I


U	11 '
i NO. 53
j!meri$ka Domovim
HUY!
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
berving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING NEWSPAPER
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Hock Spring!, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-G80X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORL-NG. MAY 5, 1980
NA TISOČE BEGUNCEV SE PRIHAJA V FLORIDO; KUBANSKI REŽIM JEZEN
JOSIP BROZ-TITO MRTEV
KEY WEST, Fla. — Naval f beguncev s Kube se nadaljuje brez zastoja. Vselitveni u-rad zvezne vlade jih registrira najmanj 1000 na dan, ne-; kateri begunci se pa verjetno f niti ne prijavijo. Predstavniki Urada menijo, da je v zad-nih dveh tednih prišlo v ZDA ; že okrog 12,000 Kubancev in dodajajo, da je to samo začetek pričakovanega navala.
Kljub temu, da je sprejela zvezna država Florida v 20-tih letih Castrovega režima na Kubi več kot 600,000 kubanskih beguncev, ni kos sedanjemu pritisku. Tudi zvezna vlada nima dovolj prostora na razpolago, da bi nudila beguncem bivališče, tudi za- , časnega značaja.
Da bi olajšala težave, je odprla zvezna vlada na vojaškem letališču Eglin v severni Floridi, posebno zbirališče. Začela je s prevažanjem beguncev iz Miamija in okolice na Eglin. Ko bodo končali z zasliševanjem in pregledovanjem beguncev na Eglin u, jih bodo poslali naprej v druge zvezne države.
Begunci, ki so hvaležni, da so v ZDA, sodelujejo s temi ukrepi in ne povzročajo nobenih sitnosti. Nekateri pa postajajo nestrpni zaradi počasnosti zvezne vlade pri registriranju in drugih formalnostih.
Begunsko taborišče na Eg-Ihiu lahko sprejme do 10,000 beguncev in ti bodo ostali lam ie nekaj dni. Predsednik Carter je odredil, da bo prispevala zvezna vlada 10 milijonov dolarjev kot pomoč beguncem. Opazovalci menijo, da bo ta vsota dovolj le za hekaj tednov.
Ameriška obalna straža polaga čolnom, ki sodelujejo' Pri prevažanju beguncev s Kube in je rešila več ljudi na odprtem morju. Mornarji se čudijo, da ni več ljudi izgubilo življenja. Ameriška mor-narica je poslala dve ladji k obali Floride, da se pridružila obalni straži. Na eni ladji le več helikopterjev, ki so zmožni reševati ponesrečen-ce kar z morja.
Napad v Havani
# Skupina razjarjenih kubanskih varnostnih policajev je oapadla Kubance, ki so čakali pred vhodom urada ameriškega tajništva za zunanje zadeve v Havani. Policaji so bili oboroženi z gumijevkami raznih vrst in z verigami.
Pred vhodom je čakalo o-krog 1500 Kubancev vseh sta-r°sti in obeh spolov, da bi izpolnili formularje za ameriške vizume. Med čakajočimi •le bilo tudi več bivših poli-Učnih zapornikov.
Policaji so napadli te ljudi z gumijevkami in verigami kot da bi bili obsedeni. Naj-^unj 15 ljudi je bilo huje ra-njenih, 5 teh je pa v resnem stanju. Amerikanci, ki so bili očividci tega napada, so bojah, da sploh niso mogli Verjeti vsega, kar se je doga-gajalo,
Kubanski tisk je omenil izgrede pred ameriškim uradom in trdil, da so odgovorni za nje le tisti, ki so čakali na vizume, čakajoči so baje izzivali poštene kubanske državljane, ki pa tega niso bili voljni trpeti.
Dejstvo, da so prišli policaji na kraj izgreda kar z avtobusi, pa kubanska poročila ne omenjajo.
Čeprav nimajo ZDA rednih diplomatskih stikov s Kubo, sta obe državi pristali na kompromisno r e š i t ev tega problema. ZDA so odprle namreč poseben urad v Havani, ki pa nima statusa poslaništva ali konzulata, lahko pa izvršuje skoraj vse posle, ki jih izvršuje redno veleposlaništvo.
-----o------
Palestinski teroristi napadli večjo skupino judovskih bogoslovcev
JERUZALEM, Izr. — Pretekli petek zvečer so napadli palestinski teroristi skupino judovskih bogoslovcev v mestu Hebronu, ki je na ozemlju, ki so ga zasedli Izraelci pred 1/3 leti. Bogoslovci so se vračali domov po obisku nekega verskega svetišča.
Hebron je arabsko mesto in bogoslovci bivajo v prostorih nekdanjega medicinskega centra Hadasah brez dovoljenja oblasti. Arabsko prebivalstvo je razjarjeno, ker vidi v tem početju načrt izraelskih verskih fanatikov, zasesti mesto Hebron in spremeniti sestav prebivalstva.
Ulice v mestu so stare in ozke in teroristi so streljali na skupino Izraelcev s streh in oken. Metali so tudi ročne granate. Po napadu so se u-maknili in jih izraelski vojaki še niso izsledili.
Število žrtev v tem napadu je naj večje v 13 letih, odkar imajo Izraelci ozemlje zasedeno.
Kot svarilo Palestincem je Izrael izgnal župana mesta Hebron, prav tako muslimanskega verskega voditelja in neko drugo vplivno osebo. Izgnani so bili v Libanon. Izraelski vojaki so pa minirali štiri hiše, ki so palestinski teroristi menda uporabili za svoj napad.
Palestinska osvobodilna organizacija je že prevzela odgovornost za napad v Hebronu.
V Hebronu in drugih arabskih mestih na zasedenem o-zemlju je bilo več izgredov v zadnjih treh tednih.
VREME
Pretežno sončno in toplo danes z naj višjo temperaturo okoli 73 F. Delno oblačno jutri z najviišjo temperaturo okoli 76 F.
------o------
Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Posl j am o jo brezplačno na ogled!
NOV GROB
John Blatnik
Pretekli petek, 2. maja, je po kratki bolezni umrl 76 let stari John Blatnik, rojen v Clevelandu, brat Jennie, Mildred Ringenbach, Victor j a (Ariz.), Josepha, Franka, Alberta in pok. Edwarda. Pred leti je bival pokojni na 1026 E. 71 St. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10, natO' na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
-----QJ-----
Zadnje vesti
•	Teheran, Iran. — Pravoslavni škof Hilarijon Kapud-ži, ki je naklonjen PLO in iranski revoluciji, je prevzel odgovornost za trupla 8 Ame-riFancev, ki so umrli v neuspelem vojaškem posegu v Iranu. Kapudži trdi, da bodo trupla prepeljana v Švico že jutri.
•	Havana, Kuba. — Kubanska vlada je trdila, da ne bo dovolila odhoda tistim moškim Kubancem, ki so se za tekli v prostore ameriškega urada v tem mestu po napadu kubanskih policajev. Ženske in otroci, ki so v uradu, lahko zapuste Kubo, pravi vlada, ne pa moški. Med moškimi je več bivših političnih zapornikov, ki jih Kuba noče videti v tujini, kjer bi nada-jevali s svojimi protikomunističnimi aktivnostmi.
•	London, Vel. Brit. — A-rabski teroristi, ki so zasedli iransko poslaništvo v tem mestu, zadržujejo še več talcev. Pogajanja se nadaljujejo. Iranska vlada vztraja pri tem, da ne bo ugodila nobenim njihovim zahtevam.
-----o------
Papež Janez Pave! II. na obisku v Afriki
KINŠASA, Zaire. —' Papež Janez Pavel II. je prispel v to afriško državo na začetku svojega obiska na tej celini. Na letališču ga je sprejel zairski predsednik Mobutu Sese Seko. Papeža je pričakalo tudi več tisoč prebivalcev te države. Okrog 46% vseh državljanov pripada rimskokatoliški veri in Cerkev tam hitro napreduje.
Pred leti je imel predsednik Mobutu več resnih težav s Cerkvijo, a teh problemov ni več. Mobutu se bo celo poročil v rimsko-katoliški cerkvi s svojo drugo ženo. Njegova prva žena je umrla pred leti.
Posebna zanimivost med sprejemom na letališču je bil otroški pevski zbor, ki je pel papežu znano poljsko pesem “Sto Ijat”. Zbor je spremljala neka vojaška godba.
Papežev obisk v Afriki bo trajal 10 dni in Janez Pavel II. bo obiskal 6 držav. V vseh teh državah je prebivalstvo večinoma črnskega rodu. V severnem delu afriške celine, kjer bivajo Arabci in tudi nekaj črnskih narodov, je vodilna vera muslimanstvo.
V svojih govorih poudarja papež važnost Afrike za Cerkev. Obenem poudarja, da morati prevladovati povsod po svetu pravičnost in enakopravnost.
LJUBLJANA, Slov. — Včeraj ob 3.05 popoldne (ob 10.05 dop. po clevelandskem času) je v Ljubljani po hudi 4-me-sečni bolezni umrl v Kliničnem centru 87 let stari jugoslovanski p r e d s ednik Josip Broz-Tito. Zdravniško poročilo trdi, da je bil neposred--ni vzrok smrti odpoved srca.
Danes bodo prepeljali Titovo truplo iz Ljubljane v Beograd s posebnim vlakom, znanim pod imenom “modri vlak”, ki ga je uporabljal Tito za svoja številna potovanja po Jugoslaviji.
Pogreb bo v četrtek, 8. maja, v Beogradu. Dan poprej (7. maja) bi bil Titov 88. rojstni dan. Pokopan bo blizu Muzeja revolucije v beograjskem predmestju Dedinje. Do pogreba bo ležal na mrtvaškem odru v poslooju Zvezne skupščine v Beogradu.
Tuji novinarji poročajo iz Beograda, Ljubljane in drugih mest, da je prebivalstvo resnično užaloščeno in v skrbeh zaradi bodočnosti države.
