pa uničuje njeno rodovitnost. Mnogi še vedno ne razumejo, zakaj to mnogi tako poudarjamo. Če pogledamo delčke zemlje pod mikroskopom, niso sestavljeni iz »kroglic, žogic«, dobra rodovitna zemlja je porozna, polna različnih vdolbin, predvsem pa sestavljena iz drobnih obročkov. Če je zelo mokra in hodimo po njej, se ti obročki sprimejo, če je zelo suha se polomijo, podobno, kakor je to s suhim listjem. Vsaka gospodinja ve, da zmrznjenega perila ne sme preveč premikati ali celo mečkati, ker se potrga (zlomi). Tako se zgodi s temi obročki v zemlji. Poruši se struktura zemlje, se temu reče strokovno. Če imamo sestavljeno našo prst iz obročkov, je v njej skoraj vedno še nekaj zraka za nujno potrebne mikroorganizme in tudi za rast in razvoj koreninskih laskov. Če pa te »obročke« polomimo ali zlepimo, potem postane zemlja nepropustna za vodo, nujno potrebne poletne padavine odtečejo po površini in se ne
Foto: Miša Pušenjak
Še nekoliko svetleje je; čez vikend bomo prižgali drugo svečko.
vpijejo v zemljo, pozimi ali v primeru večjih padavin pa voda zastaja in povzroča gnitje korenin, skratka naša prst ni več primeren prostor, kjer bi se korenine rastlin dobro počutile. Zato rastline tudi slabše uspevajo in pogosteje zbolevajo. Obroček pomeni tudi večjo površino, na katero se lahko začasno vežejo posamezna hranila, ki so potem dostopna koreninam rastlin. Če tega prostora ni veliko, se hranila spirajo. To se dogaja na primer tudi v peščenih zemljah, kjer se ob dušiku, ki se nikoli trdno ne veže v
Zdravstveni nasveti
Prehranska dopolnila pri bolečinah v mišicah in sklepih (6. del)
Od prehranskih dopolnil za »zdravje sklepov in mišic« bi omenila pripravke iz rastlin (plodovi šipka, izvlečki iz rastlin vražji krempelj, bosvelije, kurkume ter pripravke iz skorje vrbe), pripravke s kolagenom, hialuronsko kislino, hondroitin sulfatom in metil-sulfonil-metanom (MSM) ter tiste, ki vsebujejo lipide ali omega-3 nenasičene maščobne kisline. Vsa našteta prehranska dopolnila so počasi delujoča, to pomeni, da jih moramo jemati vsaj mesec dni, da zaznamo učinke, lahko se kombinirajo s protibolečinskimi zdravili ali z glukozaminom.
4.	Šipkov prah vsebuje samo uprašene šipkove plodove brez semen posebne danske avtohtone vrste, ki ni enaka slovenski. Šipek je gojen na popolnoma naraven način, in da ohranijo zdravilne snovi, je izredno pomemben tudi sam postopek izdelave. Glavna sestavina je kompleks ga-laktolipidov, ki deluje protivnetno in hkrati omogoča obnovo hrustanca. Občutljiv je na temperaturo, razpade pri 40 °C, zato se ga ne sme stresati v vročo vodo ali potresati po vroči hrani.
5.	Omega-3 nenasičene maščobne kisline. Učinkovitost teh kislin je po dosedanjih izsledkih (pri odmerku več gramov na dan) potrjena npr. zlasti pri srčno-žil-nih obolenjih, tudi pri revmatoi-dnem artritisu, medtem ko je za osteoartrozo kliničnih dokazov bistveno manj. Najbolje je, da jih čim več dobimo s hrano, vsebujejo jih predvsem globokomorske ribe: losos, sardine, sveža tuna in
alge. Pojedli naj bi približno 100 g teh rib, da bi dobili okrog 1 g teh maščobnih kislin. Dobimo pa jih tudi iz lanenega olja, zmletega lanenega semena, zeleno obarvana zelenjava, ki vsebujejo alfa-linolensko kislino, ki se potem v telesu pretvori v dve najpomembnejši omega-3 maščobni kislini.
6.	Zelenoustne školjke. Poleg omega-3 nenasičenih maščobnih kislin in drugih lipidov vsebujejo tudi glikozaminoglikane, ki v vezivnih tkivih zvišujejo elastičnost. Izdelki se, odvisno od načina izdelave, po glavnih sestavinah lahko razlikujejo. Koristnost teh školjk so najprej opazili pri avtohtonih Maorih, ki živijo na obali Nove Zelandije in že generacije uživajo surove novozelandske zelenouste školjke kot glavni del prehrane. Pri njih so opazili manj težav z revmatskimi obolenji in srčno-žilnim sistemom. Malo pa je velikih in kakovostnih kliničnih študij. Evropska agencija za varnost hrane pri teh pripravkih opozarja na možnost pojava alergijskih reakcij, prisotnost težkih kovin in biotoksinov.
7.	Kurkuma in bosvelija. Kurkuma izvira iz južne Azije in se uporablja tudi kot začimba (v cur-ryju). Pomembna učinkovina je kurkumin, rumeni pigment iz korena kurkume. Potrebovali bi več gramov te začimbe, da bi dosegli takšne koncentracije kurkumina v krvi kot po zaužitju kapsul, kurkumin v prebavilih namreč hitro razpada. Boswellia serrata je drevo, ki raste v suhih predelih Indije, Severne Amerike in Bližnjega vzhoda. Izvleček bosvelije
območju korenin in se vedno izpira, ne veže tudi kalij.
Zima je najbolj nevaren čas, ko na vrtu porušimo strukturo naše prsti, saj se nam zdi, da ni nič narobe hoditi po zamrznjeni zemlji, še bolj pa nekateri uživajo hoditi po snegu. Posledica tega pa je lahko tudi veliko mahu v travnih zelenicah, na vrtu, povsod tam, kjer je bolj senčno.
Božične zvezde
Prihaja najbolj vesel čas v letu, Božič in seveda prihod novega leta. Ljudje smo zelo vizualna bitja in si radi tudi
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
(smola) se uporablja predvsem zaradi njegovih protivnetnih učinkov. Pomembna sestavina izvlečka je bosvelijska kislina, zato je dobro, če imajo pripravki navedeno, koliko te vsebujejo.
Prehranskih dopolnil za »zdravje« sklepov je torej veliko, vseh niti omenila nisem in skoraj nemogoče jih je pravično razvrstiti po učinkovitosti ali kakovosti. Večina nima narejenih dovolj pozitivnih študij o učinkovitosti, da bi bila vključena v smernice za zdravljenje bolezni sklepov oz. mišic. Sodobna medicina deluje namreč tako, da najprej nekaj s kliničnimi študijami (ne)dokaže, nato to (ne)vključi v smernice za zdravljenje določene bolezni, ki naj bi bile uradno vodilo za zdravljenje te bolezni. V lekarnah se trudimo, da ponujamo tista pre-hranska dopolnila, za katera menimo, da ustrezajo zakonodajnim predpisom in namenu uporabe in vam bomo pri izbiri z veseljem svetovali.
Marjetka Pal, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Božično žito prinaša zelenje in novo življenje v puste zimske dneve.
z zunanjimi znamenji okrasimo prostore, da nam prazniki postanejo še lepši. Ena izmed znanih božičnih rastlin je tudi božična zvezda.
Da bo dalj časa lepa in bo z vsemi listi dočakala božič, bom ponovila nekaj osnovnih navodil, kako z njo ravnati.
Božična zvezda prihaja iz Mehike, v ZDA pa jo imajo tako radi, da ima celo svoj poseben dan, to je 12. december. Na ta dan se podarjajo te lepe rastline prijateljem, sorodnikom, vsem, ki jih imajo radi. Božične zvezde so gojili že Azteki, ki so iz njenih rdečih ovršnih listov delali barvo za oblačila, iz soka mlečka pa zdravilo proti vročici. Njeno uporabo, kot simbol božiča, pa je pravzaprav zakrivil frančiškanski misijonar že v 17. stoletju, ki je rdečo barvo divjega cvetja izkoristil za kra-sitev božične povorke, ki jo je prirejal vsako leto.
Njeno latinsko ime je Euphorbia pulcherrima, v tujini jo imenujejo večinoma poinsettia, pod katerim jo boste našli v katalogih vseh
semenskih hiš in vseh, ki se ukvarjajo z vzgojo in razmnoževanjem rastlin prav po celem svetu.
