rws “''sraarsouw a ^T^AND s-yiutice. /trn'c r s $ka Domovi m/i MSKKRieA I1H-HO IWIE AFRICAN m SPIRIT FOR€!GN IN LAN3UAG€ ONLY NO. 190 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto,‘MGntreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN. MORNING N€WS>AP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 11, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVH Čile odločen borbo; levičarji nadaljevali Sedanji režim v Čilu je odločen borbo proti levičarjem n a d a 1 j evati v prepričanju, da ti nimajo namena opustiti svojih ciljev. SANTIAGO, čile. — Avtoritarna vlada predsednika gen. A. Pinocheta je prepričana, da komunisti in drugi levičarji niso in ne' bodo'opustili svojih načrtov za vzpostavo komunističnega režima v Čilu, zato je odločena boj proti njim nadaljevati odločno in vztrajno, dokler bo to potrebno. Vlada sodi, da obstoja komunistična organizacija kljub njenim riaporom tekom zadnjih dveh let, da bi jo razkrila in u-ničila. Ta podtalna organizacija pripravlja novo priložnost za javni nastop, kakor hitro bi sedanji režim pokazal šibkost. Pomirjevanje med Zahodom in Vzhodom, ki ga propagirajo iz Moskve, na razvoj v Čilu nima vpliva. Gen. Pinochet in njegovi sodelavci v to ne verjamejo, imajo vsak dan priložnost o-pazovati komunistično podtalno dejavnost. Četudi se je število političnih jetnikov delno zmanjšalo v zadnjih mesecih, je teh še vedno veliko, ko prijemajo in zapirajo vedno nove. Trdijo, da jih povprečno zaprejo vsak mesec od 150 do 200. Trenutno so glavna tarča varnostnih organov levičarski univerzitetni profesprji in študentje, vodilni člani'delavskih unij, pa tudi katoliški in protestantski duhovniki, ki podpirajo levičarje. DONALD RUMSFELD, ki je nasledil Jamesa R. Schlesin-gerja kot obrambni ta.jnik, zbira svojo skupino sodelavcev v Pentagonu. Ob perujski obali zopet ni sardelic Skromno število sardelič-nih jat je omejilo ulov, zato bo letos živinske krme iz teh ribic manj, kar jo bo podražilo, pa podražilo verjetno tudi živino. LIMA, Peru. — Skozi stoletja so se v določenih dobah leta pojavljale ob obali Peruja jate sardelic, ki so jih v zadnjem desetletju lovili na debelo in jih predelovali - v živalsko , krmo Svetini svat cerkva izrazi! skrb o položaju 1 vere v Sovjetski zvezi NAIROBI, Ken. — Svetovni svet cerkva, ki tu že nekaj časa zaseda, je najprej v precej ostri obliki razpravljal o položaju vere v Sovjetski zvezi. Prvotno resolucijo je nato omilil, predno jo je izglasoval. V svoji resoluciji Svetovni svet cerkva prvič izraža zaskrbljenost o položaju vere v Sovjetski zvezi. Doslej tega na svojih zborovanjih ni nikdar izrecno omenil. To smatrajo za pomemben prelom, za “zgodovin- Izraelci se utegnejo udeležiti razgovorov s Palestinci pri ZN ZDA pritiskajo na Izrael, naj pristane na udeležbo razprave o Srednjem vzhodu v Varnostnem svetu ZN. JERUZALEM, Izr. — Zunanji minister Izraela Yigal Allon je v torek izjavil, da utegne Izrael spremeniti svoje stališče rfede udeležbe pri razpravi o Srednjem vzhodu v Varnostnem svetu Združenih narodov, določeni za 12. januar 1976. Izrael je prvotno udeležbo odločno in trdo odklonil, ker so bili k razpravi povabljeni zastopniki Palestinske osvobodilne organizacije, ki jo smatra Izrael za “teroristično tolpe”. Ta je doslej odklanjala Izraelu pravico do mirnega in nemotenega obstoja kot neodvisne države. V zadnjem času je začela svoje stališče delno spreminjati pod vplivom pritiska nekaterih a-rabskih držav, predvsem Egipta, in — Sovjetske zveze. Pri tako delno spremenjenem položaju so ZDA pritisnile na Izrael, naj ne bo trdovraten, ampak prožnejši v svojih stališčih, ker da je to edina pot k pomiritvi Srednjega vzhoda ob pobotanju Izraela z Arabci. DOMOV ODBOR OPUSTIL OBTOŽBO KISSINGERJA Domov odbor za preiskovanje obveščevalnih služb je opustil obtožbo državnega tajnika nepokorščine Kongresu, ko je dobil del zahtevanega gradiva na vpogled. Iz Clevelanda in okolice Še vedno iščejo vzrok skorajšnjemu trčenju potniških letal v leti! CLEVELAND, O. - Narodni varnostni prometni odbor bo ta teden vzel izjave letalskih prometnih nadzornikov pod prisego v zvezo s skorajšnjim trčenjem dveh potniških letal 26. novembra nad Michiganskim jezerom. V zadnjem trenutku se je letalo AA strmo spustilo navzdol in se izognilo trčenju. Slični položaj se je od tedaj na približno istem področju še dvakrat ponovil. To je povečalo zaskrbljenost in ustvarilo vtis, da mora biti nekaj večjega narobe. Narodni varnostni prometni odbor je skušal vzroke tega nevarnega položaja poiskati, pa ima izgleda pri tem težave. Zaprisežene izjave nadzornikov letalskega prometa v središču v Oberlinu, ki je odgovorno za ta del naše dežele, naj bi položaj razčistile in dale možnost pre • prečenja ponovitve takih nevarnih približanj potniških letal. Pred par Teti so se pokazale |ski dogodek”, kot je dejal škot-posledice delno preobsežnega j ski episkopalni zastopnik rev. R. lova delno pa spremenjene to- Holloway. plote Hhmbpltovega toka — jat j Zborovanje Svetovnega sveta WASHINGTON, D.C. - Posebni odbor Predstavniškega doma, ki pod načelstvom kong. O-tisa G. Pike-a, demokrata iz New Yorka, preiskuje po sklepu Kongresa delovanje obvešče-vanih in tajnih služb ZDA, je pred časom sklenil obtožiti državnega tajnika nepokorščine, ker ni dobil od njega zahtevanih dokumentov, Predajo teh dokumentov je prepovedal sam predsednik v okviru svojih posebnih