^-Y(\^^i|c|/| a ICT ,2,~
Naročnina za	RRL	fll	tKkttg	HBl	H	H	19	H	Uredništvo	in	upravništvo
celoletno 180 za '/« leta	Uh «^Jh| |3 TgftK H	|L.	B|	Hj	je	v	Ljubljani	v	Gregorčl-
80 za 'U 45 din,	RBf	(P	PHIP	W	PP	~	Rokopisov
tneseAno 15 din; za lno-	ne	vračamo.	—	Račun	pri
zemstvo: 210 din. — Pia- "	.	•	*-	pošt.	hranilnici	v	Ljubljani
ča in toži 6e v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo št. 11.953. - Tel. št. 25-52.
filiala	Liubliana,	ponedeljek25. 1937 Cena ;r*,T“„ 1*50
Trgovstvo čaka
Danes mora pasti odločitev o veleblagovnicah. Vse trgovstvo Jugoslavije z napeto pozornostjo čaka, kakšno vest prinese telefon iz Beograda. Ali je zmagalo pravično stališče domačega trgovstva ali je zmagal interes tujega kapitala, ki hoče z veleblagovnicami postati gospodar še jugoslovanske notranje trgovine. Ali bodo pre-slišani vsi protesti tisočev in deset-tisočev jugoslovanskih nacionalnih trgovcev, obrtnikov, trgovskih pomočnikov ali pa bodo preslišani interesi tujega kapitala?
V največjem razburjenju čaka jugoslovansko trgovstvo na rešitev.
Nekateri govore, da je odločitev že padla in da uredba o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic ne bo podaljšana. Nočemo in ne moremo verjeti v to vest. Nočemo, ker bi bila vest prava katastrofa za jugoslovansko misel, ne moremo, ker vendar ne moremo misliti, da bi se dala tujemu kapitalu tako očitno prednost pred interesi naše nacionalne trgovine.
Nekateri pa zopet pravijo, da sicer uredba o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic ne bo podaljšana, da pa bo skupščini predložen poseben zakonski načrt, s katerim se bo prepovedalo ustanavljanje veleblagovnic. Na prvi pogled je ta vest zelo simpatična, če pa jo pobliže pogledamo, pa je naravnost nagrada za veleblagovnico »Ta-Ta«. Kajti če bi bila ta vest resnična, bi nastal med prenehanjem veljavnosti sedanje uredbe in uveljavljenjem nove uredbe nekak interregnum, v katerem bi bilo ustanavljanje veleblagovnic dovoljeno. V tem času bi dobila »Ta-Ta« zakonito dovoljenje, ustanovila bi po vsej državi svoje podružnice in dosegla vse, kar je hotela. Dosegla pa bi celo mnogo več, ker naš zakon bi pozneje prepovedal ustanavljanje novih veleblagovnic in bi bil s tem »Ta-Ti« zagotovljen monopol. Bolj se v resnici ne bi moglo ustreči »Ta-Ti« kakor z izdajo novega zakona.
Pojavljajo se tudi druge vesti, ki jih seveda ni mogoče niti kontrolirati, ki pa silno povečujejo razburjenost med trgovstvom, zlasti še, ko prihajajo konkretne vesti o pripravah »Ta-Te«, da ustanovi svoje podružnice v Ljubljani, Zagrebu in drugih mestih. Invazija tujega kapitala na naš notranji trg se pripravlja kar v največjih dimenzijah.
Razburjenost trgovstva je zato na višku in v vseh večjih mestih Jugoslavije se trgovci pripravljajo, da z najbolj učinkovitimi sredstvi zaščitijo svoje interese. Gre za eksistenco jugoslovanskih trgovcev in vsi trgovci se tega zavedajo. Zato bodo tudi vsi njih sklepi soglasni in izvedeni v največji solidarnosti vsega trgovstva.
Pri tej priliki pa moramo poudariti še eno. Vprašanje veleblagovnic je eno kardinalnih vprašanj, ki se tiče vsega trgovstva. Če bo to vprašanje rešeno drugače kakor zahteva jugoslovansko trgovstvo, potem se naj nihče ne čudi, Če smatra trgovstvo tiste, ki bodo ta sklep zakrivili, kot svoje nasprotnike. Zato naj se tudi nihče fte čudi, če bo trgovstvo temu primerno tudi uravnalo svoje korake. Ni
še padlo trgovstvo tako, da bi Poljubovalo palico, ki ga tepe. Kdor nima smisla za najbolj upravičene interese trgovstva, ta naj tudi ne računa na simpatije trgov-
stva. Situacija bo z odločitvijo o veleblagovnicah razčiščena. Trgovstvo se tega zaveda in bo tudi temu primemo uravnalo svoje korake.
Danes trgovstvo še upa na pravično rešitev in še čaka na odlo-
Dne 20. in 21. oktobra je bila v Osijeku seja Centralnega predstavništva trgovskih združenj Jugoslavije. Na seji so bili zastopniki zvez trgovskih združenj iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada, Skoplja, Sarajeva, Splita, Osi-ijeka, dočim jo zagrebško zvezo zastopal Bernard Krešič iz Osijeka, banjaluško pa predsednik beograjske zveze Nedeljko Savič. Ljubljansko zvezo sta zastopala predsednik Stane Vidmar in tajnik Gornik. Seji so prisostvovali tudi zastopniki združenj z ozemlja osiješke zbornice.
Sejo je vodil predsednik osiješke zveze Bernardo Krešič, ki se je uvodoma spominjal smrti velikega češkoslovaškega predsednika Masaryka. Njegov spomin so počastili zborovalci z enominutnim molkom. Nadalje se je predsednik Krešič spominjal smrti zaslužnega tajnika osiješke zveze dr. Feliksa Kohna.
Centralno predstavništvo je takoj nato prešlo na dnevni red, na vprašanje končne prepovedi veleblagovnic, ker preneha sedanja uredba o prepovedi veleblagovnic veljati dne 27. oktobra. Vsi govorniki po vrsti so v svojih izvajanjih poudarili škodljivost delovanja teh veleblagovnic za detajlne trgovce ter zahtevali, da se sklenejo najodločnejši ukrepi, da se delo teh veleblagovnic prepove. V tem smislu so bile tudi odposlane brzojavke' predsedniku kr. vlade ter ministru za trgovino in industrijo z zahtevo, da se uzakoni načrt uredbe o prepovedi ustanavljanja in poslovanja veleblagovnic, in sicer načrt, ki je bil izročen kr. vladi po zadnji konferenci trgovinsko-industrijskih zbornic.
Glede sklicanja prihodnjega kongresa vseh trgovcev Jugoslavije, katerega se bodo udeležili v velikem številu tudi bolgarski trgovci, je bilo sklenjeno, da bodi kongres prihodnje leto v maju. Kraj kongresa se bo določil šele kasneje, po vsej verjetnosti pa bo določena Ljubljana. Nujno je, da se naša trgovska združenja zato čim prej prično pripravljati za kongres.
V zvezi z uveljavljenjem novega zakona o gospodarskih zadrugah je seja soglasno sklenila, da se naprosijo vsi pristojni činitelji, da se vse nabavljalno-konsumne zadruge v državi, ki vodijo trgovino, obdačijo prav tako ko vse druge trgovine in da se jim ne da nobena subvencija iz javnih sredstev.
Velika debata je nastala glede vprašanja socialnega zavarovanja trgovcev. Sklenjeno je bilo, da vse zveze to vprašanje prouči) čim bolj temeljito ter pripravijo referate za prihodnjo sejo Centralnega predstavništva, ki bo v drugi polovici novembra v Novem Sadu. Tedaj bo Centralno predstavni-
čitev. Toda nestrpnost trgovstva je že na višku in tem večje bo ogorčenje trgovstva, če bo padla odločitev proti domači nacionalni trgovini in za tuji kapital. Tem večja in odločnejša pa bo tudi volja
štvo zavzelo svoje dokončno stališče o tem vprašanju. V zvezi s tem vprašanjem se bo sklepalo tudi o vprašanju organizacije kreditnega sistema za trgovce.
Nato je predsednik Centralnega predstavništva Nedeljko Savič poročal o dosedanjem delu zvezinih organizacij ter dal mnogo pobud za popolnejše in uspešnejše delovanje zvez trgovskih združenj. V zvezi s tem se je tudi načelo vprašanje financiranja glasila vsega trgovstva »Trgovačkih novin« v Beogradu.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o zatiranju nelegalnega kroš-njarjenja ter se ije vsem delegatom priporočilo, da vse posamezne primere nedovoljenega krošnjar-stva javijo takoj svojim zvezam in zbornicam, ki bodo potem storile potrebne korake.
Seja je tudi razpravljala o važr nem vprašanju, da se ustavi vsako izdajanje obrtnih dovoljenj za branjevce brez naznačenega obratovalnega predmeta, če se ne dokaže strokovna usposobljenost. V nekaterih pokrajinah je to vprašanje že ugodno rešeno in zveze naj skušajo doseči, da bo enako ugodno rešeno tudi v vseh drugih pokrajinah.
