Celjski tednik CELJE. 14. AVGUSTA 1959 Leto X., štev. 32 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE »CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg "i — poštni predal 16 — telefon uredništva 24-2'i, uprave in oglasnega oddelka 25-23 — tekoča račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna na- ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo Ob 15-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline Zgornja Savinjska dolina pro- slavlja petnajsto obletnico svoje esvoboditve. Ta dogodeii bo letos združen s proslavo praznika občine Mozirje; vse proslave skupaj pa bo- do posvečene jubilejnemu letu Zve- ze komunistov Jugoslavije in SKOJ. Glavne prireditve bodo na Ljub- nem ob Savinji. Začele se bodo v soboto, 15. in nadaljevale ter kon- čale v nedeljo, 16. avgusta. Da bi proslave dosegle največji uspeh, so v priprave zajete vse družbene in politične organizacije mozirske občine; težišče vseh na- log pa je prevzela krajevna organi- zacija Zveze borcev na Ljubnem ob Savinji. Tako bodo tu uredili zbo- roval ni prostor v tako imenovanem Vrbju, ki bo pozneje služil za cam- ping. Ob njem bodo domačini, zla- sti pa člani ljubenskega turističnega društva, uredili še kopališče. Poleg del na zborovalnem prosto- ru, se prebivalci Ljubnega na pro- slavo pripravlj"ajo tudi z urejanjern pročelij, s čiščenjem okolij hiš, vrtov in podobno. Navzlic tej pri- zadevnosti, pa vse rane na hišah, ki so ostale po napadu na Ljubno pred petnajstimi leti, še vedno ne bodo odstranjene. Proslava na Ljubnem bo trajala dva dni. Začela se bo v soboto, ju- tri, 15. avgusta, z odkritjem spo- minske plošče v Radmirju, na kraju, kjer je padlo večje število borcev narodnoosvobodilne vojske. Zvečer pa bo v prosvetnem domu kulturni nastop. Bolj pisan in bogat je spo- red prireditev v nedeljo, ko se bo po »napadu« na Ljubno ter spre- jemu gostov in povorki začelo ob deseti uri veliko politično zborova- nje, na katerem bo govoril dr. Aleš Bebler. Ob tej priložnosti Jbodo raz- vili tudi zastavo krajevne organiza- cije Zveze borcev na Ljubnem. Za govor tov. Beblerja vlada že sedaj veliko zanimanje, saj je znano, da je tov. Bebler prišel pred petnajsti- mi leti v Zgornjo Savinjsko dolino kot sekretar Pokrajinskega komite- ja KPJ z nalogo, da pripravi akcijo za njeno osvoboditev. Po govoru bo nastopilo nad sto pevcev iz vseh krajev mozirske ob- čine; zaigrala pa bo tudi godba na pihala Svobode-Center iz Trbovelj. Drugi del slavnostnega programa bodo izpopolnili člani Partizana, nadalje strelci itd. S. P. PRED POMEMBNO AKCIJO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Stalno spremljanje proizvodnje in politike nagrajevanja Sindikalne organizacije, zlasti pa višji sindikalni forumi, kot občinski, okrajni in republiški svet se te dni pripravljajo na za- četek ekonomskega spremljanja nekaterih dogajanj v gospodar- skih organizacijah. Zato smo obiskali predsednika Okrajnega sindikalnega sveta v Celju, tov. JOŽETA JOŠTA in ga prosili, da nam odgovori na nekatera vprašanja. Ko smo ga vprašali, za kakšno akcijo sploh gre in katere cilje z njo zasledujejo, je povedal, da je dal republiški svet Zveze sindika- tov Slovenije pobudo za stalno spremljanje nekaterih ekonomskih dogajanj v gospodarskih organiza- cijah. Tako bodo na območju celj- skega okraja spremljali skozi vse leto 74 gospodarskih organizacij, večjih in manjših, iz vseh panog de- javnosti. Pri tem ocenjevanju bo so- delovalo vseh osem občinskih sindi- kalnih svetov, nadalje okrajni sindi- kalni svet, ki bo bdel nad 16 pod- jetji in končno še republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, ki bo spremljal 9 gospodarskih organiza- cij z območja celjskega okraja. Vsi ti sindikalni forumi — pozneje brž- kone tudi upravni organi — bodo predvsem zasledovali izpolnjevanje proizvodnih programov v podjetjih in nadalje politiko nagrajevanja. Konkretno bo ta akcija izvedena tako, da bodo za to določene gospo- darske organizacije poslale sindi- kalnim forumom že do 15. t. m. iz- polnjene obrazce, ki jih je izdelal gospodarski odbor pri republiškem sindikalnem svetu. Prvi podatki bo- do zajeli izpolnjevanje proizvodnih programov in izvajanje tarifne po- litike v prvem polletju letošnjega leta. Pozneje bodo kolektivi izpol- njevali, oziroma dajali enake po- datke za tretje in četrto tromesečje. Komisije za gospodarstvo pri sin- dikalnih forumih, v celjskem okraju pri vseh občinskih sindikalnih sve- tih in pri Okrajnem sindikalnem svetu, bodo na osnovi tako zbranih podatkov o gibanju proizvodnosti in politiki nagrajevanja, analizirale vsako podjetje zase in tako dobile pregled nad najvažnejšim dogaja- njem v kolektivu in s tem na celot- nem področju. Pri vsem tem bodo največjo pozornost posvetile giba- nju proizvodnje in vplivom, ki jih ima nagrajevanje na proizvodnost itd. S pomočjo tako dobljenih analiz bodo ugotavljali morebitne napake in pomanjkljivosti ter nanje opozar- jali delovne kolektive. Sporazumno s kolektivi pa naj bi bili izvršeni tudi popravki, v kolikor bi bili po- trebni. Sicer pa so že dosedanje iz- kušnje pri izvajanju novega načina nagrajevanja v gospodarskih orga- nizacijah tu in tam potrdile upravi- čenost do manjših sprememb v ta- rifni politiki, oziroma v politiki na- grajevanja sploh. Zato bo spremlja- nje takih dogajanj znotraj delovnih kolektivov koristilo predvsem njim samim, saj bodo tako v prvi vrsti kolektivi prišli do koristnih in po- trebnih ugotovitev glede proizvod- nje in nagrajevanja. Hvaležna je ugotovitev, da so ko- lektivi z velikim razumevanjem sprejeli akcijo sindikalnih forumov, saj so spoznali, da je namenjena predvsem njim. M. B. PRED SEZONO OBIRANJA HMELJA Obelo se rekorden pridelek savinjshega goidinga Zadnje priprave za obiranje hme- lja gredo h koncu. Kot vse kaže. so si hmeljarji letos, bolj kot kdajkoU prej, zagotovili zadostno število obiralcev. Zanje je tudi v času od 10. avgusta do 10. septembra ure- jen 25 % popust na železnici. Prvi obiralci bodo prišli že v nedeljo, ostali pa v naslednjih dneh. Kjer je hmelj že dozorel, bodo s trgatvijo začeli v ponedeljek in torek. Ña splošno pa bo Savinjska dolina za- živela od okoli 20. avgusta naprej. Zadnji čas se je na nekaterih ob- močjih, kot v Ljubečni, Vojniku, Prekopi itd. pojavila peronospora, ki je v tem času dozorevanja zelo nevarna. To so sicer prvi znaki, to- da navzlic temu so storjeni vsi ukre- pi za takojšnjo škropljenje in za očuvanje kvalitete. Kar tiče kvalitete letošnjega pri- delka, so znaki izredno zadovoljivi. Savinjski hmeljarji pričakujejo oko- li 85 odstotkov pridelka prve in dru- ge kakovostne stopnje, to pomeni hmelja, ki pride v poštev za izvoz. Po vseh znakih sodeč, bo tudi koli- činski pridelek večji, kot so kazala predvidevanja ob sklepanju koope- racijskih pogodb. Računajo na 3.200 ton hmelja, kar bi pomenilo, da bo dosežen rekord v zgodovini savinj- skega goidinga. Borba za kvaliteto pridelka je ostra. Prav zaradi tega je tudi po- slovna zveza opozorila hmeljarje, da posvetijo največ pozornosti obi- ranju hmelja, ki bi pokvaril tretjo in četrto kvalitetno stopnjo. Da bi se kaj takega ne zgodilo, bo povečana skrb pri prevzemanju blaga. Sicer pa se zna zgoditi, da bo tak hmelj obležal v skladišču. Iz razgovora z upravnikom po- slovne zveze v Žalcu, tovarišem K- Kačem smo zvedeli, da bo precej te- žav s skladiščenjem hmelja'. Zato naj bi si proizvajalci preskrbeli tu- di zasilna skladišča, da bi hmelj spravili do prevzema. Zaradi večje količinske proizvodnje, bo tudi pre- vzem hmelja trajal nekoliko