Predsednik Jimmy Carter je izjavil, da je bil Tito veliki državnik tega stoletja in da bc njegovo ime v zgodovini človeštva ostalo trajno zapisano. Kdo bo nači Inik uradne ameriške delegacije pri Titovem pogrebu ni znano ob tem poročanju.
Carter je dodal, da bodo 21DA še podpirale neodvisnost Jugoslavije in da so pripravljene uporabiti vsa potrebna sredstva v ta namen. To odločno izjavo smatrajo politični opazovalci v Washington, D.C., kot neposredno svarilo Sovjetski zvezi.
Carter je tudi obljubil, da bodo ZDA storile vse potrebno, da bodo preprečile možne teroristične napade na jugoslovanske predstavnike in jugoslovansko imetje v ZDA. Ameriški FBI in lokalni policijski uradi nadzorujejo že dalj časa aktivnosti tistih organizacij jugoslovanskih emigrantov, ki jih smatrajo za teroristične.
Policijski izvedenci pričakujejo povečano število terorističnih dejanj, naperjenih proti jugoslovanskim diplomatom in drugim predstavni-kom v naslednjih mesecih.
V Jugoslaviji, poročajo tuji novinarji, ni opaziti posebnih varnostnih ukrepov.
Novi predsednik jugoslovanske komunistične stranke je 61 let stari Stevan Doronj-ski, novi predsednik Jugoslavije pa 66 let stari Lazar Koli,ševski. Poznavalci političnih
NEW DELHI, Ind. — Nek očividec najnovejših protikomunističnih izgredov v Kabulu je prispel v Indijo in povedal novinarjem, da so sovjetski vojaki ubili okrog i 6P visokošolk, ki so se udeleževale demonstracij na kabulskih ulicah in pred vladnimi poslopji.
Študentke so psovale af-ganske vojake, ki so stražili poslopja in rekle med drugim, da bodo morals rešiti
razmer v državi soglašajo, da noben od teh ni dovolj zmožen postati Titov resnični naslednik.
CLEVELAND, O. — Josip Broz se je rodil 7. maja 1892 v vasi Kumrovec v Hrvaškem Zagorju, tik ob slovensku-hrvaški meji. Bil je sedmi o-trok v družini Franja ih Marije, roj. Javeršek, Broza. Oče je bil hrvaškega rodu, mati pa Slovenka, iz vasi Podsreda.
Po končani osnovni šoli v Kumrovcu je odšel Josip Broz v Sisak, kjer se je učil ključavničarstva. Od leta 1910 do leta 1913 je delal v več mestih na Hrvaškem in v Sloveniji, nekaj časa tudi v Kamniku. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je služil Broz vojake. Njegovo enoto so poslali v Galicijo, nato na Karpate, kjer je bil Broz težko ranjen aprila 1915 in je obenem postal ruski vojni ujetnik. Bil je v Rusiji, ko so prevzeli o-blast boljševiki in je baje sodeloval z njimi. Že leta 1920 je postal član sovjetske komunistične stranke.
Oktobra 1920 se je vrnil v Jugoslavijo s svojo rusko ženo Pelagijo Belousovo, s katero se je poročil 1. 1918. Takoj je postal aktiven član jugoslovanske komuni stične stranke v Zagrebu, kjer je takrat bival. V naslednjih letih se je začel njegov vzpon na lestvici stranke. Že junija 1928 je bil predlagan za člana politbiroja stranke.
Jugoslovanske policijske o-blasti so ga aretirale 4. avgusta 1928 in je bil obsojen na pet let zapora v jetnišnici Lepoglava. Skoraj tri leta je bil tudi v mariborskem zaporu. Izpuščen na svobodo je bil marca 1934.
Februarja 1935 je odšel v Moskvo, kjer je delal nekaj časa v Kominterni. Bil je med redkimi tujimi komunističnimi voditelji, bivajočimi v Sovjetski zvezi v tistih letih, ki niso postali žrtve Stalinovih čistk. Ko je Stalin leta 1937 proglasil takratnega voditelj a \ jugoslovanske komunistične stranke Gorkiča za izdajalca in ga dal “likvidirati”, ga je nadomestil Josip Broz.
V naslednjih letih je Broz zbral okrog sebe večje število mlajših komunistov, ki so bili njemu zvesti. Med tenu ljudmi je bil tudi slovenski komunist Edvard Kardelj, ki je bil popolnoma zvest Titu in dalj časa njegova desna roka; vse do svoje smrti lani.
Afganistan ženske in dekleta. Vojaki niso hoteli streljati na študentke, čeprav so to zahtevali njihovi poveljniki — sovjetski častniki.
Neka študentka je celo vzela avtomatsko puško iz rok nekega vojaka, nakar jo je sovjetski vojak takoj ustrelil in ubil. Nato so začeli streljati drugi sovjetski vojaki.
Stanje v Kabulu je napeto, je rekel nadalje indijski oči-vidttc.
Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 je jugoslovanska komunistična stranka pod Brozovim vodstvom ustanovila takozva-no Narodno osvobodilno gibanje. Pripadniki tega gibanja so si nadeli ime “partizani”, Broz pa si je privzel ime “Tito”. Glavni cilj narodnoosvobodilnega gibanja je bil pripravljati pogoje za prevzem politične oblasti v Jugoslaviji po odhodu tujih c-kupatorjev. V zvezi s tem je od komunistov vodeno partizansko gibanje proglasilo za izdajalce vse tiste prebivalce, ki se jim niso hoteli pridru -žiti. Partizani so začeli s fizičnim odstranjevanjem vseh tistih, ki so jim bili napoti.
Ta taktika, skupaj s pomočjo, ki so jo prejemali partizani od zahodnih zaveznikov v zadnjih dveh letih vojne, deloma pa tudi zaradi navzočnosti Rdeče armade v vzhodnih delih Jugoslavije, je omogočila Titu in njegovi komunistični stranki prevzem vse politične oblasti v obnovljeni, povojni Jugoslaviji.
Med najbolj zloglasnimi zločini, ki jih je Tito zagrešil za časa revolucije in po njej je bil pokol vsaj 200,000 Jugoslovanov v letu 1945, največ Hrvatov. Med temi žrtvami je bilo najmanj 12,000 Slovencev.
Od leta 1945 do 1948 je bila Jugoslavija med najbolj radikalnimi komunističnimi državami v vzhodni Evropi. Nobenega dvoma ni, da so Tito in njegovi sodelavci v tem obdobju delali po svoje in večkrat niso sledili navodilom, ki so prihajala iz Moskve, od Stalina.
Nezaupanje Stalina naprarn Titu je stalno rastlo in končno se je sovjetski voditelj odločil, da bo moral Tito zapustiti svoj položaj. Stalinovemu pritisku se je Tito uspešno uprl in je prišlo do znanega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo oziroma med Titom in Stalinom.
V letih po tem sporu so si Tito, Kardelj in drugi jugoslovanski voditelji zamisliJi takozvani sistem samoupravljanja, v katerem naj bi delavci sami imeli več vpliva pri odločanju v tovarnah, rudnikih in drugih panogah gospodarstva. Oče in oskrbnik tega sistema je bil Edvard Kardelj, podpiral pa ga je Josip Broz-Tito.
Na področju zunanje politike se je Tito po letu 1948 kaj kmalu odločil za neuvrščenost rekoč, da ne on ne Jugoslavija nočeta biti lutki v rokah velesil. Sprejel je ameriško gospodarsko in vojaško pomoč v znesku več milijard dolarjev, ne da bi kdaj bistveno spremenil način jugoslovanskega političnega sistema ali ga v znatni meri demokratiziral.
Gotovo bo njegova smrt v teh zapletenih mednarodnih razmerah imela važne posle* dice, še zlasti za Jugoslavijo in njene prebivalce. Pred smrtjo ni izbral nobenega naslednika. Dvomljivo je, ako bo sistem takozvanega kolektivnega vodstva, ki ga je ustanovil, kos nalogam in problemom, ki pretijo tej . večnarodni drževi.
Iz Clevelanda in okolice
Korotanov koncert—
Pevci in pevke pevskega zbora “Korotan” so preteklo soboto zvečer navdušili polno veliko dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. s svojim koncertom. K res odličnemu uspehu čestitamo zboru, še posebej pa njegovemu pevovodju inž. Frančku Gorenšku! Materinska proslava—
Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v nedeljo, 11. maja, ob treh popoldne v farni dvorani materinsko proslavo. Vljudno ste vabljeni, da se udeležite te proslave v počastitev naših mamic.
Od desete ure naprej isto nedeljo bodo tam naprodaj tudi okusni domači krofi!
Ed Kenik počaščen—
Včeraj so direktorji Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. priredili banket v počastitev dolgoletnega predsednika Doma in požrtvovalnega kulturnega delavca, g. Eddieja Kenika. Dvorana je bila zasedena. K vsem čestitkam g. Keniku se pridružuje tudi Ameriška Domovina.
Seja—
Jutri, v torek, ob 6. zvečer, imajo članice Podružnice št. 14 §ŽZ svojo sejo in večerjo v počastitev Materinskega dneva.
Materinski klub—
Materinski klub pri Sv. Vidu bo imel svoj redni mesečni sestanek v sredo, 7. maja, ob običajnem času v društveni sobi avditorija.
Sen. Kennedy—
Včeraj se je mudil v Clevelandu sen. Edward M. Kennedy. Udeležil se je praznovanja poljskega ustavnega dneva, ki so ga priredili člani močne poljske naselbine v našem mestu. Govoril je kakim 3000 posluševalcem. Raznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za okolico E. 179 St. do E. 185 St. (Brian Ave., Brazil Rd., East ParK, Edgerton, Harland, Neff Rd. in Schenely Ave.).
Oglasite se v upravi AD na 6117 St. Clair ali pa kličite tel. 431-0628.
-—--o------
tifuskie in Grormko se bosta srečala 18. maja
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter je odobril srečanje med njegovim tajnikom za zunanje zadeve Edmundcm S. Muskie-jem in sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem A. Gro-mikom.