Da prihaja iz toplih, sub-tropskih krajev, je treba vedeti zato, ker je rastlinam vedno treba zagotoviti tako okolje, kot so ga imele v domačem kraju, da bi dobro uspevale. Rastejo na robovih gozdov, pravzaprav povsod in so jih do začetka njihove slave šteli kot plevel. Potrebujejo veliko svetlobe, vendar ne marajo pripeke sončnih žarkov. Zato jih postavimo na svetla mesta. Največja njihova težava so centralno ogrevana stanovanja in suh zrak v njih. Zato je zelo težko zagotoviti dovolj vlage zanje. Ali so presuhe, potem pa jih zalijemo preveč. Božične zvezde so mlečki, ki pa potrebujejo veliko vlage, nikoli pa korenine ne smejo stati v vodi. Če se vam zgodi, da ovenejo, jih ne zalijte, ampak postavite v posodo z mlačno vodo tako dolgo, da se zemlja spet napije. Božične zvezde se ne počutijo najbolje v bližini televizije ali računal-
Foto: Miša Pušenjak
Božične zvezde so skoraj obvezen del božičnega okrasja.
niškega ekrana, skoraj zagotovo pa bo odpadanje listov povzročil mrzel veter, zato jih pred zračenjem zavarujte pred prepihom. Vendar pa tako, kakor večina rastlin, ki prihajajo k nam iz tropskih ali subtropskih krajev, ne mara neprezračenih ali celo s cigaretnim dimom prepojenih prostorov.
Tudi pri vas doma bo dalj časa lepa in z vsemi listi, če bodo temperature okoli 18-20 oC. Vse, kar je hladneje, lahko pomeni hitrejše odmetavanje listov, toplejši prostori pa navadno povzročijo izsuševanje, s tem pa krajšo življenjsko dobo.
Zelo pomembno pa je, da v trgovini izberemo dobro rastlino in je ne prehladimo na poti domov. Božične zvezde ne marajo gneče, zato jo kupite v trgovinah, kjer niso natlačene ali še vedno zavite v celofan. Prav tako ne marajo temperatur pod 15 oC ali prepiha, zato jih kupujte tam, kjer je dovolj toplo zanje in ne piha po njih stalen veter, ko se vrata v prostor odpirajo. Najpomembneje pa je, da pogledamo v sredino rdečih (ali belih, pisanih listov). To, kar ima večina za cvet, lepa rdeča zvezda, so namreč samo obarvani vršni listi. Pravi cvetovi so skromni in se skrivajo v sredini teh listov. V naravi namreč po cvetenju zvezde odvržejo liste za krajši počitek. To bodo naredile tudi pri nas. Če so cvetovi še zaprti, v obliki bunkic, potem bo ta naravni pojav še daleč. Če pa so cvetovi že odprti, potem bodo listi kmalu pričeli odpadati. Za konec pa še to. Rastlino dobro zavijte v ovojni papir, že nekaj metrov poti do avtomobila lahko pomeni odpadanje listov. Prav tako pa naj bo v teh mrzlih dneh, ki so pred nami, nakup božične zvezde zadnji opravek pred odhodom domov.
Pred nami sta še dva tradicionalna datuma, ko so v slovenskih družinah posejali božično žito. Ta star slovenski običaj je prinašal kmetom obilnejšo letino. Mogoče pa pomaga, želim si, da bi se pri nas posejalo kar največ božičnega žita, da bi v letu na policah trgovin bilo dovolj kruha iz slovenskega žita. 4. 12., na praznik svete Barbare, in 8. 12., eden izmed Marijinih praznikov, sta ta datuma, ki sta pred nami. Seveda pa se je žito sejalo najpogosteje na Lucijo, 13.12., ta datum se mi zdi po izkušnjah tudi najprimernejši, da bo žito najlepše ravno za božič.
Ogrejte se tudi v hladnih dnevih, pomislite, kakšno darilo bi vaši najbližji najbolj potrebovali, ne kaj je najbolj všeč vam, saj je advent namenjen tudi temu, da se bolj posvetimo razmišljanju o svojih najbližjih.
Miša Pušenjak
torek • 10. decembra 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne glasbene scene
Pred dnevi so v Los Angle-su podelili ameriške glasbene nagrade (American Music Awards 2013). Velika zmagovalca letošnje podelitve, ki jo je vodil raper Pitbull, sta postala Taylor Swift in Justin Tim-berlake. Z največ osvojenimi kipci se lahko pohvali Taylor Swift, ki je domov odnesla kar 4 nagrade: naj country album, za naj pop/rock album, naj žensko pop/rock izvajalko in naj žensko country izvajalko. Med ženskimi izvajalkami velja izpostavit še Rihanno, ki je kot prva v zgodovini prejela titulo ikona, proglašena pa je bila tudi za naj žensko soul/R&B izvajalko. Žensko dominacijo je vsaj nekoliko razbil Justin Tim-berlake, ki je slavil v naslednjih kategorijah; moški pop/rock izvajalec, moški soul/R&B izvajalec in soul/R&B album. Med ostalimi nagrajenci so še; One Direction (najboljša skupina v kategoriji pop/rock), Florida Georgia Line in Nelly (pesem leta-Crusie), debitan tka leta je postala Ariana Grande, najboljši latino izvajalec je Marc Anthony, skupina Imagine Dragons je bila proglašena za najboljše izvajalce alternativnega rocka, z nagrado pa se lahko pohvalijo še skupina Maroon 5, Avicii in Lady Antebellum.
Popularni ameriški glasbenik Bruce Springsteen bo 13.
Justin Timberlake
Foto: cartoondollemporium.com
januarja prihodnje leto objavil svoj novi že 18. studijski album. Album bo nosil ime High Hopes in bo izšel pod okriljem založbe Columbia Records. Na novi plošči bomo lahko slišali zanimivo kombinacijo med novejšimi skladbami in nekaterimi priredbami njegovih starih uspešnic. Ob njegovi zasedbi E Street Band na albumu sodelujejo še kitarist zasedbe Rage Against the Machine Tom Morello ter pro-ducenta Ron Aniell in Brendan O'Brien. Springsteen je po vsem svetu prodal več kot 120 milijonov plošč, prejel 21 grammyjev, dva zlata globusa in oskarja za pesem Streets of Philadelphia. Poleg Boba Dylana velja za enega najvplivnejših piscev pesmi v 20. stoletju. Leta 2004 pa ga je revija Rolling Stone uvrstila na 23. mesto na lestvici največjih umetnikov vseh časov. The Boss
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROYALS - LORDE
2.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
3.	WRECKING BALL - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILY ALLEN
2.	OF THE NIGHT - BASTILLE
3.	LET ME GO - GARY BARLOW
NEMČIJA
1.	JUBEL - KLINGANDE
2.	HEY BROTHER - AVICII
3.	STOLEN DANCE - MILKY CHANCE
je svoj zadnji album Wrecking
Ball izdal marca letos.
®®®
Znana britanska pevka Lisa Stansfield, ki se je še najbolj spomnimo po njeni veliki svetovni uspešnici All Around the World, bo prihodnje leto izdala svoj novi studijski album z naslovom Seven in naj bi izšel v februarju. Pravi preboj na svetovno glasbeno sceno je Lisi Stansfield uspel leta 1990, ko je izdala album Affection, na katerem je bila tudi že zgoraj omenjena uspešnica. Album je dosegel odlično prodajo, saj so po celem svetu prodali več kot
štiri milijone in pol izvodov.
®®®
Ze kar nekaj časa je minilo, odkar sta Big Boi in Andre 3000, skupaj znana kot Out-kast, dosegala velike uspehe na mednarodni glasbeni sceni. Kot vse kaže, se bo to spremenilo, saj sta pred kratkim napovedala, da bosta ponovno združila svoje moči za nekaj živih nastopov v letu 2014. Ameriški duo Outkast je glasbeno upokojen že vse od leta 2004, ko sta izdala svoj zadnji studijski album Speakerboxxx/The Love Below. Naslednjo leto pa mineva natanko 20 let od izida njunega prvenca Southernplayalistica-
dillacmuzik.