dlje, kot običajno; računajo, da do konca letošnjega leta. In še ena novica — letos bodo prvič pri nas preizkusili stroj za obi- ranje hmelja. Gre za stroj belgijske izdelave, ki ga v nekaterih drugih državah s pridom uporabljajo; se- veda tam, kjer je delovna sila pre- draga. Kako bo pri nas, bomo šele videli. ' Te dni bo Savinjska dolina dobila svoj značilen življenjski utrip. Na 2.800 hektarjev hmeljskih površin, od tega 150 ha prvoletnih nasadov, bo prišlo okoli 20.000 obiralcev. Ce pa računamo še domačine, potem bo pri obiranju letošnjega pridelka ze- lenega zlata sodelovalo okoli 35.000 ljudi. Želimo lepo vreme in dober pride- lek. Pred dvobojem mladinskih reprezentanc Jugoslavije in Italije v nedeljo, 16. avgusta popoldne bo na stadionu Borisa Kidriča v Celju meddržavno srečanje mladin- skih reprezentanc (samo moški) Jugoslavije in Italije v atletiki. To bo prireditev, ki po vsej pravici za- služi največ pozornosti, saj se bodo na startu pojavili atleti, ki spadajo že v sam vrh evropske elite. To še posebej velja za tekače na kratke proge, nadalje za metalce kopja, za skakalce v višino, daljino itd. Samo nekaj primerov: Meneguzzi v teku na 100 m 10.6 sek., Cerutti 10.7, Faccani v kopju 62.22 m, Boschini v kladivu 57.23, Tauro v višino 196 in Frati v isti disciplini 194 cm. Ca- nova v skoku v daljino 7.57 m itd. Tudi jugoslovanska reprezentan- ca je skrbno pripravljena. V njej bosta dva Celjana, in sicer Naraks ter Kač. Ljubitelji atletike — vabljeni! Lepa perspektiva Tovarne perila v Celju Po zadnjih razgovorih, ki so jih imeli predstavniki Tovarne perila »Toper« v Celju z najodgovornejši- mi činitelji gospodarskega življenja, se temu kolektivu odpira lepa per- spektiva. Tako je odločeno, da bo tovarna ostala na mestu, kjer dela že zdaj, to je ob Teharski cesti. Zra- ven tega so se začeli pripravljati na izdelavo načrta za rekonstrukci- jo, oziroma razširitev objekta. Po tem načrtu naj bi tu koncentrirali vse obrate, ki zdaj poslujejo na Ma- riborski in Cankarjevi ulici in zra- ven tega povečali oddelek za izdela- vo moških srajc. -an VREME V NASLEDNJIH DNEH Približno do 17. avgusta nestal- no s pogostimi padavinami. V na- daljnjem poteku bo prevladovalo le- po vreme. Ponovno večje padavine pričakujemo okoli 24. avgusta. Novo imenovanja Na zadnji seji Okrajnega ljudske- ga odbora v Celju so na predlog pristojne komisije potrdili tudi ne- kaj personalnih sprememb na od- govornih mestih pri ljudskem odbo- ru celjskega okraja. Tako je bil za novega tajnika imenovan tov. Stane Šelih, za direktorja Zavoda za go- spodarsko planiranje pa tov. Lojze Cukala. -an Tone Delak - novi predsednik žaiske občine Dosedanji predsednik Ivan Rančigaj je zaradi bolezni odstopil •v torek.dopoldne je bila najprej ločena seja občinskega zbora, za- tem pa skupna seja obeh zborov ob- činskega ljudskega odbora 2alec. Na ločeni seji so potrdili mandat novoizvoljenega odbornika Toneta Delaka, ki je bil izvoljen pri nado- mestnih volitvah, v nedeljo 2. t. m. v Gotovljah. Po zaprisegi je bila seja občinskega zbora končana. CTnevni red skupne seje obeh zbo- rov je bil zelo bogat, saj je razen gospodarskih in imovinsko pravnih poslov ter poročila komisije za vo- litve in imenovanja obsegal še po- ročila treh svetov, in sicer sveta za kmetijstvo, ki ga je podal Karel Kač, sveta za družbeni plan in fi- nance, o katerem je govoril Mirko Zupane in nazadnje sveta za sploš- ne in notranje zadeve, ki ga je imel Drago Antloga. Čeprav bomo o pro- blematiki teh svetov poročali.v na- slednji številki našega lista, pa je vendable prav, če že danes zapiše- mo, da je bila razprava o vseh teh vprašanjih nadvse zanimiva in ak- tualna. Kakor o problemih hmeljar- stva in zlasti še živinoreje, tako so odborniki živo posegli tudi v raz- pravo o izpolnjevanju občinskega proračuna ter o nujni zgraditvi no- vega upravnega središča v Žalcu, oziroma poslopja, v katerem bi na- šel svoje prostore ljudski odbor ter še nekatere druge ustanove. V zaključnem delu zasedanja je bilo na vrsti poročilo komisije za volitve in imenovanje. In v tem po- glavju tudi volitve novega predsed- nika občinskega ljudskega odbora v Žalcu. Preden je bil izrečen ka- kršen koli predlog, je spregovoril podpredsednik ljudskega odbora Al- bin Rehar, ki je med drugim dejal, da ga je dosedanji predsednik Ivan Rančigaj prosil, da naj na zaseda- nju obeh zborov v njegovem imenu prosi za razrešitev predsedniških dolžnosti. Ta svoj sklep je tov. Ran- čigaj posredno utemeljil z bolezni- jo, zaradi katere že več mesecev ne dela kot predsednik občine. Ljudski odborniki so to odločitev tov. Ran- čigaja sprejeli in ga razrešili pred- sedniških odgovornosti. Ne glede na to, pa bo tov. Rančigaj ostal od- bornik občinskega ljudskega odbora in poslanec republiškega zbora Ljudske skupščine Slovenije. Hkra- ti s to razrešitvijo, so se odborniki soglasno strinjali, da je treba dati dosedanjemu predsedniku Ivanu Rančigaju primerno zahvalo in pri- znanje za plodno delo, ki ga je opravljal na najbolj odgovornem mestu ljudskega odbora žalske ob- čine. Po tem sklepu je tov. Edmund Božiček v imenu petih odbornikov predlagal za novega predsednika to- variša Toneta Delaka, direktorja podružnice Komunalne banke v Žal- cu. Po sprejemu tega predloga je spregovoril novoizvoljeni predsed- nik, ki se je najprej zahvalil za za- upanje ter istočasno pozval vse od- bornike na tesno in prisrčno sode- lovanje pri upravljanju žalske ob- čine, kajti le s skupnim delom, je zaključil tov. Delak, bomo dosegli zaželene uspehe. -mb Čeprav nas zadnji čas pogosto obiskujejo plohe in nevihte, pa je ko- panje v Savinji, v lepih in toplih dnevih, prav prijetno. To nam kaže tudi naša slika Občinski ljudski odbor in Občinski odbor Zveze borcev Mozirje vabita na proslavo 15-letnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline združeno s proslavo občinskega praznika in na čast 40- letnice KPJ in SKOJ V LJUBNEM OB SAVINJI Spored prireditev: Sobota. 15. avgusta: 17.00 Odkritje spominske plošče v Radmirju. 20.00 Kulturni nastop v prosvetnem domu na Ljubnem. Nedelja, 16. avgusta: 4.00 Napad in obramba Ljubnega. 9.00 Sprejem gostov pri mostu in odhod povorke na zborovalni prostor. 10.00 Slavnostno zborovanje z razvitjem prapora krajevne orga- nizacije Zveze borcev na Ljubnem. Slavnostni govor — dr. Aleš Bebler. Nastop združenih pevskih zborov mozirske občine s sode- lovanjem godbe na pihala Svobode-Center iz Trbovelj. Nastop Partizana. Strelsko tekmovanje. Po sporedu partizansko rajanje ob bistri Savinji. CELJSKI TEDNIK štev. 32 — 14. avgusta V analizah odkrivaio možnosti za razširitev in uvajanje nove proizvodnje PRVI USPEHI ZAVODA ZÄ NAPREDEK GOSPODARSTVA Navzlic kratkemu, komaj dobremu polletnemu poslovanju, je Zavod za napredek gospodarstva v Celju že trdno stopil na lastne noge in upra- vičil svoj obstoj. Ta ugotovitev je vredna največje pozornosti tembolj ker je znano, da Zavodu še vedno primanjkuje stalnih uslužbencev- strokovnjakov, da nima urejenih prostorov, da še ni rešeno vprašanje osnovnih in zlasti obratnih sredstev in podobno. Razumljivo je, da so se vse te težave ob večanju obsega dela stopnjevale in da predstavljajo tudi danes problem, ki terja nujno rešitev. Delovni načrt Zavoda, ki ga je potrdil tudi zbor proizvajalcev OLO Celje, je zelo široko zasnovan in sega od gospodarskih nalog, ki so začrtane v perspektivnem planu okraja in občin, pa vse tja do na- črtov za daljša obdobja. Sicer pa se to delo kaže v stalnem delova- nju Zavoda pri izpolnjevanju go- spodarskih nalog perspektivnega in