Muskie in Gromiko naj bi se srečala na Dunaju 16. maja in se pogovarjala o važnih mednarodnih zadevah in še posebej o odnosih med njihovima državama. Ti odnosi so se poslabšali v zadnjih mesecih zaradi sovjetskega vkorakanja v Afganistan in predsednik želi obnoviti pogovore na naj višji ravni.
Med obiskom v zahodni Evropi se bo Muskie posvetoval tudi s predstavniki držav, ki so članice NATO vojaškega pakta.
Opazovalci v Washingtonu menijo, da Muskie ne bo imel nobenih težav v ameriškem senatu in da bo sprejet kot tajnik za zunanje zadevo že naslednji teden.
--------o--------
Več podrobnosti o najnovejših izgredih in pokolih v Kabulu
KMERISKA DOMOVINA,
MAY 5, 1080
/lnERišKA Domovina
-/V'V't » «/IC- TI V—»B« » \11 -
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINATiSSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months • Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year ;
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio ...	No. 53 Monday, May 5, 1980
'	7 r	^
SvoM vesli je najprej iskanje resnice
Vi	Na študijskih dnevih v Dragi pri Trstu je leta 1972
predaval tudi dr. Alojzij Šuštar, takrat škofov vikar v Churu v Švici. Naslov predavanju je bili Svoboda vesti. kot izraz človekovega dostojanstva. Iz tega predavanja' smo iztrgali en delfin sicer tistega, ki govori o iskanju., resnice, ter ga posredujemo našim bralcem ob posvetitvi msgr. A. Šuštarja za škofa ljubljanskega.
Kot brez resničnega spoznanja svobodna odločitev ni mogoča, tako je za svobodo vesti spoznanje reSnice neobhodno potrebfio. Najprej se to pravi, da ima vsak človek kot oseba pravico do resnice, do popolne in vsestranske resnice. Samo resnica osvobodi človeka. Negativno to pomeni, da zaradi svojega dostojanstva in zaradi svobode vesti nihče ne sme biti oviran pri iskanju in Spoznavanju resnice. Nihče ga ne sme omejevati v iskanju resnice s tem, da bi mU zakrival resničnost, mu onemogočal vpogled v dejstva, mu kratil informacije, mu branil kritično presojanje virov spoznanja in metod, ki pridejo do uporabe pri razlagi in utemeljevanju resnice, ali mu vsiljeval s pomočjo propagande ali gesel le razne ideologije.
Pozitivno pa svoboda vesti pomeni, da “resnica ljudi ne sili k priznanju drugače kot z močjo resnice - same, ki blago in hkrati krepko prodira v duhove”, kot pravi koncilska izjava o verski svobodi (št: 1). Zato pomeni svoboda vesti prostost od vsakega siljenja v družbi “tako od strani posameznikov kakor tudi od strani družbenih skupnosti in katere koli človeške oblasti” (št. 2).
Ker pa človek resnice, ki ga osvobodi, nima enostavno šaril iz sebe, ampak si jo mora pridobiti, in to s pomočjo drugih,, posameznikov in družbe, je važno vprašanje, na kakšen način naj se to dogaja. “Resnico je treba iskati na način,” poudarja vatikanski koncil, “kakor je primeren dostojanstvu človeške narave in njeni družabni naravi, to se pravi s svobodnim iskanjem, s pomočjo pouka ali vzgoje, z medsebojnim občevanjem in razgovorom. Na te načine namreč ljudje drug drugemu odkrivajo resnico, ki so jo našli, ali menijo," da so jo našli, in se tako medsebojno podpirajo v iskanju resnice” (št. 8).
Daljnosežnost teh načel, ki jih je v Cerkvi šele II. vatikanski koncil na podlagi dolgih in deloma zelo ostrih debat tako jasno^,izpovedal, se pokaže, če jih obrnemo na čisto konkretne razmere, in to ne samo v razmerju Cerkve do,svetne družbe, temveč tudi v Cei -11 kvi sami in za vernike v Cerkvi.
Tudi za nje velja, da imajo vedno pravico do polne in vsestranske resnice in da pri iskanju in spoznavanju te resnice niso dovoljena nobena druga sredstva kot moč resnice same. Tudi v Cerkvi svoboda vesti izključuje vsakcusiljenje, vsako nadomeščanje stvarnih argumentov z le avtoritativnimi disciplinarnimi odločitvami in zahteva iskanje resnice na način, ki je primeren dostojanstvu človeške osebe, to se pravi s svobodnim iskanjem, s pomočjo pouka in vzgoje, z medsebojnim poučevanjem in razgovorom. Kar koncilska izjava zahteva za postopanje nasproti tistim, ki vere še ne poznajo, “da nikogar ni dovoljeno proti njegovi volji siliti, naj se. oklene vere ... da se v verskih zadevah izključuje vsakršno prisiljevanje s strani ljudi” (št. 10), isto velja tudi v Cerkvi. Če Bog sam ljudi samo “kliče” ne pa sili, “da mu služijo v duhu in resnici, če jih to klicanje sicer obvezuje v vesti, prisili pa jih ne. če Bog sam upošteva, dostojanstvo človeške osebe, ki jo je on sam ustvaril in ki se mora ravnati po lastnem premisleku ter biti svobodna” (št. 11), potem to tolikor bolj velja za razmerje in ravnanje cerkvene avtoritete nasproti vernikom. Po Kristusovem zgledu imajo tudi predstavniki cerkvene oblasti samo možnost, da “ljudi potrpežljivo vabijo in jih pritegujejo”, “ne pa jih prisiljujejo”. O Kristusu pravi koncilska izjava: “Spričal je resnico, toda ni je hotel vsiliti tistim, ki so mu nasprotovali. Njegovo kraljestvo se ne uveljavlja z mečem, temveč se postavlja s pričevanjem in poslušanjem resnice, raste pa z ljubeznijo, s katero na križ povišani Kristus ljudi priteguje k sebi” (št. 11). Isto velja tudi za cerkveno učiteljstvo in njegove predstavnike in zastopnike v vseh oblikah. Kakor so apo-stoli po besedah koncila “ljudi spreobračali... ne s prisiljevanjem niti z evangelija nevrednimi prijemi,
temveč v prvi vrsti z močjo božje besede... do slabotnih pa, čeprav so ti živeli y zmoti, imeli spoštovanje in tako pokazali, da bo vsakdo izmed nas zase dajal odgovor Bogu (Rim 14, 12), in kako je v skladu s tem vsakdo dolžan poslušati svojo vest” (št. 11), tako morajo ravnati tudi vsi nasledniki apostolov. Apostoli so “z neomajno trdnostjo verovali, da je evangelij božja moč v odrešenje vsakomur, ki veruje”. Zavrgli so torej sleherno “meseno qrožje”, se držali zgleda Kristusove blagosti in skromnosti ter oznanjali božjo besedo v polnem zaupanju v božjo moč te besede, sposobne u-ničiti protibožje sile in privesti ljudi do vere in do pokorščine Kristusu” (št. 11). Ta načela so ravno za pokoncilski etos, ko je treba v teološkem razpravljanju v medsebojnem razgovoru toliko verskih in nravnih vprašanj razjasniti in ljudi v Cerkvi prepričati o njih resnici, odločilnega pomena.
Beseda iz naroda...
Škofovsko posvečenje A. Turka v Beogradu
ii.
CLEVELAND, O. — Nadškof Alojzij Turk je priredil po opravljenih posvetitvenih obredih v cerkvi sv. Antona v Beogradu v nedeljo, 20.- a-prila t.L, za najožji krog povabljencev kosilo v hotelu Metropol, med katerim se je zvrstilo več govornikov.‘
Prvi je spregovoril zagrebški nadškof in metropolit Franjo Kuharič. Najprej se. je spomnil dosedanjega' beograjskega nadškofa Bukatka, ki se ni mogel udeležiti o-brednih slovesnosti zaradi bolezni, zatem pa je razvil še nekaj misli o vlogi škofov-sfva v službi skupnosti verujočih. Za njim je govoril predsednik Komisije SR Srbije za odjnose z verskimi skupnostmi.
Potem pa se je oglasil ljubljanski nadškof in metropolit Šuštar, ki je povedal med drugim tudi tole:	“V imenu
ljubljanske nadškofije in vse Slovenije vam za vaše škofovsko posvečenje in za vašo vodstveno službo v beograjski nadškofiji izrekam voščila in najboljše želje. Slovenci smo z vami tesno povezani, saj ste izšli iz slovenskega ljudstva, med kUterim ste preživeli svojo mladost.
Kot vaš ožji rojak z Dolenjskega bi vam rad povedal, da vas imamo še vedno iz srca radi, čeprav vas je življenjska pot zanesla daleč od doma v škofijo svetniškega škofa Janeza Gnidovca v Skopje in potem po ovinkih v Beograd. Naj vam v vaši novi in odgovorni službi Bog da vsega svojega b lagoslova m pomoči! Naj vam pomaga, da bi mogli s pogumom, veseljem in vedrim pogledom v prihodnost izpolnjevati nalogo, katero vam je naložila božja Previdnost!
Spremljali vas bomo na vaši poti in vam pomagali z molitvijo in na vse druge načine v bratski povezanosti, V Sloveniji, posebno še v ljubljanski nadškofiji, imate veliko prijateljev, na katere smete računati. Z vami kot beograjskim nadškofom je razdalja med Ljubljano in Beogradom postala še manjša, kot je že zaradi dobrih prometnih zvez in še bolj zaradi Slovencev, ki žive v Beogradu, in zaradi slovenskih duhovnikov ih redovnic, ki delujejo v beograjski nadškofiji.