®@®
Glasbena industrija se je odzvala na veliko naravno nesrečo, ki je prizadela Filipine in bo v ta namen izdala posebno kompila-
cijo, na kateri bodo zbrana največja imena s svetovne glasbene scene. The Beatles, Bob Dylan, U2, Eminem, One Direction in Katy Perry so samo nekateri superzvezdniki, ki so se odločili, da bodo sodelovali v tej dobrodelni akciji. Celotni prihodek od prodaje plošče bo namenjen filipinskemu Rdečemu križu. Prav tako pa so se vsem prihodkom odpovedale tudi vse glasbene založbe, ki sodelujejo v tej akciji. Da se boste tudi vi lažje odločili za nakup omenjene zgoščenke in tako pomagali prizadetim, vam ponujamo celoten seznam izvajalcev in skladb, ki jih boste lahko slišali na tej
dobrodelni zgoščenki. ®®®
Songs for the Philippines -seznam skladb:
1.	The Beatles - Across The Universe
2.	Bob Dylan - Shelter From The Storm
3.	Michael Buble - Have I Told You Lately That I Love You
4.	U2 - In A Little While
5.	Bruno Mars - Count On Me
6.	Beyonce - I Was Here
7.	Eminem - Stan
8.	Cher - Sirens
9.	Adele - Make You Feel My Love
10.	Katy Perry - Unconditionally
11.	One Direction - Best Song Ever
12.	Fun. - Carry On
13.	Lady Gaga - Born This Way
14.	Justin Timberlake - Mirrors
15.	Justin Bieber - I Would
16.	Alicia Keys - New Day
17.	Imagine Dragons - 30 Lives
18.	Madonna - Like A Prayer
19.	Pink - Sober
20.	Kylie Minogue - I Believe In You
21.	Enrique Iglesias - Hero
22.	Red Hot Chili Peppers - Factory Of Faith
23.	Linkin Park - Roads Untraveled
24.	Kings Of Leon - Use Somebody
25.	Muse - Explorers
26.	Lorde - The Love Club
27.	Josh Groban - Brave
28.	Kelly Clarkson - Stronger
29.	Paolo Nutini - Simple Things
30.	Ellie Goulding - I Know You Care
31.	James Blunt - Carry You Home
32.	Pitbull feat. Christina Aguilera -Feel This Moment
33.	Earth, Wind & Fire - Sign On
34.	Apl.De.App - Going Out" feat Damian Leroy
35.	Sara Bareilles - Brave
36.	Jessica Sanchez - Lead Me Home
37.	Lily Allen - Smile
38.	The Fray - Love Don't Die
39.	The Beatles - Let It Be
Janko Bezjak
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj t» Raičeva 6 2250 Ptuj
OSEBNOST LETA 2013
NA RADIU PTUJ.
V četrtek, 5. decembra. Voditelj: Dalibor Bedenik. Izbor osebnosti leta 2013
bo na sporedu med 16.00
To je to
Prepovedi
Vsaka družba, vsaka civilizacija ima takšna ali drugačna predpisana pravila. V naši državi vladajo zakoni in slednje bi grobo lahko razdelili v tiste, ki nam narekujejo, kaj lahko oziroma moramo početi, ter tiste, ki nam pravijo, česa ne smemo. V tem pisanju se bom osredotočil predvsem na slednje, saj ti po definiciji omejujejo svobodo, kar vsaj zame pomeni, da jih je potrebno podrobno preučiti in o njih razmisliti. Prepoved nečesa namreč zmeraj pomeni prenos razmerja moči k tistemu, ki nekaj prepoveduje in ker ljudi občutek moči nad drugimi običajno privlači, le-te hitro rado zanese ideja, da je potrebno prepovedati vse, kar jih osebno moti, oziroma vse, česar ne marajo. Na prvi pogled se marsikatera prepoved morda zdi smiselna in intuitivno pravilna in precej ljudi bi se z njo površno strinjalo brez pretiranega premisleka. Vsake toliko časa se na primer pojavijo razne pobude za prepoved McDonaldsa in podobnih prehrambnih verig in prepričan sem, da smo že vsi slišali za kakšno izmed njih. Veliko se nas je prvi trenutek morda celo strinjalo s takšnim ukrepom, vendar kaj zares pomeni? Ima kdo pravico storiti kaj takšnega? Gre namreč za precejšen poseg v svobodo tako prodajalca kakor tudi kupca in osebno sem mnenja, da ne glede na to, kako v tem primeru McDonalds sovražite, nimate pravice slednjega prepovedati. Pa je takšnih primerov še veliko, eden njih na primer prepoved prostitucije, o kateri sem pisal prejšnji teden. Moje stališče je, da bi morala biti prepoved vsake sorte zadnji možni ukrep v zakonodaji, uporabljena zgolj za primere, ko vse drugo odpove in kadar je seveda kdo kakorkoli ogrožen; vključno z njegovimi oziroma njenimi svoboščinami. Kdo nam namreč lahko zagotovi, da sicer ne bomo mi ali naša dejavnost nekoč na listi "prepovedanih"? Vse kar je v teoriji potrebno je to, da nas nekdo ne mara. Prepoved tega ali onega se morda res marsikdaj zdi privlačna in "pravilna", vendar kaj nas zares žene? Bi lahko to bili egoistični interesi ali vsaj prikrit občutek moči, nadvlade, zmage? Prav gotovo prepoved nečesa ni nedolžna stvar, s katero bi lahko lahkotno opletali. Je mogočno orodje, ki lahko ob nepravilni uporabi ali namerni zlorabi povzroči ogromno škodo. Vsaka prepoved mora biti podprta in utemeljena bodisi z dokazi ali vsaj močnimi argumenti, ne pa z osebnim vzhičenjem ter ovacijami množic. Prepoved, ravno tako kot cenzura, kateri prav tako de facto nasprotujem in o kateri sem se že razpisal, je orodje moči, slednjo pa je potrebno kar se da razpršiti, ne pa centralizirati. Centralizacija moči namreč zmeraj predstavlja zametek avtoritarnega režima in kot takšna predstavlja potencialno nevarnost. Preveč prepovedi je zgolj prvi korak na poti do avtoritarizma.
Matic Hriberšek
l_e s t v
NAJ C y
NNA
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	ROYALS - LORDE
2.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHAN
3.	SOMETHING I NEED - ONE REPUBLICK
4.	HEY BROTHER - AVICII
5.	WINGS - BIRDY
6.	SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILY ALLEN
7.	JUBEL - KLINGANDE
8.	HOW LONG WILL I LOVE YOU - ELLIE GOULDIN<
9.	WRECK NG BALL - MILEY CYRUS
10.	BONFIRE HEART - JAMES BLUN1
11.	HOLES - PASSENGER
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 10. decembra 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
zelenjavno-mesna mineštra, fige z grškim jogurtom* SREDA
pica (sestavine po želji, kar najdete v hladilniku),
pohorska omleta
ČETRTEK
špageti po bolonjsko, rdeča pesa v solati PETEK
rižota z morskimi sadeži, testeninska solata s svedrčki in
zelenjavo
SOBOTA
goveji golaž, polenta, sladica NEDELJA
cvetačna juha, piščančje prsi na žaru**, pečen krompir v
kosih, mešana solata
PONEDELJEK
krompirjeva omaka, hrenovka
*Fige z grškim jogurtom
Sestavine: 2 dl grškega jogurta, 10 dag suhih fig, 2 žlici pistacij, med.
V skledo vsujemo grški jogurt. Fige narežemo na večje
koščke in damo v jogurt. Prisipljemo popražene pistacije in osladimo z žličko medu. Postrežemo v kozarcu.
J. J,I»|V v	v I	■	v
**Piscancje prsi na zaru
Sestavine: 10 strokov česna, 1 šopek peteršilja, tri-četrt skodelice oljčnega olja, četrt skodelice balza-mičnega kisa, četrt skodelice piščančje jušne osnove, tričetrt žličke posušenega origana, tričetrt žličke posušene bazilike, četrt žličke nasekljanih posušenih rdečih čilijev, pol žličke soli, četrt žličke popra, 6 kosov piščančjih prsi.