tekočih planov ter nadalje v izva- janju najrazličnejših storitev in uslug. V okviru prvega dela progra- ma se poslovanje Zavoda razvija v dveh glavnih smereh in sicer v stal- nem zasledovanju pokazateljev gi- banja ekonomske in tržne produk- tivnosti, nadalje v gibanju uvoza izvoza in investicij in drugič y iz- vajanju nalog po družbenih načrtih, to je v uveljavljanju neposrednega odnosa Zavoda do gospodarskega življenja v okraju. Medtem, ko se Zavod pri izvajanju prve naloge, to je pri stalnem zasledovanju pokaza- teljev ekonomske in tržne produk- tivnosti še ni uveljavil in to zaradi pomanjkanja prostorov in finančnih sredstev za zaposlitev uslužbenca, ki bi to delo opravljal, pa je dose- gel že zadovoljive uspehe pri se- stavljanju gospodarskih analiz, štu- dij in elaboratov za reorganizacije posameznih industrijskih vej, za re- konstrukcije nekaterih podjetij in za uvajanje novih industrijskih proiz- vodov. Pri proučevanju teh zadev je Zavod v mnogih primerih naletel na takšno problematiko, ki bo v po- znejši analizi zahtevala določene ukrepe, oziroma celo usmerjanje po- sameznih podjetij in ustanavljanje novih. V prvih mesecih ibstoja je Zavod posvetil največ skrbi in dela študiji o preskrbi mesta Celja s plinom in to s posebnim ozirom na perspek- tivni razvoj celjske industrije in na predvideno uplinjenje velenjskega lignita. Delo na tem študijskem ela- boratu je odkrilo vrsto novih pro- blemov, kot uplinjenje velenjskega lignita, nadalje problem centralne toplarne v Celju in nazadnje pro- blem okoli rekonstrukcije Tovarne emajlirane posode in Cinkarne. Se- veda še sam program in njegovo postopno reševanje in pozneje iz- gradnja daljinskega cevovoda ne rešujejo problema oskrbe s plinom, dokler ne bo stekla gazifikacija ve- lenjskega lignita v vsej planirani obliki. Zanimivo je, da so tudi izdelave investicijskih programov za posa- mezna podjetja odpirale velike raz- vojne možnosti gospodarskih pa- nog. Tako se je v zvezi z graditelj- stvom odprl problem apna, nadalje v zvezi z lesno industrijo velike možnosti za izkoriščanje odpadkov za izdelavo ivernih plošč itd. Med izdelavo investicijskega načrta za papirnico v Višnji vasi so se poka- zale možnosti za proizvodnjo zidnih tapet, pri proučevanju tovarn usnja pa izkoriščanje odpadkov za proiz- vodnjo kleja in kemično čiste žela- tine. Skratka, ti in podobni primeri so pokazali, kako hvaležno vlogo ima Zavod pri študijskem delu, ozi- roma pri sestavljanju določenih pro- gramov. Tudi drugo poglavje dela, to je poslovanje z drugo osebo v izvaja- nju storitev in uslug, je rodilo lepe rezultate. Tako je Zavod že v še- stih mesecih izdelal 54 elaboratov, nadalje pripravil en tečaj o infor- macijah PIV metod, vodil seminar za uvedbo trenažnega centra itd. Pri svojem delu je Zavod v stalni povezavi z zbornicami, bankami in ljudskimi odbori. Prvo nezaupanje s strani gospodarskih organizacij je tudi splahnelo. Zavod je na vseh področjih dosegel solidno afirmaci- jo ne samo glede kvalitete izdelanih elaboratov, temveč tudi glede cen vseh storitev, saj so neprimerno niž- je od cen sorodnih Zavodov v dru- gih mestih, .........M, B- Planinski dom na Bohorju. BESEDA VOLJENIH ORGANOV Izboljšanje kmetijstva IZr^ (Razgovor s sekretarjem Občinskega komiteja ZKS Mozirje tovarišem F. Pajkom) Izboljšanje in povečanje kmetij- ske proizvodnje, razširitev proiz- vodnih odnosov med zadružnimi or- ganizacijami in kmetovalci... niso naloge, ki zadevajo samo kmetij- ske zadružne organizacije, temveč prav tako in predvsem vse politič- ne. Zato smo imeli, je v razgovoru dejal sekretar Občinskega komiteja ZKS v Mozirju Franjo Pajk, tudi občinsko konferenco s predstavniki vseh političnih organizacij, zastop- niki zadrug, člani Poslovne zveze, ljudskega odbora, komiteja itd., na kateri smo se po uvodnih besedah predsednika Okrajne zadružne zve- ze v Celju Franca Lubeja in izva- janju zastopnika domače Poslovne zveze o konkretnem akcijskem pro- gramu, temeljito pogovorili o vseh' nalogah, ki stojijo pred nami. Na konferenci je bilo 76 tovarišev, kar je vsekakor lepo število. Glavni zaključki naše konference so se nanašali na poživljeno delo vseh političnih organizacij na vasi, na večjo aktivnost kmetijskih za- drug in njihovih svetov pri tolma- čenju nalog za zboljšanje in pove- čanje kmetijske proizvodnje ter za razširitev kooperativnih odnosov. Prav posebna skrb pa bo veljala ti- stim kmetovalcem, ki so doslej te odnose gledali z določeno zadrža- nostjo. Zato bodo odbori Sociali- stične zveze sklicevali po vaseh in krajih sestanke, na katerih se bodo podrobno pogovorili o vseh nalo- gah, ki jih predvideva akcijski pro- gram. Pri vsem tem bomo dali kmetij- skim zadrugam in zadružnim sve- tom poseben poudarek, saj gre na koncu koncev za njihovo soodgo- vornost v tej akciji. Zato pričaku- jemo, da bodo člani teh organov prvi, ki bodo sklenili proizvodne od- nose z zadružnimi organizacijami. Mimo vsega tega smo se na tej konferenci zedinili, da naj bodo do 17. avgusta izredne seje zadružnih svetov, na katerih bodo razpravljali o načrtu za proizvodno sodelovanje in o vključitvi kmetovalcev v te od- nose. Posvetovanje pa je opozorilo tudi na to, da bodo morale kmetijske za- druge in zadružni sveti bolj kot kdajkoli prej iskati pri uresničeva- nju teh nalog podporo in pomoč ne samo pri vseh političnih organiza- cijah, temveč, da se bodo morali na- sloniti tudi na vse državljane. Zna- čilno je, da so to nujnost v razpra- vi podprli prav vsi zastopniki kme- tijskih zadrug. Po načrtu, ki ga je sprejela Po- slovna zveza naj bi kooperativni proizvodni odnosi v letu 1959-60 za- jeli 70 ha izbrane vrste pšenice, 200 hektarov krompirja, 10 hektarov ri- beza, vse površine pod hmeljem, na- dalje vzrejo in pitanje 712.000 kg goveje živine in vzrejo 1800 koma- dov mesnatih prašičev. Pri uresničevanju tega načrta bo treba prelomiti z dosedanjo prakso razdrobljene proizvodnje v kmetij- stvu in preiti na specializirano in s tem na blagovno proizvodnjo. Istočasno z razpravo o kmetijskih problemih, pa se bo te dni vodila še agitacija za čim večjo udeležbo na proslavi na Ljubnem, v nedeljo. 16. t. m. In končno začele so se tu- di priprave na festival kmečke mla- dine, ki bo v nedeljo, 30. t. m. v Re- čici ob Savinji. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo mladih ljudi je pre- vzel naš občinski komite Zveze ko- munistov, pobudo zanjo pa je dala Okrajna zadružna zveza. Računamo da se bo tu zbralo okoli 4(100 mla- dincev in mladink z vseh območij celjskega okraja. M. B. ČITAJTE i СЕТЈЖ! TEDNIK V zadnjem tednu po domovini Petek, 7. avgusta NAŠI VAGONI V TUJINI. Tovarna va- gonov v Kraljevu je že doslej izvažala v Burmo, Turčijo in Sovjetsko zvezo, po novih pogodbah pa bo dobavljala va- gone še ZAR, Vzhodni Nemčiji in Mad- žarski. Sobota, 8. avgusta ZBRANA DELA PREDSEDNIKA TITA. V okviru proslav 40-letnice KPJ bo za- grebška založba »Naprijed« izdala Tse dosedanje govore in članke maršala Tita v dvanajstih knjigah. Nedelja, 9. avgusta NA MALI PLANINI je bilo zborovanje mladine iz Kamnika in Ljubljane. V po- častitev pete državne konference SKOJ 1939. leta so odkrili tudi spominsko plo- ščo. EDVARD KARDELJ je obiskal Go- renjski sejem. Z njim sta bila tudi pred- sednik Zvezne ljudske skupščine Peter Stambolič ter podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunovič. Ponedeljek, 10. avgusta IZREDNA TURISTIČNA SEZONA. Po podatkih kaže, da je naval tujih in do- mačih turistov v obmorske kraje izredno velik. Prav tako so skoraj povsem za- sedeni ostali turistični