Glede poslovanja tujcev in njihovega dela v naši državi je bila soglasna zahteva vseh, da' se v bodoče ne stavijo v trgovinske pogodbe nobene klavzule o reci-
i
S seje Centralnega predstavništva v Osijeku je bila odposlana g. dr. Milanu Stojadinovieu, predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru kr. Jugoslavije, naslednja brzojavka:
Gospod predsednik!
Centralno predstavništvo vseh zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije kot zastopnik celotnega jugoslovanskega trgovskega stanu je na svoji redni seji dne 20. in 21. oktobra v Osijeku soglasno sklenilo, da se obrne na Vas z naslednjo predstavko:
Dne 27. oktobra t. 1. preneha veljati uredba o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic pri nas. Še pred dvema tednoma so vse trgovinske zbornice v naši državi predložile kr. vladi predlog nove uredbe o prepovedi ustanavljanja in poslovanja veleblagovnic. Temu predlogu se pridružujemo še mi kot zastopniki vseh strokovnih trgovskih združenj v državi ter prosimo, da vlada, kateri ste Vi na čelu, ta predlog sprejme in uzakoni.
Kot lojalni državljani te države, ki smo svojo ljubezen do domovine in naroda neštetokrat do sedaj manifestirali in dokazali, prosimo Vas, da rešite z uzakonjenjem predloga uredbe o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic, ki
trgovstva, da v svoji borbi za pravice domače trgovine ne odneha in da ob svojem času pokliče na odgovornost tiste, katerim je bil interes tujega kapitala važnejši ko interes vse nacionalne trgovine.
procitcti, če ni za naše državljane resnične verjetnosti, da se bodo mogli etablirati v tujih državah.
Na akcijo delavskih organizacij, da se skrajša čas odpiranja in zapiranja trgovin ter delovna doba trgovskega pomožnega osebja ter da se v ta namen spremeni uredba iz 1. 1929., je bilo sklenjeno, da se ne more pristati na nobeno novo skrajšanje delovne dobe, ker bi bili v nasprotnem primeru delodajalci prisiljeni reducirati del osebja, kar bi imelo čisto nasproten socialni efekt, kakor pa se hoče doseči.
Ob priliki objavlijenja pravilnika za poslovanje odbora za kontrolo državnih dohodkov, po katerem imajo organi tega odbora neomejeno pravico pregledovanja trgovskih in poslovnih knjig, je bilo sklenjeno, da se Centralno predstavništvo obrne na finančno ministrstvo s prošnjo, da se delo tega odbora ko tudi navedeni pravilnik spravita v sklad z določili veljavnih zakonov glede pregleda trgovskih knijig.
Vse točke dnevnega reda so se obravnavale v največjem soglasju vseh delegatov ter so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Tudi sam potek seje Centralnega predstavništva je dokazoval popolno solidarnost vsega jugoslovanskega trgovstva.
Vam je bil predložen od trgovinskih zbornic, trgovski stan pred propadom, ki ga pripravljajo nezaželeni tujci — kar dokazuje tudi brezprimerno predrzna in že obsedena kampanja teh tujcev in njihovih eksponentov po naših listih. Glavni argument teh tujcev, da so oni baje s svojimi veleblagovnicami v interesu potrošniških množic, je vseskozi napačen in zlonameren, ker sc interesi državljanov katere koli države še nikdar in nikoli niso ščitili z navalom tujih špekulantov. Za naš narod imajo vsekakor več razumevanja in čustvovanja nacionalni trgovci, ki so mu že pomagali v raznih stiskah, pa tudi v vojni, kakor pa nezaželeni tujci, ki imajo pred očmi samo svoj lastni interes in nič drugega.
Ves trgovski stan pričakuje, da bo kraljevska vlada v tem gospodarskem vprašanju zavzela podobno stališče, kot ga zavzema v velikih gospodarskih vprašanjih in katero akcijo izvaja s ciljem zboljšanja občnih gospodarskih in socialnih razmer v naši državi ter da bo zato v interesu naše nacionalne trgovine in nacionalnih trgovcev ko tudi v resničnem interesu potrošniških slojev izdala sklep, s katerim se bo vprašanje veleblagovnic ugodno rešilo z iz-
dajo omenjene nove uredbe do 26. oktobra ter s tem odstavilo z dnevnega reda vprašanje, ki razburja vse naše trgovinske pri-vrednike.
Trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču
pa je bila poslana naslednja brzojavka:
»Državna konferenca vseh zvez trgovskih združenj, ki je bila danes v Osijeku, apelira na Vas v imenu vsega trgovskega stanu te države, da izvolite do 26. t. m. uzakoniti načrt nove uredbe o prepovedi ustanavljanja in poslovanja veleblagovnic, ki Vam je bil izročen od državne konference trgovinsko-industrijskih zbornic in ki naj bi veljala 10 let po njenem uveljavljenju.
Prav tako V as prosimo, da blagovolite odrediti, da se Vaš sklep o prepovedi in ustavitvi obratovanja veleblagovnice ,Ta-Ta‘ v Beogradu takoj tudi izvrši.
Centralno predstavništvo
vseh zvez trgovskih združenj kr. Jugoslavije.
Ob grobu Ivana Kende
Težke misli prihajajo človeku, ko stoji ob grobu Ivana Kende.
Ze pred vojno je vsak Slovenec nadvse težko občutil, da je bil Bled, naš ponos, v tujih rokah. Gospodar gradu, lastnik jezera, je bil tujec, v tujih rokah je bil tudi največji hotel in tujec je bil tudi lastnik zdravilišča Rikli. Najlepše točke Bleda so bile last tujcev.
Malo pred svetovno vojno je na-krat kazalo, da preide Bled v slovenske roke. Takrat se je pogajal deželni odbor kranjski za nakup veleposestva Bled. Toda pogajanja niso privedla nikamor in Bled je ostal v tujih rokah.
Dokler ni prišel iz Sofije Ivan Kenda s premoženjem, ki si ga je pridobil z marljivim in inteligentnim delom v tujini. Kupil je veleposestvo Bled in še druge objekte, da je prešel skoraj ves Bled v čisto slovenske roke. A ne samo to! Ko je kupil Bled, je začel z vso vnemo delati, da se razvije Bled v pravo svetovno letovišče. Tudi v ta namen je žrtvoval ogromne zneske, poleg tega pa je bil motor, ki je vedno tudi druge vzpodbujal k delu. In nastajali so novi hoteli in Bled je postal v resnici letovišče svetovnega slovesa.
Pa je prišla kriza in izostal je dotok tujcev. Ne enega ne drugega niso bili krivi Blejci, toda vsi investicijski računi so propadli. Ni bilo niti zadosti dohodkov za kritje obresti in dolg po bankah je rasteh Niti eden ni priskočil takrat v največji stiski Bledu na pomoč, temveč mirno je gledala država in mirno gledala Slovenija, kako pd-haja bankrot nad tiste, ki so žrtvovali svoje premoženje in svoje delo za to, da dobi Jugoslavija letovišče, ki je po pravici tudi letna rezidenca kralja. Pošiljali smo tujce na Bled, se ponašali z urejenostjo Bleda, a tiste, ki so vse to ustvarili, smo pustili propadati.
In še prav posebno smo pustili propadati Ivana Kendo. Da, nekateri so se celo potrudili, da ga čisto uničijo in da preprečijo izvedbo vsakega sanacijskega načrta. Vse prošnje so bile zaman in niti prošnja, podprta od ljubljanskega škofa, ni pomagala.
Nekateri so že sestavili svoje račune. Ne more pa biti pozabljeno, da je v tej težki uri tudi ve-
Sela	Centra
predstavništva
Spomenica	trgovstva
iugoslovanske	k
Brzoiavka predsedniku vlade
dr. Stoiadinov
čina naših poslancev in senatorjev pozabila na svojo dolžnost.
Tako je ostal tisti, ki nam je rešil Bled iz tujih rok, ki je dvignil Bled v letovišče svetovnega slovesa, v nesreči čisto sam. A še bolj žalostna je resnica! Naši ljudje so pomagali, da ni ostalo Ivanu Kendi nič, prav nič in da je moral na stara leta po svetu. Bivši blejski graščak, bivši veliki hotelir je umrl brez vsake zapuščine!
Ne bi tako kruto in brezobzirno postopali z Ivanom Kendo, če bi bil tujec. Toda proti lastnemu človeku nikdar nismo poznali nobene obzirnosti, lastnemu človeku smo vedno dali čutiti le pest, če ga je zadela nesreča.
To je tragični vzrok Kendove nesreče, to pa je naš tragičen greh. In zato ne pridemo naprej, ker kako naj napredujemo, če sami ubijamo svoje najboljše ljudi.
in modernizirala tako, da je sedaj oskrbljeno z vsemi potrebnimi pridobitvami ter prav primerno usposobljeno za namene gospodinjske šole. Na dan blagoslovitve je šola
Zahteve konference trgovcev
vLiut o
Večja zaposlenost v Jugoslaviji
SUZOR je objavil statistične podatke o zaposlenosti delavstva v avgustu. Iz te statistike je razvidno, da je bilo v avgustu vseh zavarovancev pri SUZORu 721.051, za 76.958 ali za 12% več ko v lanskem avgustu.
Najbolj se je povečalo število zavarovancev pri okrožnih uradih v Karlovcu (+27'1%), Banjaluki (-f- 26.6 odst.) in Novemi Sadu (+ 18'9 odst.).