Česen olupimo. Peteršilj operemo, otresemo in osmu-kamo liste (stebla zavržemo). V terilniku stremo česen v pasto, peteršilj pa na drobno nasekljamo. V majhni skledi zmešamo česen s peteršiljem in ostalimi sestavinami za marinado. Piščančje prsi operemo, izkoščičimo, odstranimo kožo in jih sploščimo. Meso zložimo v večjo skledo, prelijemo z marinado in z rokami dobro premešamo, da se marinada dobro oprime mesa. Shranimo v hladilniku za vsaj 30 minut (še boljše je, če meso v marinadi počiva do 4 ure). Segrejemo žar. Piščančje meso vzamemo iz marinade, počakamo, da se odcedi, in ga položimo na segret žar. Pečemo 8 do 10 minut na eni strani in 6 do 8 minut na drugi. Pečeno meso položimo na krožnike ter ponudimo s pečenim krompirjem v kosih in zelenjavo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
ENAKOPRAVNOST Mihec vpraša Barbaro: "Ali veš, kdaj boste punčke enakopravne fantom?" "Kdaj?"
"Ko boste lahko štiri istočasno lulale v kahlico."
LOGIKA
"Prosim, imate kakšen evro ..."prosi berač pred vrati. "Zakaj pa ne delate, saj ste še čisto pri močeh?" ga vpraša gospodinja.
"Zakaj pa vi ne plešete kot strip-tizeta v baru, saj imate še čisto dobro postavo?"
MOCVODE
"Voda ima zelo veliko moč," pove profesor biologije. "Ali mi kdo zna povedati kakšen primer?"
"Če moja mama joka, lahko od očeta dobi kar hoče," se oglasi Mihec.
ZAKAJ
Peter je zmerjal prijatelja Janka in mu dejal, da je osel. "Res je! Vem, da sem osel. Le tega ne vem, ali sem osel, zato ker sem tvoj prijatelj, ali pa sem tvoj prijatelj, zato ker sem osel."
UPANJE
Gregor končno pove ženi, da se želi ločiti.
"Ali si dobro premislil?" ga ostro vpraša. "Ali veš, da ne boš nikoli več dobil take žene, kot sem jaz?"
"Ja, to tudi upam."
ODKRITOST
"Kaj delaš tam zadaj, Boris?" vpraša učitelj učenca. "Verjetno nič pametnega, kajne?" "Res je. Vas poslušam!"
KROKODILČEK
Možakar je prišel k psihiatru in prosil za pomoč: "Moj tast postaja senilen. Cel dan sedi v banji in se igra z gumijastim krokodilčkom."
"Pa mu pustite to zadovoljstvo!"
je svetoval psihiater.
"To pa ne! Krokodilček je moj!"
NE RAZUME
Ivan opazuje ženo pri šivanju. "Tega pa res ne razumem!" "Česa ne razumeš?" "Tega, da s tako lahkoto vdeneš nit v šivankino uho, avta v garažo pa ne."
SESTAVIL
EDI KLASINC
ČLOVEK AVTOMAT
GRENAK ZELIŠČNI LIKER
MODEL MASERATIJA
GUBA, ZGIB
KRAJ PRI MORAVČAH
STAR SLOVAN
NASA TENIŠKA IGRALKA (PETRA)
POLPARAZIT-SKA RASTLINA
BELI LOKVANJ (LJUDSKO)
KMET, KI ORJE
SINONIM ZA ŠIPON
DESNI PRITOK RENA
OLEG VIDOV
IZDELOVALEC SEDEL

RAZDALJA TOČKE OD ABSCISNE OSI
AMERIŠKI GANGSTER, ŠEF CHICAGA
RADO FABJAN
GLASBENI IZRAZ
REKA V BOSNI
SPOKOJNOST
RUDI URAN
AMERIŠKA PIŠTOLA
BALONAR ŠORN
IT. PISATELJ (FRANCO)
ALENKA GODEC
MEDNARODNI JEZIK
OPICA
RADIJKA (ALENKA)
OTOK V TUAMOTU ARHIPELAGU
HOKEJIST (DEJAN)
DRAGO DAJČMAN
REKA V ANGLIJI
OVALNO ZRNCE
HRVAŠKI KOLESAR ROGINA
ZAPRT BALKON
OLIVER MLAKAR
ASTRONAVT ARMSTRONG
FILMSKA ZVEZDA
NAŠA IGRALKA RINA
ČRESLOVINA
REKA SKOZI FIRENCE
SIV VOL
ANČKA
PESNICA (MAJDA)
ČETRTI RIMSKI KRALJ
STRESNA LINA
UKAZ ZA IZVRŠITEV SODBE
ZGOLJ
SOVJETSKA SKAKALKA V VODO
ZGORNJI DEL SMUČARSKE SKAKALNICE
PLETIVO ZA
SAKE, SAKOVINA
UČENEC ŠOLE V ELEI
IZ BESEDE ETELA
ČAČKA
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALASIA = italijanski pisatelj (Franco), ANIO = antično ime italijanske reke Aniene, BARED = ljudsko ime za beli lokvanj, DAKIČ = slovenska radijka (Alenka), EKSEKVATURA = ukaz za izvršitev sodbe, ILL = desni pritok Rena, MERAK = model maseratija, SVAN = siv vol, VARL = slovenski hokejist (Dejan).
'VOVdM '1V313 'VNIOVS '131VN 'VNINHV>i VNIdl 'VdniVA>13S>i3 'VNdV>1 -m 'NVAS 'ONdV 'NINV1 'VII '110 'VNVL1V 'AVISOOVd 'Od 'IdVA 'VNJV 'Od 'DV 'd3A10A3d Tld 'ISONdllAl 'OSOI9l13d '3NOdV3 IV 'ZR/aVdVd 'V131d 'Wd3IAI 'OdVIAlV 'lOSOd :ouAejopoA 3>|NVZia>l 31 A31IS3d
torek • lO. decembra 20l3
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da kljub hudi krizi v javnem sektorju še vedno niso naklonjeni varčevanju; medtem ko vpoetovionskem šolskem centru nekateri dijaki nimajo niti za malico, so si profesorji privoščili kar 14-dnevno »strokovno ekskurzijo« v pregrešno drago Francijo...
... da se lahko v Cirkovcah pohvalijo z najlepšim, skoraj luksuzno urejenim vaškim krožiščem in ploščadjo daleč naokoli, zagotovo pa najlepšim v občini; škoda le, da se po njem baje prevaža skoraj več kmetijskih traktorjev kot osebnih avtomobilov.
... da so v mestni občini po tem, ko smo poleti opisali vsa krožišča, začeli gledati tudi na estetski videz ureditve le-teh. Vzadnjeurejenem krožišču so tako na sredino postavili kar stari moped .
... da je z novim davkom
na imetje odklenkalo tistim, ki so se doslej s tihim privo-ljenjiprvih mož občin tej davščini uspešno izogibali .
... da so bojda tudi v marsikateri spodnjepodravski občini v petek na veliko pokali šampanjci, a ne zaradi prihajajočega novega leta, ampak zaradi odhajajoče protikorupcijske komisije . ... da so nekateri završki navijači med tekmo v Mariboru natančno vedeli, kaj po-
trebujejo nogometaši, ki se v bolečinah zvijajo na zelenici: »Špricar mu daj,« so svetovali sodniku ...
Vidi se...
... daje Štajerski Mišo, kije znan tudi kot odličen pridelovalec domačega kvintona in gemaja, zelo podjeten, saj se za promocijo svoje brajde-šnice dogovarja celo z aktualno slovensko vinsko kraljico.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
Bralci fotografirajo
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 9. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radio-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Tanja Kolednik, Ptuj.