kraji. DOBER ZAKLJUČEK. Ta dan sta bila zaključena Mariborski teden in Gorenj- ski sejem. Prvega si je ogledalo blizu 150.000 ljudi, drugega pa nad 60.000. Torek, 11. avgusta NACRT NOVE UREDBE o svetih po- trošnikov bodo bržkone obravnavali že na enih prihodnjih sej Zveznega izvr- šnega sveta. Po tem osnutku naj bi sve- te potrošnikov ustanavljali pri stano- vanjskih skupnostih. Sreda, 12. avgusta FESTIVAL graditeljev avtomobilske ceste po vsej trasi skozi Srbijo in Ma- kedonijo se bo začel te dni. Zaključna tekmovanja bodo 29. in 30. avgusta v Paračinu. Proslava 15-letnice zbora kozjanskih aktivistov na Bohorju v partizanskem Bohorju nad Senovim bodo imeli" 23. avgusta pomembno proslavo — 15-letnico zbora kozjanskih aktivistov. Pokroviteljstvo nad letošnjo proslavo je prevzel član Zvezne- ga izvršnega sveta tovariš Sergej Kraigher. Ker je veliko nekdanjih bor- cev, aktivistov, pripadnikov NOB, prihajalo na Bohor tudi s celjske strani, bo to slavje pomembno tudi za celjski okraj. Ob proslavi bodo odkrili spo- minsko ploščo, odprli nov, moder- no urejen planinski dom pod naj- višjim vrhom Bohorja — Javor- nikom (1023 m) in zaključili elek- trifikacijo vasi pod Bohorjem. Avtobusne zveze vežejo podnož- je z vsemi bližnjimi kraji, dober dostop do vrha pa omogoča vsa- komur, da se nanj povzpne v pol- drugi uri hoda. Na dan prosla- ve bodo priredili bogat kulturni program, združen z udeležbo god- benikov, pevcev i€d. Slavnostni govor bo imel nekdanji sekretar Kozjanskega okrožja in voditelj zbora aktivistov tovariš Sergej Kraigher. Po proslavi bo ljudsko rajanje. Nov planinski dom, ki bo isto- časno odprt, so zgradili senovški planinci, ki so požrtvovalno in ob podpori organizacij, podjetij in Planinske zveze Slovenije posta- vili na nekdanjem porušenem mestu sodobno planinsko posto- janko. Dom, ki ga že pred otvo- ritvijo obiskujejo planinci iz vseh krajev, bo od 23. avgusta stalno oskrbovan. V njem je 75 preno- čišč, pa tudi vse udobnosti za raz- vedrilo in odmor. Vabimo nekdanje borce in ak- tiviste, ki so sodelovali v NOB po Bohorju, planince, mladino ter vse ostale prebivalce celjskega okraja, da 23. avgtista obiščejo Bohor in še enkrat v zdravem planinskem okolju obude spomi- ne na ljudsko revolucijo. POGLED PO SVETU Večkrat smo že pisali o gospo- darski integraciji Zahoda, o kateri je dal globoko premišljeno izjavo podpredsednik E. Kardelj ne dolgo potem, ko se je spomnil desetletnice vzhodne integracije, ki ima naslov Svet za vzajemno ekonomsko po- moč. V ta Svet so vključene Alba- nija, Bolgarija, Madžarska, DR Nemčija, Poljska, Romunija, S Z in CSR, kot opazovalci pa so v njem LR Kitajska, LDR Koreja, DR Viet- nam in LR Mongolija. Značaj in program tega Sveta so avtorji lepo in jasno določili, češ da ni direktivni naddržavni organ, ampak organizacija suverenih držav, zasnovana na popolni ena- kopravnosti, spoštovanju nacional- ■ nih interesov, vzajemni pomoči in nevmešavanju v notranje zadeve. Vsi sklepi se sprejemajo samo s so- glasnostjo zainteresirane države. Vskladitev gospodarskih planov ni isto kot skupni gospodarski pian. Vsaka dežela samostojno dela in uresničuje načrte svojega gospodar- stva. Sodelovanje je multilateralno, ne izključuje pa bilateralnega, kot se pravi, gospodarske pogodbe sve- ta se sklepajo z vsemi ali pa samo z eno ali več državami, ki so člani- ce Sveta. Glavni cilj je koordinacija gospo- darskih načrtov, mednarodna deli- tev dela s svojimi oblikami dela, to je, s specializacijo in kooperacijo. Tako bi zrasla proizvodnja v vsem socialističnem »lagerju« in vsaki de- želi posebej. Vsekakor pomemben načrt, treba pa je pogledati, kako se je obnesel Svet za vzajemno ekonomsko po- moč v praksi, kakšno je videti eko- nomsko integriranje socialističnega tabora. Dokumentacije za to ni kaj prida, le komunikeji obstoje in ne- kateri podatki medsebojne trgovine, kmetijstva in industrije. Glavno vprašanje pri vsem tem pa je seve- da to, če je ta gospodarska disci- plina in ekskluzivnost najpopolnej- ši odgovor na težnjo sodobnega sveta, da bi se omogočil razvoj ne- razvitih področij v enotnosti svetov- nega gospodarstva. CSR dobavlja opremo za električ- ne centrale, kemične tovarne in ce- mentarne, DR Nemčija izvaža opre- mo za izgradnjo električnimi central, valjarne, kemične tovarne, za 'ahko in prehranbeno industrijo; Poljska opremo za proizvodnjo žveplene ki- sline, cementa, sladkorja. Lansko leto so sklenili, naj vse te države narede 10—15 leten perspektivni na- črt, da bi se tako ustvarila globlja specializacija in kooperacija med posameznimi gospodarstvi in bi se pravilneje razporedile proizvajalne sile v socialističnem taboru. Tako Poljska razvija rudarsko indust ijo, ker rabita CSR in Nemčija jeliko premoga. CSR in DR Nemčija naj bi bili tudi dolgoročni kupec polj- skega žvepla. Madžarska razvija in- dustrijo aluminija, Romunija in SZ nafte in plina. Naftovod bodo nare- dili do Madžarske, Vzhodne Nemxi- je. Poljske in CSR. Torej nekako takole: Poljska bo dežela stroie- gradnje, ladjedelništva, rudarstva in kemične industrije. Češka naj bi delala stroje za težko, energetsko in kemično industrijo; DR Nemčija pa, za vse to in še za metalurgijo. In kmetijstvo? Bolgarija, Rom.u- nija in deloma Madžarska bodo pro- izvajale zgodnjo povrtnino, zlasti krompir. Poljska in Češka pa kasno povrtnino, zelenjavo in krompir. SZ je poglavitni kupec in prodajalec kmetijskih proizvodov na Kitajskem,' prodaja pa jih vsem državam v so- cialističnem taboru, zlasti na Če- škem in v Nemčiji. Bolgarija in Ro- munija naj bi izvažali v SZ. Polj- ska in Madžarska naj pospešujeta živinorejo, ki naj jo goje predvsem individualni kmetovalci. Državna posestva naj goje predvsem žitari- ce; vprašanje živinske krme je v teh deželah pereče, zato je treba krmsko bazo razširiti, toda tako, da bi ena- ko količino žitaric pridelali na mani- ši površini z boljšo, intenzivnejšo agrikulturo. Ekonomska integracija Vzhoda je torej v današnjem času neko dej- stvo, ki seveda nima samo gospo- darskega značaja, ampak se ob niem razpletajo najrazličnejša vprašani a. in to zelo aktualna: idejno-politič- na, meddržavna, blokovska, pravna, medpartijska in seveda tudi vpra- šanja svetovnega gospodarstva. Proces integracije ima nedvomno svoje negativne in pozitivne strani, vse seveda pod parolo, ki jo je dal Hruščev XXI. kongresu KPSZ in ki jo ob vsaki priložnosti ponavlja: »Dohiteti in prehiteti Zahod, pred vsem ZDA«. Glavno vprašanje, ki •zanima posebno nas, pa je, ali .î? bodo zaradi integracije spoštovali pogoji in možnosti v posamezni so cialistični deželi. Ali da govorim z besedami E. Kardelja: »Mi nismo za nekak »izolacionizem«. Toda na vse integracijske procese moram.o gledati skozi prizmo današnjih družbenih in političnih protislovij. Oblika integracije, ki ta družbena protislovja še poglablja, nosi v se- bi neizbežno elemente lastne defor- macije. Mi sodimo, da je velika na- loga evropskega delavskega giba- nja na Zahodu in Vzhodu v tem, da se bori proti poglabljanju prepadu, ki nastane z gospodarsko delitvijo Evrope na dva dela.