pravic. Odbor se je postavil na stališče, da predsednik nima pravice predaje teh dokumentov odkloniti in je nameraval spor predložiti v razpravo celotnemu Domu. Po nekaj razpravljanja in delne pomiritve je odbor svojo zahtevo omejil od treh le na eno gradivo. Bela hiša je iskala kompromis, ki ga je pa kong. Pike odklonil. Končno je večina odbora svojega načelnika pustila na cedilu in ta je nato izjavil, da je predložitev spora celotni zbornici “odložil”. Do kdaj in če za j vselej, tega kong. Pike ni maral j povedati. Izjavil je le, da se bo na razpver Z *reŽR}9WItS ravnal po odloči- -i večine svo-WASHINGTON, D.C. — Dr- j ega odbora, žavni tajnik Henry Kissinger je j Pet članov tega odbora je do-! na tiskovni konferenci v torek . j bilo možnost vpogleda v zahte- ‘ izjavil, da bo odšel v Moskvo, na i vane dokumente, ki so označeni Kissinger je odloži! pot Amsterdam središče trgovine z mamili AMSTERDAM, Hol. — To mesto je nadomestilo Marseilles ko središče trgovine z mamili, kot trdijo varnostni organi zahodnih držav. Ves heroin, ki ga tihotapijo iz Hong Konga, Singapurja in Bangkoka, pride v Amsterdam, od koder ga nato spravljajo preko pičlo zavarovane meje v Belgijo, Zahodno Nemčijo in Francijo, od tam pa dalje do uporabnikov. Vremenski prerok Oblačno, dež pomešan s snegom, hladno. Naj višja temperatura 39 F (4 C). sardelic skoraj ni več bilo. Lani so se te zopet pojavile v večjem številu in v Peruju so upali, da so se vrnili “stari časi”. Letos so jate bile zopet zelo redke in maloštevilne. Ribiška ladjevja, ki so sardelice lovila, so se vrnila v svoja pristnišča, ker sardelic skoraj ni več. To ne bo ostalo brez vpliva na cene cerkva je pozvalo k omejitvi o-boroževanja in razvijanja novih orožij za množično morjenje ter izjavilo, da je prišlo do novega razvoja v sodelovanju cerkva, tudi z Rimsko-katoiiško. Izrael išče olje JERUZALEM, Iz. - Od Kar-melske gore pa do južnega Si-živilskih krmil in s tem i majskega polotoka stikajo izra- seveda na cene živine. Ko so pred leti sardelice izginile in je nastopilo pomanjkanje iz, njih narejene živinske krme, . je to nadomestila soja, katere cena je nenadno močno porastla. To se bo verjetno sedaj ponovilo; v manjši meri, če se bodo sardelice prihodnje leto pojavile v elski geologi in petrolejski strokovnjaki za ležišči olja, ki bi naj nadomestila oljna polja A-bu Rudeis, ki jih bo Izrael vrnil Egiptu v okviru zadnjega sporazuma. Pravijo, da so dosedanja preiskovanja in vrtanja opogumljajoča in jih -bodo nadaljevali večjem številu, v večji meri, če tekom prihodnjih pet let. V ta sardelic tudi prihodnje leto ne [namen je odrejenih 200 milijo-bo dosti. nov dolarjev. razgovore o pogajanjih o omejitvi jedrskega strateškego orožja, ki so obtičali, v štirih do petih tednih, “ker nima smisla hoditi v Moskvo, dokler nimamo svojih stališč pripravljenih v vseh podrobnostih in dokler nismo gotovi, da je na sovjetski strani dovolj razumevanja za to. kar je potrebno'’. Kissinger je 10. novembra letos izjavil, da mora Sovjetska zveza spremeniti svoje stališče, če naj se pogajanja premaknejo z mrtve točke. V torek je povedal, da je Moskva spoznala, da “sporazum na njenih' sedanjih stališčih ni dosegljiv” in da je voljna o spremembi teh stališč razpravljati. Na tiskovni konferenci je državni tajnik odločno zanikal, da bi kdaj skrival pred predsednikom dokaze o sovjetskem kršenju SALT I. Jedko je dejal: To i vlado ne vodi zarota. za tajne in jih predsednik Ford j ni dovolil izročiti odboru. Ko so t te dokumente pregledovali dvei uri in pol, so se sporazumeli da j bodo priporočili umaknitev ob- i tožbe državnega tajnika. Kong. J J. Stanton iz Ohia, eden od peterice, ki je dokumente pregledala, je dejal, da je popolnoma zadovoljen, ker “je Kissinger zahtevo odbora izpolnil”. Dokumenti se tičejo delovanja obveščevalnih in tajnih služb v letu 1961. Kong. James V. Stanton je mnenja, da bo odbor priporočil, naj se dokumenti, ki zadevajo Angolo, Irak in Italijo, izločijo iz tajnosti. Predsednik Ford je bil na stališču, da ima kongresni odbor pravico vpogleda le v tiste dokumente, ki govorijo o dejansko izvedenih načrtih ne pa tudi do predlogov in načrtov, ki niso bili izvedeni. Kong. Pike je vztra- gov odbor oboje, če naj dobi jasno sliko. Zdi se, da je vsaka stran nekaj popustila in — vihar se je pomiril. -----o----- Zadnje vesti LONDON, Vel. Brit. — Omejen štrajk zdravnikov v državnih bolnišnicah povzroča motnje v zdravstveni oskrbi, včeraj je zaradi njega dobila pet mesecev stara deklica pomoč prepozno in je umrla. To povzročilo oster javen protest nesrečnega očeta, ki štrajkujoče zdravnike obdol žil, da “igrajo Boga s človeškimi življenji”. BOSTON, Mass. — Včeraj je prišlo do pretepov med črnimi belimi šolarji v South Boston High, ki jo je sodišče vzelo iz rok šolske uprave, ker da ni izvedla sodnih odlokov. Mestna šolska uprava je sklenila vložiti priziv, ko nasprotniki prevažanja šolarjev napovedujejo nove nemire. PITTSBURG, Pa,—Šolski štrajk se utegne nadaljevati, četudi so danes obnovili razgovore o njegovem koncu. Štrajk je drugem tednu in bodo morale šolske uprave prilagoditi učni program novim razmeram, če štrajka skoro ne bo konec. WASHINGTON, D.C. —,Demo- kratska večina v Kongresu vstraja pri svojem sklepu podaljšati lansko znižanjje zveznega dohodninskega davka, odklanja pa omejitev zveznih izdatkov v novem proračunskem letu na 395 bilijonov, kot to