Iskrice
Foto: Tatjana Kokol
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Danes objavljamo fotografijo iz našega arhiva, saj je že nekaj časa, odkar je bila posneta. Avtorica fotografije je Tatjana Kokol iz Grajenšča-ka, »model« pa se je za fotografiranje postavil kar na njenem dvorišču. Tatjana je zato zeleno rego poimenovala kar - straža dvorišča.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		7					1	5
			3	9	7			
	6	2		1		4		9
	2				1	5	4	3
7			4		9			1
4	8	1	2				6	
9		6		2		7	3	
			9	8	4			
1	5					2		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	GG
Bk	v	©©	€€€	g
Dvojčka	vvv	©©	€	gg
Rai	v	©	€€	ggg
Le.v	vvv	©©	€	gg
Devica	vv	©©©	€	gg
Tehtnica	vvv	©	€€	ggg
Škorpijon	v	©©	€€€	g
Strelec	vv	©©©	€	gg
Kozorog	vv	©	€€€	g
Vodnar	vvv	©©	€	ggg
Rbi	vv	©©©	€€€	g
(Vir: www.pregovor.com)
»Tek me je naučil, da je slediti strasti pomembnejše od strasti same. V nekaj se globoko in z iskreno srčnostjo potopite - nenehno se izboljšujte, nikdar ne odnehajte... To je izpolnitev. To je uspeh.« Dean Karnazes
»Vedno preveri, če grešproti izbranemu cilju v pravi smeri, da se ti uspeh ne izneveri.« Božidar Eržen
»Disciplina je mati uspeha.« Aishilos
»Najbolj pomembni in uspešni ljudje na svetu... mislijo vnaprej, zato si ustvarijo svojo podobo; potem se lotijo njenega natančnega uresničevanja, tu jo dopolnijo, tam nekaj malega dodajo, spremenijo kakšno malenkost, toda nenehno gradijo - nenehno gradijo.« Robert Collier •îfîfk
»Hitro priskoči na pomoč. To je prva definicija uspeha.«
Neznan avtor
»Ne misli, da si dober, če si najboljši med najslabšimi.«
Latinski pregovor
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: FRAJTONAR LOJZE SLAK
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 3. do 9. decembra. 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 10. decembra 2013
Koristni nasveti ZPS, kako izbrati bančni račun:
Razlike so velike
Razlike med posameznimi bankami so velike, saj lahko tipični potrošnik z zamenjavo banke na leto prihrani pri spletnem poslovanju do 62,24 evra, pri poslovanju na bančnem okencu pa celo do 168,14 evra.
Potrošnike redno spravljajo v slabo voljo veliki stroški poslovanja z banko, podražitve in novi načini zaračunavanja. Zato v ZPS vsak mesec zberejo podatke o najpomembnejših nadomestilih, ki jih banke zaračunajo za poslovanje z bančnim računom. »Banke svojo ponudbo vse bolj pogosteje oblikujejo v zapletene pakete. Pri tem je pogosto slišati trditve, da naj bi potrošnikom tako olajšale izbiro. Pri ZPS ugotavljamo, da takšne ponudbe potrošnikom v praksi pogosteje otežijo primerjavo ponudb in povišajo njihove stroške. Potrošniki še čakajo na zares preprost in potrošniku prijazen paket, ki bo v zameno za plačilo ugodnega mesečnega nadomestila in brez dodatnih pogojev obsegal neomejeno plačevanje obveznosti in dvige gotovine na bankomatih brez dodatnih stroškov,« je izpostavil Boštjan Krisper, vodja oddelka financ pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Nasveti ZPS za izbiro primernega bančnega računa:
•	Primerjava bank med seboj in izbira najugodnejše je še vedno zelo koristna.
•	Spremljajte tarife bank in svoje mesečne izpiske, saj se stroški poslovanja pogosto spreminjajo.
•	Naj vas ne prepriča že množica naštetih ugodnosti pri opisu paketnega računa. Te ugodnosti so pogosto samoumevne, banka pa jih ponuja tudi pri drugih, cenejših računih.
•	Če ste vezani na svojo banko zaradi odplačila dolgoročnega kredita, velja razmisliti o tem, kateri paket ali račun je za vas najprimernejši. Zakaj bi plačevali več, kot nujno morate?
•	Mladi in upokojenci so včasih deležni popustov pri paketih, ki so namenjeni posebej njim. Kljub temu je smiselno preveriti, ali je takšen paket zares ugodnejši.
•	Tudi ugodna dodatna kartica ali zavarovanje sta predraga, če ju ne potrebujete ali pa če ne ustrezata vašim potrebam.
•	Pogosto se zgodi, da je storitev, ki jo potrebujete (na primer plačilna kartica z večjim dnevnim limitom), na voljo le v dražjem paketu z dodatnimi storitvami. Ker ni smiselno plačevati več za nekaj, česar ne potrebujete, se pozanimajte še pri drugih bankah.
•	Če se odločite za paket zaradi obljube o ugodnejšem kreditu ali izrednem limitu, ne pozabite, da bodo večji tudi stroški za plačevanje paketa. Ko boste kredit ali limit odplačali in paketa več ne potrebujete, ga odpovejte.
(vir: ZPS)
Kidričevo • Letni koncert moškega pevskega zbora Talum
Večer podoknic in napitnic v družbi tamburic
V veliki dvorani restavracije Pan v Kidričevem so v nedeljo, 1. decembra, pripravili letni koncert moškega pevskega zbora Talum, ki so ga tokrat popestrili člani tamburaškega orkestra Cirkovce s solisti.
Foto: M. Ozmec
Gost moškega pevskega zbora Talum, ki ga vodi prof. Oiiver Buček (levo), je bil tokrat Tamburaški orkester Cirkovce pod vodstvom Draga Kleina.
Moški pevski zbor Talum predstavlja pomemben delež v kulturnem dogajanju v tovarni Talum in izven nje, saj sodeluje na skoraj vseh pomembnejših kulturnih prireditvah v občini Kidričevo in tudi drugod. Začetki pevskega zbora segajo v obdobje okoli leta 1950. Zbor neguje spoštljiv odnos do zapuščine nekdanjega zborovodje Ladislava Pulka, ki je zbor uspe-
šno vodil celih 30 let.
Moški pevski zbor Talum, ki sedaj že nekaj let deluje pod umetniškim vodstvom Oliverja Bučka, je svoj tokratni letni koncert posvetil predvsem slovenskim podo-knicam in napitnicam. Koncertni večer pa so prijetno popestrili člani Tamburaške-ga orkestra Cirkovce pod taktirko Draga Kleina, ki uspešno deluje že od leta 1975
in te dni pripravlja že svojo tretjo glasbeno zgoščenko. S svojimi solisti je predstavil nekaj najnovejših priredb domačih in svetovnih glasbenih uspešnic izpod peresa Draga
Kleina. Ob koncu pa so ljubitelje ubrane pesmi in tambu-ric presenetili še s skupnim nastopom, za kar so poželi bučen aplavz občinstva.
-OM
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, 02/749 34 10
Kako postati udeleženec izleta?
Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 29. 11. in 6. 12.) ter ga na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, najkasneje do ponedeljka, 9. 12. Upoštevali bomo ku-pončke, ki bodo prispeli v naše tajništvo do 9.00 ure zjutraj. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 22 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 53 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta.
Obiščimo Salzburg v predprazničnem vzdušju. Ogled največjih znamenitosti mesta in možnost ugodnih nakupov.
Odhod iz Ptuja 21. 12. 2013 ob 05 uri zjutraj. Pobiranje potnikov možno (po dogovoru) še na poti proti Mariboru in v Mariboru (pred TC City). Prestop meje na Šentilju in vožnja po Avstriji mimo Gradca, Liezna, Schladminga z vmesnimi postanki.
Okoli 10. ure prihod v SALZBURG. Krajša vožnja do jedra mesta in ogled glavnih znamenitosti: Mozartov spomenik,
Kapiteljski trg, nekdanja rezidenca Salzburških nadškofov, obisk znamenite stolnice, sprehod mimo Rotovža preko reke Salzach, mimo Mozarteuma do vrtov dvorca Mirabell. Vrnitev v staro jedro, v ulico Getreidegasse, kjer po želji obiščemo rojstno hišo skladatelja W. A. Mozarta. Prosto za kosilo in obisk božično-novoletnega sejma. Možnost vzpona s tirno gondolo na grad Hohensalzburg, od koder je lep razgled na mesto in njegovo okolico (ali pa izlet v rudnik soli Hallein). Ob dogovorjeni uri sledi odhod iz Salzburga proti Slover Prihod domov v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
•	prevoz s turističnim avtobusom,
•	cestnine, parkirnine in dajatve,
•	vse oglede po programu,
•	slovensko vodenje in organizacijo.
Možna doplačila (po osebi):
•	ogled Mozartove rojst. hiše cca. 10 EUR,
•	vzpon s tirno železnico na grad cca. 8 EUR (z vsemi vsto-pninani 11 EUR),
•	rudnik soli v Halleinu (prevoz, vstopnica) cca. 20 EUR (pri min. 20 osebah).