Skupno število zavarovancev je že znatno večje ko leta 1930, ko je bila konjunktura najboljša in je bilo vseh zavarovancev 651.486. Danes jih je že za 69.565 ali za 107% več.
Manj razveseljiva je slika za Slovenijo. L. 1930. je bilo vseh zavarovancev 102.269, sedaj jih je 102.402, torej- le za 133 ali za 0‘1 odstotka več. To se pravi, da se naravni prirastek ni mogel zaposliti, oz. da je ostalo še vedno mnogo ljudi brez posla ali pa so odšli v druge pokrajine.
Povprečna zavarovana mezda se je povečala za 1*33 na 23'27 din Na splošno se je torej položaj v Jugoslaviji znatno zboljšal.
Težkoče v mednarodnem plačilnem prometu
V Budapešti je predaval o tern guverner avstrijske Narodne ban fce dr. Kunbeck. Najprej je razpravljal o raznih omejitvah mednarodnega prometa, ki so jih uvedle razne države iz obrambnih ter narodno gospodarskih razlogov. Nato je opisoval neugoden vpliv devalvacije na mednarodne plačilne odnošaje ter se dotaknil vprašanja, če ni vezanje valute na •zlato povzročilo negotovost v mednarodnem plačilnem prometu. Da bi se zopet obnovili zadovoljivi mednarodni plačilni odnošaiji, bi se po njegovem mnenju morali izpolniti ti pogoji: Predvsem je potrebna volja, da se zopet vrnejo države na zlato veljavo oz. na stalno razmerje valut do zlata Mednarodni dogovori o ohranitvi stabilnosti valut bi vrnitev na zla to veljavo znatno olajšali. Vsa stremljenja za povratek na zlato veljavo pa so zaman, če se ne posreči doseči v državnih proračunih ravnovesje. Kaijti če državni proračuni niso uravnovešeni, potem morejo mednarodni dogovori zaradi notranjih težkoč držav izgubiti vsako vrednost. Zato je prvi pogoj za odpravo težkoč v mednarodnem plačilnem prometu, da se odpravi iz državnih proračunov deficit.
Nova gospodinjska šola v Svečini
Pretekli teden je bila slovesno blagoslovljena nova banovinska šola v Svečini pri Mariboru. Nova gospodarska ustanova je namešče na v gradu, ki je bil poprej last benediktincev iz Admonta. Banska uprava je leta 1935. kupila graščino z obsežnim posestvom ter je grajsko poslopje docela preuredila
že zaključila svoj prvi letnik, ka-1 ske sestre, učni red pa je prikro-1 terega je absolviralo 25 kmečkih I jen tako, da dobe dekleta v teku deklet/ V prihodnji letnik bo želenega šolskega leta primerno iz-sprejetih 45 mladenk. Šolsko leto obrazbo, ki je potrebna kmečkim | traja 8 mesecev. Zavod vodijo šol-1 gospodinjam.
Trgovstvo okrajev Ljutomer— Gornja Radgona je imelo na poziv Zveze trgovskih združenj dva sestanka, in sicer dne 3. in 5. oktobra. Na obeh sestankih je imel glavni referat tajnik Zveze trg. združenj g. Gornik. Soglasno sta bila odobrena njegova referata, nato pa sprejete prav tako soglasno še naslednje zahteve.
1. Veleblagovnice naj se prepovedo! Takoj sicer podeželskemu trgovstvu ne bodo škodovale, pač pa kasneje, ko bodo začele razpošiljati blago posameznim kupcem po pošti. Takrat bo oškodovan podeželski trgovec, pa tudi podeželski kupec, ki bo kupil blago, ne da bi ga videl.
2. Nabavljalne zadruge danes niso nič drugega ko navadne trgovine. Trgovstvo ni proti zadrugam, niti proti nabavljalnim, temveč zahteva le, da se jim odvzamejo vsi privilegiji in zlasti vsi davčni.
3. Trgovstvo odločno protestira proti določbam novega načrta uredbe o samoupravnih hranilnicah, po katerih bi smele samoupravne hranilnice imeti le 20% svojih vlog naloženih v posojilih.
S tem bi se odtegnile slovenskemu gospodarstvu štiri petine vseh aktiv slovenskih hranilnic.
4. Odločilni činitelji naj nastopijo proti kartelom, ki blago čezmerno podražujejo. Zveza naj izdela pregled cen za razne vrste karteliranih izdelkov pred ustanovitvijo kartelov ter po njihovi ustanovitvi.
5. Davčni sistem naj se poenostavi in revidira ter naj se izvaja v vseh pokrajinah enako. Tudi kapital se mora v isti meri obdačiti ko domači in ko vsa druga podjetja.
6. Obrtnikom naj se dovoli prehod v trgovino le v strokah, ki so sorodne njih prvotni stroki.
7. Slovenija je ustvarjena za tujski promet in zato mora imeti dobre ceste. Cestni fond naj se ne upravlja centralistično.
8. Trgovstvo se pridružuje akciji za poglobitev ljubljanskega kolodvora.
Na konferenci pa je bila spre-eta še cela vrsta lokalnih zahtev, od katerih omenjamo:
Glede cest in železnic je posebno zapostavljen ljutomerski okraj. Ze začeto delo na cesti Ljutomer-Štrigova stoji. Regulacija Mure se izvaja z nezadostnimi sredstvi in bi po sedanjem tempu trajalo še 50 let, preden bi bila dokončana. Povodnji pa delajo ogromno škodo, poleg tega se širi zaradi neizvedene regulacije malarija.
Zahtevamo, da se pospešijo dela na cestah Ljutomer—Štrigova in Ivanijci—Negova ter regulacija Mu re.
Potrebna so nadalje naslednja dela: Zgradi naj se cesta Ljutomer —Cezanjevci—Mala Nedelja! Modernizira naj se cesta G. Radgona Slatina Radenci, popravi naj se cesta Noršinci—Lukavci—Logarov ci, po kateri gre ves promet \
dit že dovoljen. Reši naj se tudi vprašanje zdravstvenega doma v Ljutomeru, ki se zavlačuje že tri leta.
Nadalje zahteva trgovstvo: Pospeši in olajša naj se izvoz kmetijskih proizvodov in sklenejo naij se trgovinske pogodbe, s katerimi bo izvoz vina olajšan.
Za skrajšanje železniške zveze s Češkoslovaško naj se otvori proga Hodoš—Kotomany, če že ne za osebni, pa vsaj za tovorni promet. Narodna banka naj obračunava izvozniki nemško marko po uradnem tečaju, ne pa za 5 din niže. Narodna banka naj izplačuje klirinške čeke po kronološkem
redu. Nikakor ne gre, da je med našimi in nemškimi podatki o stanju 'klirinškega salda tako velika razlika in da znaša ta danes že 14 milijonov mark.
Uvozna dovoljenja naj se izdajajo samo za države, s katerimi imamo aktivno trgovinsko bilanco.
Zniža, oz. popolnoma naj se odpravi carina na blago, ki ga sami nimamo.
Oblastva naj odločno nastopijo proti vsem pojavom nelojalne konkurence.
Plače državni h nameščencev naj se zvišajo!
Z vso doslednostjo je treba začeti boj proti vsaki korupciji.
Konjunktura in zaslužki v lesni industriii
Odgovor „Soboti“
ščavniško dolino. Prične naj se graditi projektirani most pri Pe-tanjcih. Zgradi naj se cesta na Brod pri Moti, ker vodi tu najkraj ša zveza Prekmurja z Ljutomerom
Vprašanje gornjeradgonskega gradu naj se reši po predlogih krajevnih faktorjev (da se porabi za bolnišnico ali hiralnico v zvezi gospodinjsko šolo). Ustanove naj se vodne zadruge za regulacijo potokov Ščavnice, Globetke in Plitvice.
V najkrajšem času naj se začne z gradnjo kolodvorskega poslopja v Gornji Radgoni, za katero je kre
Kranjski tednik >Sobota« je v svoji številki z dne 9. oktobra objavil članek o konjunkturi in zaslužku v lesni industriji ter trgovini. »Trgovski list« je sicer na ta članek že reagiral, vendar pa objavljamo naprošeni še en odgovor, ki dobro dopolnjuje prvi članek »Trgovskega lista«.
Člankar »Sobote« poziva na koncu drugega dela svojega članka •kmete, voznike, delavce in drvarje, da zahtevajo vsaj 30% povišek mezd in prevoznin, ker da se je sedaj lesna trgovina zopet odprla in morejo lesni industrialci in trgovci ta povišek tudi plačati. Reči moramo, da je člankar »Sobote« s svojim pozivom prišel prepozno, ker so se med tem mezde delavcev in plače voznikom že povišale in sicer prav znatno. Ko je bila lesna trgovina na tleh, ko je stalno padala cena in je bilo zaslužka vedno manj, davki pa vedno večji, takrat seveda tudi lesni trgovci in industrialci niso mogli plačevati mnogo. Tudi če bi hoteli, niso mogli lesni trgovci plačevati dobro, ko pa niso nič prodali in nič zaslužili. Sedaj pa, ko so nastali za lesno trgovino boljši časi, ko se les zopet prodaja po boljših cenah, pa tudi kmet prodaja les draže, zaslužijo vozniki več in dobe delavci boljše mezde.