« To je naše stališče do SE V, do vzhodne gospodarske integracije. T. O. Veliko vznemirjenje v Franciji in po svetu je povzročila smrt vodje alžir- skih sindikatov Aisata Idira Pred partizanskim srečanjem na Ljubnem VLOGA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V NOB Zgornja Savinjska dolina ima na okupiranem ozemlju Spodnje štajer- ske svojo posebno vlogo, ki je po važnosti ne moremo primerjati z nobeno drugo okupirano pokrajino. V teh letih je dala izreden doprinos narodnoosvobodilni borbi zaradi svoje geografske lege in predanih ljudi same pokrajine, ki je bila iz- redno primerna za način partizan- skega bojevanja. Geografska lega Zgornjo Savinj- sko dolino povezuje z Moravsko in deloma Gorenjsko po eni strani, po drugi pa s Koroško, ker so ravno predeli od Solčave do Ljubnega bili tesno povezani že v stari Avstriji in nato v bivši Jugoslaviji s kraji pre- ko meje. Vsi ti pogoji so prišli do polnega izraza takoj po prvih korakih orga- niziranega gibanja v Osvobodilni fronti. Razvojno pot narodnoosvobodilne borbe v Zgornji Savinjski dolini lahko delimo v tri glavne razvojne dobe, ki dado vsaka zase dolini po- seben pečat. Prvo dobo lahko opredelimo od prihoda okupatorja do akcij Savinj- skega bataljona (I. štajerskega ba- taljona), odnosno do prihoda IL grupe odredov. V tem času se je iz- vršila prva velika partizanska akci- ja v Zg. Savinjski dolini. Bataljon je dne 19. maja 1942 uničil nemško postojanko na Ljubnem. Druga razvojna doba se prične s prihodom II. grupe odredov v zgodnji jeseni leta 1942. Prišla je iz Dolenjske na svoje novo področ- je. Simonov bataljon je prišel pre- ko Kamniških planin v Logarsko do- lino in je nato nadaljeval pot na Dobrovlje, ki je bilo v tej dobi še središče štajerskega partizanstva. V tem času se osnuje še prva brigada na Štajerskem, Slandrova brigada,, katere sektor je v 1. 1943 Moravska in Savinjska dolina. Ti dve parti- zanski edinici, pojačani še s štajer- skimi borci, sta nudili političnim de- lavcem vso pomoč, ki sta jo pod- krepili z večjimi akcijami v letu 1942 in 1943. S prihodom XIV. udarne divizije na Štajersko se začenja tretja raz- vojna doba narodnoosvobodilne borbe na Štajerskem, ki ima svoj najvišji vzpon na osvobojenem ozemlju Zgornje Savinjske doline. Partizanske edinice izženo in uni- čijo okupatorske postojanke, utr de ljudsko oblast in ljudsko demokra- cijo. V osrčju okupatorske Spodnje Štajerske je nastalo osvobojeno ozemlje, ki je bilo porazno dejstvo za fašistične mogotce Tretjega raj- ha in za ves okupatorski režim na okupiranem ozemlju. Vse operacije partizanskih sil je vodil štab IV. operativne cone, naj- višja partizanska vojaška komanda na okupiranem Štajerskem, Koro- škem in Prekmurju, ki je imel svoj sedež na terenih Zgornje Savinjske doline. Aprila 1941 so vdrle Hitlerjeve horde v Jugoslavijo. V Zgornji Sa- vinjski dolini so se pojavile 12. aprila. Takoj so prevzeli po vsej do- lini vso civilno oblast. Z njimi je prišla tudi žandarmerija, policija in gestapo. Savinjčani so bili na vsem bivšem Štajerskem najmanj okuže- ni po fašizmu. Le redki posamezni- ki-priseljenci so se navduševali za hitlerizem. Na terenih Zgornje Sa- vinjske doline že pred vojno ni uspevala nemška organizacija kul- turbunda. Okupacijo so Savinjčani sprejeli mirno, toda odklonilno. Ob pričetku aretacij naših najvidnejših družin je završalo tudi med njimi. Pričel se je odpor proti okupatorju. Kakor povsod po Štajerskem, so po nalogu Partije tudi po dolini od Smartnega ob Paki do Gornjega grada bili dne 7. julija 1941 poško- dovani prometni znaki, razbite nem- ške krajevne table in brzojavni dro- govi. Kmalu nato so dobila vsa več- ja gospodarska in kulturna sredi- šča okupatorjeve postojanke. Obo- rožen odpor, ki ga je organizirala Partija po Spodnji Savinjski dolini, je imel že svoje organizirane enote, v Celjski in Savinjski četi, tega pa v Zgornji Savinjski dolini v tem času še ni bilo. Razlogi so na dla- ni. Zgornja Savinjska dolina je bi- la brez industrije in zato tudi brez pravih proletarcev. Potrebno je bilo nekaj mesecev napornega dela poli- tičnih aktivistov, da so ti tereni za- živeli. Prvi politični organizatorji na te- renih so bili znani španski borec Božo Mravljak iz Šoštanja, Jože Letonja-Kmet iz Smartna ob Paki ki je bil prvi komandir Savinjske čete, kasneje sekretar K PS za Zg. Savinjsko dolino in Albin Vipotnlk- Strgar iz Zabukovce. Prve odbore OF zasledimo v Zgornji Savinjski dolini v poznem poletju 1941 in to v Mozirju, Nazar- jih, Smihelu nad Mozirjem, Ljub- nem in Gornjem gradu. Najaktiv- nejši v Mozirju so bili Miklavčevi, Mirko Kampjuh in Marija Goričar- jeva. V Nazarjih pa strojni tehnik Viktor Krč, ki je osvobodilno giba- nje organiziral po Zg. Savinjski do- lini do Solčave. Na Ljubnem so bili zelo agilni Minko Stermecki, bratje Bruneti in Bateljnovi. V Smihelu nad Mozirjem pa kmet Goričnik- vulgo Jesenik. Močan zagon osvobodilnemu gi- banju je dala zmagovita partizan- ska borba I. štajerskega bataljona 26. oktobra 1941 na Cr et i. Po prvih izdajah aktivistov konec leta 1941 in v začetku leta 1942 je organizacija OF nekaj časa zastala. Spomladi pa so se pojavile že nove skupine v Nazarjih, Letušu in dru- god. V juniju 1942 je bil prvi mno- žičen odhod naših ljudi v partizane. Julija in avgusta 1942 je tudi Sa- vinjčane izredno prizadelo strelja- nje talcev v celjskem Starem pi- skru, kjer so pod okupatorskimi streli padli najboljši in najpreda- nejši organizatorji OF v Zgornji Savinjski dolini. S prihodom II. grupe odredov ko- nec avgusta 1942. leta se okrepijo ofenzivne akcije štajerskih partiza- nov. Prve stike z našimi ljudmi do- bijo borci II. grupe odredov v Lo- garski dolini in Solčavi. Iz Zgornje Savinjske doline je odšel Simonov bataljon na Dobrovlje, Kranjčev pa je prišel na Štajersko preko Kara- vank. Na Beli peči pri Raduhi se je sestal s Savinjskim bataljonom. CELJSKI TEDNIK štev. 32 — 14. avgusta Celjska trgovina (Nadaljevanje in konec) V Številkah Celotni dohodek špecerijskih, ozi- roma mešanih trgovin se je lani gi- bal v mejah od 7,68 do 14,237o od prodajne cene. V čistih špecerijskih trgovinah je bil najnižji 9,28, naj- višji pa 11,51%. V okraju sta samo dve železninarski podjetji na drob- no, od teh je prvo doseglo 11,03% drugo pa 11,80% celotnega dohod- ka. V tehnični stroki se je gibal od 7,97 do 8,25%. Blagovnici sta do- segli celotni dohodek od 10,53 do 12,09%, manufakturne trgovine pa od 10,13 do 10,64%. V trgovini na debelo je znašal la- ni celotni dohodek od 4,08 do 5,2% od prodajne cene. POSLOVNI STROŠKI prikazani v odstotku od prometa so relativni pokazatelj. Navzlic temu pa dajejo vsaj približno sliko pra- vilnega gospodarjenja. Ti stroški so znašali pri detajlistih trgovine z ze- lenjavo od 2,58 do 15,5%. Ce izvza- memo zelenjavne trgovine pa je bil najvišji odstotek poslovnih stroškov 9,38%. Pri grosistih so znašali od 2,39 do 3,57 odstotkov. KALO, LOM IN KVAR so zlasti v špecerijskih trgovinah eno od najvažnejših vprašanj pri obravnavanju poslovnih stroškov. Pri vsem tem je treba upoštevati naravo in lokacijo skladišč, dobro ; obračanje posameznega blaga in j asortiment. Razen tega je zelo] važna še subjektivna komponenta.. Zvezne norme izgub pri blagu vi trgovskem prometu so bile ukinje-^ ne. Zato velja zdaj načelo, da si -j posamezni kolektivi na posebnem j zasedanju delavskega sveta že na ' začetku leta sami postavijo norme izgub pri blagu, ki se jih morajo nato preko vsega leta držati. Tu so seveda možna razna odstopanja. Si- cer pa lahko postavimo tudi vpra- šanje, ali so ta problem vedno in povsod obravnavali z največjo res- nostjo? V praksi se je že zgodilo, da kolektivi niso bili kdo ve kaj za- interesirani pri sprejemanju norm izgub pri blagu z izgovorom, da jih vsi ne smejo poznati. Kajti, sezna- njanje z odstotki kala, bi lahko po- menilo zametek raznih malverzacij, čeprav je znano, da se noben kalo ne sme enostavno odpisati, ne da bi delavski svet raziskal vzroke in nje- govo upravičenost, upoštevajoč pri tçm vse