Razpis za delovno mesto
računovodja (m/ž)
Družba Špedicija Goja vabi k sodelovanju sodelavca oziroma sodelavko za delovno mesto Računovodja.
Delo obsega:
•	vodenje poslovnih knjig,
•	pripravo mesečnih poročil, zaključnega računa in letnega poročila,
•	zbiranje, urejanje in pripravo podatkov za analizo finančnega poslovanja,
•	usklajevanje terjatev, obveznosti, plačilni promet,
•	obračun plač, davkov,
•	posredovanje podatkov vodstvu in drugim institucijam. Od kandidatov pričakujemo:
•	najmanj srednjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne finančne smeri,
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu (prednost imajo kandidati z izkušnjami programa Pantheon),
•	poznavanje zakonodaje na tem področju,
•	obvladovanje dela z računalnikom, poznavanje okolja Windows XP in Microsoft Office, internet, Pantheon,
•	organiziranost in samostojnost pri delu, natančnost,
•	znanje angleškega ali nemškega jezika.
Razpis za delovno mesto
knjigovodja (m/ž)
Družba Špedicija Goja vabi k sodelovanju sodelavca oziroma sodelavko za delovno mesto Knjigovodja
Delo obsega:
•	kontiranje in knjiženje poslovnih dogodkov,
•	vodenje evidenc,
•	izdelovanje obračunov,
•	obračun plač,
•	posredovanje podatkov vodstvu. Od kandidatov pričakujemo:
•	najmanj srednjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne finančne smeri,
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu (prednost imajo kandidati z izkušnjami programa Pantheon),
•	poznavanje zakonodaje na tem področju,
•	obvladovanje dela z računalnikom, poznavanje okolja Windows XP in Microsoft Office, internet, Pantheon,
•	organiziranost in samostojnost pri delu, natančnost.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite do 20. decembra na naslov: Špedicija Goja, d. o. o., Rajšpova 22, 2250 Ptuj.
torek • 10. decembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik	1	
Torek, 3. december		
3:00
9:00
13:00
15:00 17:00
17:00 17:00
18:00
18:00
18:00
19:00 19:00
Ormož, grajska pristava in grad Velika Nedelja: ogled stalnih zbirk, brezplačno za individualne obiskovalce
Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož: Ta veseli dan kulture, ogled stalnih zbirk v gradu, muzejski sprehod za družine do 17.00, javna vodstva po razstavah v Salonu umetnosti in Miheličevi galeriji
Ptuj, pritličje stolpa gradu: Ta veseli dan kulture, odprtje razstave Pohištvo - veščine in skrivnosti mizarskih mojstrov Ormož, OŠ: praznični bazar
Ptuj, dominikanski samostan, Kongresno-kulturno središče: dobrodelni koncert Otroci za
otroke, PZ osnovnih šol in vrtca Juršinci
Ptuj, OŠ Breg: božično-novoletna prireditev z bazarjem voščilnic
Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju: odprtje razstave Stara šara?! - problem dolgoročne hrambe
na sodobnih nosilcih informacij
Lenart, občina, avla Jožeta Hudalesa: odprtje razstave sv. Cirila in Metoda, slovanska apostola, Muzej krščanstva na Slovenskem
Ptuj, DomKulture, Muzikafe: potopisni večer društva POtuj, Potepanje po ekoloških vinogradih Avstrije, Slovenije in Hrvaške z Andrejem Reberniškom
Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: predavanje dr. Rosvite Pesek o dr. Jožetu Pučniku in predstavitev knjige Pučnik
Ptuj, Knjižnica I. Potrča: pravljični večer z odrasle z zaključkom bralne značke
Ptuj, Narodni dom: Žveglin sejem na Ta veseli dan kulture, spominski koncert ob 100.
obletnici rojstva Jožeta Gregorca, MPZ Slava Klavora Maribor in Komorni moški zbor Ptuj
Sreda, 4. december
16:00 Ormož, Knjižnica F. S. Meška: pravljična ura z Zdenko Kosi
17:00 Ptuj, dominikanski samostan, Kongresno-kulturno središče: dobrodelni koncert Otroci za
otroke, PZ osnovnih šol in vrtca Juršinci 18:00 Ormož, viteška dvorana Gradu: zaključek bralne značke s koncertom ansambla Kalinka
Četrtek, 5. december
17:00 17:00
17:00
Ptuj, Knjižnica I. Potrča, mladinski oddelek: Pravljica z jogo
Skorba, Dom krajanov: Miklavžev večer, predstava Babica zima, kje si?, obisk Miklavža s spremstvom, KD Skorba
Slovenska Bistrica, Grad: Miklavževanje, sprevod Miklavža s spremstvom, nastop otroškega
PZ KUD Štefana Romiha Črešnjevec, tržnica lokalnih ponudnikov od 11.00 do 17.00
Cirkovce, Vila Amalija: odprtje Festivala idej, razstava likovnikov iz Cirkovc
Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož
Ptuj, Stara steklarska delavnica: literarni večer Literarnega kluba Ptuj, Naprej v čas nazaj, ZKD
Petek, 6. december
15:00 Ptuj, mestna tržnica: zadrsajmo z dobrodelnostjo v veseli december, obisk Miklavža, miklavžev kotl, animacija za otroke, kulturni in glasbeni program 00 Ivanjkovci, OŠ: miklavžev bazar, kulturni program 00 Lenart, Center Slovenskih goric: božično-novoletni sejem, do 20.00 00 Gorišnica, večnamenska dvorana: Zlati klas, filmski festival Zlatka Šugmana, projekcija nagrajenih filmov, kulturni program in podelitev nagrad za mlade filmske ustvarjalce 17:00 Lenart, Trg osvoboditve: prihod Miklavža, predstava Živali gredo po svetu, lutkovne skupine Deteljice OŠ Benedikt 00 Dornava: Miklavžev koncert GŠ Nokturno
00 Hajdina, telovadnica OŠ: dobrodelna prireditev za šolski sklad Stopimo skupaj za lepši svet 00 Poljčane, Dom športa in kulture: srečanje prostovoljk in prostovoljcev RK ob mednarodnem dnevu prostovoljstva
18:30 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletne prireditve, MePZ KD Sv. Frančiška Sv. Trojica,
Vokalna skupina Fantje izpod Vurberka 19:00 Središče ob Dravi, Pub Akcija: literarni večer, Lev Detela - Zapleti v vijugah časa 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Zapiranje ljubezni, za izven 20:00 Lenart, Dom Kulture: akustični koncert skupine Dan D, prireditev ob 10-letnici Študentskega kluba Slovenskih goric
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 5. december: 17:00 Avioni; 19:00 Halimina pot.
Petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. december: 16:00 Avioni; 18:00 Mojstri iluzij; 20:00 Halimina pot
r
Mali oglasi
STORITVE
KMETIJSTVO

ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
VSÄ^C ČETRTEK OB 1®. O RI
^m/mmi/mm
ILOVEN8ËCIH [p®p> f T® [F
7 SL@VE$SSG€IH POLK m VALČKOV
FEBRUAR: SPEV in MIRAN RUDAN - Neko noč MAREC: DEJAN VUNJAK - Od Murske do Kopra APRIL: REBEKA DREMEU - Fantje izpod Triglava MAJ: NATALIJA KOLŠEK - Rada bi te pocukala JUNIJ: BOŠTJAN KONEČNIK-Oto JULIJ: SAŠA LENDER0 - Mamma mia AVGUST: NAVIHANKE- Pravljica za dva SEPTEMBER: CALYPSO - Odklop OKTOBER: BRIGITA ŠULER - Pelji me na ples NOVEMBER: MAJA 0DERLAP - Bodi malo moj
FEBRUAR: GADI-Lahko noč
MAREC: VESELE ŠTAJERKE - Daj pir na hladno
APRIL: Ans. ROKA ŽLINDRE - Honey bunny
MAJ: PEGAZ- Jaz sem taka
JUNIJ: VESELI SVATJE - Srca ne dam
JULIJ: GADI - Moja je in moja bo
AVGUST: BISERI - Punči ni debate
SEPTEMBER: PETKA & ZORAN Z0RK0 - Give me five
OKTOBER: NEMIR-Da bi nekdo
NOVEMBER: POSKOČNI MUZIKANTI - Super punca
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAMO balirano seno v kockah.