zahteva predsednik Ford. Ta izjavlja, da bo zakonski predlog o podaljšanju znižanja davka vetiral, če ne bo povezan z omejitvijo zveznih izdatkov. Demokrati upajo, da bodo mogli tak veto, če do njega pride, preglasovati. NEW YORK, N.Y. — United Airlines je objavila, da so vsi poleti zaradi štrajka mehani- se(jnj^ kov ukinjeni vsaj do 24. decembra. Razgovori o končanju štrajka so bili prekinjeni in zvezni posredovalci so izjavili, da bodo obnovljeni šele, ko se bosta obe strani za to odločili. Lepo božično darilo— Lepo in trajno božično darilo je dobra slovenska knjiga. V Slovenski pisarni v Baragovem domu, 6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, imajo precejšnjo izbiro teh. V tem predprazničnem času je Slovenska pisarna skoro redno odprta. V slovenske domove - slovenske knjige! / Gradnjo bodo odložili— Še pod demokratskim guvernerjem so sklenili postaviti v Clevelandu 13-nadstropno stavbo, kjer naj bi bili nameščeni vsi državni uradi. Sedanji guverner republikanec J. A. Rhodes pravi, da bi bilo pametno gradnjo odpožrti za 18 mesecev, ker da ni zagotovila, da bi bilo takoj mogoče vse prostore v novi stavbi uporabiti. Dovolj potnikov— Lake Shore Limited, vlak Amtrak družbe, ki povezuje naše mesto s Chicagom in New Yorkom oziroma z Bostonom, ima več potnikov, kot so predvidevali. Povprečno jih je v vsako smer okoli 300 na dan. Letna seja-— Društvo Kras št. 8 ADZ ima jutri, V petek, ob 6.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue letno sejo z volitvijo odbora. Po seji bo domača zabava. Vse članstvo vabljeno! Zadnšnlca— V soboto, 13. decembra, ob 5.30 zvečer bo v cerkvi sv. Pavia na Chardon Road sv. maša za pok. Lovrenca Šemeta ob 5. obletnici njegove smrti. Prijeten obisk— Ray » Breskvar, . dolgoletni upravnik North American Bank na St. Clair Avenue, ki je že več let v pokoju, se je včeraj oglasil v uredništvu in voščil vesele praznike ter srečno novo eto. Je še ves živahen in poln podjetnosti, zdrav in vesel. Med kratkim kramljanjem je naročil pozdrave za svoje stare prijatelje in znance. Hvala za obisk! V FORDOVI "PACIFIŠKI D0KTRINT JE LE MALO NOVEGA jal na stališču, da potrebuje nje-! NAZARET, Izr. — Pri včerajš-----------------------------— ----—- i njih občinskih volitvah v Na- WASHINGTON, D. C. -“Pacifiška doktrina”, ki jo je objavil preteklo nedeljo na univerzi na Havajih predsednik ZDA Gerald R. Ford, je v bistvu nadaljevanje in nadomestilo nekdanje Nixonove “gvamske doktrine”, objavljene leta 1969 na otoku Gvamu. Predsednik Nixon je tedaj povedal državam na Daljnem vzhodu in v jugovzhodni Aziji, da ZDA ne bodo več same nosile teže bojev za svobodo, ampak bodo le podprle one države, ki bodo svojo svobodo in neodvisnost 'branile same. Ko je moral Nixon zaradi Watergate zadev iz Bele hiše, je bilo potisnjeno v stran vse, kar je bilo neposredno povezano z njegovim imenom. Tako so uradno hoteli pozabiti tudi na Nixonovo “gvamsko doktrino”, četudi je dejansko ostala še vedno vodilo mednarodne politike ZDA. Predsednik Gerald R: Ford je v svoji “pacifiški doktrini”, ki jo je vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield poimenoval za “ho-nolulsko” in jo označil za enega “zgodovinskih dokumentov”, navedel šest točk. Prva ugotovitev- pacifiške doktrine je, da je ameriška moč bistvena za uravnoveše-nje odnosa sil na Pacifiku, toda moč -sama ne zadostuje za varnost. Zakonitost^ in socialna pravičnost sta bistvena pogoja za uspešen odpor proti podtalnemu rovarjenju in proti napadu ... Drugo dejstvo je, da je sodelovanje z Japonsko temelj te strategije ZDA .. . Tretje je normalizacija odnosov z LR Kitajsko . .. Četrto načelo naše pacifiške politike je naša vloga v ustaljenost in varnost jugovzhodne Azije. Posebno važna je podpora ZDA Indoneziji, Filipinom, Tajski, Singa-poru, Maleziji in “starim zaveznikom in prijateljem” Av straliji in Novi Zelandiji. Na petem mestu je prepričanje ZDA, da zavisi mir v Aziji od rešitve glavnih političnih sporov. ZDA so pripravljene u p o št e vati konstruktivne načine za zmanjšanje napetosti na Koreji, kjer imajo ZDA v Južni Koreji svoje čete na temelju veljavne pogodbe. V Indokini je potreben čas za zacelitev ran in ameriška politika do novih komunističnih držav tam bo zavisela od njihovega postopanja in ravnanja do ZDA. Kot šesto točko pacifiške doktrine je Ford navedel potrebo po gospodarskem sodelovanju, če naj bo ohranjen na Pacifiku in v Aziji mir. To sodelovanje mora biti v skladu z željami in stremljenji prizadetih ljudstev. Pri tem je predsednik opozoril na dejstvo, ki “ga pozna le malo Amerikancev”, da namreč trgovina ZDA z jugovzhodno Azijo presega trgovanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Zdaj raste na ravni 30% letno in je preteklo leto dosegla okoli 46 bilijonov dolarjev. Predsednik ZDA je v svoji pacifiški doktrini poudaril, da so ZDA za mir z vsemi in s sovražnostjo proti nikomur! zaretu je dobil komunistični kandidat za župana Tewik Zayad 67% vseh glasov in tudi trdno večino v občinskem odboru. Izraelci se bojijo, da bo postal Nazaret arabsko nacionalno središče, ki bo podpiralo Palestinsko osvobodilno fronto, četudi župan Tewik Zayad to odločno zanika. V mejah Izraela živi preko 450,000 Arabcev, ki so bili doslej dosti mirni, četudi so v nekaterih stvareh delno zapostavljali! od judovske večine. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Zastopnik Kube je pri razpravi pred glavno skupščino ZN mirno priznal, da Kuba z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpira “progresivno vlado” Ljudske republike Angole. KAIRO, Egipt. — Včeraj je prišel sem na 5-dnevni uradni obisk predsednik Francoske republike Valery Giscard. BRUXELLES, Belg. — Tu se Predsednik podpisal zakon o pomoči NYC WASHINGTON, D.C. — Pred-G. R. Ford je v torek podpisal zakonski predlog, izglasovan v Kongresu, za pomoč mestu New Yorku s kratkoročnimi posojili. Podpisan je pooblastilni zakon, nakazilni pa računajo, da bo tudi še ta teden izglasovan in izročen predsedniku v podpis. Običajna pomirjevalna in uspavalna sredstva niso vama in učinkovita WASHINGTON, D.C. — U-prava za hrano in droge je prišla do zaključka, da vsa običajna pomirjevalna in uspavalna sredstva niso ne popolnoma varna in ne učinkovita. Strokovnjaki, ki so ta sredstva proučili, pravijo v svojem poročilu, objavljenem pretekli teden, da ta niso učinkovita v smislu, kot so oglaševana — vsa so naprodaj, brez zdravniškega recepta — in da je edina učinkovita njihova sestavina, ki je brez nevarnosti za zdravje, kofein. vrši redno jesensko zasedanje obrambnih in zunanjih ministrov držav NATO. Navzoča sta tudi obrambni tajnik ZDA Rumsfeld in državni tajnik Kissinger. #Ifj MsEmšm Bomomm ŠL 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 VI ** I f-./*; V— I V 4 » Al I - National and International Circulation •Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: 523.00 na leto; 511-50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesečo Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 37.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday fcdition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO °i81!gM3 No. 190 Thursday, Dec. 11, 1975 Helsinško listino razlagajo na Vzhodu drugače kot na Zahodu ii. Celotna razprava o izpolnjevanju helsinških sklepov na idejnem področju dobiva v ZSSR politične tone. Gre za naštevanje državljanskih pravic, ki se tičejo zaposlitve, izobraževanja in zdravstvene zaščite, pa za primerjanje prevodov, ki jih objavlja ena in druga stran itd. Skratka v ZSSR menijo, da bi se glede izpolnjevanja helsinških sklepov moral čutiti bolj dolžnega Zahod kot Vzhod. Najbrž je tudi celoten proces popuščanja, napetosti in sodelovanja med ZSSR in Zahodom zavzel že tako širok obseg, da je potrebno kaj storiti tudi na tako imenovanem “humanitarnem stiku”. V ZSSR so za to, da se na tem področju določene stvari razčistijo, vendar v duhu ideološkega tekmovanja, ne pa v duhu preživele psihološke vojne iz časov hladne vojne. Tit Doberšek, poročevalec ljubljanskega dnevnika “Delo” v Moskvi, v omenjenem sestavku, kar dobro razlaga sovjetsko gledanje na helsinško listino in njene obveznosti. Približno tako stališče zavzemajo tudi v Jugoslaviji in v sovjetskih satelitskih drže vidi pametno in dalj nogiedno vodstvo. Vse to se je tudi izražalo pri jubilejni proslavi, kjer smo z veseljem dojeli, da je bil večji del programa v rokah mlajših Triglavanov. Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo, pravi star slovenski rek. Zvesti slovenski tradiciji, so Triglavani pričeli 25-letno jubilejno proslavo s sv. mašo, ki jo je daroval njihov dosedanji duhovni vodja Fr. Klavdij Okorn, OFM. Med mašo je pod vodstvom organista g. Ernesta Majheniča pevski zbor “Triglav” prepeval najiepše slovenske cerkvene pesmi. G. Majheniču in vsem članom zbora smo iskreno hvaležni za lepo podajanje biserov slovenske glasbe. Po maši se je v cerkveni dvorani sv. Janeza pričel slavnostni program. Celoten program je vodil, napovedoval in točke med seboj povezoval tajnik društva g. F. Rozina. S slavnostnim tonom napovedovanja je celotno razpoloženje in slovesnost zelo povzdignil. Po slovenski in ameriški him-■ni (za to priliko je bila zelo primerno izbrana Wardova America the beatiful) je bil pozdravni govor predsednika društva g. ■J. Limonija. Pevski zbor “Triglav” se je zopet izkazal s tremi pesmimi, ko je pod vodstvom g. S. Majheniča zapel Prelovčevo Pozdravljeni, Aljaževo Slovenska zemlja in Fleišmanovo Triglav (V Gorenjsko oziram se skalnato' stran). Zadnja skladba je menda nekaka himna društva: vse je vihar razdjal, narod pa zmeraj stal, gledal nad Triglavom. neba obok. Zbor se je lepo izkazal in je pod sigurnim in umetniškim vodstvom g. Majheniča dal dnevu primeren pečat. Pesmi so budile spomine na mlajše dni.. . Fr. Klavdij Okorn je v svojem govoru poudaril poslanstvo društva Triglav, ki je v zvestobi načelom katoliške Cerkve in odvračanje vsega, kar temu nasprotuje, predvsem brezbožnega komunizma, saj so Triglavani zaradi tega v “novi domovini”. Tudi kapelico na Triglavskem parku so si zato sezidali in jo posvetili vsem tisočem padlih borcev. “Foklloma skupina Triglav”, dekleta v narodnih nošah, so prisrčno zapele nekaj slovenskih popevk, nakar so ob spremljavi harmonike (I. Coffelt) Izvajale več simboličnih plesov na slovenske narodne melodije. S svojim lepim izvajanjem sc navdušile publiko — za marsikoga je bilo pravo presenečenje ! Da program ne postane preresen, je treba vključiti kaj za šalo in smeh, za kar so posrečeno skrbeli g. I. Kralj, njegova gospa in g. I. Bambič. S pozdravom Ameriki, s Prešernovo Zdravico (v angleščini) in pesmijo God bless America, se je zaključil kulturni del slavnostnega programa. Za banket, ki je sledil kulturnemu programu, so se Trigla-vanke zelo potrudile. Pripravile