Upamo, da boste večkrat pnšii v Ljubljano... V svojem življenju ste na poseben način uresničili in oživeli Pavlovo besedo: . ‘Omnibus omnia factus sum — Vsem sem postal vse.’ Bog vam daj moči, da bi to za dolgo uresničili. v beograjski nadškofiji”'”
Predstavnik ruske pravoslavne Cerkve Tarasjev je nadškofu izročil staro razpelo, delo nekega poljskega u-
metnika. Posebej je omenil, naj ga ta križ spominja tudi na sv. očeta Poljaka. Skop-sko-prizrenski škof Herbut pa je v svojem govoru obujal spomine na nadškofova u-stvarjalna leta v Makedoniji
V	imenu redovnikov je go-
voril provincial sarajevske frančiškanske province p. A-loizij Ištuk, ki je čestital tudi ljubljanskemu nadškofu Šuštarju, s katerim se je že prej večkrat srečeval,, saj je v o-kviru jugoslovahske škofovske kohferencfe reševal z njim nekatera redovniška vprašanja.,.	,
Spregovoril je dalje še jezuit ;p. Polgar, blejski župnik Nace: Škoda, : v imenu gori-ških in tržaških Slovencev in Apostolstva šv. Cirila in Metoda pa dr. Angel Kosmač. Na kosilu so bili tudi zastopniki mestnih, republiških in zveznih organov.
Še isti večer je priredil no-voposvečeni nadškof Turk . v dvorani poleg stolnice Kristusa Kralja prijateljski sprejem za tiste, ki jih ni mogel povabiti na kosilo v hotelu Metropol. Med u d e 1 e ženei sprejema je bilo veliko tujih diplomatov in predstavnikov ljudske oblasti. Nekatera srečanja so bila nepozabna, saj je mogoče v jugoslovanski 'prestolnici srečati ljudi z vsega sveta.
Pri tem je pa bilo prav prijetno slišati slovensko govorico v najrazličnejših narečjih, istočasno pa zvedeti, da sogovornik že 15 in več let živi v popolnoma srbskem o-kolju. Tudi otroci slovenskih staršev v večini primerov govore slovensko. Nadškof Turk je bil prijeten gostitelj, saj se je domače pogovoril /. vsakim, obujal spomine na stara poznanstva in s sproščenim nasmehom vlival na vse strani pogum.
*
V	nedeljo, 27. aprila t. L, je imel škof Alojzij Turk svojo prvo pontifikalno mašo v stolnici Kristusa Kralja, ki pa je, kakor znano tistim, kateri poznajo Beograd, neprimerno manjša od cerkve' sv. Antona, kjer je bila v nedeljo, 20. aprila, Turkova škofovska posvečenjska slovesnost.
*
Dne 17. aprila 1.1. so jugoslovanski katoliški škofje zaključili svoje redno spomladansko zasedanje jugoslovanske škofovske konference, r.a kateri je bil novi ljubljanski nadškof Šuštar izvoljen za njenega podpredsednika. Posebej so se škcfje ob lej priložnosti spomnili tudi nenadne smrti nadškofa dr. J. Pogačnika, podpredsednika JŠK in visoko ocenili njegove zasluge. Toplo pa so v svoji sredi p o z d r avili njegovega naslednika dr. Alojzija Šuštarja in novega beograjskega nadškofa msgr. Alojzija Turka. ■ (Po “Družini”)
J. S.
LUDVIK ČEPON:
01> obisku v Rusiji
Vtisi in misli.
x.
Politični režimi gledajo na to, da se svojim ljudem prikažejo v najlepši luči. Presoditi, preveriti resničnost ah neresničnost sebi, to je režimu, sebično prikrojene slike tekočega položaja v deželi je navadnemu človeku, navadnemu državljanu teoretično vzeto sicer možno, a ; praktično vzeto nemogoče in'tako rekoč neobstoječe.
V	potvarjanju pričuj oče-slike položaja mora zato režim za vsak primer postopati vsaj do gotove mere previdno, a v potvarjanju zgodovine pa lahko šari skoro brez vsake nevarnosti, da bi navaden režimski podložnik potvorbo zasledil ali razkril.
V	kakršno koli slabo in temno zgodovinsko luč je sovjetski uradno ateistični režim postavil in postavlja vero in verstva, pa pusti vero vsaj, kot se ta izraža v umetnosti, pri miru. Ne priznati vpliva in vloge vere, verskih običajev na umetnost bi pač mejilo na čisto navaden verski ali protiverski fanatizem.
Biti pa obsojen ali obdolžen fanatizma, najsibo to verski ali protiverski ali kakršnekoli druge . vrste fanatizem, sr tako noben posameznik kakor tudi noben režim ne more in noče privoščiti.
Verski motivi v likovni umetnosti sovjetskega režima, kot smo videli, ne motijo. Ponosni in ljubosumni so Rusi na svoje ikone, ki jih skrbno čuvajo, da bi katera po nedovoljeni poti ne prišla v roke tujcu. Božje hrame zgodovinsko velike umetniške vrednosti ne samo pustijo pri miru, ampak jih tudi s skrbnostjo popravljajo in restavrirajo; to gre enako za krščanske bogoslužne stavbe kot enako za muslimanske.
Kako je pa v tem oziru z umetnostjo, ki'se izraža v leposlovju, v drami, operi, baletu? V klasični drami in operi je dovolj verskih motivov, verskih prizorov. V naslednjem je najprej nekaj zanimivih primerov iz mojega obiska opere v Rusiji.
Opere v ZSSR
V	Moskvi sem prisostvoval drugače ne tako znani ali popularni operi “Francesca da Rimini” italijanskega skladatelja Zandonai. Eden važnih prizoroVy v operi se dogaja v cerkvi —- seveda katoliški cerkvi v Italiji. Scenerija je bila tudi v tej moskovs.ki prireditvi spremenjena v čisto točno podobo notranjščine katoliške cerkve rimskega obreda: na glavnem oltarju mogočno razpelo s štirimi ogromnimi svečniki, tiste vrste, kot jih vidiš v rimskih bazilikah, ki so na oltarju ne, da bi jih prižigali, ampak so tam kot del celotnega umetniškega okrasja. V pogledu na oder sem se počutil, kot da bi bil v Rimu v baziliki Santa Maria Maggiore.
V	uzbekistanskem mestu Taškent je bil na našem večernem programu obisk operne predstave Verdi-jeve opere Tosca. Operna hiša stoji v sredini mesta na prostranem trgu z mogočnim vodnjakom v sredini.
Opera Tosca je meni izmed oper bližja in bolj pri srcu poleg drugega predvsem zato, ker se vsi trije akti odigravajo v Rimu, prvi v baziliki Sanct Andrea della Valle, drugi v Palazzo Farnese in tretji v Castel Sanct Angelo. V Rimu sem stanoval nasproti Palazzo Farnese in na poti k predavanjem sem se ustavljal v cerkvi Sanct Andrea della Valle.
Opera je bila peta seve ne v italijanščini, ampak v rušči-
ni. Kdo bi si mislil, da bom kdaj gledal opero Tosca tam daleč v azijski Rusiji, peto v ruščini!
Prvi akt se, kot rečeno, odigrava v cerkvi S. Andrea della Valle s prvo sceno v stranski kapeli, ki je od glavne cerkvene ladje predeljena z železno ograjo. Kakor scena zahteva, je tudi v tej ruski predstavi stal v kapeli kip Matere Božje. Mežnar, ki z omelom briše prah iz kipa, je bil oblečen v talar, kot se to zagre za mežnarja v rimskih cerkvah.
Ko mežnar tako z omelom v roki sam s seboj govori, brblja, poje, se naenkrat zasliši zvon, ki zvoni k molitvi angelskega češčenja. Mežnar potegne čepico z glave, v zadregi pokrije z njo steklenico vina, iz katere je srkal, poklekne in moli.
Napeto sem gledal, kako se bo v tem prizoru odrezal to “ruski mežnar”. Pokleknil je na obe koleni, se pobožno pokrižal po naše, po rimskem obredu in kar privzdignilo me da . mi ne bi ušel pritrjevalen da mi ne bi ušel prtrjevalen bravo, ko je v najlepše zgo-vorjeni latinščini molil — pel: “Angelus Domini nuntiavit Mariae ...”	'
Kakor igra zahteva,' se tu na oder pripodi tropa razposajenih ministrantov. “Ruski mežnar” se je tudi tu y igranju krasno odrezal. Spretno' je krotil, okoli podli, urejeval razigrano, 1 klepetavo mladež. Kar me je motilo, je bilo to, da ti ministranti niso bili fantiči — deški zbor —,ampak grupa opernih pevk, plesalk, ki jim ministranska obleka ni kaj posebno pristojala. Pa to sem jim nekako odpustil.
V	istem aktu se v sceni proti koncu odvije po sredi cerkve procesija v vsem liturgičnem pompu z ministranti, s križem na čelu, pevskim zborom, duhovščino, kanoniki, kardinalom. Tudi tega ruski režiserji niso izpustili, čeprav bi opustitev celotni zgodbi malo ali nič ne škodila.
V	Irkucku smo gledali originalno rusko opero “Princ Igor” skladatelja Borodina. Režija zahteva, da vojsko, ki koraka na' vojno polje, blagoslavlja škof. To je bilo v predstavi po vseh pravilih predve-deno. Seveda je tu škof nastopil kot pravoslavni vladika v krasni pravoslavni cerkveni opravi.
Da klasične leposlovne literature režim ni mogel očistiti verskih motivov, je jasno. Brez literarno teološko-filo-zofskega razmišljanja ne bilo ne pravega Gogolja, ne Dostojevskega in še manj Tolstoja, da omenimo samo nekatere. Da so pa literarne ustvaritve izza časa komunistične vlade bolj ali manj očiščene verskih motivov in verskega “mračnjaštva”, lahko pričakujemo. Če teh v modernih leposlovnih delih ne najdemo, pa v njih le ne manjka razpravljanja o etičnih problemih kot n. pr. v romanu “Mati” Maksima Gorki-ja.
V Leningradu
V	tej zvezi moram z vami deliti zanimivo literarno doživetje, majhno literarno odkritje, za svetovni literarni svet brez posebno izrednega pomena, a za nas Slovence vendar zanimivo. V Leningradu sem šel na cesto okrog četrte ali pete ure popoldne. V moje začudenje se je slika ulice — avenije — Nevski Prospekt od jutranjih ur zelo spremenila. Skoro po vsej dolžini avenije so bili na pločnikih postavljeni štanti, štanti ne sadja, sočivja, jedi ali sladkarij, ampak štanti, vse založeni s knjigami. Če hočeš priznati ali ne, drži, da ruski
človek ljubi knjigo.