Tel. 041 343 936._
PRODAM tri teleta, dva bikca in teličko, simentalci, stari do enega meseca. Tel. 031 840 282._
PRODAM prašiča, težkega od 120 do 130 kg. Tel. 758 63 41 ali 031
523 410._
PRAŠIČE, težke od 50 do 200 kg, domače reje, prodam. Tel. 719 80 73.
NEPREMIČNINE
PRODAM novo urejeno stanovanje 2 km iz centra Ptuja. Možni dogovori.
030 396 757._
V NAJEM vzamem prostor za skladiščenje čolna čez zimo. Tel. 041 345 661.
DOM STANOVANJE
V NAJEM damo dvosobno stanovanje v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079.
iPoîLîajti nai na ivdovnm ijilztu!
RADIOPTUJ
HO. ûfitetcc www.radio-ptuj.si

PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 3.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:45 Uspehi Mine Markovič v sezoni 2013 pon. 0:00 Info kanal 0:25 Po zdravje - pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja)-11. oddaja-pon. 1:30 Modni - pon. 2:00 Ptujska Kronika 2:20 Zeleno - 4. oddaja - pon. 2:40 - Glasbeni predan 3:00 Pomurski tednik-pon. 3:30 Info kanal
5:20 Tri: avtorski projekt Božene Krivec pon.
6:00 Ptujska kronika - pon.
6:20 Film Campus: Kot doma - pon.
6:30 Kuhinjica
7:00 Sport(no) - pon.
7:30 Motoscena - 25.oddaja - pon.
8:00 Ptujska kronika - pon.
8:20 Dan spomina:
Ena sama sekunda je dovolj- pon. 18:40 Uspehi Mine MarkoviC v sezoni 2013 18:55 Tasmanska dragulja - pon. 19:25 Glasbena 8 (slo) -11. oddaja- pon. 19:55 Film od blizu: Polovica mene - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:35 Široko oko - 9. oddaja - pon. 18:55 Zemlja in mi - 22. oadaja - pon. 19:25 Glasoena 8 (tuja) 11. oadaja - pon.
20:40 Shranjena učenost - pon. 21:00 Ptujske odrske deske 14. oddaja - pon. 21:30 Gospodje Ptujski - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 4.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kubinjica - pon. 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal
1:00 Glasbena 8 (slo) -11. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 2:00 Info kanal
4:00 Gostilna »Pr Francet« 56. oddaja - pon. 5:00 Info kanal 6:30 jfubinjica
7:00 Cista umetnost - 26. oddaja - pon. 7:25 Film Campus: Puščica v srce - pon. 7:30 To bo moj poklic - Policist - pon. 8:00 Povabilo na kavo (Dejan Zavec)
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje-4. oddaja 20:50 Cista umetnost - 26. oddaja - pon. 21:15 Motoscena - 25. oddaja - pon. 21:35 Regi TV Gorišnica 22:45 Glasbeni predali 23:00 Info kanal
Četrtek 5.11.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon.
9:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Info kanal - pon.
10:35 Motoscena - 25. oddaje - pon.
10:55 Glasbena 8 (tuja) 11. oadaja - pon.
11:30 Modro - pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Info kanal
13:20 Povabilo na kavo - pon.
13:55 Info kanal - pon.
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Film Campus: Ples s kurentom -pon.
16:30 Kuhinjica
17:00 Široko oko - 9. oddaja - pon. 17:20 Zeleno - 4. oddaja - pon. 17=50 flasbeni|Predah
18$5 [ffid blizSutina"- pon. 18:30 Sport(no)- 21. oddaja - pon. 19:00 Po zdravje :3.oddaja-pon. 19:35 Zapuščina Štefke Cobelj - pon. 19:45 Izzivi trenda staranja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (slo)-12. oddaja 20:55 Kimavčevi večen 2013 - pon. 21:15 Dan spomina:
Ena sama sekunda je dovolj -pon. 21:30 Cista umetnost - 26. oddaja -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi - 22. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
www.petv.tv
Spramljata nas lahko tudi na 12 in SIDLIV

PravniNasvet.com
JUSTITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino?
Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com.
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
M a rti nova nje na Grajeni Utrip iz Ormoža TV prodaja
Destrmk-l2 domače skrinje Glasbene novičke z Ingrid 35 let KD Destrnik Oddaja iz občine Destrnik Gostilna pri Francelu
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
08:00 Mesečna Kronika H ajdi na 10:00 Kimavčevi večeri v Kidričevem 11:30 TV prodaja 18:00 Martinovanje v Ormožu 20:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 2 21:30 hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francelu
08:00 Munda Sommer fest 5. del 08:30 T V prodaja 10:30 Ujemi sanje 18:00 SKL
19:40 Ptujska kronika 20:00 Koncert Karitas Ptuj, 2013 22:00 Domava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.: 02 749 34 27; 031 627 340
[j ŠTAJERSKI TEDN1KPRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Stajersi
Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ.
1.	Slavko Horvat, Stojnci 55,2281 Markovci
2.	Andrej Majcen, Bratislavci 44,2257 Polenšak
3.	Šte/anlvančič, Trnovska vas 6,2254 Trnovska vas
4.	Cilkalvanuša, Orešje 74,2250 Ptuj
5.	Ferdo Habjanič, Senešci 78,2274 Velika Nedelja

HOTELS & RESORTS Terme Ptuj
Termalni Park
Terme Ri|J
6.	Katica Stošič, Hajdose 41/a, 2288 Hajdina
7.	Stanko Pleteršek, Lovrenc na Dr. polju 34,2324 Lovrenc na Dr. polju
8.	Slavko Ozmec, Cvetkovci 62,2273 Podgorci
9.	Franc Roškar, Placar 67,2250 Ptuj
10.Janez	Šprak, Pristava 24/a, 2282 Cirkulane
Nagrajenci boste prejeti nagrado po pošti.
Središče ob Dravi • Javno vlaganje v okoljsko infrastrukturo zelo pomembno
7,7 milijona evrov za kanalizacijo
Župan občine Središče ob Drvi Jurij Borko ter minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan sta v petek, 29. novembra, podpisala pogodbo o evropskem in državnem sofinanciranju gradnje kanalizacijskega sistema s čistilno napravo na območju občine Središče ob Dravi.
»Gre za zelo pomemben dogodek za tako relativno majhno občino, kot je Središče ob Dravi. Projekt gradnje kanalizacije je po obsegu in vrednosti daleč največji projekt, kar jih je občina doslej izvajala. V pripravo projekta je bilo vloženega ogromno dela in truda, zato sem prepričan, da ga bomo uspešno realizirali in končali. Vlogo za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada smo na Ministrstvo za okolje vložili julija lani. Leto dni so potekala usklajevanja in dopolnjevanje dokumentacije. 7. avgusta letos smo prejeli sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev, kar nas je po vsem vloženem trudu in usklajevanjih zelo razveselilo. Spomladi letos smo izvedli vse postopke za izbiro izvajalcev gradbenih del, nadzora in komunikacije z javnostjo. Pogodbe z izvajalci so bile po prejemu sklepa o sofinanciranju podpisane avgusta in dela na terenu se že izvajajo. Res je, da nekoliko zamujamo. Ker se bo prihodnji teden izvajalcem na terenu pridružilo še nekaj ekip, sem prepričan, da bomo z odgovornim delom projekt do konca junija 2015 končali,« je v petek, ob podpisu pogodbe, povedal središki župan Jurij Borko in poudaril, da je občinski proračun skoraj popolnoma podrejen projektu gradnje kanalizacije.