objektivne in subjektivne činitelje, ne glede na fiksne, vna- prej določene odstotke. To torej po- meni, da lahko kalo bremeni včasih tudi odgovorno osebo, čeprav je v mejah postavljenih norm. Vprašanje zase so tudi PAPIRNATE VREČICE, kajti papir je dražji, kot večina ar- tiklov. Zato lahko trgovine, kljub tehtanju bruto za neto, zaradi pa- pirja izgubijo znatne vsote. Zato bi kazalo ta problem razčistiti vsaj v mejah našega okraja in vsaj pri- bližno izračunati, kolik odstotek pa- pirnatih vrečic naj bremeni mate- rialne stroške in kolikšne odstotke naj se zaradi tehtanja bruto za ne- to smatra za zaloge blaga. Vendar tega dela ne bi mogli opraviti v ne- kaj tednih, temveč bi ga morali spremljati daljše obdobje. Iz prakse je znano, da je kalo do treh promil od prometa še nekam sprejemljiv, čeprav večina trgovin niti tega ne dosega. Vsekakor pa bi morali posvetiti posebno pozornost tistim trgovinam, ki prikazujejo ka- lo, večjega od treh promil. V teh trgovinah bi namreč morali proučiti pogoje skladiščenja, dobo obrača- nja posameznih vrst blaga in konč- no tudi vse subjektivne činitelje, ki lahko vplivajo na večji ali manjši znesek kala, loma itd. Promili kala se v okrajnem meri- lu gibajo od 0,02 do 11,7. TRANSPORT, POTNI STROŠKI, REKLAMA Transportne usluge v glavnem ni- so odvisne od podjetja. Zato jih ne obravnavajo posebej. Prav tako je z najemnino. Kolektiv, oziroma vod- stvo podjetja pa ima vendarle vpliv na potne in reklamne stroške. Ven- dar tudi pri potnih stroških, kakor pri vsem razčlenjevanju, ne more- mo biti absolutno objektivni sodni- ki; za objektivno presojo bi bila po- trebna popolnoma enaka lokacija, ista vrsta blaga, enak promet na zaposleno osebo in zato tudi enako število zaposlenih. Potni stroški znašajo od 0,02 do 6,18 promila. Morda ni neutemelje- na ugotovitev, da potujejo največ tam, kjer so najboljše prometne zveze do večjih središč. Primerjava med posameznimi trgovinami v okraju v istem kraju kaže kaj čudno sliko, saj imajo zelo različne zne- ske potnih stroškov, čeprav se oskr- bujejo iz istih virov. JReklamni stroški so v naših po- gojih zelo problematični, saj tržišče navsezadnje ni tako zasičeno z bla- gom, da bi obstajale resne težave pri plasmanu brez reklame, ali vsaj velike reklame. Bolj kot morda pri drugih elementih strukture celotne- ga dohodka, je pri presojanju re- klamnih stroškov potrebna precejš- nja previdnost. Podjetja namreč z reklamami vzdržujejo tudi društva in nadalje pri malem prometu po- meni deset tisoč marsikdaj več, kot pri velikem sto tisoč dinarjev. ZAKLJUČEK Kljub nekaterim kritičnim pri- pombam, iznešenim v tem sestavku, je treba pripomniti, da je celjska trgovina poslovala v lanskem letu solidno. L. C. Dobro so gospodarili Delavski svet usnjarskega korribi- nata Konus v Slovenskih Konjicah je pred dnevi razpravljal o pollet- nem obračunu. V prvem polletju so delavci tega podjetja ostvarili pre- ko milijardo in osem sto milijonov dinarjev dohodkov, kar je za 15 od- stotkov več, kot v istem razdobju lani, medtem ko so poslovni stroški v primerjavi z lanskim prvim pol- letjem le za 6 odstotkov večji. Tu- di obrat v Rečici je v tem času za- čel uspešno delati. Delavski svet je od skupnega či- stega dohodka odobril približno dve tretjini za osebne dohodke, ostalo pa v rezervni sklad in na nerazpo- rejena sredstva. Med drugim so na seji razpravljali še o gradnji 16-sta- novanjskega bloka, katerega bodo v kratkem pričeli graditi. Nekaj sta- novanj pa bodo pridobili tudi s pre- ureditvijo nekdanje »Alfe«. L. V. Vedno večji porast prebivalcev — povečana skrb za najmlajše Kako bo ekonomska najemnina vplivala na življenjski standard Ekonomska najemnina se uvaja, da bi se uredili odnosi pri gospo- darjenju s stanovanji. Predvse^l bodo s tem novim ukrepom -ago- tovljena stalna sredstva za vzdrže- vanje in upravljanje stanovanj in ustvarjena amortizacijska sredstva, s katerimi se bo stanovanjski fond redno obnavljal. In kar je zelo važ- no — mnogo racionalneje se bodo koristila družbena in širše mobili- zirala sredstva za stanovanjsiio iz- gradnjo. Tako bo ekonomska najem- nina najbolj učinkovito vplivala na racionalno in ekonomično gradnjo stanovanj. Gradnjo stanovanj, ki ustreza ekonomski moči naših družin, seve- da z osnovnimi zahtevami higien- sko tehničnih norm, lahko stimulira samo ekonomsko usmerjeno povpra- ševanje. Zato je ekonomska najem- nina nujen instrument za uspešnej- še reševanje finansiranja stano- vanjske izgradnje. Ekonomska na- jemnina se, kar je treba poudariti, uvaja v ugodnem trenutku, v času uspešnega gospodarskega razvoja, stabilizacije tržišča in procesa, v ka- terem postopoma raste življenjski standard delavcev in uslužbencev. Gledano s tega stališča je leto 1960 zelo ugodno za uvajanje ekonom- ske najem.nine. Razumljivo je, da naše ljudi naj- bolj zanima, kako bo tä ukrep vpli- val na njihove družinske proraču- ne. Pri tem je treba poudariti, da se bo ekonomska najemnina ivedla vzporedno s sorazmernim poveča- njem plač. Plače se bodo povečale vsem zaposlenim osebam v sociali- stičnem sektorju, upokojencem in invalidom, ne glede na to, ali so lastniki ali najemniki stanovanj. Povečanje pokojnin invalidom in upokojencem bo vsekakor večje kot povečanje plač delavcem in usluž- bencem, ker imajo prvi manjše do- hodke; ekonomska najemnina i-a pri tem ne dela razlike. V grobem bo višina nadomesti- la delavcem in uslužbencem, kakor tudi upokojencem, vsklajena z raz- liko med ekonomsko in sedanjo na- jemnino. Razumljivo pri tem je, da bo višina nadomestila prav tako od- visna od višine osebnih dohodkov posameznika. Tako bo n. pr. visoko- kvalificirani delavec dobil večje po- večanje od nekvalificiranega. Po navedenih načelih moremo trditi, da uvajanje ekonomske na- jemnine ne bo povzročilo padanje življenjskega standarda. Nasprotno — v družinah z več zaposlenimi bo višina skupnega nadomestila večja od povečanega izdatka za najemni- no. V kolikor imajo zaposleni višjo kvalifikacije in pomembnejši polo- žaj v proizvodnji in zaradi tega tu- di večje mesečne dohodke, bo pove- čanje plač večje, istočasno pa ustva- rimo, da bo takšna družina razpo- lagala z večjim, oziroma, kvalitet- nejšim stanovanjem, ki bo ustrezal njeni ekonomski moči. In obratno, če govorimo o družini, katere zapo- sleni imajo nižje kvalifikacije, a stanujejo v stanovanju prve ali dru- ge kategorije, višina nadomestila ne bo dovolj visoka, da bi krila pove- čanje najemnine. V takih primerih bo zamenjava stanovanja rešitev, ki bo omogočila, da bo vsak imel sta- novanje, ki bo ustrezalo njegovim ekonomskim sposobnostim. Sicer pa je dejstvo, da stanuje večina delav- skih in uslužbenskih družin v skromnejših stanovanjih, zato niti najemnina, pa čeprav ekonomska, ne bo visoka. Povečanje plač ose- bam, ki stanujejo v teh stanovanjih, bo gotovo krilo razliko v najemnini po uvedbi najavljenih ukrepov. Lahkomiselnost se maščuje Bilo je pred dnevi v pisarni Okrajnega sindikalnega sveta v Celju. Mlado dekle je tožilo, da bi se rado zaposlilo, nikjer pa da nočejo uslišati njenih želja. Prisluhnil sem tožbam dekle- ta in iz pogovora povzel njeno žalostno zgodbo, katere refren je lahkomiselnost, ki kaj rada onesreči mlade ljudi. ЦтШја G. je bila zaposlena v nekem celjskem podjetju. Bi- la je nekvalificirana delavka, vendar je zaslužila dovolj za človeku dostojno življenje. In kar je glavno, imela je siguren kruh. Pridno je delala v tovarni. Bila je zadovoljna in srečna. Prišel je maj. Za prvomaj- ske praznike se je odpeljala k fantu v Sevnico. Nazaj grede je v vlaku zaspala. Namesto v Celju, se je prebudila v Ljub- ljani. To je bilo za njo usodno. Iz lahkomiselnosti si je privošči- la desetdnevni »dopusta in ta- vala po Ljubljani. Zašla je v slabo druščino in hodila po sumljivih poteh. V podjetju so jo odpustili. Zapustil jo je tudi fant. Sedaj je že pet mesecev no- seča. Usmilila se je je neka družina, pri kateri pomaga go- spodinjiti. Toda to je le začas- no. Kaj bo pozneje, ko bo še zavekal otrok na svet, za ka- terega najbrž niti ne ve, kdo mu je oče? Dekle vse objokano in potrto tava po mestu, hodi prosit za službo v podjetja in na posre- dovalnico za delo. Tako se je znašlo tudi na Okrajnem sin- dikalnem svetu. V takšnem stanju jo nihče ne sprejme. Vsa pota so zaenkrat zaman. Vendar jo bo morala družba kot bodočo mater zašči-^ titi, njo in otroka. Trenutno je\ brez dohodkov, ima le pravico] do zdravstvenega zavarovanja.