so kar naj okusneje in v splošno zadovoljstvo. Ker bo gotovo še kdo pisal o tej slavnosti, zato se tu ne bomo spuščali v podrobnosti, posebno, ker je bilo toliko soudeleženih ■— praktično vsi člani društva, da skoraj ne bi bilo mogoče vseh omeniti. Ob tej priliki naše čestitke g. F. Mejaču, ki ga je članstvo izvolilo za častnega predsednika. Bog ga ohrani pri zdravju in zadovoljstvu! Večer se je razgibal, posebno, ko so pričeli zvoki godbe “Jolly Slovenians” iz Sheboygana privzdigovati pete, da jih ni bilo mogoče ugnati do zgodnjih jutranjih ur. Jubilejno slavje, ki smo ga doživeli med Triglavani v Milwaukeeju in vse prijazno okolje nam znova daje več poguma, da so slovenski rojaki še vedno zavedni, da je mladina ponosna, da je slovenskega rodu, ker smo Slovenci kulturno vsaj na isti ravni kot drugi — tudi veliki — narodi. Društvu Triglav in vsem članom pa ob tej priliki želimo še dolgo in uspehov polno življenje: Triglavani — Bog vas živi! S. V. IZ NAŠIH VRST Valley, Wash. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vam ček za poravnavo moje naročnine. Oprostite, da sem zakasnila. Tako odlašanje je pač znak starosti, bom pa jutri..., bom pa v nedeljo ..., in tako se vleče dan za dnem. Upam, da to razumete. Rada berem Ameriško Domovino. Vsi dopisniki lepo pišejo, bodisi sestra Lavoslava, Fathe” Blatnik in Misijonska srečanja. Pa tudi ostalo branje je zanimivo. Želim Vam mnogo nadaljne-ga uspeha pri izdajanju Ameriške Domovine. Vsem voščim vesele božične praznike in srečno,' blagoslovljeno leto 1976! Mary Omejc * Stockton, Calif. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam naročnino za prihodnje leto. Obenem Vam želim blagoslovljene praznike in mnogo u-speha v novem letu. Z iskrenimi pozdravi! Martin Vraničar * Cleveland, O. — Cenjeni pri. Ameriški Domovini! Priloženo pošiljam ček za naročnino za prihodnje leto in dar za tiskovni sklad, pa tudi naročilo za objavo osmrtnice za mojega moža Petra ob deseti obletnici njegove smrti. Naj lepša hvala za vse. Z naj lepšimi pozdravi! Jennie Segulin ; * Bridgeport, Conn. — Spoštovani! Priloženo pošiljam ček za obnovo naročnine za gospoda župnika Antona Cvetka- na Ko--roškem v Avstriji za leto 1976. Obenem voščim vsem pri A-meriški Domovini zdrave božične praznike .in srečno novo leto 1976. S pozdravi ostajam Vaša naročnica Marija Lagoja Cleveland, O. — Predragi-Vesele praznike in srečno, bla- dve leti pred odhodom na Slo- mestje Greenfield, Wis. Tam je j živahnejšega udejstvovanja v in upamo, da je to pričetek | goslovljeno novo leto vsem! Father Varga Dr. Ludovik Puš: Nekaj naših ljudskih skladateljev V takšni kratki obravnavi, ravnini z Riharjem in tudi po naših ljudskih skladateljev, ka- ljudskem tonu svojih melodij kor je tukaj odmerjena, je težko ne zaostajata daleč za njim. Vsi napraviti kaj več, kot izbrati iz [poznamo ljubko božično pesmi-množice nekaj najbolj pomemb-1 co ‘Glej zvezdice božje’, ki jo nih in priznanih, ter se pri vsa- je zložil Cvek in je ponarodela, kem pomuditi le z nekaj površ- ali pa Vavknovo slavno postno nih podatkov. Že samo to pa je!‘Kraljevo znamnje križ stoji’, kiitelj pesmi, kakršne imamo tu vredno, da se jih spomnimo in j jo ljudstvo na široko prepeva, j ves čas v mislih, ‘triglavski žup-jim kdaj pa kdaj izkažemo ža-lOba imata še lepo vrsto drugih nik’ na Dovjem Jakob Aljaž, služeno priznanje. So td slo-J svetih pesmi, ki jih poznamo in venskih umetniki, ki so največ radi poslušamo. Vse so glas- zloženih skladb je izšlo v obeh telj Anton Hajdrih, ki je v svo- mohorjevih Slovenskih pesmaricah prvič izdanih L 1895 in 1900). Za primer navajamo silno priljubljeno skladbo Gustava Ipavca, ki je bil bolj produktiven od Benjamina: ‘Slovenec sem’, ki je skoro postala napol slovenska himna. V isti dobi kot oba pevca se je glasbeno uveljavil kot sklada- pripomogli k ohranjevanju in širjenju narodne zavesti s svojimi pesmimi in ljudskimi popevkami, ki jih narod posluša in kdaj prepeva v domovini, pa tudi izven nje v tujem svetu. Kadar govorimo o ljudskih skladateljih nimamo v mislih samo takih, katerih določene skladbe si je narod prisvojil in jih prevzel za svoje, ter so na ta način ‘ponarodele’. Vključujemo marveč tudi take skladatelje, katerih pesmi so zložene bolj umetno in jih izvajajo le zbori ali okteti ali kvarteti, pa so vendar takega značaja in narave, da zadenejo ali so vsaj zelo blizu občutevanju in okusu široki plasti poslušalstva. Ljudje jih radi poslušajo, ob njih izvajanju uživajo muzikalno lepoto in se z njimi veselijo ali žalostijo. Najdemo jih na sporedih najrazličnejših prireditev po vseh krajih, kjer živijo slovenski ljudje, in so zatorej prava narodna umetnost, čeprav so zložene po vseh pravilih in normah glasbene umetnosti - ali prav zato. Glasba se v glavnem deli v dve veliki skupini: v svetno in cerkveno. Med njima je znatna razlika - ali bi vsaj morala biti -zavoljo namena, ki mu ena ali druga skupina služi. V tem ko svetna pesem spremlja človeka skozi zemsko življenje, mu cerkvene dviga duha k Bogu, v onostranstvo, in pomaga pri čaščenju božjem in pri bogoslužnih dejanjih. Z ozirom na to bomo tudi mi prikazali nekaj slovenskih skladateljev glede na to, v kateri obeh skupin so se izkazali kot vodilni glasbeniki. A. Cerkvena pesem Kadarkoli vzamemo v misel Doma je bil izpod Šmarne gore in je postal duhovnik šele kasne- jih skladbah zadel ljudski ton. Uveljavil se je zlasti