Tako se plačuje danes les na panju po 50 do 70% draže, delavske mezde so se zvišale povprečno za 50%, ponekod tudi za 100%. Vozniki, ki so preje dobivali po 50 din na dan, dobivajo sedaj 70 do 80 din. Čisto iz trte zvita je torej trditev člankarja »Sobote«, da bi bili vozniki in delavci plačani tako kakor za časa krize. S tem pa je postal brez vrednosti tudi poziv člankarja, da naj zahtevajo vozniki in delavci zvišanje mezd im prevoznin. Slabo bi bilo zanje, če bi čakali na poziv »Sobote«, ker so že pred tem pozivom sami dosegli zboljšanje Kdor le količkaj pozna razmere v lesni stroki, se mora pač čuditi kako je mogel člankar »Sobote« trditi, da si lesni trgovci zopet kupujejo luksuzne avtomobile in vile. Ko je bila- lesna kriza, se ni nič zaslužilo in takrat so šli zadnji prihranki, sedaj pa se tudi ni lesna trgovina tako popravila, da bi se kar sipali tisočaki na lesne trgovce. Kajti tudi danes lesni do 'biček še dolgo ni tako velik, kakor mislijo nekateri nepoučeni ljudje, poleg tega pa rastejo stroški za režijo kar neprestano. Opozarjamo tu le na davek, ki ga plačujejo lesni izvozniki v obliki odtegljajev pri prejetih devizah del-
Politične vesli
V Londonu izginja optimizem, ki
je zavladal po izjavi italijanskega delegata Grandi ja, da Italija pristaja na imenovanje mednarodne komisije, ki naj kontrolira evakuacijo prostovoljcev iz Španije. Kakor se sedaj poroča, delajo posebne težave naslednje tri italijanske zahteve: 1. da morajo biti vsi sklepi londonskega odbora soglasni ali pa nimajo veljavnosti. 2. da se prizna general Franco kot vojskujoča se sila še preden se izvede evakuacija prostovoljcev. 3. Nepripravljenost Italije, a tudi Nemčije in Portugalske, da bi priznale sklepom londonskega odbora obvezen značaj. Isto stališče zavzema v zadnjem vprašanju tudi Rusija.
Na skupni seji angleške spodnje in zgornje zbornice je bil prečitan kraljev prestolni govor. V govoru se kralj najprej z zahvalo spominja' kronanskih svečanosti, ki so pokazale enotnost britanskega imperija. Nato prehaja govor na zunanje politična vprašanja, omenja najprej pogodbo z Egiptom ter sporazum o odpravi egiptskih kapitulacij ter preide nato na španske dogodke. Angleška vlada se bo še naprej trudila, da prepreči razširjenje španskega konflikta na druge države. Velik uspeh je bil dosežen z nyonsko konferenco, po kateri so se piratstva nehala. Nato govori o vojni med Japonsko in Kitajsko ter obsoja zlasti napade na civilno prebivalstvo.
V spodnji zbornici je imel zunanji minister Eden velik govor o zunanje politični situaciji. Mednarodna napetost še vedno navdaja vse prijatelje miru z veliko skrbjo. Angleška vlada je neprestano na delu, da zaščiti britanske interese in zagotovi mir. Razmere na Sredozemskem morju so postale že neznosne. Smatra za potrebno, da posebej naglasi, da si pridržujeta Francija in Anglija za primer neuspeha londonskega odbora popolnoma svobodne roke za nadaljnjo akcijo. To poudarja tudi zato, ker je nemogoče, da bi se ena država vedno držala sklenjenih pogodb, če druge države te pogodbe neprestano kršijo. Zahvaljuje se Franciji, da je vedno zvesto sodelovala z Anglijo. To sodelovanje se bo ohranilo tudi v bodoče. Nato je
ničarjem Narodne banke! Poleg tega pa mora v,ečitia lesnih trgov, cev plačevati za prejete kredite velike obresti denarnim zavodom, dočim morajo dostikrat na plačilo svojih dobav čakati mesece in mesece in da na vse zadnje še manj dobe, kakor pa so računali.
Ni lesna trgovina tako enostavna zadeva, da je treba les samo kupiti, ga prodati naprej z velikim zaslužkom in si potem kupiti luksuzni avtomobil. Tako si predstavljajo lesno trgovino samo ljudje, ki niso imeli nikoli oprav- I govoril minister Eden še podrob-
.	’	,	r	I	imiP	n	cnanelri	hvlni	Avinliln io
ka v lesni trgovini. Prav zelo ob-
žalujemo, da spada med te tudi člankar v »Soboti«, ki je s svojim člankom dokazal le eno, da piše o stvari, ki je nič ne pozna. Naj se zato prihodnjič malo bolj
ne j e o španski krizi. Anglija je bila skupno s Francijo že pripravljena izvajati vse posledice, ko je
prišla v dvanajsti uri rešitev in je Italija popustila. Kakor treba priznati, da je s tem Italija rešila politiko nevmešavanja pred popolnim polomom, tako pa se ne sme-
infonmira in šele potem naj pride mo hdajati pretiranim nadam. Od
s svojimi napadi!
Zunanja trgovina
Pri izvozu živih prešičev v Avstrijo se bo po odredbi trgovinskega ministra »v svrho izravnanja trgovskega dobička« pobiral posebni prispevek 100 din od vsakega izvoženega prešiča.
Prizad je začel kupovati koruzo, ki jo bo izvozil v Nemčijo. Gre za nakup 5000 vagonov koruze.
Nemčija nam je dovolila za zadnje letošnje četrtletje naslednje uvozne kontingente:
ločno je poudaril Eden, da Anglija nikakor ni kapitulirala in prav tako je brez najmanjše podlage vest, kakor da bi prišlo med Francijo in Anglijo tudi le do najmanjših nesoglasij. Ta zveza je trdna. Končno je dejal Eden, da je sedaj naj večja težkoča, določiti proporc, po katerem bodo morali odhajati prostovoljci iz Španije. Zato je bilo nujno, da je pristala Anglija na posebno mednarodno komisijo.
Po Edenovem govoru so govorniki opozicije nastopili proti izvajanjem Edena ter zlasti izražali bojazen, da se za italijanskim umikom skriva samo nov manever italijanske vlade. Zbornica je nato prešla na glasovanje ter z 204 proti
_	_ za konopljo .
v skupni vrednosti 900.000 RM, za Ul glasovom odobrila Edenovo po zdravilne rastline za 120.000 RM litiko.
ter poleg tega posebni kontingent Mussolini je izjavil nekemu za ekstrakte za strojenje v vred- egiptskemu novinarju, da 'bo spo-nosti 120.000 RM.	štoval mejo Egipta in da nima
Bolgarska je letos izvozila že I nobenih sovražnih namenov proti 5000 vagonov svežega grozdja. Lani Egiptu. Tudi bo držal svojo obljubo je izvozila Bolgarska samo 1800 va- glede Tanskega jezera, ki daje vodo gonov.	Nilu m ki je vazen za namakanje
Francoska vlada je dovolila za- | Egipta.
radi povečanja delavskih mezd dvig cen za premog, koks in brikete. črni premog se podraži za 5 do 8, briketi za 10, koks pa za 11 frankov.
Francoski izvoz je v septembru narastel za 18, uvoz pa za 11%. Uvoz je bil večji od izvoza za 1411 milijonov frankov. Pasiva franc, trg. bilance so znašala v prvih 9 mesecih !. 1. 13.2 milijarde frankov.
Nemčija ne dovoljuje nič več kompenzacijskih kupčij, še nadalje pa so dopustne kompenzacije na podlagi sporazuma o dodatnih kompenzacijah z Nizozemsko češkoslovaško.
Japonci so zopet začeli kupovati volno na avstralskem trgu. Cena volne je zato čvrsta.
Iz Egipta poročajo o rekordni žetvi bombaža. Namesto lanskih 1,900.000 bal, bo letos pridelanih 2,300.000.
Angleška zunanja trgovina se je v avgustu močno dvignila. Vrednost uvoza se je povečala od 86,6 na 87,8 milijona funtov (v septembru 1936 je znašal uvoz samo 71,8 milijona), vrednost izvoza pa
Japonci so doživeli pretekli teden na vseh .bojiščih neuspehe. Pred šangajem se je njih položaj znatno poslabšal, na severu pa so se morali začeti umikati, dočim se v Mandžuriji vstaja Mandžurcev vedno bolj širi.
Japonska vlada bo zahtevala, da se konferenca devetih sil, ki naj bi se začela dne 30. oktobra, od-godi, ker da je Japonska dobila povabilo na konferenco prepozno in ne bi mogla pravočasno poslati na konferenco svoje delegacije. Med Japonsko in Italijo je bil inlpo zatrjevanju japonskih listov sklenjen sporazum, ki se nanaša na pogoje, po katerih bi bila Italija pripravljena sodelovati na bruseljski konferenci.
Nemški veleposlanik v. Ribbentrop je prišel v Rim z novimi in-strukcljami Hitlerja Istočasno pa je v Rimu tudi japonski veleposlanik v Berlinu, ki je podpisal nem-ško-japonski pakt. Iz tega se sklepa, da bo v Rimu podpisan italijansko japonski pakt in s tem dosežena trozveza med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Naloga Ribben-
je narasla od 42,5 na 44,2 milijona tropa pa je tudi, da doseže itali funtov. L. 1936. je znašala samo jansko podporo za nemške kolo-36,4 milijona funtov!	I	nialne zahteve.