Že poprej sem bral, da ni nič tako nenavadnega, da vi' diš mladega ruskega človeka na klopi v parku s knjig0 poezije v roki. O tem sem ss pozneje sam na svoje oči pre' pričal. Ta prizor v Leningrad0 je pa bil zame dodaten doka2 istega. — Sam sem začel bf' skati med knjigami. V svoje veliko začudenje sem zadel na knjigo z naslovom, seveda v cirilici,: “France Prešeren '' Izbranoe” — Državna izdaja leposlovne literature, Moskva 1955. Torej ruski prevod izbra' nih Prešernovih pesmi.
Knjigo sem takoj za naai denar kupil in jo kot zanimi'' spomin še hranim. Ali veste da je v to izdajo izbranih Pe' srni vključen neokrnjen son^ “Krst pri Savici”! Če se ena ali druga Prešernova pesek1 samo dotakne gotovega ve^' skega motiva, je pa vera v s0' netu “Krst pri Savici” goto'0 glavni motiv, in to ne sam0 vera na splošno, ampa^ krščanska vera, vse doli d° najmanjših odtenkov. Kot lab' ko vidimo, je uradna cenZUČ morala tukaj pogledati sko2 prste.
Bolj kot pri svojem prveF obisku v Rusiji sem tokra opazil, da so vodniki v mu2° jih in umetniških galerij3 kar dobro doma v poznanj11 svetopisemskih zgodb, ver skih in liturgičnih navad 111 izrazov zanje. V razstavi ik0’1 v Tretjakov! galeriji v MoskV1’ je vodnik kar dobro vedel, ^ jew zgodovini vsako posate0 Aid mesto imelo svojo posebn0 ikono Matere Božje — Bog0 rodice-kot za svojo patron0. Vodnik je tako govoril o gorodici mesta Vladimira, me sta Kazana, Kijeva, itd. Vedc je tudi, kaj je to Kristus PaI\ kreator, za kar, je rekel, R11'. rabijo izraz Spas (Spasič Rešenik).
V Leningradskem muzč Hermitage smo z vodnik011’ ustavili pred sliko svetopis61” skega Izgubljenega sina. nik, špecializiran za ogled žeja, se je najprej na dolg0 ^ široko razgovoril o zgodbi P gublj enega sina — vse pred0 go, se mi je zdelo.
Nalašč sem sunil svojega s° profesorja, ki se ■( katoUf1" šolah, in mu pošepetal:	^
si že kdaj slišal to “čud1^ storijo”. Pomenljivo se teij nasmehnil z: “Ja, zdi se mi, že nekje enkrat poprej”-pa je bila za naju in morda ^ za koga drugega prip°ve predolga in nepotrebna, sC^,| pa vendar moral priznati-je bilo za mladega rusk6^ vodnika lepo, da je evangel ^ zgodbo sploh poznal, če je ^ morda bilo tudi samo z3r‘nl njegove službe.
potnika vse skozi' šolal v
Morda bi pa bilo , in je v primeru ruskih obiskova
bil"
lc«v
r0'
muzeja, ki niso nikdar je imeli prilike slišati ali ite” evangelije, naštevanje teh podrobnosti svetopiseP15^, zgodbe ne samo zanimivo, 3 ^ pak za razumevanje slike tl‘ potrebno.
IZ NAŠIH VRST
Wickliffe, O. — Cenjen0 redništvo! Obnavljam nar(J, nino za Ameriško Dom0'11^ v znesku $28 in dodajate J. za tiskovni sklad, želim j obilo uspeha in napredka-lepimi pozdravi
Lojze Buri05
Johnstown, Pa. — OjteA Ijam naročnino za nadab ^
.dali”'
leto in prispevam $2 v tisk0
.sib1.
ni sklad. Sprejmite, prC,: lepe pozdrave od naročnic° Angela Firm3'1
Milwaukee, Wis. — Sp0, vani! Prilagam denarno
n3'
kaznico za enoletno naT0V „ no Ameriške Domovine, 4>" Ij za tiskovni sklad. Najie pozdrav vsem skupaj!
rbic
John Bate1-
KMERISKA rSOMOVma, MAY S, 1&50
Maks Simončič:
Izvlečki iz življenja DR. VALENTINA MERŠOLA
UVOD
Letos bo preteklo dolgih 35 let spomina na žalostni bratomorski politični zločin in obračun nad slovensko domobransko vojsko in civilnimi protikomunističnimi begunci.
To moje delo je življenjepis uspeha polnega in plodo-nosnega dela iz življenja našega poznanega in čislanega rojaka-Slovenca dr. Valentina Meršola st., katero je poklonjeno njemu v zahvalo za odločni in odločilni nastop, ki se je končal z uspehom za časa “Vetrinjske tragedije” v mesecu maju 1. 1945. Z njegovim posredovanjem pri feldmaršalu Alexandra se je zaustavilo nadaljnjo pošiljanje beguncev nazaj v Jugoslavijo.
Naš rojak pa ni bil samo voditelj in ■ zastopnik Slovencev v begunstvu, bil je tudi strasten in izvrsten hribolazec.
Naj ga kitica našega priljubljenega primorskega pesnika Simona Gregorčiča iz njegovih “Izbranih poezij” spomni na najlepšo in najbolj priljubljeno, težko dosegljivo “Planinsko rožo” na leta svobode, mladosti in lepote:
f Cvetlic prepoln je svet, a ni na njem krasne j še, ni meni je milejše, kot ta planinski cvet.
A zdaj mi v daljnem sveti oko po njej rosi;	^
\ ohrani Bog te v cveti',
\ planinska roža ti.
I.
Precejšnje število člankov je bilo že objavljenih o življenju našega rojaka dr. Meršola, danes pa hočem obnoviti nekaj pozabljenih in dodati še nekaj neobjavljenih, a zanimivih podatkov.
Gospod rojak je potomec Meršolovega rodu, kateri še sedaj živi v Lipnici, blizu mesta Radovljica na Gorenjskem in to preko 400 let. Domačini radi prestavijo pomen “radovljica”, kar po njihovem tolmačenju pomeni mesto “rade volje”. Dr. Meršoi je stoodstotni Slovenec, če ga označim v procentnem računanju, po krvi, po potomstvu, naravi, mišljenju in zavedno-i sti.
Rodil se je v železniški čuvajnici pri Sv. Ani blizu Radovljice 22. februarja 1894.
, Oče je bil železniški načelnik, mati pa Koblerjeva Ma-, rij a iz Globokega.
Po starosti je sedel na šesti družinski stopnji, vsega skupaj je bilo 9 otrok. Slovenci imamo za številčne družine kot je bila Meršolova, posebno pomembne besede: “Otrok je sreča in z njim pride v družino božji blagoslov ...” Poglejmo malo po imenih njegovih bratov in sestra. Prvi je bil Anton, sledila mu je Rezika in potem kar lepo po vrstnem redu:	Francelj,
Kati in kmalu za njo Micka, Tme, Jože, zopet Micka in kot zadnji se je rodil Janez.
Že ko se rodimo, nam je zapisano, da bomo morali u-n.reti, pa vendar je bela žena bila pri tej zavedni in globo-koverni družini večkrat gost in tako je malemu, komaj 6-mesečnemu Janezku pretrgala življenjsko niti Kmalu za njim je morala v prerani grob tudi sestrica, dveletna Micka.
Družino je smrt globoko prizadela in ko se je potem zopet rodila deklica, so jo krstili tudi za Micko tako, da je
Dr. Valentin Meršoi, v mladih letih.
povzela ime po svoji pokojni sestrici.
Ko pa je Micka odrasla, se j c poročila s posestnikom Jožetom Pogačnikom. Njen brat Anton je bil v avstrijski vojaški suknji, tudi železniški u-službenec in ranjen v železniški nesreči, ni pa nikdar popolnoma okreval po njej. Ta nesreča se je zgodila blizu romunske meje.
Sestra Rezika se je tudi ozirala po železniških kapah in res je poročila železniškega uslužbenca Karla Smrekarja. Skupno družinsko ognjišče sta si postavila v slovenskem glavnem mestu Ljubljani.
Francelj pa je bil - odprte glave, “brihtna buča” in zelo dober za učenje, zato so ga poslali v šole. (Pravzaprav so vsi Meršolovi otroci napravili štirirazrednico v Radovljici.) Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil Francelj že študent medicine, in razume se, tudi mobiliziran v avstrijsko armado. Leta 1914 je bil ubit pri mestu Lvov, v Galiciji. (Ameriška Domovina j c pred leti objavila roman ‘Galicija’, katerega je napisal moj pokojni oče Maks L Simončič po zapiskih, prineše-nih iz ruskega ujetništva in v katerih prikazuje vse grozote ir. trpljenja.)
Kati pa je gledala za čevljarskim mojstrom Lojzetom Nehletom in stopila z njim v zakonsko vez ter imela lepo življenje kasneje v Tržiču.
Njgn brat Jože je le sanjaril o zemlji, o božjem stvarjenju, naravi, o kmetijstvu in posestvu. Toda njegove želje je zopet prekrižala bela žena, to pot daleč od doma v vojaških vrstah, kjer se je Jože boril v avstrijski armadi na Poljskem pri mestu Lublinu in tam našel tudi zadnji počitek v tuji zemlji.
Dolgo roko je imela smrt' za to družino, ni prizanašala, odpuščala, odlašala in imela nobenega smisla za razumevanje!
Pojdimo sedaj nazaj v otroška leta, ko je mali Tinček drsal svoje hlače še po radovljiških šolskih klopeh. Nadarjen, brihten, je pač moral od doma v “višje šole”. Najprvo je videl znotraj Franc-Jože-fovo gimnazijo v Kranju, od tu pa je moral v knezoškofij-sko privatno gimnazijo sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je leta 1918 diplomiral z odliko.