v pesmi ‘Buči morje Adrijansko’ in v budnici ‘Od Urala do Triglava’ ki vžge pevca in poslušalca. Že v našo generacijo sega zelo pre-pevan primorski skladatelj Vinko Vodopivec, kateri po svoji večkrat šegavi melodiji razveseljuje staro in mlado. Njegov niku pevske revije ‘Zbori’ v Ljubljani, ki je zaslovel s svojo pesmijo ‘Jaz bi rad rudečih rož’, pristno fantovsko, in pa z narodno ‘Oj Doberdob’, ki je prešla v narodno zbirko. Ne bi bilo prav končati ta kratki pregled nekaterih naših ljudskih skladateljev, ne da bi omenili vsaj še dva. Eden je naš sodobnik starejše generacije stelj ni mogel nadomestiti boljšo narodno himno. Opomba urednika. — Ta čla-žejnek je bil pripravljen in podan f prvič kot predavanje na “prosvetni uri” 16. novembra letos v dvorani fare sv. Cirila na Osmi v New Yorku. ‘Kovačev študent’ je ljubljenec Alojzij Mav, duhovnik-lazarist, beno visoko vredne in pristno je, ko je zapustil svetno učenost na univerzah in vstopil v semenišče. Slovenci na široko ga poznamo kot navdušenega alpinista, ki je postavil stolp na vrhu Triglava. A nič manj ni znan kot glasbenik, ki je skomponirai mnogo odličnih svetnih skladb. Med njimi je najbolj znana njegova ‘himna’, ki se začne: ‘Oj Triglav, moj dom’ in se na široko prepeva med Slovenci doma in na tujem. Aljažu gre tudi ne-venljiva zasluga, da je pripravil za natis in izdal pri Mohorjevi družbi obe, že imenovani, Slovenski pesmarici. Nobena druga priredba in izdaja umetnih in narodnih pesmi ni Tako epohal-razširila slovensko pevsko ljudske. V poznejši generaciji cerkvenih komponistov najdemo na prvem mestu - med vrsto drugih, ki jih nimamo časa naštevati -slavnega kapiteljskega organista v Novem mestu Ignacija- Hladnika. On ni bil Dolenjec, ampak doma nekje blizu Tržiča je postal po več desetletjih svojega dela v Novem mestu tesno povezan z dolenjsko metropolo. Bil je organist v kapitlju in pri Frančiškanih, dolga leta učitelj petja na gimnaziji in pevovodja raznih novomeških zborov, tudi svetnih. Glasbeno življenje enega celega rodu je v Novem mestu zgrajeno na njegovem imenu in delu. Pa je bil Hladnik tudi izreden skladatelj. Samo na eno njegovo pesem se spomnite, pa boste vedeli: ‘Marija skoz življenje’, ki je postala himna slovenskih romarjev po svetu, in jo svet občuduje. Hladnikov slog je izrazito ljudski, vrsta njegovih skladb je danes ljudska last kot recimo ‘Presveto Srce slavo’, kjer vsi z navdušenjem ponavljamo: ‘Oj bodi hvaljeno...’ To je Hladnik v pristni skladateljski podobi. Naj med cerkveninu skladatelji omenim še enega iz polpretekle dobe, ki se pravzaprav še ni končala. To je Frančišek Kimovec, doma iz cerkljanske fare pod Karavankami, nazadnje stolni prošt v Ljubljani dolgoletni učitelj in dirigent stolnega iv or a, in plodovit cerkveni skladatelj novega rodu, nastalega po cecilljanstvu. Kimovec je v bistvu moderen, sodoben komponist, ki se pa ni nikoli izneveril uporabi pristne ljudske melo- Ijudskih odrov. Bolj podjetni zbori, posebno okteti in kvarteti se lotijo tudi njegove skladbe ‘Žabe’, ki je mojstrovina lahke zabavne glasbe. Vodopivec je bil zelo plodovit skladatelj lahke ljudske muzike, njegova dela so bila mnogo na sporedih raznih prireditev. Ima tudi lepo število cerkvenih pesmi enake kvalitete. Še bliže od doslej imenovanih so nam skladatelji medvojne dobe, ki so bili vsaj z delom svojih skladb blizu ljudskemu okusu in občutku. Med njimi je najimenitnejši Emil Adamič, zelo razgiban in plodovit svetni glasbenik, po poklicu učitelj, nazadnje profesor petja na učiteljišču v Ljubljani. Pisal je tudi-težke, moderne skladbe za koncerte, a mnogo njegovih pesmi je zloženih v ljudskem duhu, umetnost med narodom. Z Alja- , tako da jih ljudje zelo radi po-ževimi pesmaricami’, kot jih slušajo in ob njih uživajo. Ena imenujemo, in so bile večkrat takih je n. pr. ‘Vasovalec’, do-ponatisnjene, je postal nesmr- čim je, recimo, ‘Tam doli za na-ten. jšo vasjo’ pristna narodna popev- V Aljaževo dobo ob prelom- ka izpod njegovega peresa. Ne- ki je dolgo živel v Beogradu. Uglasbil je mnogo cerkvenih pesmi v tako tesnem naslonu na ljudski okus in melodijo, da jih cerkveni zbori zelo uporabljajo in ljudstvo z užitkom posluša. Da ga nismo uvrstili med nabožne skladatelje in ga omenjamo šele sedaj, je razlog v tem, da je njegov genij postal narodna last z uglasbitvijo večjega števila vojaških pesmi za domobrance. Z njimi je tako globoko zajel iz narodove duše, da ga v tem nihče ni prekosil, tudi partizanske vojaške popevke ne. Najbolj znana je njegova koračnica ‘Oče, mati bratje in sestre’, ob prepevanju katere iz domobranskih grl se je moralo odzvati srce slehernega slovenskega človeka. Drugi je skladatelj naše narodne himne ‘Naprej zastava Slave’ Davorin Jenko, ki je u-glasbil tudi srbsko nacionalno himno ‘Bože pravde’. Rojen v Sloveniji, je živel in glasbeno deloval v Beogradu. S svojo koračnico ‘Naprej ... ’ je dal Slo- nici stoletja spada sicer manj kaj podobnega se lahko reče o [vencem narodno budnico, ki je znan, pa vendar priznan sklada- Zorku Prelovcu, bivšem ured-1 do sedaj noben slovenski sklad cerkveno pesem ljudskega zna- dike pri svojih lepih, tudi mo-čaja, nam vedno zasveti kot gočnih skladbah. Napisal je svetla zvezda ime velikega skla- tudi nekaj skladb v ljudskem datelj a prejšnjega stoletja Gre- tonu, med katerimi naj omenim gorja Riharja. Pred njim nismo za zgled znano ‘Zgodnja Danica imeli nič