^ Sočutnim ljudem pa se mora zahvaliti, da ni na cesti. Vendar upa, da bo nekoč bo- lje. Prav gotovo bo, če se bo spametovala in začela novo, dostojnejše življenje. Lahkomiselnost se ji je brid- ko maščevala. Zaradi nje pa je prizadeta tudi družba. i LETA 1966 preko 20 milijonov prebivalcev Po statističnih podatkih ima le- tos Jugoslavija okoli 18,5 milijonov prebivalcev, medtem ko jih je bilo leta 1947 15,7 milijonov. To pome- ni, da se je v zadnjih 12 letih po- večalo število prebivalcev skoraj za 3 milijone. Po prognozi gibanja pre- bivalcev v zadnjih letih je računati, da bo Jugoslavija leta 1966 imela 20,032.000, 1970. leta pa 20,860.000 prebivalcev. V poslednjih dvanajstih letih je bilo rojenih največ otrok leta 1952 — 499.280. To ie bilo rekordno leto. saj po statističnih podatkih še ni bilo od leta 1921 rojenih toliko otrok. Leta 1954 je bilo rojenih 494.000 otrok, lani pa 433.000. Torej so rojstva v opadanju. Tudi umrljivost stalno pada, predvsem pa umrljivost dojenčkov. Samo v zadnjih štirih letih je umr- ljivost padla od 199.900 v 1955. le- tu na 167.000 v 1958. letu. Umrlji- vost dojenčkov pa je v istem raz- dobju padla od 53.000 na 37.000. Ce te podatke primerjamo s predvojni- mi podatki, se pokaže zelo zanimiva slika. Čeprav je število prebivalcev 1930. leta znašalo okoli 13,7 milijo- nov, kar pomeni za 4,5 milijonov manj kot lani, je znašalo število umrlih 261.000 ali 94.000 več kot la- ni. Dojenčkov pa je umrlo 1930. le- ta 75.000 ali 38.000 več kot lani\ Po številu sklejenih zakonov je bilo po vojni rekordno 1947. leto. V tem letu je bilo sklenjenih 205.800 zakonskih zvez, lani pa komaj 170 tisoč. Število ločitev pa kaže v po- slednjih letih tendenco naraščanja. Leta 1953 je bilo razvezanih okoli 16.000 zakonov, lani pa 21.400. Lani je bilo zaposlenih 2,570.000 ljudi, od tega v družbenem sektorju 2,406.000, kar je za približno 630.000 več kot 1953. leta. To Domeni, da se je v zadnjih petih letih v družbe- nem sektorju vsako leto zaposlova- lo povprečno okoli 125.000 novih delavcev in uslužbencev. V raznih gospodarskih dejavno- stih je bilo lani zanoslenih 2.2 mi- lijona liudi, v negospodarski pa okoli 376.000. Največ ljudi je zaoo- slenih v industriji in rudarstvu (941.000), nato v gradbeništvu (219.000), sledijo trgovina in go- stinstvo, promet, obrt in druge pa- noge. V posledniih petih letih je zelo naraslo š+evilo zaposlenih žena — od 411.000 v 1953. letu na 636.000 lani. Največ žena — okoli 256.000 dela v industriji in nato v negospo- darskih dejavnostih — okoli 170 ti- soč. Zanimivo je, da v trgovini in gostinstvu dela relativno majhno število žena — 72.000 ali nekaj več kot ena tretjina vseh zaposlenih v tej gospodarski panogi. Prav tako zanimivo je pogledati strukturo zaposlenih v odnosu na strokovno izobrazbo. Od 2,406.000 zaposlenih — je delavcev 1,641.000. uslužbencev pa 765.000. Visokokva- lificiranih delavcev ie bilo lani — 141.000, kvalificiranih 614.000, pri- učenih 409.000, nekvalificiranih pa 477.000. Uslužbencev z visoko in višjo izobrazbo je bilo 131.000, s srednješolsko izobrazbo 304.000, z nižjo izobrazbo 246.000, pomožnih uslužbencev pa 85.000. V gospodar- skih organizacijah je največje šte- vilo nekvalificiranih delavcev — 403.000, priučenih 383.000, kvalifi- ciranih 587.000 in visoko kvalifici- ranih 134.000. Iz teh podatkov je razvidno, da je kvalifikacijska struktura zlasti v gospodarskih organizacijah še ved- no nezadovoljiva. Zato bodo mora- li organi delavskega upravljanja posvetiti strokovni izobrazbi delav- cev največjo skrb. S. S. Del savinjskih partizanov se je pri- ključil Kranjčevemu bataljonu in odšel z njimi na Pohorje. Tam se je ustanovil legendarni Pohorski ba- taljon, ki se mu je pridružila še Ru- ška četa. Stab II. grupe odredov so sestav- ljali komandant, kasnejši narodni heroj Franc Rozman-Stane Mlinar, namestnik komandanta, narodni he- roj Peter Stante-Ivan Skalar in po- litkomisar, narodni heroj Dušan Kveder-Tomaž Poljanec. 5 Simono- vim bataljonom je odšel na Dobrov- Ije tudi štab. Akcije so vodili na Dobrovljah in Zg. Savinjski dolini. Del borcev pod vodstvom komandir- ja Mazovca-Risa je odšel na Koz- jansko, kjer so kasneje ustanovili Kozjanski bataljon. Največje borbe so bile: 2. septem- bra in 31. oktobra težke borbe na Dobrovljah, 5. novembra napad na avtomobilsko kolono pri Smartnem ob Dreti in 7. novembra borba na Korošici v bližini Sv. Jošta. Po tej borbi je odšel del borcev, predvsem Revirci in Gornjesavinjčani v Toplo na Koroško. Tja so prišli 16. no- vembra. Pomnožili so vrste Koroške čete, ki jo je takrat vodil Pavle 2av- cer-Matjaž, ki je bil tudi pokrajin- ski sekretar za Koroško. Iz te čete se je kasneje po dotoku partizanov iz Solčave in okolice Železne Kap- lje ustanovil Koroški bataljon. V Koroški četi in kasneje v Koroškem bataljonu, ki je operiral onstran me- je in na predelih Solčave, so bili močno zastopani Solčavani in Re- virci. Leta 1943 je narodnoosvobodilno gibanje v Zgornji Savinjski dolini doživelo nov razmah. Organizacije OF so močno oživele. Mladinske or- ganizacije so ustanavljali povsod in so izredno dvignile moralo pri lju- deh. Ljudje so partizanom in akti- vistom popolnoma zaupali in jim pomagali v boju proti okupatorju povsod, kjer koli so le mogli. Slan- drovi brigadi, ki je bila v začetku leta 1943 ustanovljena, je Glavni štab določil operacijsko področje v Zgornji Savinjski dolini in na Mo- raškem. Jeseni je že Slandrova bri- gada zavzela v Z g. Savinjski dolini močne okupatorske postojanke Re- čico, Radmirje, Šmartno ob Dreti, Novo Štifto in vodila velike borbe na Mozirskih planinah. Največji polet narodnoosvobodil- nemu gibanju na okupiranem ozem- lju Spodnje Štajerske, posebno še v Z g. Savinjski dolini je dala XIV. udarna divizija, ki se je prebila v januarja 1944 iz Dolenjske preko Hrvatske na Štajersko. Njen pohod februarja je potekal pretežno po ozemlju današnjega celjskega okra- ja. Na teh terenih je bila ves mesec najtežje borbe proti 20.000 mož močnemu nemškemu vojaškemu stroju. Njena glavna naloga na Štajer- skem je bila rušenje neprijateljskih postojank in komunikacij, mobiliza- cija naših ljudi v partizanske eno- te, da so se tako lahko odtegnili nemški mobilizaciji, in s tem slabi- tev VI. nemške ofenzive, ki je ta- krat divjala na jugu naše države. Njen legendarni pohod in junaški podvigi komandantov in borcev so navdušili vse štajersko prebivalstvo. Po končani nemški ofenzivi je di- vizija, ki se je nahajala v prvih po- mladanskih mesecih pretežno v Zgornji Savinjski dolini, pričela svojo zmagoslavno pot. Nemške po- stojanke so padale druga za drugo. V tesni povezavi z že obstoječimi edinicami na