Doma in po sveti
Knez namestnik Pavle je odpo- ^ ^ ^ ^	^	_________ _____
I ster Moutet je zato zahteval nove
Francoski listi pišejo, da je ogrožena francoska kolonija Indokina. Japonci so namreč zasedli pred enim mesecem neke otoke v Ton-kinskem zalivu. Protest francoskega veleposlanika v Tokiu je ostal šc brez uspeha. Kolonialni mini
vanja romunskega prestolonaslednika za oficirja romunske vojske.
Novi ameriški poslanik v Beogra du Arthur Blees Line je bil spre
kredite za okrepitev posadke v Indokini.
Republikanska vlada priznava
jQt od kneza namestnika v svečani I j« severna španska fronta 11 nastopni avdienci.	I	kvidirana.
V Zagrebu se je začela konferenca katoliškega episkopata. Za predsednika konference je bil izvoljen nadškof dr. šarič.
Na velikem zboru mladine JRZ v Beogradu je imel velik progra-matičen govor predsednik vlade dr.
Stojadinovič. V svojem govoru ]«|p OSEBNO najprej obširno govoril o nalogah jugoslovanske mladine, nato pa se dotaknil raznih političnih vprašanj. Naglasil je, da je JRZ za monarhijo, za dinastijo Karadjordje-videv, za eno in nedeljivo J ugasla -yijo, za narodno in državno edinstvo, za edinstvo teritorija in vojske ter za edinstvo državljanstva. JRZ pa bo
Zelo pa so Francozi vznemirjeni
tudi zaradi vedno novih transportov italijanskih vojakov v Libijo. Francoski listi pišejo, da se s tem ogroža Tunis.
Francoske oblasti v Siriji so prepovedale vse shode, ki so jih sklicali Arabci.
Vladi v Nicaragui in Hondurasu sta sprejele posredovanje drugih ameriških držav v njih mejnem sporu. Vojne torej med obema republikama ne bo.
V Ekvadorju je nastal državni
preobrat in se je vojska polastila državne oblasti. General Albert Enricos je proglašen za diktatorja.
Nemška vlada pripravlja dekret o kontroli časopisja. Nemška vlada namerava nadalje znižati število in obseg listov, število strani se bo znižalo, več pokrajinskih listov pa bo ustavljenih.
Fred izrednim sodiščem v Rimu je bilo obsojenih 17 protifašistov, ker so hoteli znova organizirati razpuščene stranke. Obsojeni so bili na ječo od 2 do 5 let.
TEDEN NA UUBLJANSKI BORZI
POROČILO ..TRGOVSKEGA LIS TA"
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet din 7,762.350'58.
V zadnjem tednu je devizna vedno upoštevala'tudi posebno živ-[kupčija nekoliko popustila, saj ljenje, ki ga je živela vsaka po- znašajo skupni devizni zaključki krajina. Zato je treba upoštevati | lmX)ram predzadnjemu tednu celih vsa tri imena Srbov, Hrvatov in 1	m„„;	v?mlf
Slovencev, zato treba priznavati milijona dinarjev manj. enakopravnost ver in tradicij. Ne nazadovanja je zmanjšana potre-sme biti nobenega privilegiran j a ka p0 angleških funtih, ki jih je enih na račun drugih. JRZ smatra L po nabavljenih tokrat za 1.939 .načelo samouprave za najboljši Sl-	Himriev	mani	ne,m	v	nred
stem državne ureditve. Posameznim	nul.	dinarjev	manj	nego	v	pred
krajem je treba dati možnost, da zadnjem borznem tednu, zasti pa sami urede svoje lokalne potrebe, skrčenje zaključkov v nemških Nato je govoril o sporazumu me markall za nad 2.324 milj. dinar-zdruzeno opozicijo ter ta sporazum odklonil, ker ni v njem rešitve za jev.
hrvatsko vprašanje. Sporazum ne Skupni promet je bil v poedinih daje odgovora na glavno vpraša-	,	.	Ji \
nje, kaj bo potem, ce se v kon-	l^evizan taie.
stituanti ne doseže sporazum. Zato ga mora JRZ odkloniti
V Farkašiču, mali vasi blizu Siska je bil sestanek voditeljev beograjske združene opozicije z dr. Mačkom | Amsterdam in voditelji KDK. Kakor piše »Hr- Berlin vatski dnevnik«, je bil sestanek v Bruselj tej vasi zato, da so mogli voditelji Curih opozicije nemoteno razpravljati. V Din. deviza Zagrebu bi motile zborovanje ma- Dunaj nifestacije prebivalstva. Vladno London »Vreme« piše, da so voditelji opo- Montreal zicije na tem sestanku sklenili, da New York bodo začeli z veliko akcijo v na- Pariz rodu in da bo prvi veliki shod Praga združene opozicije v Kragujevcu. Solun Haje se bo tega shoda udeležil tudi Stockholm dr. Maček.	I	Tret
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje stalna.
Na četrtkovem borznem sestanku (21. t. m.) ije bil zopet zadovoljiv efektni premet, kajti zaključeno je bilo za din 120.000 nomi-nale vojne škode po tečaju 416 dinarjev in din 20.000-— nominale po tečaju din 415'50, dalje 7% Blair (za 5.000 dolarjev nominale) po tečaju din 85'— in din 10.000'— nom. vojne škode (eksekucijsko) po tečaju din 412'—. Skupni efektni promet tega dne preseza četrt milijona dinarjev.
Notice državnih efektov so bile v prejšnjem tednu sledeče:
Devize:
predzadnji minuli teden
(vse v tisočih dinarjev)
3	210	
5526	3202	priv. klir.
131	211	
201	495	avstr. pr. ki.
716	624	avstr. -pr. ki.
3903	1964	1. < E 71*
1309	604	
64	1	
8	4	
—	74	boni
30	373	
Narodna banka je intervenirala
Sadjarska razstava in sadjarski kongres v Mariboru sta bila otvor-, „	, ,.	, T ,	- re-
jena v nedeljo. Daljše poročilo o N nadalje le v Londonu in Cun-otvoritvi objavimo v prihodnji šte- hu do višine dosedanjih dnevnih Vilki.	..... deviznih kontingentov.
loten SeitŠ25° mffljonS*dto, kal . V nemškem privatnem kliringu kor je izjavil rektor zagrebške uni- je bila marka trgovana zbog in-verze. S tem denarjem se bodo tervencije Narodne banke stalno zgradile stavbe za tehnično in ve- na bazi din 13'90, oziroma din 13'80
tezrprUku0čniSUjeteumrl Martin Mu- v povpraševanju in din 14'- v po-sar, uradni sluga Zbornice za TOI. nudbi.
Pokojnik je bil človek mirnega m Tudi angleški funt je bil 18. t.
Svoj?%“dbSf zIpuščLevdoUvolS m. trgovan na bazi notic Narodne sinčka Bodi mu ohranjen lep spo- banke, t. j. din „37 20 za denar m min! Naše sožalje težko prizadeti din 238'80 za blago, med tem ko rodbini!	je deviza London notirala od 19.
Pokojninski zavod bo zgradil v	nrivatnem	klirintru	le	v
Splitu štirinadstropno stanovanj-H- m- v privatnem Kliringu te
slco hišo.	povpraševanju m sicer din 238—.
Koroški deželni glavar je razpu- V avstrijskem privatnem klirin
stil občinske svete v Celovcu, Be-	hil . notice denar ozi-
liaku Borovljah in še nekaterih |gu so Dile te notice za denar ozi
drivnh mestih. Občinski sveti so|roma blago-bili'razpuščeni, ker je bila večina članov hitlerjevskega prepričanja.
Letošnji obrtniški teden hrvat-skih obrtnikov bo od 27. novembra do 5. decembra. Cehovski sejem | bo v Zagrebu dne 4. decembra.
Jugoslovanska proizvodnja sladkorja bo letos znašala samo okoli
			1937		din	din
7	%	inv. pos.	18.	X.	94 —	96—
			22.	X.	94—	96—
8	%	Blair	18.	X.	9350	95—
			22.	X.	94—	96—
7	%	Blair	18.	X.	85-50	86—
			22.	X.	85—	85-50
7	%	Seligman	18.	X.	100—	101—
			22.	X.	100—	100-75
4	%	agr. obv.	18.	X.	51—	53—
			22.	X.	53-50	54-50
4	%	drž. ga-r.	18.	X.	53-50	55-—
	agr. obv.		22.	X.	51—	53—
6	%	Begi. obv.	18.	X.	75-50	76-50
			22.	X.	77-50	7850
2	5% voj. škoda		18.	X.	415—	417—
			22.	X.	415'—	416-
avstrijski šiling
18. oktobra din 8-70—8-80
19. oktobra din 8-02—9-02
20. oktobra din 8-82—8-92
21. oktobra din 8-70—8-80
22. oktobra din 8-71—8-81
Devizna tečajnica prejšnjega
4000 ton, zaloge od lani pa znašajo tedna kaže v glavnem padajočo 2000 ton, dočim potrošnja °koli tendenco skoro pri vseh devizah
L J—	vMfvrnll	I	1
Izmed privatnih efektov je no tirala edinole Trboveljska premo-gokopna družba in sicer na bazi din 220'— za denar, a din 240' za blago. Od 22. t. m, dalje pa ne beleži več ta efekt.