pomembnega, tudi nje- .tvoji mornarji’, ki so jo v domo-govi sodobniki in potomci ga vini mnogo prepevali, zlasti mla-niso presegli, ne po plodovitosti jdina. Kimovec ima nesporne in komponiranja, ne po kvaliteti pesmi. Je zares orjak na svojem področju,'čeprav so ga nekateri njegovih naslednikov v cerkveni glasbi kritizirali, v nič devali in njegove skladbe popravljali (kar je -mimogrede rečeno - neokusno in nedovoljeno!). Rihar je bil doma v Polhovem gradcu, šel v latinske šole že precej v letih, postal duhovnik in bil dolgo vrsto let organist v stolni cerkvi v Ljubljani. Glasbeno je bil silno nadarjen samouk in je zlagal pesmi zlasti za lastno potrebo pri službi božji v stolnici. Zato je pa marsikatera njegova pesem zasnovana v razsežnejši obliki -kot mala kantata - s solospevom in dvoglasnim in štiriglasnim zborom. Spomnimo se le na njegovo znano božično ‘Zveličar nam je rojen zdaj’, brez katere za noben imena vreden zbor ni pravega božiča, in Ob kateri ljudstvo doživlja resničen slovenski božič. Ali pa zmagoslavne velikonočne kot je ‘Zveličar jem tako zadel ljudsko, kmečko-naš je vstal iz groba’, ali ‘Jezus podeželsko čustvovanje, da so naš je vstal od smrti’ in še dru-, vse njegove pesmice še za nje-ge, ob katerih človek začuti ve- govega življenja postale ljudska ličino in veselje velike noči. last. Za primer navajam eno Riharjeve pesmi najdemo za vse najbolj značilnih: ‘Preljubo ve-‘potrebe cerkvenega leta in sojselje’. Škoda, da ni časa kaj več annoge že postale ljudska last. [spregovoriti o tem izrednem velike zasluge za uvajanje ljudskega petja v cerkvi in bo kot tak prišel v zgodovino. B. Svetna pesem Po tem zelo kratkem orisu pol ducata najbolj ziiačilnih cerkvenih ljudskih skladateljev se sedaj obrnimo k svetnim tvorcem naše pesmi. Iz dobe več generacij nazaj se svetlikata imeni dveh zelo pomembnih zla-gateljev slovenske ponarodele svetne pesmi. To sta Anton Martin Slomšek, svetniški mariborski škof in veliki rodoljub, ter Blaž Potočnik, nazadnje faj-mošter v Št. Vidu nad Ljubljano. Blaž Potočnik ni uglasbil samo vrsto pesmi za ljudsko uporabo izven cerkve, ampak tudi več cerkvenih skladb. Vse so preprosto, želo pevne in ljudskemu okusu blizu. Od njegovih svetnih pesmi omenim le znano ‘Ko dan se zaznava’. Slomšek pa je svojim pesmim napisal besedilo in melodijo sam in v obo- Sfovenec št. f V nedeljo, 14. decembra ob 9.30 dopoldne bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, soba št. 1, letna seja našega društva Slovenec št. 1. Tem potom vljudno vabim vse članstvo, da se te važno seje gotovo udeleži. Na naši zadnji seji smo sklenili, da se članom našega društva, ki bivajo v bližini in nimajo prevoznega sredstva, pomaga do udeležbe na glavni seji na ta način, da člani pokličejo enega izmed odbornikov, kateri jih bo pripeljal na sejo in seveda po seji tudi domov. Telefonska številka predsednika našega društva Josepha Trebča je 531-1965, telefonska številka tajnika Joe L. Žaba pa 681-2703. Prosimo tiste, ki potrebujejo prevoz, da se poslužijo te ugodnosti, odbor pa pričakuje, da bo s tem dosegel večjo udeležbo na seji. Na dnevnem redu glavne seje je letno poročilo odbornikov o društvenem delovanju in volitev novega odbora za leto 1976. Priporočam, da je predvsem važno pridobivanje novega članstva in ipa več zanimanja za naše redne seje. Le v skupnem delovanju in prizadevanjih nam je zagoto-n vij en uspeh! m Ameriška dobrodelna zveza je H v svojih 65 letih lepo napredo-| vala, kar je dokaz, da kot bi’at-g ska ustanova ima in nudi dobre g zavarovalne pogoje. Priporočaj-^ mo našo organizacijo vedno in ^ povsod svojim znancem, ki še | niso včlanjeni v njej. ^ Moramo se prizadevati za pri-g dobivanje novega članstva, kajti g neizprosna smrt je vedno na de-g lu. Od naše zadnje letne seje v ^ decembru 1974 nas je za vedno | zapustilo šest članov našega g društva. Njih imena so: Victor g Vidmar, John Jalovec, Steve ^ Petrunič, John černelich, Math-^ ias Sedmak in Frank Baraga. Q John Černelich je bil zadnjih več | let na vseh naših rednih sejah. H Po poklicu je bil pek, zelo priz-g nani. Pred večimi leti je izdelo-|i val okusno pecivo v St. Clairski g’okolici. Na lanski decembrski f [seji smo mu še čestitali k 89-let-| jnici rojstva. Tudi Frank Baraga |5 je bil dobro poznan društvenih g | in pred leti gostilničar. £* Naj vsi naši pokojni mirno j| počivajo, mi pa jim bomo ohra-ijj jnili lep spomin! Pa se povrnimo k naši letni seji. Kot v preteklosti bo tudi U jletos na tej seji nekdo od nav-gjzočih prejel nagrado za udeležbo. Po seji bomo pa deležni malega okrepčila. Z željo, da se vidimo v čim večjem številu na letni seji v nedeljo, 14. decembra, pošiljam bratski pozdrav vsemu članstvu ADZ. Joseph Trebeč predsednik Javno mnenje ZDA za sedanje vezi s Tajvanom WASHINGTON, D.C. — Gallupovo povpraševanje javnega mnenja v ZDA o odnosu teh do Tajvana je pokazalo, da 47% misli, da morajo ZDA spoštovati svoje obveznosti do nacionalne kitajske vlade na Tajvanu v slučaju komunističnega napada, med tem ko se jih je 31% izjavilo proti temu. Za nadaljevanje sedanjih odnosov s Tajvanom se je izjavilo 71% povprašanih, 61% se jih je izrazilo za vzpostavo polnih in rednih diplomatskih odnosov z LR Kitajsko, med tem ko jih je bilo le 23% proti temu. Toda na vprašanje, če bi vzpo-stava rednih diplomatskih odnosov s Pekingom zahtevala prekinitev teh s Tajvanom,- se je 81% povprašanih