Štajerskem, predvsem s Slandrovo brigado, je po opera- cijskih načrtih štaba IV. operativne cone osvobodila Zgornjo Savinjske dolino. V istem času je Kozjanski odred s pomočjo ostalih edinic osvo- bodil Kozjansko. Povsod na osvobojenem ozemlju se je začela izredno živahna poli- tična in kulturna dejavnost. Po vsej dolini so bile svobodne in demokra- tične volitve v krajevne odbore. Na vsem osvobojenem ozemlju 'se je razvilo partizansko šolstvo. To šol- stvo ni pomembno samo zato, ker so ga ustanavljali povsod, ampak predvsem zato, ker je delovalo v osrčju okupiranega ozemlja. Najvažnejše partizanske bolniš- nice, bolnišnica Celje pod Travni- kom, bolnišnice Koroškega odreda v Robanovem kotu, tiskarne in teh- nike so bile v Zgornji Savinjski do- lini. V tem času je bil v Zgornji Sa- vinjski dolini tudi del CK K PS na čelu s sekretarjem Francem Lesko- škom-Luko. Tudi nemška decembrska ofenzi- va leta 1944 ni mogla streti parti- zanskih sil na osvobojenem ozemlju. Ob osvoboditvi so partizanske si- le IV. operativne cone izvršile iz- redne podvige. Razorožile so Lö- chrovo balkansko armado, ki se je umikala preko našega ozemlja na Koroško, njega samega pa ujele. Zastavile so pot ustaškim edinicam in se prve prebile na Koroško do Gosposvetskega polja. Ljudje Zgornje Savinjske doline, posebno še oni iz hribovskih prede- lov, so vsa leta okupacije tesno so- delovali s partizanskimi edinicami. Zato bo partizansko srečanje 16. avgusta na Ljubnem tudi zanje ve- lik praznik. Stane T er čak Nemci so se 30. julija 1944 po dvodnevni borbi za Ljubno predali. „Mignona„ še ni... Nove mlečne ali brezalko- holne restavracije v Celju, ki bo nosila prikupno ime »Mi- gnon« noče in noče biti. Spr- va smo pisali, da bo njena otvoritev v maju, pozneje smo ta dogodek prestavili v drugo polovico julija. Zdaj pa je tu že avgust, toda »Mi- gnon« še ni odprl svojih vrat. Zakaj? To vprašanje smo zastavili tudi direktorju gostinskega podjetja »-Na-na« tov. Mirku Meštrovu, ki nam je med drugim zaupal, da se je vse skupaj zataknilo pri prosto- rih, v katerih še vedno dela knjigoveznica in ki so name- njeni slaščičarski delavnki, oziroma da se je zataknilo pri izpraznitvi nekega stanova- nja, v katerega bi se morali že zdavnaj preseliti knjigo- vezi. Kot vse kaže, bo ta pro- blem zdaj vendarle rešen. Upajmo, da bo v resnici ta- ko! • Ko bo preselitev izvedena, bo treba počakati še en me- sec na ureditev nove slašči- čarske delavnice. Spričo tega lahko pirčakujemo otvoritev ! brezalkoholne restavracije na ; Titovem trgu v Celju v sre- ' dini ali drugi polovici sep- tembra. Naša radovednost pa je segla še po ureditvi in opre- mi novih prostorov. »Mignon« bo okusno ure- jen in opremljen s hladilni- mi napravami, najrazličnej- šimi stroji, mešalci in drugi- mi pripomočki. Njegova po- sebnost bo tudi »glasbena omara« — avtomat, v katere- ga bo treba vreči dvajsetdi- narski kovanec, da bo zavr- tel mikro gramofonsko plo- ščo in posredoval zaželeno skladbico, eno izmed sto možnih ... -an шџт m um m spoštuje VTISI s POTI PO POLJSKI Nedavno se je vrnila s Poljske skupina slovenskih mladinskih ak- tivistov, ki so bili v tej deželi gost Zveze socialistične mladine Poljske. Delegacijo, ki je zelo uspešno opra- vila svoje naloge, je vodil član predsedstva CK LMS tov. Marjan Rožič. Mladino celjskega okraja sta zastopala komandant Okrajnega štaba za MDB tov. Vili Es in pred- sednik Občinskega komiteja LMS Celje. Program obiska, ki smo ga dobili nekaj dni pred odhodom, je kazal več ali manj na turistični značaj Taborišče Auschwitz 14-dnevnega bivanja na Poljskem. Občutek, da bomo le kot izletniki potovali po deželi, ki slovi po svo- jih zgodovinskih znamenitostih in ljudskem patriotizmu, se je razbli- nil, čim smo prišli v Katovice, našo prvo postojanko. Tu smo na infor- macijskem sestanku izrazili našemu vodiču željo, da nam omogoči čim več neposrednega stika z mladinski- mi množicami, njenimi vodstvi, s prepostimi ljudmi, itd. Tako smo na lastno iniciativo postavili program na glavo in posrečilo se nam je, da smo dosegli, predvsem s pomočjo vojvodskih komitejev, vse tisto, kar smo želeli in kar je bilo bistveno za naš obisk. Povsod, kamor smo prišli, so nas, na naše veliko presenečenje, spreje- mali prisrčno, z odprtimi simpati- jami do naših narodov in tovariša Tita. Zanimivo je namreč to, da smo našli iskrene prijatelje tako pri ljudstvu, kakor tudi pri voditeljih, s katerimi smo imeli neuradne raz- govore. Bilo je sicer nekaj izjem, toda v primeri s celoto tako malo, da ni vredno tega posebej omenjati. Ce so nas na cesti prepoznali, smo bili takoj obkroženi z mladino in starejšimi ljudmi. Z njimi smo se pogosto zapletli v razgovore o na- šem življenju, o samostojni poti v socializem, o legendarnem voditelju Titu. Njihove besede so bile izraz spoštovanja do vsega, kar smo z ogromnimi napori dosegli med in po vojni. Mlajši pa, ki so navadno ve- deli le to, da imamo modrega pred- sednika, so nas prosili za avtogra- me in naslove, češ da obiščejo kasneje, ko dorastejo, našo lepo de- želo. Nepozabno mi bo ostalo srečanje z nekim starejšim Poljakom v Au- schwitzu. Ko smo si ogledovali ba- rake, ki danes z vso svojo origi- nalno notranjostjo svare svet pred novimi vojnimi grozotami, smo na- leteli na simpatičnega možaka, ki se je takoj pomešal med nas, čim nas je prepoznal. Kljub temu, da je govoril poljsko, smo razumeli smi- sel njegovih iskrenih besed: »Sre- čen sem, da sem končno le od blizu spoznal Titove državljane. Tudi mi cenimo svojega voditelja Gomulko, vemo pa tudi, da ima pri izvajanju svoje politike ogromne težave. Tudi vaš program ZKJ poznam in ga imam dobro shranjenega.« Na kon- cu pogovora se je poslovil od nas rekoč: »Sicer pa pustimo politiko, glavno je, da se ljudstvo med seboj ljubi in spoštuje!« Med drugim so nam dovolili tudi ogled največjih objektov poljske in- dustrije. Omenim naj le »Huto Le- nina«, industrijski kombinat, ki je zgrajen na površini 1000 ha in daje letno več jekla kot ga je proizvedla v istem času vsa predvojna Polj- ska. Seveda so jedro te mogočne tovarne postavili Rusi, toda o tem domačini danes ne govore radi. Ne- ki inženir, ki nam je razkazoval po- samezne obrate, je s ponosom več- krat ponovil: »Danes dela v proiz- vodnji 2700 inženirjev in tehnikov, in to večina naših ljudi«. Človek bi dejal, da je to patriotizem v stro- kovnem smislu. Sploh so nam radi govorili z nepoposinim ponosom o tem, kar so sami napravili v razvo- ju gospodarstva, kulture in znano- sti. Iz vsega tega, kar smo videli v tovarnah, mestih in na deželi, smo dobili vtis, da je Poljska napravila po vojni dokaj velik korak na poti krepitve materialne osnove socializ- ma. Tu še ne prihajajo v ospredje posledice blokovskega sistema. Zato pa pridejo le-te močneje do izraza pri izgradnji socialističnih odnosov, ki precej zaostajajo. To spoznaš predvsem iz vsakodnevnega razgo- vora s preprostimi sloji ljudstva. Tu se občutno pokaže pomanjkanje so- cialistične vzgoje, svobodne inicia- tive in osnovnega zaupanja, kar lahko nudi le sistem neposredne so- cialistične demokracije. Ni treba po- sebne razlage, da poiščemo vzroku korenine, splošna ocena naj bo: du- hovna stran socialistične izgradnje ima pri njih nedvomno sekundarni značaj. Ko smo se na varšavski postaji poslovili od našega vodiča, nam je dejal s solzami v očeh: »V tem krat- kem času sem si pridobil 24 iskre- nih prijateljev. Oprostite mi, če je bilo kaj narobe, toda v duši čutim tako, kot da hoče moje srce z vami v vašo prelepo domovino«. Se dolgo potem, ko smo že