Vojno avstrijsko komando vse to ni zanimalo, poklicali so ga pod’ orožje že leta 1914. Smrt njegovega brata Fran-celjna pa ga je toliko iztirila, da je postal popolnoma . brezbrižen, zanemarjal svoje vojaške dolžnosti in bil pravi upornik in nepokorjenec.
V začetnih dneh meseca februarja leta 1915 je Tine moral s svojim 6. bataljonom

::
::
;>
i:
]► j ► j > j * j >
< ► _
KOLEDAR
društvenih prireditev
J
J * J .
;! <► I ► j >
< t <>
MAJ
10.	— Dr. Novi dom št. 7 ADZ
priredi jurjevanje na izletniškem središču ADZ na Kniffin Rd. v Leroyu. Kot gositje sodelujejo pevci Korotana in Kresovi plesalci. Kulturni nastop ob 6.30 zvečer. Za ples po koncertu igra Alpski sekstet.
11.	— Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Pričetek ob 3. popoldne v šolski dvorani.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
16.	— Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer - SDD na 15335 Waterloo Road.
18. — Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldne, v Parku.
24.—Mladi harmonikarji priredijo koncert, ki bo združen z nastopom folklorne skupine Slo vensko-ameri-škega radio kluba (ŠARC)
r4M4*+*4***4++*******4**r*4*t*
na dolgo vojaško pot proti smeri Košice-Prešov, katera je vodila naravnost do ruskih bojnih črt. Občevalni u-radni jezik je bila nemščina, šele pri prelazu Dukla je čul prve češkoslovaške razgovore in slovansko besedo “Šetsko zabrali Moskvali (Moskovci — po naše Rusi — so že zasedli vse.”) Beseda je kasneje postala resnica tudi za Tinčka,, ko so ga ujeli in je postal vojni ujetnik.
Ruski komandi pa ni ostalo prikrito, da je medicinec in dobil je ukaz, da pomaga pri obvezovanju ranjencev. Ker pa nima človek samo prijatelje, se je moral sprijazniti z mislijo, da je imel zagrizenega sovražnika in sicer ruskega kozaka. Če bi še kaj dalje časa ostal na istem mestu, bi najbrže bil sam v resni nevarnosti za svoje o-sebno življenje, ker pa je bila vojska, zato so tudi vojake premikali iz enega kraja v drugi in to je rešilo Tinčka tega nevarnega položaja, ko sc je njegov oddelek premaknil iz prelaza Dukla v Jaslo.
Stotine kilometrov dolga in naporna pot za te pešake v dežju in snegu je prinesla med bataljone bolezni' in končno je tudi Meršoi obolel na influenci. Bil je izčrpan in preslab, da bi nadaljeval to težko pot kot pešak. Ddobil je dovoljenje, da je nadaljeval to vojaško turo na sanitetnem vlaku. Pot je peljala proti Minsku in bilo je ravno okoli Velike noči, ko so dospeli do ukrajinskega mesta Kijev.
Tam je bil zajet od Rusov tudi sedanji jugoslovanski komunistični predsednik Josip Broz Tito. (Imam shranjen pismeni podatek, ko sta se sedanji Tito — takratni Babič — in dr. Meršoi srečala leta 1928 v neki zagrebški bolnici in se je Tito predstavil z besedami: “Ja sam Babič .. .)
Takratni ruski Rdeči križ, ' katerega so oskrbovale žen-ske-bolničarke, je razdelil vsakemu ujetniku po dva velikonočna pirha in dodale še kos pogače. Za nameček pa je dobil vsak še kristjanski “poljub” s čestitko: “Hristos vaskrese” ali prestavljeno v naš jezik, “Kristus je vstal!”
(Dalje prihodnjič)
iz Chicaga. Koncert bo v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
25.	— Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije ter 35. obletnico Slovenske tragedije. Sv. maša bo pri Lurški Mariji na Chardon Rd. ob 11.30 dopoldne.
26.	— Spominska svečanost društva Triglav, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku. Pričetek ob 11. dopoldne.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov- in • civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Chicaga.
29.	— Piknik Misijonske
Znamkarske Akcije (MZA) na Slovenski pristavi.
JULIJ
18.—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi “cirkus” in piknik na SNPJ farmi na Heath Road. Začetek ob 2.30 popoldne.
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
20.	— Misijonski piknik s sv. mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne.
27.	— Piknik Slovenske šole
pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu na Slovenski pristavi.
AVGUST
3. — Ohijska Federacija K3-
KJ društev priredi piknik v parku sv. Jožefa na Willoughby Ilillsu, Ohio.
17.—Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana.
SEPTEMBER
7.	— Društvo S.P.KJB. Cleveland priredi vsakoletno romanje k Materi božji, v Frank, Ohio.
13. — Pevski zbor Fantje na
vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St.* 1 Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
21.	— Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
28.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za žabam igra Frank Sezon.
25.	—Ženski odsek Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. priredi večerjo v koris* Doma v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6. uri zvečer, večerja ob 7. zv.
28. — Ansambel “Galebi” in dekliški tercet “Mavrica” iz
Opčin pri Trstu priredita koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 3. popoldne. Po prireditvi domača zabava — igra ansambel “Galebi”.
OKTOBER
11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer.
18.	— Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob
6.30	zvečer.
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
NOVEMBER
8.	— Praznovanje 30-lctnice
društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer.
8.	— Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slov: narodnem domu na St. Clairju. Igra orkes? ter John Hutar “Just for You”.
9.	— Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do
1.30	popoldne.
29.—Mladinski pevski zbor,
Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road.
23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. ., , .
DECEMBER
14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št.
169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
------o-----
Tiskovni sklad A.D.
V tiskovni sklad Ameriške Domovine so od zadnjič darovali sledeči narodno zaved-
ni rojaki:
John Bambič, ........... 2.00
Milwaukee, Wis.
Tony Berkopec, ......... 2.00
Wickliffe, O.
Louis Babic............. 5.00
Toronto, Ont.
John Dejak, ............ 7.00
Mayfield Village, O.
Mrs. J. Čebulj, ........ 7.00
Cleveland, O.
Miss Marija Kovačič, .	7.00
Cleveland, O,
Frank Rupnik, .......... 2.00
Richmond Hts., O.
John Trček, ............ 2.00
Cleveland, O.
Anton Škerl, ..........$ 7.00
Chesterland, O.
John Fekete............. 5.00
Cleveland, O.
Prof. Milko Jeglič.....	2.00
South Bend, Ind.
Lucille M. Romih, ....	2.00
Cleveland, O.
Frank Brence, .......... 2.00
Rexdale, Ont.
Louis Kobal, ........... 7.00
Euclid, O.
Bernard Rozman, ....... 10.00
Joliet, 111., v spomin pok. očeta Antona Rozman
Mrs. Zalka Cimzar, ... 10.00 E. Brunswick, N.J.
Joseph Jalovec.......... 5.00
Richmond Hts., O.
Mrs. Mary Wolf Noggy, 3.00 Cleveland, O.
Mary Saurich, ......... 11.00
Cleveland, O.
Angela Pirman, ......... 2.00
Johnstown, Pa.
Alice in Al Bozic....... 5,00
Cleveland, O., v spomin pok. Mary Debevec
Louis Burjes, 	 Wickliffe, O.	.. 2.00
Franees Kovacic, .... Cleveland, O.	. 1.00
Daniel Postotnik	 Cleveland, O. Družini Benedik in	. 5.00
Kuhar, 	 Cleveland, O.	. 5.00
Neimenovani 		. 10.00
Jack Avčin, 	 Cleveland, O.	.	2.U0
Matt Križman, 	 Mentor, O.	., 10.00
Frances Macerol, .... Cleveland, O.	. 2.00
Ida Leben, 	 Cleveland, O.	. 7.00
John Horvat, 	 Montreal, Que.	. 2.00
John P. Makuc, 	 Oakland, Kal.	. 2.00
Anton Perušek, 	 Cleveland, O.	. 2.00
Dr. Marjan Erman,- ... Chicago, 111.	; 2.00
Frank Taucher,	....	...: 2.00.
Euclid, O.	
Helen M. Fonda, 	 Cleveland, O.	. 5.00
Ivan Horvat, 	 P airfield, Conn.	. 2.00
Helen Percic, 	 Richmond Hts., O.	. 2.00
Mrs. Maria Selak, 	 Girard, O.	. 10.00
Vsem darovalcem iskrena hvala! 	o		
Vesti iz Slovenije	
BREŽICE — Brežičani bo-	
do letos,- v dnevih od	13. do
15,‘ junija priredili 9. kongres	
Gasilske zveze Slovenije. V posebni paradi pričakujejo o-krog 7,000 udeležencev.
CELJE — V galeriji Turističnega društva v Celju so pred kratkim odprli razstavo j e d k a n ic slikarja Avgusta Seebacherja, ki je večji del svojega življenja preživel v Celju. Slikal pa je predvsem motive iz celjske staroveške in srednjeveške zgodovine. Slike so last celjskega pokrajinskega muzeja.
ČREŠNJEVCI — V okviru praznovanja kulturnega praznika so v Črešnjevcih člani Kulturnega društva “Peter Dajnko” pripravili srečanje pesnikov in pisateljev občine Gornja Radgona.
DRAMLJE — Večina od 220 učencev osnovne šole v Dramljah se je po končanih zimskih počitnicah vrnilo v novo šolo. Štiri učilnice za razredni pouk ter pet kabinetov bodo prav gotovo nudili boljše pogoje za učenje. Poleg nove šole za Dramelj čane gotovo pomeni veliko pridobitev tud novi otroški vrtec z dvema oddelkoma, ki bosta tudi pod streho nove zgradbe.
GODEŠIČI — Krajani Godešiča so dobili svoje glasilo. Poimenovali so ga ‘Dobrave’, saj naselje leži na robu Sorškega polja in za vasjo se razprostirajo njive in travniki, ki se imenujejo Dobrave. Naslovno stran prve številke je opremil domači slikar Franc Novinec.