Žitno tržišče
Tendenca trdna.
Cene so ostale povsem brez iz-prememb, razen pri pšenici, ki se je pocenila za din 2'50 pri 100 kg. Promet je bil malenkosten.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
7000 ton,’ da bomo morali uvoziti okoli 1000 ton sladkorja,
razen Curiha, ki je bil trgovan na
Romunski kralj Karol obišče v bazi dosedanjih tečajev, in Pariza, novembru predsednika Beneša. ki se je za malenkost okrepil. Te-Gospodarsld minister dr. Schacht g . razuka, dosežena tekom zad-> po berlinskih vesteh še ta te-l .-*	.	.	’	„
njega tedna, znaša (vse izraženo
bo po
den odstopil.	.	—	„.
Kitajsko društvo za Zvezo naro-	v	poenih): Amsterdam	—	2	24,
dov je predlagalo Zvezi narodov,	Berlin	— 3'70,	Bruselj	—	0'25,
11 V. 1 ..nnllnlri Iv 4* ./■» •»•<■»■*■» I	7	_	_
iLondon
Vojska*" zapusti “kite p*" ožemite. I— 0 42. New York U b4, Pariz
2. med vsemi devetin.. .	-
sklene pogodba o nenapadanju.
3. če posredovanje za likvidacijo spora ne bi bilo uspešno zaradi hastopa Japonske, ni drugega izhoda, kakor da se uvedejo gospodarske sankcije proti Japonski.
— 0'50.
Devize'
Amsterdam | Berlin
barva, plestra Id j Bruselj
Ze v 24 urah kem”m’ 'Da
Curih
London
Newyork
obleke, klobuke hd. škrob! in svetlolika srajce, o vrat °lke in manšete. Pere. suši, monga In lika domače perilo
tovarna J O S. R EIC HI Pariz
**°Uanski nasip 4-fi Selenburgova ul. B Praga Telefon it 22-72	Trst
Žito:
Koruza:
suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . . Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . . ■ • nova, gor. bačka, 78 kg, 2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakit postaja Ječmen:
63 kg, 2%, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .
64 kg, 2%>, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .
Oves:
din
108'-
din
110'—
180-— 182-50
180- 182-50
135-— 140'—
140'- 142'50
aga	—	0'19 in Trst		zdrav, suh, rešetan,	
				fco. vagon elavon-	
		Povpr. din	Pon. din	Bka postaja, plačlji-	
				vo proti duplikatu .	117'- 120'-
1937				Mlevski izdelki:	
18.	X.	2394-91	2409-51	Mnka:	din din
22. X.		2392-67	2407-26	pšenična Og, banatska	
18. X.		1739-23	1753-11	postaja, ekskl. pro-	
22. X.		1735-53	1749-41	metni davek, plačlji-	
18. X.		729-70	734-76	vo proti duplikatu .	285'- 295'-
22.	X.	729-45	734-51	pšenična Og, bačka po-	
18.	X.	996-45	1003-52	staja, ekskl. promet-	
22.	X.	996-45	1003-52	ni davek, plačljivo	
18.	X.	214-38	216-44	proti duplikatu . • pšenična 2, bačka po-	285'— 295'—
22.	X.	213-96	21602		
18.	X.	4297-25	4333-57	staja, ekskl. promet-	
22.	X.	4296-91	4333-22	ni davek, plačljivo	
18.	X.	145-47	146-91	proti duplikatu . •	265'— 275'-
22. X.		146-22	147-65	pšenična 5, bačka po-	
18. X.		151-43	152-54	staja, ekskl. promet-	
22.	X.	151-24	152-34	ni davek, plačljivo	
18.X.		227-25	230-33	proti duplikatu . .	245-- 255'-
22.	X.	226-75	229-83	Otrobi:	
pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 110'— 115*— šenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 100'— 105'—
Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Čuruga) kval. 79/2°/o din 170'—.
Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 169'—.
Begej kval. 79/2% din 169'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 168"—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 166'—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 166'-.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara nja) kval. 78/79/2% din 168--.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 166'—
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 165'—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 164'
Od določene cene za blago fko. vlačilec 6e za kritje pregovornih stroškov zmanjša cena za vagoneko blago 2 di narja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 166'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 167'—.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 164'
Senta kval. 79/2% din 168'
Lesno tržišče
Tendenca čvrsta.
Zadnji teden se je mnogo govorilo in pisalo o tem, da so naša klirinška plačila z Italijo že ure jena in sicer v obojestransko zadovoljnost. Prav tako se govori o nekih večjih zaključkih; trdi se da je zaključeno 1500 vagonov riža in drugega blaga, dočim Narodna banka poroča o stalnem dviganju naših klirinških terjatev na-praim Italiji, ki znašajo sedaj že 68 milijonov dinarjev. Tako so na eni strani same obljube, na drugi pa trdo dejstvo. Torej sporazum je že sklenjen in tudi pravi modus se je našel, a kakšno je besedilo tega sporazuma, pa je celo zainteresiranim krogom neznano in zelo čudno ter nepojmljivo je, da v tem oziru ni mogoče dobiti nobenih jasnih informacij. Popolnoma napačno je ravnanje, da se tako važne stvari odpravijo s par frazami, ki sploh nič ne pomenijo in si jih lahko vsak po svoje tol mači. Vprašanje je, kam naj se naš izvoznik — kot edini zainteresira nec — obrne, da bo dobil vsaj za prihodnje tri mesece točno sliko o možnosti izvoza ter vsaj približni zanesljivosti v kalkulaciji.
Je pač tako, da se o političnih sporazumih pisari po cele strani, a gospodarska vprašanja rešuje oziroma osvetljuje le bolj z domnevanjem in prognozami
Les:
Smreka, jelka:
Hlodi I., II., monte .
Brzojavni drogovi . .
Rordonali merkantilni Filerji do 576' ...
Trami oetalah dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . . .
Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . .
Škorete, podmeme, do
15cm.................
Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej; . . .
Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . .
Kratice, za 100 kg . .
Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni,	245--	265—
ostrorobi, I. in II. .	365-—	395—
Deske-plohi, parjeni,		
neobrobljeni, monte	260'—	290'—
Deske-plohi, parjeni,		
ostrorobi, I. in II. .	525-—	575—
Hrast:		
Hlodi I., II., premera		
od 35 cm naprej .	220'—	300'—
Rordonali		820'—	920'—
Deske-plohi, boules .	900'—	990—
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I. in II. » .	750'—	850'—
Deske-plohi, ostrorobi		
(podnice) ....	835'—	945—
Frizi I., širine 5, 6 in		
7 cm		750'-	800'—
Frizi I., širine od 8 cm		
naprej		GO ** OJ l'	995—
Oreh:		
Plohi, neparjeni, I., II.	800—	900—
Plohi, parjeni, I., II.	870—	960—
Parketi:		
hrastovi, za nr . . .	53—	61—
bukovi, za m3 . . .	39—	45—
Železu, pragi 2*60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad	36—	41—
bukovi, za 1 komad	23—	26—
Drva:		
bukova, za 100 kg .	14—	15—
hrastova, za 100 kg	13—	14—
Oglje:		
bukovo, za 100 kg .	39—	46—
»canella«, za 100 kg .	43—	49—
Povpraševanja:
Več tisoč m3 brusnega lesa za celulozo.
Išče se večja količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6” šir.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
I/II hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
din 130— 155— 150'— 150— 140—	din 160— 165— 170— 170'- 160—
345—	375—
365—	405—
280—	320—
280—	800—
310— 40'- 125—	340— 60'— 135—
Izložbena stojala — Konzole za steklene nastavke — Omarice za kavo, olje, petrolej
Kovinski pokromani in nerjaveči predmeti hitro in solidno le pri
KROM-KOVINA
Medvešček Rudolf LJUBLJANA
Tyrševa 54 (Dunajska)
DOBAVE LESA
Gradbeni oddelek drž. železnic v Ljubljani razpisuje velike dobave lesa. Ponudbe je treba poslati do 11. ure 29. oktobra v ovitlcu z značko: »Ponudba za dobavo lesa k štev. 23.257/111—37«, tolkovane z din 10'—, za:
30 m’ mehkih desk, debeline 25 mm, dolž. 4 m, šir. od 18 cm naprej,
50 m3 mehkih desk, debeline 30 mm, dolž. 4 m, šir. od 18 cm naprej,
20 m’ mehkih plohov, debeline 40 mm, dolž. 4 m, šir. od 20 cm naprej,
50 m3 mehkih plohov, debeline 50 mm, dolž. 4 m, šir. od 20 cm naprej.
Mehke deske in plohi morajo biti tipa »Stiria« ali »Carintia«, monte la, na in lila, pravokotno odčeljeni in vsaj na oko paralelni. Ostalo po posebnih uzancah ljubljanske borze za trgovanje z lesom.
Cene je staviti za m3 in za celo nabavo v dinarjih franko vagon nakladalna postaja, ki jo je v ponudbi izrecno navesti.