izjavilo proti rednim odnosom s Pekingom. Luknja v dnu Atlantika V oceansko dno bodo raziskovalci zavrtali tri kilometre globoko vrtino V vodah Atlantika so te dni začeli oceanografske raziskave, ki bodo trajale vsaj tri mesece. Med drugim bodo v oceansko dno zvrtali vsaj tri kilometre globoko luknjo, da bi izvedeli kaj več o globljih plasteh skorje. Vrtali bodo s pripomočki na ameriški raziskovalni ladji “Glomar Challenger”, izbrali pa so področje okoli 20. stopinje severne širine, kjer so se po veljavnih domnevah izoblikovale novejše geološke plasti. Raziskovalci upajo, da bodo zbrali nove podatke o območjih razmeroma pogostih potresov. Načrt, ki ga skupaj uresničujejo britanski, ameriški, sovjetski in japonski znanstveniki, naj bi pripomogel tudi k boljšemu razumevanju razmer, v katerih nastajajo plasti ogljikovodika. Vrtalna naprava bo prodrla skozi tri plasti: skozi površin- sko usedlinsko, ki sega do globine okoli 1300 metrov, in skozi prvo ognj eniško, debelo 1500 metrov, do druge ognj eniške, debele tri do štiri kilometre. Doslej človeku še ni uspelo prodreti do nje. Lepe in gorke copate so idealno darilo za Božič in Novo leto. Imamo najnovejše po obliki in barvi. Nova zaloga. Hitite dokler je največja izbira. Galoše in snežke vseh vrst. Škornji in podloženi, topli čevlji. Vse vrste obuvala za vso družino. Njegovo ime zginja v preteklost, njegove pesmi pa žive med narodom in bodo živele vsevdilj. možu iz srede naroda. Veliko sta k naši umetni, vendar vedno zelo ljudsko občuteni Riharjeva nekoliko poznejša in zloženi pesmi prispevala v sodobnika sta dva učitelja, ki se drugi polovici prejšnjega sto-odlikujeta v slovenski nabožni letja dva brata-zdravnika dr. pesmi še danes. Eden je Andrej Benjamin in dr. Gustav Ipavec. Vavken, šolski vodja v Cerkljah Kot Slomšek sta bila Štajerca na Gor., drugi pa Leopold Cvek, od Sv. Jurija pri Celju doma, za-isto na Vrhniki. Oba sta po ka- vedna Slovenca in solidna glas-kovosti svojih skladb na isti .benika. Mnogo njunih zelo lepo 6121 SL Glair Avenue V LAUSCHETOVEM POSLOPJU Pri nas dobite koledarje. Princ Sufanuvong predsednik Laosa BANGKOK, Taj. — Princ Sufanuvong, 64 let stari polbrat princa Suvane Fume, ki je pretekli teden odstopil kot predsednik koalicijske vlade, je bil imenovan za predsednika Ljudske republike Laos. Sufanuvong je bil dolga leta vodnik levičarskega Pathet Lao, pa je v zadnjem letu izgubil nadzor nad njim, ko so prevladali mlajši komunisti. Vodilna dva, Kaysone Phom-vihan in Nouhak Phoumšavan, sta postala predsednik in prvi podpredsednik vlade, ki jo sedaj sestavljajo sami komunisti. Zlato je težko Kocka zlata z nekaj nad MAL! OGLASI Stanovanje iščeta Novoporočenca iščeta v najem duplex z dvema spalnicama od E. 152 St. naprej v vzhodnem delu mesta. Kličite 943-4681 po 4:30 pop. -(191) TROMBONE FOR SALE “Olds” Good condition. $75 with case. Call 944-0132. * (191) SOBE ODDAJO Na E. 74 St. oddajo pet lepih sob spodaj, s trgovino spredaj; pripravno za urad; furnez in garaža. Kličite 851-3630. (197) SOBE ODDAJO Štiri čiste sobe oddajo zgoraj, furnez, garaža na 6617 Schaefer ave. Kličite 431-1865 ali vprašajte spodaj. (190) GIVE TO x CHRISTMAS , SEALS. ’ ITS A MATTER OF LIFE and breath: 14 palcev dolgo stranico tehta eno S tono. Fight emphysema, tubejcglgsia, sir pgllytioa AMERICAN LUNG ASSOCIATION The "Christmas Seal" People Spas* ssntriptfiffi ty :iw pO-xitjfr K >puWc wn** tJANEZ JALEN: BOBRI POSLEDNJE VESLO KOD >oot»oooooooooooffloooocw«agi3g>s»>aooooQcocsioooosaaos>o Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: cesta .............i...................................................:............. mesto in država .................................................................... Za to darilo pošiljam znesek $... Moja ime je ............... Moj naslov je ............. liG SAVINGS r FINE-FURNITURE STYLED k\ USES UP TO 64% LESS ENERGY! Zenith’s 100% Solid-State Chassis featuring the Zenith Patented Power Sentry Voltage Regulating System uses up to 64% less energy than previous Zenith giant-screen all-tube sets. • BRILUANT GIANT-SCREEN CHROMACOLOR PICTURE TUBE • 100% SOLID-STATE TITAN 300V CHASSIS « PATENTED POWER SENTRY VOLTAGE REGULATING SYSTEM The VERONA G4548DE/P Elegant Mediterranean styled full base console. Casters. Solid-State Super Video Range Tuning System. Chromatic One-button Tuning. , AFC. Simulated Wood Graining with Wood Veneer Top. The quality goes in before the name goes on * $ SAVE $ NORWOOD APPLIANCE and FURNITURE John Sušnik and Sons 6202 Sf. Oaf? Ave. 361-3634 I SURPRISE I M YOUR FRIENDS WITH A MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW : YEAR GREETING IN THE AMERICAN HOME — ; AND SAVE TIME AND MONEY ALSO! ! Insert a personal Season’s Greetings Ad in the super Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 19. Personal ads are only S3 each, 2 columns by 1 inch. I Ad will include words: Merry Christmas and Happy Newr ' Year plus your name and address. ,Call 361-4088 or 431-0628 weekdays between 8:30 a.m. and , 4-30 p.m. and Saturdays 9 a.m. to 12 noon for quick service. fOR MAIL YOUR Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept. , American Home, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103. (all 361-4018 or 431-0628 now! Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. mesto in država Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje! , Uprava