Delež občine 1,1 milijona evrov
»In to ne samo v tekočem letu. Že v minulem obdobju smo iz proračuna precej finančnih sredstev namenili za pripravo dokumentacije,
letos, prihodnje leto in še v letu 2015 pa je oziroma bo občinska blagajna popolnoma podrejena temu projektu. Člani občinskega sveta in občani projekt podpirajo, pri pridobivanju služnosti, potrebnih za pridobitev gradbenega dovoljenja, ni bilo nobenih težav. Vrednost pogodbe, ki jo danes podpisujemo, je 7,7 milijona evrov, vključno z davkom. Davek se ne plača, ampak se poračuna. Evropskih nepovratnih sredstev je 4,8 milijona evrov, državni del sofinanciranja pa dobrih 850.000 evrov. Sofi-nancerski delež občine bo v treh letih znašal 1,1 milijona evrov. Res je, da sredstva, ki jih je morala zagotoviti občina, za nas predstavljajo precejšnje finančno breme. Kljub temu sem prepričan, da bomo zmogli.«
Pomembni bodo roki izvedbe
Minister Dejan Židan je ob podpisu pogodbe dejal, da velja občini Središče ob Dravi čestitati za uspešno pridobljena evropska in državna sredstva. »Kadar uspejo župan, občinska uprava in strokovni sodelavci v občino pripeljati 5,6 milijona evrov nepovratnega evropskega in državnega denarja, je to za lokalno skupnost izjemen uspeh. Prepričan sem, da si boste današnji dan, ko podpisujemo to pogodbo in s tem verificiramo sofinanciranje, dobro zapomnili. Z županom se strinjam, da so postopki, ki so potrebni za pripravo vloge, zapleteni in zahtevni. Upam si trditi, da je ta »dokumentacijski del« zahtevnejši kot potem
Kanalizacija, optika in razsvetljava
Kanalizacija se gradi v treh naseljih: Središče ob Dravi, Grabe in Obrež. Skupna dolžina kanalizacijskih cevovodov je 28,5 kilometra. Za vsa tri naselja je predvidena skupna čistilna naprava. Sočasno na osmih kilometrih cevovoda poteka obnova vodovodnega sistema, ki je sofinancirana iz Regionalnega razvojnega programa. Gradi se tudi optično omrežje, investitor je podjetje Teleing. Zaradi smotrnosti bo občina zdaj, ko je trasa razkopana, v zemljo položila cevi in jaške za javno razsvetljavo. Z družbo Elektro Maribor se občina dogovarja, da bi povezali tudi nekatere transformatorske postaje.
Foto: Mojca Zemljarič
«
Židan: »Pitna voda mora ostati javna dobrina!
Minister Dejan Židan je ob obisku občine Središče ob Dravi poudaril pomen financiranja projektov iz okoljske kohezije. Med drugim je dejal: »Edina možnost, da bo pitna voda ostala javna dobrina, je, da so vodovodni sistemi grajeni z javnim denarjem. Ker gre za zelo drage projekte, jih lokalne skupnosti brez pomoči države ali Evropske unije ne bi zmogle. Sicer je tudi to možno, ampak težko verjamem, da bi občina sama, zgolj z lastnimi viri, lahko gradila vodovodno omrežje. Če lokalna skupnost tega sama ne zmore, in če za ta namen ne uspe pridobiti državnega oziroma evropskega denarja, ji ostane možnost javno-zasebnega partnerstva. Vendar pa se v Evropi takšna zgodba za občane ni dobro končala. Zato je pomembno, da te projekte vodimo z javnim denarjem.«
Je pa minister Židan v svojem nagovoru v Središču navrgel še en zanimiv podatek. »Slovenci imamo občutek, da živimo v neokrnjeni naravi. Vendar ta občutek na žalost ni povsem na mestu. Je napačen. Večino ozemlja države imamo zaradi kontaminacije zraka z malimi prašnimi delci pod rdečim alarmom. Izjema sta dve lokaciji na Primorskem, kjer se mali prašni delci v ozračju ne zadržujejo zaradi burje. Drugi primer so površinske vode. Samo 40 odstotkov površinskih voda imamo v kategoriji dobro ali zelo dobro. V vseh drugih površinskih vodah je prisotna kontaminacija z biološkimi odpadki, kar je med drugim tudi posledica neurejene kanalizacije. V Sloveniji se za izboljšanje okolja ta čas (ali se bo v bližnji prihodnosti) izvaja za približno milijardo evrov naložb. Če se projekti, s katerimi se izboljšuje varovanje okolja, v prihodnje ne bi pravočasno izvedli, lahko Evropska komisija v posameznih državah, ki direktiv ne upoštevajo, ustavi evropska financiranja. Svojih zavez se moramo zavedati, zato je dobro, da te projekte pravočasno izvedemo. Kajti trajnostni razvoj okolja je zelo pomemben.«
MZ
sama izvedba gradnje. Na občine, ki so postopke pripeljale do pričetka gradnje, se lahko brez težav zanesemo, da bodo tudi izvedbeni del (gradnjo) dobro izpeljale. Naj dodam, da je zdaj pri investicijah zelo pomembno, da se držimo rokov, ker gre za financiranje iz stare finančne perspektive 2007-2013, ki se izteka. Iz te finančne perspektive bo sicer
financiranje potekalo še v letih 2014 in 2015, vendar pa bo denar, ki ga do konca leta 2015 ne bomo uspeli pri Evropski uniji refundirati, za nas dokončno izgubljen. Druge možnosti ni. To, da uspemo denar pri EU refundirati, pa je kar dolgotrajen postopek. Situacije morajo biti končane, občina refundira sredstva pri pristojnem ministrstvu, le-to v nadaljevanju pri
finančnem ministrstvu, v nadaljevanju gre zahtevek v Bruselj in šele nato se denar vrne. Zato je nujno potrebno, da se naložbe, financirane iz evropskih virov na podlagi stare finančne perspektive, končajo najkasneje junija 2015,« je v petek v Središču med drugim povedal slovenski kmetijski in okoljski minister Dejan Židan.
Mojca Zemljarič
Osebna kronika
Rojstva: Aleksandra Žižek, Žabjak 5, Ptuj - deček Vas-ja; Nina Kolarič, Gubčeva ul. 10, Lenart v Slov. goricah -deček Veno; Tamara Blažok
-	deklica Katarina; Janja Gajšek Klaneček, Vintarovci 71 a, Destrnik - deček Rene; Katja Valek, Povharska ul. 9, Orehova vas - deklica Ari-ana; Helena Rižnar, Orešje 71, Ptuj - deček Izak; Lidija Stojnšek, Sv. Florijan 58 a, Rogaška Slatina - deček Kevin; Sabina Gomzi, Negova 60, Spodnji Ivanjkovci - deklici Lara in Lana; Teja Slatič, Podvinci 66 a, Ptuj - deklica Ema; Petra Leber, Potrčeva c. 29, Ptuj - deklica Alja; Branka Sagadin Dobnik, Starše 16 - deklica Vida; Klavdija Ljubec, Zagorci 63 a, Juršinci
-	deček Rene; Monika Goj-košek, Minoritski trg 2, Ptuj
-	deklica Eva.
Umrli so: Melanija Štalcer, roj. Nenic, Orešje 88, Ptuj, roj. 1916 - umrla 15. novembra 2013; Herbert Glavič, Zavčeva ulica 21 a, Ptuj, roj. 1931 - umrl 23. november 2013; Janez Širovnik, Cesta na Hajdino 25, Kidričevo, roj. 1934 - umrl 23. novembra 2013; Ana Pernat, Slovenja vas 65 c, roj. 1931 - umrla 24. novembra 2013; Ana Janžekovič, roj. Ljubec, Nova vas pri Markovcih 82, roj. 1919 - umrla 25. novembra 2013; Štefan Wohlgemut, Ki-car 44, Ptuj, roj. 1937 - umrl 26. novembra 2013; Marija Mlakar, roj. Ekart, Župečja vas 42, roj. 1922 - umrla 27. novembra 2013. Poroke - Ptuj: Aleš Karne-ža in Nataša Skledar, Apače 162; Marko Gašparič, Volk-merjeva c. 56 a, Ptuj, in Tanja Hudobreznik, Rečica ob Savinji 80.
budldka,
89,8 98,2 104,3Mb
j^oáluXajte naá tudi na ápíetu,: www. radio-ptuj.ái
RADIOPTUJ
89,8-98,e-104,3
Napoved vremena za Slove ni jo
Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, j>e bo videlo potem vsak mesec. -4/2 ^^^ ^-3/2
-8/5
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je ob podpisu pogodbe županu občine Središče ob Dravi Juriju Borku, občinski upravi, svetnikom in vsem občanom dejal: »Čestitam. Dobili ste zelo velik projekt.«
Danes bo povečini jasno, le ponekod po nižinah in kotlinah bo zjutraj in del dopoldneva megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo v višjih legah in na Primorskem pretežno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije pa bo lahko tudi večji del dneva megleno.
Foto: MZ