Dobava mora biti izvršena najpozneje v roku 4 tednov, po dostavitvi naročila.
V ponudbi je naznačiti izvor blaga. Račun je plačljiv po komisijo-nalnem prevzemu materiala na podlagi pri tem prevzemu ugotovljene teže odnosno količine. Ponudbe, ki ne dospejo točno do termina določenega dne oziroma ne odgovarjajo v vsem pogojem razpisa, ne pridejo v oceno.
Pri izvršitvi dobave je dobavitelj vezan na splošne pogoje za nabavo in izvršitev del štev. GD 107.951/35, ki imajo veljavnost pogodbe in kateri se dobe proti plačilu takse din 10-— pri depozitni blagajni te direkcije. Za vse ostalo, kar ni navedeno v teh pogojih, veljajo odredbe iz oddelka »B« pogodbe in nabave zakona o državnem računovodstvu.
V ponudbi je Izrečno navesti, da ostane ponudba v veljavi 30 dni od dneva licitacije.
Priporoča se
za vsa graverska dela, Slampilje, etikete
Anton teme, graveur
Ljubljana
7 JK	II JI Ul C	največ novih modelov za jesen In zimo, najsolldnejSo izdelavo In naj-	II J| |fl I I |J I IIIRI Iflllfl	If (llMrncni	trn R
miI	II A Pl C	boljši kroj nudi v plaščih, kostumih In paletojlh damska konfekcija	rHULIIl| LJUOLJHIiH,	iVU IB D TC 0III	Ulju
Razglas
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po čl. 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14.402/IIL, o legitimiranju trgovcev, industrij-cev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. julija 1937 do 30. septembra 1937 naslednje nove legitimacije:
245.
276.
277.
Krausz Maks, Zagreb — »Uni-versale« tovarna klobukov in slamnikov d. z o. z., tovarna klobukov in slamnikov, Domžale.
246. Jug Rudolf, Ljubljana — F.
M. Schmitt, trgovina z galanterijo, norimberškim in kratkim blagom, Ljubljana.
247. Gostiša Ferdo, Ljubljana —
A. Cilenšek, strojno pletenje, Ljubljana.
248. Christof Emil, Ljubljana —
P. Magdič, trgovina z modnim, parfumerijskim in športnim blagom, Ljubljana.
249. Schroll Jurij, Ptuj — F. C. Schwab, veletrgovina s špecerijskim, kolonialnim blagom in kemikalijami, Ptuj.
250. Tatalovič Ilija, Split — D. Ra-kusch, veletrgovina z železnino, Celje.
251. Harry Ivan, Varaždin — Ivan Zupančič, tovarna metel, Ljubljana.
252. Kunsti Alfonz, Ljubljana — Pražarna Zika družba z o. z., pražarna, Ljubljana-Vič.
253. Korošec Anton, Ljubljana — Jos. Vodnika dediči, tovarna vinskega in špiritnega kisa, Ljubljana.
254. Janežič Arnold, Maribor — Artur Tančič, izdelovanje raz-nih vrst olja in masti, Maribor.
255. Ede Leopold, Betrovgrad — Schimmel & Co. d. z o. z., trgovina z eteričnimi olji, dišečimi tvarinami, eteričnimi esencami, ekstrakti, barvami in farmac. izdelki, Celje.
256. Sucher Izidor, Celje — Knjigarna in papirnica »Domovina« Hubert Maksimiljan, trgovina s knjigami, umetninami, muzikalijami, papirjem pisarniškimi in šolskimi potrebščinami na drobno, Celje,
257. Regovski Janko, Zagreb — Josip Vidmar, Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana.
258. čemic Mimi, Ljubljana — Franc Kralj, fotografski atelje, Ljubljana.
259. Ilc Anton, Ljubljana — Jure Jakovac, izdelovanje kipcev iz mavca, Ljubljana.
260. Sbil Vilibald, Ljubljana — Kreačič Ivan, trgovina s porcelanom in steklom, Ljubljana.
261. Žakelj Anton, Stara vas čevljarska gospodarska, zadruga r. z. z o. z., izdelovanje čevljev, Žiri.
262. Antonič Dragotin, Novi Sad
— Mokronoška tovarna usnja družba z o. z., tovarna usnja, Mokronog.
263. Pomorišac čedomir, Beograd
— »Unio« družba z o. z., tovarna kemično-tehničnih izdelkov, Maribor.
264. Nikolič Radomir, Beograd — Franc Woschnagg in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj.
265. Fischl Herman, Novi Sad — Cvetič Janez, tvomioa perila, Murska Sobota.
266. Griinberger Leopold, Celje Knez & Pacchiaffo, tvornica zlate, srebrne in draguljarske robe, Celje.
267. Zemljič Maks, Ljubljana — Tiskarna Merkur trg. ind. d. d., tiskarna, knjigoveštvo, tiskarstvo in izdelovanje usnjatega galanterijskega in kartonaž-nega blaga, Ljubljana.
268. Ritošek Viktor, Celje — Rudolf Cotič, kozmetični laboratorij, Ljubljana.
269. Kočevar Alojzij, Ljubljana Henrik Kieffer d. z o. z., tovarna kos in srpov, Sv. Lovrenc na Pohorju.
270. Brus Josip, Maribor — Doc-tor in drug, mehanična tkalnica in apretura, Maribor.
271. Molan Ivan, Ljubljana Teodor Rabič, izdelovanje štampiljk in grafičnih izdelkov, Ljubljana.
279.
280.
272. Dražič Dragutin G., Beograd
— Franc Woschnagg in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj.
273. Petričič Dragutin A., Sarajevo
— Produktivna čižmarska zadruga r. z. z o. z., čevljarski in čižmarski obrt, Žiri.
274. Plavčak Anton, Maribor — »Kristal« d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla, Maribor.
275. Ravnikar Etbin, Ljubljana — Minka Teršan, trgovina z galanterijo in usnjatimi izdelki, Ljubljana.
Vrabl Ivan, Maribor — Josip Bauman, veležganjarna, izdel. likerjev, ruma, konjaka in sadnih sokov, št. Ilj pri Mariboru.
Ernest Bela, Zagreb — Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv d. z o. z., mlekarna in tovarna sadnih konzerv, Maribor.
278. Lenardič Hinko, Ljubljana — E. Jeras in drug, izdelovanje alkoholnih pijač in sadnih sokov, Ljubljana.^
Horvat Štefan, Mali Bukovac
— Jožef Maček, čevljarstvo, Žiri.
Mirgorodsky Aleksander, Ljubljana — Radioval družba z o. z., trgovina z radio-aparati, njih sestav, deli, športnimi potrebščinami in tehničnimi predmeti, gramofoni, kolesi in koles, potrebščinami, Ljubljana.
Cikovac Svetislav, Vukovar — »Unio« družba z o. z., tovarna kem.-tehničnih izdelkov, Maribor.
Lavrič Josip, Ljubljana — Bratje Tuma, izdelovanje papirnih vrečic, Ljubljanai-Moste.
Roscher Ervin, Maribor — Ju-
goslav. tovarna za izdelovanje dr. Oetker-jevega pecilnega praška d. z o. z., izdelovanje pecilnega praška, Maribor. Sporiš Vilko, Klanjec — Jos. Šumi nasl. D. & E. Hribar, tovarna bonbonov in peciva, Ljubljana.
Bohinc Pavel, Stražišče pri Kranju — »Staklo« B. Tober, trgovina s steklom, št. Vid nad Ljubljano.
Knikel Friderik, Moste — »Ju goslavija« splošna zavarovalna družba, zavarovalnica, Ljubljana.
288. Poljanec Mirko, Ljubljana Ant. Krisper, tvornica čevljev in veletrgovina z galanterijo Ljubljana.
Cingler Franc, Maribor — Li-pošek Gustav, agentura in komisija, Maribor.
Habermann Franc, Subotica — Friderik Schauer, krojaštvo (razpečavanje krojnega kota) Kočevje.
Bergler Josip, Domžale — »Universale« tovarna klobukov in slamnikov d. z o. z., tovarna klobukov in slamnikov, Domžale.
Čretnik Štefanija, Vojnik Julka Praprotnik, trgovina z mešanim blagom, Domžale. Šober Anton, Maribor — Ma nufaktura »Sava«, trgovina manufakturo, Maribor. Pitamic Stanko, Ljubljana Moste — Fran Voršič, trgo vina s »Phoxal« hranilom, Maribor.
Milojkovič Vojislav Si, Bela Crkva — Ornik & Mitrovič mehanična tkalnica, barvarna in apretura. Otiški vrh, pošta Meža.
281.
282.
284.
285.
286.
287.
289.
290.
291.
292.
293.
294.
295.
296. Demšar Franc, Zabrežnik — »Sora« družba z o. z., ročno
čevljarstvo, Žiri.
297. Oražem Ivan, Mali Mengeš — Slamnikarska in klobučarska zadruga r. z. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Mengeš.
298. Podboršek Franc, Loka pri Mengšu — Slamnikarska in klobučarska zadruga r. z. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Mengeš.