GORJE — V Gorjah so dobili pri samopostrežni trgovini “Špecerije” javno telefonsko govorilnico, kar je bilo za prebivalce dolgoletna želja, saj v kraju ni drugje telefona kot na pošti, od koder pa je bilo mogoče telefonirati le v času obratovanja pošte.
GORNJA RADGONA — V obratu Gorenj e-Elrad iz Gornje Radgone že več let delu -je ženski pevski zbor, ki ga vodi znani radgonski pesnik Manko Golar. Poleg ženskega zbora je marljivo začel z vajami moški oktet orodjarjev tega podjetja.
HODOŠ — Prebivalci dvojezičnega območja iz Hodoša so odprli nov kulturni dom,
v katerem so uredili knjižnico, ki je bogato založena z madžarskimi i# slovenskimi knjigami, poleg pa je tudi čitalnica, ki se je lahko poslužujejo vedoželjni bralci.
KOBILJE — Krajevni odbor Rdečega križa Kobilje je pred kratkim pripravil v dvorani Zadružnega doma sprejem in pogostitev za okoli 100 starejših ljudi iz Kobiljega.
KOPER — V koprski občini bodo letos pospešeno urejali cestno omrežje. Večja posega sta predvidena v Ankaranu, kjer bodo nadaljevali dela na cesti proti Valdoltri. Najpomembnejše delo v samem Kopru pa je nadaljevanje gradnje semedelske vpadnice.
KRANJ — Gorenjska je zbrala doslej 53 milijonov dinarjev, mora pa jih še 8 za obnovo in posodobitev planinskega doma na Kredarici pod Triglavom.
Prijafel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 SL 361-421» IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call 881-0683 anytime. Estimates free.
;	_________________(x)
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Mcrrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, V/2 acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971
(X)
NAPRODAJ
Štiridružinska na 5901-03 Bonna Ave. Letni dohodek $3060. Ugodna cena.
Kličite 481-5438
(49,50,52,53)
HOUSE FOR SALE
Single home. Remodeled. 3 Bedrooms, iy2 baths, 3 car garage, 5801 Prosser Ave. Call 881-1172
(52-57)
LASTNIK PRODAJA
Zelo dobro ohranjen bungalow v Euclidu! Kličite 731-4054 po 3. uri popoldne.
(52-56)
OSKRBNIKA IŠČEMO '
Zakonski par. Slovenski dom na Holmes Ave. Pokličite go. Sophie Magayne na 943-0645.
(51-53)
JOE THE MOVER
Available at all times. Call 531-3751
(52-53)
Beautifully furnished 2 bedr. modern home for rent in Winter Haven, Fla. Available April 16, by month or year. For more information call 1-834-1206.
(52-56)
LOT FOR SALE
50x125, zoned for 2 family on Brazil Rd., $13,500. Call 531-0809.
(55,58,61,63)
Cleaning Woman Wanted
Good pay. Easy work. Easy hours. F’or downtown jewelry store. 4 mornings per week. 621-5745 ask for Eileen.
(53-55)
FOR It ENT
1 Bedroom suite, up. 2 I atn-ily. Completely redecorated. Grovewood area. Call 731-1860.
/
ammiška bGMčvmA,
MAY 5, 1980
KANONIK J, J. OMAN:
25 let med
clevelandskimi Slovenci
^ “Dobrodošel!” se je smejal ■ g. doktor in me ogledoval ka-. kor kakšno nenavadno bitje. Ko pa je zapazil moje začudenje, mi je brž vso zadevo ■ pojasnil:	“Veste, midva sva
bila malo v zadregi. Ker Vas že več let nisva videla, sva se bala, da bi Vas ne zgrešila. Končno sva se dogovorila, da bova gledala na kakšno veliko zimsko suknjo. In res sva Vas po tem Vašem kožuhu spoznala.”
“Kaj tukaj ljudje ne nosijo zimskih sukenj?” sem se odrezal nekam vznejevoljen, da-sta me na ta način spoznala.
“Seveda jih nosijo,” je brž poprijel g. doktor, “pa ne takih kožuhov kakor v Minnesoti. Tukaj so zime milejše.”
“To me pa veseli. Zima mi ni bila nikdar všeč. še nekaj takih novic mi povejta, pa bom zopet dobre volje in Vama bom odpustil, da sta se mi smejala.”
Vendar pa sem samo še enkrat pozneje oblekel tisti kožuh. To je bilo tisto leto, ko je meseca novembra pritisnila huda burja in je vse mesto zagrnila v dva čevlja debelo sneženo odejo. Klicali so me k bolniku. Sneg je tako gosto padal, da se ni nikamor videlo. Kakor lačni volkovi je tulil veter okrog vogalov. Vzel sem svoj mali kovček-, v katerem sem nosil vse potrebno za bolniške obiske in hitel ven v burjo, kjer sem se tako domače počutil kakor severni medved v polarnih krajih.
Nekaj let pozneje pa je prišel k meni slovenski siromak in prosil obleke. Skočil sem, takrat sem bil še bolj mlad, zato sem res lahko skočil, pod streho po kožuh in sem mu ga dal. Oba sva bila vesela, jaz, ker sem se iznebil kožuha, siromak pa, ker je dobil tako gorko suknjo.
Mesta Clevelanda pa tisti večer nisem nič videl. Noč je bila temna in sneg je sipal iz neba, kakor bi ga bil iz vreče stresal. Dr. Seliškar je imel svoj avto zunaj postaje; brž smo se vanj splazili in se odpeljali po cesti naprej. Kam? tega tedaj nisem vedel in mi tudi ni bilo mar, saj sem bil med svojimi znanci.
Med potjo proti Sv. Vidu sta mi pričela pripovedovati sledečo dogodbico:	“Ko sva
se peljala po St. Clair A ve. proti postaji, se je prizibal iz nekega saluna — St. Clair je bila pred 25 leti cesta salu-nov — neki tujec, ki se mu je videlo, da mu je pijača zlezla v glavo in noge.”
“To je popolnoma narav-«o”, je pristavil g. doktor,
“da človeku, ki ves dan pri bari, točilnici, stoji in pije, končno nekaj pijače tudi v noge zleze. Tako se je godilo tudi ubogemu tujcu, zato pa taka needinost in razpor v nogah. Leva noga je hotela na levo, desna na desno in u-bogi pijanček je na obeh straneh ceste iskal ravnovesja. Slednjič se je pa menda njemu samemu to krogovičenje zdelo smešno, zato je zavil na sredo ceste in sicer v trenutku, ko sva midva privozila mimo.”
“Ampak šofiral je dr. Seli-1 skar,” je brž popravil g. župnik Ponikvar.
“Da, jaz sem krmaril,” je potrdil g. doktor, “pa ne prehitro. Ce bi bil hitro vozil, bi imeli jutri pogreb. Tako pa ni bilo prehudo. Motor, kate-rega je tujec za hip tesno objel in poljubil, mu je le obleko raztrgal, njega pahnil
vstran, življenju pa prizanesel.”
“No sedaj smo pa doma,” je vzkliknil g. Ponikvar,, ko smo zavili iz St. Claira na stransko cesto.
“Kje je moj dom? Kje je župnišče?” sem radovedno povpraševal.
“Tistale hiša,” je odgovoril g. Ponikvar in kazal na leseno, skromno in za faro, kot je Sv. Vid, petkrat premajhno stavbo. Danes pa, ko to pišem in obnavljam stare spomine, me veseli, da morem faranom Sv. Vida čestitati radi lepe nove cerkve in radi lepega novega župnišča. G. župnik je nad 25 let gnezdil v nizkih in zaduhlih prostorih, zato je zaslužil kaj boljšega. Čast faranom, ki so mu zgradili župnišče, kakršnega ni med.Slovenci ne v starem kraju ne tu v Ameriki.
Ljudje večkrat povprašujejo, zakaj bi moralo biti župnišče tako prostorno. Navadno govore: saj g. župnik nima družine, sam je ali ima enega, kvečjemu dva kaplana.
Župnišče ni samo stanovanje. Župnišče mora imeti, četudi je majhna fara, vsaj čakalnico, uradno sobo in obed-nico, ki mora biti zadosti velika za vse slučaje, kot ob 40-urni pobožnosti in drugih prilikah, ko je treba več duhovnikov na pomoč poklicati. Če ima fara še kaplana, sta razen čakalnice in spalnice potrebna še dva uradna prostora, ker svojih osebnih zadev nihče ne obravnava rad vpričo drugih. Ena ali dve spalnici sta potrebni tudi za slučaj obiska.
Župnišče mora imeti tudi razne shrambe za knjige in za župnijski arhiv ali za shrambo zgodovinskih zanimivosti, ki se tičejo fare. Čim večja je župnija, tem večje mora biti tudi župnišče, da odgovarja vsem zahtevam. To omenjam zato, ker sem večkrat slišal govoriti: čemu tako prostorno župnišče?
Vstopili smo v župnišče in še nekoliko povasovali. G. Ponikvar in dr. Seliškar sta v hipu hotela poizvedeti o vseh minnesotskih znancih in prijateljih, ki so jima poslali pozdrave. Tudi za Ivana Zormana sem bil prinesel nekaj pozdravov, ki mu jih pa ^najbrž še do danes nisem izročil.	^
Takrat se nisva sešla, pozneje sem bil pa na to pozabil. Z Ivanom Zorinanom sva namreč bila nekaj časa skupaj v Zavodu sv. Janeza Krstnika. Prebil je nekoč velikonočne počitnice pri Sv. Štefanu, kjer se ga ljudje še danes spominjajo kot veleuma, ki zna izvrstno pritiskati na orgle. '
“Jutri boste maševali ob sedmih,” je končno rekel g. Ponikvar in s tem dal znamenje, da bo že čas iti k počitku.
“Lahko noč, pa dobro spite!”
“Hvala lepa! Želim enako. Spanja sem pa potreben, ker ga je bilo zadnje dve noči bolj malo.”