299. Hoffmann Josif, Ban. Karlo-vac — Marija Tomažič, trgovina s pletilnimi stroji in potrebščinami, Maribor.
300. Mi k uš Anton, Poljane — »če-hostaklo« B. Lisek, trgovina s steklom in porcelanastimi predmeti, Ljubljana.
301. Watzek Aleksander, Maribor — Josip Richter, Skladišče Bemdorf, trgovina s kovinskimi in steklenimi izdelki ter gospodarskimi potrebščinami, Maribor.
302. šerban Branko, Ljubljana — Demeter šerban, komisijska trgovina z manufakturo na debelo, Ljubljana.
303. Škerget Hinko, Maribor — »Balkan« špedicija, agentura in komisija d. z o. z., špedicija, agentura in komisija, Maribor.
304. Oprešnik Josip, Maribor — Lipošek Gustav, trgovska agentura in komisija, Maribor.
305. Hodbot Josip, Maribor — Kem-industrija družba z o. z., trgovina z bencinom, olji in kemikalijami, Maribor.
306. Munih Engelbert, Celje — Celjska milarna d. z o. z., tovarna mila, Celje.
307. Holzer Fric, Maribor — »Ju-golana« tekstilna družba z o. z., mehanično izdelovanje vsakovrstnih tkanin, Črnuče.
308. Culiberg Jurij, Ljubljana — Jos šumi nasl. D. & E. Hribar, tovarna bonbonov in peciva, Ljubljana.
309. Šerban Pavle, Ljubljana — Šerban Demeter, komisijska trgovina z manufakturo na debelo, Ljubljana.
310. Skubl Vinko, Ljubljana — Demšar Lovro, trgovina z ga lanterijskim in modnim blagom, Ljubljana.
311. Muršič Ivan, Poljčane — Tusnelda Soklič, izdelovanje in prodaja štampiljk in v to stroko spadajočih potrebščin, Maribor.
312. Lakenbach Josip, Zagreb »Aurea« d. z o. z., tvornica zlate, srebrne in briljantne robe, Celje.
313. Abraham Desider, Zagreb Franjo Sire, tekstilna tvomi-ca, Kranj-Stražišče.
314. Malgaj Slavko, Rožna dolina — Kreačič Ivan, trgovina porcelanom in steklom, Ljubljana.
315. Farkaš Mihajlo, Sušine — An ton Bačnar, čevljarstvo, Ziri-Nova vas.
316. Ritošek Mici, Celje — Rudolf Cotič, kozmetični laboratorij Ljubljana.
317. Tory Rihard, Ljubljana -»Jugočeška« Jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d tekstilna industrija, Kranj.
318. Sirec Dragotin, Celje — »Polzela« d. z o. z., tovarna pletenin, Polzela.
319. Senitza Maks, Celje —- Knez & Pacchiaffo, tvornica zlate srebrne in draguljarske robe: Celje.
320. Krepel Vilibald, Ljubljana — Minka Teršan, trgovina z galanterijo in usnjatimi izdelki, Ljubljana.
321. Fuchs Franjo, Čakovec — Josip Dogša, izdelovanje mila, Ormož.
322. Brknjač Ivan, Varaždin — Josip Dogša, izdelovanje mila, Ormož.
323. Kopač Feliks, Dobračeva — Jernej Bertoncelj, čevljarstvo, Dobrava.
324. Jerčič Marija, Maribor — Ivanka Zupančič, trgovska agentura, Maribor.
325. Florjančič Stane, Ljubljana — »Peko« družba z o. z., prodaja in tovarna čevljev, Tržič.
326. Govekar Vinko, Žiri — Posto-larska zadruga r. z. z o. z., čevljarstvo, Žiri.
327. Mlinar Leander, Žiri — Po-stolarska zadruga r. z. z o. z., čevljarstvo, Žiri.
328. Simončič Miloš, Ljubljana — Alojzij špetič, agentura in komisijska trgovina z manufak-turnim blagom, Ljubljana.
329. Zadnik Ivan, Ljubljana — Alojzij špetič, agentura in komisijska trgovina z manufak-turnim blagom, Ljubljana.
330. Lukek Justi, Ljubljana —
Alojzij špetič, agentura in komisijska trgovina z manufak-turnim blagom, Ljubljana.
331. Hercigonja Martin, Ljubljana — Alojzij špetič, agentura in komisijska trgovina z manu-fakturnim blagom, Ljubljana.
332. Fekter Anton, Retfala — »Jerka« družba z o. z., kemična tovarna barv, Ljubljana.
333. Kocmut Janez, Celje — Jul. Weiner-ja nasl. D. & ing. W. Rakusch, trgovina s steklom, porcelanom, plastiko, kipi, slikami in okvirji na drobno in debelo. Celje.
334. Lobnik Josipina, Maribor — Franc škof, trgovina z modnim in galanterijskim blagom, Maribor.
355. Goltes Adolf, Ljubljana — Ivan Savnik, tvornica rokavic ' in trikotaže, trgovina z mešanim blagom, Kranj.
336. Hanzel Srečko, Murska Sobota — Ludvik Šiftar, tovarna perila, Murska Sobota.
V Ljubljani, dne 16. oktobra 1937.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik: Ivan Jelačin s. r.
Tajnik: Ivan Mohorič s. r.
Denarstvo
Spremembo uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov
zahteva Glavni zadružni savez. Med drugim zahteva:
Vračunavajo naj se tudi pravdni stroški, ki so nastali po 20. aprilu 1932, če je eksekucija upravičena po zadružnem odplačilnem načrtu ali če je dolžnik šele z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov dobil zaščito kot kmetovalec.
25% znižanje po § 9., odst 1., krijejo zadruge šele po odpisu dvomljivih terjatev ter zneskov za sanacijo zadrug. Kreditne zadruge sestavijo posebno bilanco zaradi določitve dejanskih rezerv.
Pri zadrugah, včlanjenih v Savez, se morajo odbiti zneski, ki so določeni za jamstvo in za druge obveznosti do Saveza. S posebnimi bilancami se mora določiti vrednost njih resničnih rezerv.
Če je glavni dolžnik zadruga, ki je bila v likvidaciji že leto dni pred uveljavljenjem te uredbe, morajo izpolniti obveznosti zadruge solidarno dolžniki in poroki.
Za kmetske dolgove se ne smatrajo dolgovi, ki presegajo pol milijona din.
Zadružnim zvezam se morajo povrniti vsi stroški za izvajanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
Zadrugam naj se prizna pravica, da pobirajo od kmetov dolžnikov iste obresti, kakor jih morajo one plačevati za svoje kredite. To mora veljati tudi za trgovce in za vse druge, ker vendar ne gre, da mora plačevati trgovec za nabavljeno
blago polne obresti, tisti pa, ki je to blago od trgovca kupil, pa plačuje trgovcu manjše obresti.
K plodni zemlji naj se v dravski banovini v smislu čl. 2., odst. 1., štejejo tudi gozdovi.
Če dolžnik, ki ima pravico na zmanjšanje dolga na 50%, ne zahteva zmanjšanja ali ne plačuje anuitet, ima porok pravico, da sam zaprosi za znižanje dolga ter bo porok zavezan plačati samo 50% dolga.
*
Jugoslavija je kupila v Londonu zlata za več ko 169 milijonov din, pri nas pa je dosegla proizvodnja zlata 2039 kg zlata, ki je tudi vse prešlo v last Narodne banke.
Delegacija jugoslovanskih borz se sestane dne 28. oktobra v Ljubljani.
Avstrijski šiling, ki se je dvignil že na 9 in na nekaterih naših
borzah celo nekoliko više, je zopet popustil.
Italijanska vlada je dovolila tujemu kapitalu, ki bi se investiral v podjetja v Italiji, znatne olajšave, da bi laže privabila tuji kapital. Tako je tuji kapital oproščen zapuščinskega davka ter se ne more konfiscirati v primeru vojne.
Avstrijski finančni minister Neu-mayer je navedel v svojem ekspo-zeju v parlamentu, da znaša letošnji avstrijski državni proračunski deficit 43 milijonov šilingov, kar je znatno manj ko lani. Dostavil je, da ne namerava vlada nobenega povečanja davkov.
Stanje naših aktivnih in pasivnih kliringov
Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 15. oktobra naslednje:
Aktivni kliringi:
15. 10.
Italija (stare terjat.) lir 40,575.125 40,756.219 Italija (nove) lir	29,493.319
Nemčija RM 17,598.173 Poljska din 14,688.374 Turčija din 8,036.748 Španija pezet 2,706.217
8. 10.
24,450.204
14,837.531
13,824.184
6,543.797
2,706.217
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
naznanja, da je preminul njen uradni sluga, gospod
Martin Musar
Zvestega uslužbenca ohrani Zbornica trajno v lepem spominu.
Ljubljana, dne 24. oktobra 1937.
4,125.395
20.468
Pasivni kliringi:
Belgija belg 4,230.075 Bolgarska din 10.285 Madžarska din	6,173.995	7,339.345
Romunija din	26,016.327	26,955.985
Francija
fr. frank 6,616.241	5,874.409
Češkoslovaška Kč 127,530.597 126,007.555 Švica šv. fr. 1,269.846	1,468.749
KAVARHA MAJCEN
UUILJ1IM, rnšEVfl cesta 49
se priporola cenjeni p. t. publiki
Jtedajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek vsi v Ljubljeni-