Razšli smo se. G. dr. Seliškar je krenil proti domu, midva z g. Ponikvarjem pa k počitku.
Prve noči v Clevelandu ne bom nikoli pozabil. Koliko časa me je spanec zibal, ne vem, vem pa, da so me vzbudili takile čudni vzkliki:	za
vraga, ti boš ... tri sto . .. pa te bom tako udaril, da boš ...
(Se nadaljuje)
SNetnica Društva sv, Alojzija št. 52 KSKi
Indianapolis, Indiana
CLEVELAND, Ohio. — Društvo sv. Alojzija št. 52 KSKJ, Indianapolis, Ind., je bilo ustanovljeno 6. maja 1900, bo torej kmalu dočakalo častitljivo starost 80 let. Zgodovina naših KS-E.J društev je nerazdružljivo povezana z zgodovino ameriških Slovencev in slovenskih župnij v Ameriki, saj je naša KSK Jednota najstarejša slovenska organizacija v ZDA.
Prvi Slovenci so se začeli naseljevati v Indianapolisu, Ind., okrog leta 1885. Torej ni trajalo dolgo, le nekaj let, da so organizirali svoje društvo in kmalu po tem tudi ustanovili svojo slovensko župnijo.
O zgodovini društva sv. Alojzija št. 52 KSKJ je odbor društva ob priliki velike slovesnosti srebrnega jubileja društva leta 1925 napisal to-le zanimivo kratko poročilo:
Bilo je leta 1900, ko so bili Slovenci v Indianapolisu še v malem številu naseljeni; a vendar so se zavzeli za to, da si dobijo duhovnika za velikonočno spoved. In res so naprosili za to takratnega župnika v Jolietu, 111., sedaj že pokojnega Rev. Frančiška Šušteršiča. Ta blagi gospod so se takoj zavzeli za nas Slovence ter so priporočali ustanovitev društva in ga priklopili h K.S.K. Jednoti. Že tedaj so blagopokojni Rev. Šušteršič omenjali, kako koristno je slovensko katoliško podporno društvo za podvig naselbine v splošnem in za dobrobit katoličanov. Da se pokojni Rev. Šušteršič pAso motili v tem oziru, nam je jasen dokaz, k,er naše društvo je bilo prvo v naselbini, ki se je zavzelo za ustanovitev slovenske župnije v Indianapolisu Ind,. Leta 1905, ko so nas obiskali tudi že pokojni Rev. John Kranjec, se je društvo zavzelo za to stvar. Njega se je naprosilo, da naj ukrene potrebne korake pri škofu za ustanovitev slovenske fare v našem mestu. Z Rev. Kranjcem smo bili vedno v stiku glede te zadeve. Ker pa Slovenci nismo imeli denarnih sredstev na razpolago, je bila tu največja podpora društva sv. Alojzija št. 52, K.S.K.J., ki je posodilo denar za nakup zemljišča za slovensko cerkev. To društvo je tudi vedno spodbujalo rojake za napredek slovenske župnije. Nova cerkev je bila dogotovljena leta 1906 pod vodstvom sedaj že pokojnega Rev. J. Lavriča in pozneje se je zgradilo še šolo in stanovanje za sestre, tako, da se danes (1925) ceni vse cerkveno imetje do $100.000. In še danes naša župnija povoljno napreduje, kljub raznim neprilikam in gonji slabega časopisja. To je torej dokaz, kako velike vrednosti so katoliška društva v naselbini.”
Ob proslavi srebrnega jubileja ustanovitve leta 1925 je društvo sv. Alojzija št. 52 KSKJ organiziralo tudi velik katoliški shod v Indianapolisu, na katerem so bili slavnostni govorniki vodilni Slovenci iz Clevelanda: Anton Grdina, msgr.
J. Oman in takratni urednik Glasila Ivan Zupan. Msgr. J. Oman je bil takrat glavni duhovni vodja K.S.K.J.
Takratni glavni tajnik KSKJ je na tej slovesnosti v svojem pozdravnem govoru izrazil te-le lepe misli, ki jih sedaj na žalost na naših prireditvah na slišimo več dosti:
je zbralo tukaj v vaši naselbini nekaj zavednih krščansko mislečih mož, ki so ustanovili prvo slovensko katoliško podporno društvo v tej naselbini. Pri ustanovitvi društva ni šlo za osebne časti, pač pa za dobrobit slovenskega naroda,”
Kot beremo v “Novicah iz Indianapolisa”, ki jih redno piše marljiva poročevalka društva sv. Alojzija št. 52, Zofi Barba-rich, se je v teh letih mnogo izpremenilo tudi v okolici slovenske fare sv. Trojice v Indianapolisu. Vendar še gojijo slovensko petje in se za praznike kot Velika noč in Božič pevci zberejo ter v tej stari slovenski župniji med sv. mašo še slovensko zapojo. Mnogo je še znanih družinskih imen v Indianapolisu ki jih najdemo med ustanovitelji društva sv. Alojzija št. 52 KSKJ.
\
Ob 80-letnici sedanjemu odboru in vsemu članstvu društva sv. Alojzija naše prisrčno čestitke!
Jože Melaher
Tornadi so nevarni za avtomobile
Smrtne žrtve influence
V novembru in decembru prejšnjega leta in v prvih mesecih tega leta je skoraj vso Ameriko zajela epidemija influence. Do konca lanskega leta je zaradi influenco in % njo povezano pljučnico umrlo čez S.OUO ljudi, po 1. januarju 1980 pa še 1.150, v prvih dveh tednih marca je umrlo zaradi influence še 200 ljudi.
Influenca je najbolj prizadela državi Pennsilvanija in Nebraska, v šestih državah jota bolezen prizadela same gotove pokrajine, v 18 državah pa se je influenca pojavila le tu in tam.
Približuje se nam čas tornadov, ki so ponekod že povzročili precejšnje razdejanje in tudi človeške žrtve. Oblasti dajejo od časa do časa navodila, kako ravnati v slučaju nevarnosti tornada.
Mnogi ljudje mislijo, da morejo v avtomobilu zbežati pred tornadom. To pa je dejansko zelo nevaren poskus, ki je bil že za marsikoga usoden. Nikdo namreč ne more predvidevati, v katero smer bo krenil vrtinec tornada.
Aprila lanskega leta so prebivalci Wichita Falls v Texasu prejeli svarilo pred tornadom pravočasno, predno je vihar udaril na naselbino, da bi imeli vsi dovolj časa se zavarovati. Mnogi so poskušali zbežati v avtomobilu. Zgodilo pa se je, ko je tornado udaril, je bilo 26 ljudi ubitih in 30 težko ranjenih, ker jih je vihar zalotil v avtomobilu. 77% prebivalcev je zapustilo svoje več ali manj varne hiše. Med tistimi, ki so ostali doma, je bilo razmeroma malo žrtev.
Zdravstvena skupina, ki študira učinke tofiladov, poroča v Science reviji, da je za ljudi, ki se ob času tornada nahajajo v motornih vozilih, nevarnost za hude poškodbe desetkrat večja kot za tiste, ki so doma. Vrtinec tornada, ki je
pred tornadom.
Druge javne zgradbe kot trgovine, restavracije, avtobusne postaje, so manj varne.
Zidane hiše so bolj varne kot lesene.
Nevarnost za težke poškodbe je za ljudi, ki so stari nad 60 let, mnogo večja kot za mlajše.
Oblasti v splošnem svetujejo, da ljudje v nevarnosti tornada poiščejo zavetje bolj v notranjosti zgradbe, ne blizu oken; v kletnih prostorih tudi nekje bolj v sredini in kjer -ni težkega pohištva nad glavo.
Tornadi čestokrat udarijo na kraje, kjer še nikdar niso doživeli hudega viharja. Zato so ljudje včasih brezbrižni, kadar slišijo napoved o nevarnosti tornada, kar povzroči več žrtev, če tornado res pridrvi nad naselbino. Zato resno upoštevajte svarila, kadar tornado divja v vaši bližini.
JLatmska in slovensU imena mesecev
I. Januar — Prosinec II. Februar — Svačan
III.	Marec — Sulec
IV.	April — Mali traven V. Maj — Veliki traven
VI. Junij — Rožnik VII. Julij — Mali srpan VIII. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kirnove* X. Oktober — Vinotok XI. November — Listopad XII. December — Gruden
v
1
NAROČNIKOM,
ki prejemajo list po pošti’ Datum nad vašim imenor pomeni, do kdaj je plačan: vaša naročnina; najprej me see, nato dan in leto. Pravo časno plačana naročnina j velika pomoč listu. Prosim<’ upoštevajte!
Tako, dragi moji rojaki, imamo tudi mi danes v svoji sre-	"f! '’“YT "YT'Tr
v tei naselbini moi„ ki	.......v.........,?„! 1.i	mllJ >" Je hudo Potoval ali
di in v tej naselbini može, ki so si postavili nepozaben spomenik. Može, ki se niso ustrašili dela in truda. Može, prave, poštene slovenske korenine, polni navdušenja za dobrobit svojega naroda. In ti možje so ustanovitelji društva sv. Alojzija št. 52 KSKJ. Pred 25 leti (sedaj 80 leti) ni bilo ravno lahko ustanavljati slovenska katoliška podporna društva. Vendar se
uničil 3.000 hiš ter ubil 47 ljudi, je od teh ubil samo pet oseb, ki so iskale zavetja doma.
Apartment! in enostano-vanjske hiše so najbolj varni
CICH0CKI LEGAL CLINIC
ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942
“Legal Services at Reasonable Rates” SAVE
NOVICE- i vsega sveta
NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite Je sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinala v hiio
Ameriška Domovina
Povejte lo sosedu, ki le ni naročen nanjo
Za vsakovrstna tiskarska dela
■e priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
5117 St. Clair Avenue
i	'	■
Cleveland 3, Ohio
tel. HE 1-0628
" j '
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve-oKrožmce. sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice
Najlepla izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE