FRANC VIDMAR
NOSILCI »PARTIZANSKEGA ZNAKA 1941« V ŠKOFJELOŠKI OBČINI
V jubilejnem 1975 letu bomo praznovali SO-letnico tistih majskih dni, ko
je domovina ponovno svobodno zaživela. Pri tem bomo obnavljali spomine iz
časov osvobodilne borbe. Uredništvo Loških razgledov se je odločilo, da za to
spominsko leto pripravi prvi, popis rojakov, ki so se že v letu 1941 vključili
v narodnoosvobodilno borbo in so nosilci »Partizanskega znaka 1941«. Seznam
obsega še živeče borce, ki so se rodili na območju sedanje občine in tiste, ki že
več let živijo med nami, potem ko so se po vojni priselili od drugod. Popis je
pripravljen na osnovi dokumentacije, ki je na voljo pri občinski organizaciji
Zveze združenj borcev NOV in po dodatnih poizvedbah zbiralca gradiva, ki pa
žal niso bile vselej uspešne. Zato popisovalec dopušča možnost, da je morda
iz seznama kdo izpuščen ter prosi prizadete in njihove znance, da vse pomanjkljivosti
sporočijo za dopolnitev objave v prihodnjem letniku Loških razgledov,
ko bomo podatke o naših prvoborcih skušali dopolniti s podatki o vseh
tistih rojakih, ki jih danes ni več med nami.
AMBROZiC Mirko se je rodil 9. 10. 1914 v Dražgošah. Leta 1930 je končal
obrtno šolo lesne stroke v Radovljici. Nazadnje je bil vse do okupacije oziroma
aretacije oskrbnik koče na Mošenjski planini. V NOB se je vključil v povezavi
s prvim ilegalcem Oskarjem Pogačarjem, ki je že meseca maja 1941 deloval na
Jelovici. Po ustanovitvi Cankarjevega bataljona je vzdrževal javko za bataljon.
Po 4-mesečnem zaporu v Begunjah je ponovno organizirano deloval v
povezavi z bataljonom oziroma z enotami na Jelovici. V maju 1942 je vstopil v
Selško četo na Jelovici. V NOV je bil borec, četni, potem štabni kurir, vodja
skupine VDV in obveščevalni oficir pri Oblastnem komiteju KPS za Gorenjsko.
Novembra 1945 se je demobiliziral in bil potem gozdarski referent v Kmetijski
zadrugi Cešnjica in kasneje v LIP na Cešnjdci, kjer se je tudi upokojil
in sedaj živi na Cešnjici. Ima čin kapetana JLA v rezervi.
BERNIK Stane je doma iz Škofje Loke. Sedaj živi v Kranju.
B I C E K Franc izhaja s Praprotnega brda, kjer se je rodU 5. 3. 1918. Borec
NOV je postal 26. 7. 1941. Pred tem je delal kot šofer. S Cankarjevim bataljonom,
kjer je bil najprej vodnik in nato komandir čete, je sodeloval v bojih
leta 1941 in 1942 ter se boril tudi v Dražgošah. Pozneje je zavzemal poveljniške
položaje v Pokljuškem bataljonu. Gorenjskem odredu in bil ob koncu
osvobodilne borbe komandant tankovskega odreda pri glavnem štabu NOV
Slovenije. Po demobilizaciji je opravljal svoj poklic. Sedaj živi kot upokojenec
v Skofji Loki.
165
Franc Biček Vladimir Gerbec
CENCIC Rado se je 5. 3. 1921 rodil v Selcah. Po poklicu je bil grafičar.
V osvobodilno borbo se je vključil v Ljubljani kot član skojevske grupe in bil
v decembru 1941 tudi v okupatorskih zaporih. Aprila 1942 je vstopil v štajersko
grupo odredov, kjer je bil borec mitraljezec. Se isto leto je postal mitraljezec
v proletarskem bataljonu »Toneta Tomšiča« in nato komisar čete, pozneje pa
komisar bataljona v Tomšičevi brigadi. Tako je septembra 1943 sodeloval v
vseh borbah teh enot ter bil trikrat ranjen. V septembru 1943 je začel delati kot
stavec v partizanski tiskarni »Triglav«. Naislednje leto je prevzel najprej
vodstvo tiskarne »11-A«, nato pa je vodil partizansko tiskarno »Slovenija«.
Po osvoboditvi je najprej eno leto deloval v Trstu kot direktor slovenske »Zadružne
tiskarne«, bil nato v tiskarni »Ljudska pravica« v Ljubljani pomočnik
direktorja, pri Združenju grafične industrije v Ljubljani, direktor Mariborske
tiskarne, pomočnik tehničnega direktorja časopisnega in grafičnega podjetja
»Delo« v Ljubljani, vodja priprave dela v tiskarni »Delo«. V letu 1973 je bil
upokojen in živi v Ljubljani.
DEMŠAR Miha je doma iz Poljan, kjer se je rodil 1913. leta. Izučil se je
za kolarja. V NOV je vstopil 25. 12. 1941 v Cankarjev bataljon ter se boril v
Dražgošah. Po ustanovitvi Poljanskega bataljona je postal njegov kurir, od
koder je šel v štab II. grupe odredov. Sodeloval je v borbah na Jelovici in na
Gabrški gori julija 1942. Po demobilizaciji se je zaposlil v Železarni na Jesenicah.
Sedaj živi v Lipcah pri Jesenicah kot invalidski upokojenec.
166
GALiClC Jože je doma v Hotovlji in živi v Medvodah.
GALiClC Viktor se je rodil 26. 2. 1923 v Hotovlji. Izučil se je za čevljarja.
Dne 22. 12. 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se tako udeležil tudi dražgoške
bitke. Pozneje je kot kurir, kuhar, administrator in intendant delal v
oblastnih in okrožnih komitejih KP in SKOJ ter v sanitetnem ekonomatu IX.
korpusa. Po osvoboditvi je ostal do leta 1974 v JLA, nato pa deloval v političnih
in oblastnih forumih v Ljubljani. Nazadnje je bil zaposlen v tovarni čevljev
»Alpina« v Zireh. Sedaj je upokojen in živi v Stari vasi pri Zireh.
GERBEC Vladimir je bil rojen v Bitinjah pri Ilirski Bistrici leta 1917. Postal
je tekstilni tehnik. V NOV je vstopil decembra 1941 v Grosupeljsko četo
kot borec, pozneje pa je bil politkomisar 3. čete II. Štajerskega bataljona. Leta
1942 je bil ranjen v borbi na Pugledu in ujet. Po ozdravljenju ga je italijansko
vojaško sodišče avgusta 1942 obsodilo na dosmrtno ječo, ki jo je prestajal v
Casted-franco Alessandria. V maju 1944 se je priključil brigadi »Srečko Kosovel
«, kjer je bil borec, desetar, politdelegat, bataljonski politkomisar in pomočnik
politkomisarja brigade »Simon Gregorčič«. Tedaj je sodeloval med drugim
v borbah v Baski grapi septembra 1944. Pozneje je sodeloval v II. diviziji
KNOJ kot organ OZNA. Po osvoboditvi je bil do konca leta 1946 v Jugoslovanski
ljudski armadi. Po izstopu iz nje je prevzel mesto direktorja predilnice in
tkalnice v Mariboru, nato je delal na ministrstvu za industrijo v Ljubljani in
bil p>ozneje direktor tekstilnih tovarn v Kranju, Skofji Loki, Mariboru, Litiji
Valentin Hren France Kavčič
167
in nazadnje spet v Gorenjski predilnici v Skofji Loki, kjer je bil leta 1963 upokojen.
2ivi v Skofji Loki in rad sodeluje v raznih organizacijah.
HREN Valentin je doma iz Zadobja, kjer se je rodil 1917. Preživljal se je
kot kmečki delavec. Z vsitopom v Cankarjev bataljon 22. 12. 1941 je postal
borec NOV in je takoj sodeloval v borbah na Pasji ravni in v Dražgošah. Pozneje
je deloval kot kurir in postal komandir kurirjev postojanke G-7. Dodeljen
je bil v zaščitno enoto oblastnega komiteja, kjer je bil komandir in komandant.
Po osvoboditvi je ostal v JLA, kjer je zasedal poveljniške položaje do komandanta
bataljona. Sedaj živi kot upokojenec JLA v Poljanah.
KALAN Maks se je rodil 1910 v Hotovlji. V NOB je vstopil decembra 1941.
Po osvoboditvi je delal pri oblastnih forumih in v zadružništvu. Sedaj živi kot
upokojenec v Hotovlji.
KAVCiC France se je rodil 1922 v Skofji Loki. Pred vojno je bil dijak
tekstilne šole v Kranju. V NOV je vstopil 21. 12. 1941 v Cankarjev bataljon
in je potem prišel v Loško četo. Kot borec se je udeležil borbe Cankarjevega
bataljona v Poljanski dolini in v Dražgošah ter sodeloval v raznih akcijah in
borbah Loške čete. Pozneje je bil poklican na delo v komiteje SKOJ od rajonskega,
okrožnega, pokrajinskega do oblastnega komiteja za Gorenjsko, kjer je
opravljal dolžnost sekretarja. Po osvoboditvi je najprej deloval pri OZNA ter
v sekretariatih za notranje in zunanje zadeve. Nekaj let je delal kot sekretar
ambasade SFRJ v Bukarešti. Od 1955 do 1958 leta je bil direktor tovarne klobukov
»Sešir« v Skofji Loki, nato pa je delal pri Izvršnem svetu SRS in kot
direktor podjetja Jugoinšpekt v Ljubljani. Sedaj je upokojen in živi v Skofji
Loki. Ima čin podpolkovnika JLA v rezervi.
KAVCiC Jože je doma iz Nove vasi pri Žireh, kjer se je rodil 1902. leta.
Pred vojno je bil čevljarski pomočnik. V NOV je vstopil 18. 12. 1941. Sodeloval
je predvsem kot obveščevalec in pozneje kot intendant pri okrožni gospodarski
komisiji. Po vojni je bil komandir postaje milice, sedaj pa živi kot
upokojenec v Stari vasi pri Zireh.
KAVCiC Niko se je rodil 7. 12. 1915 v Skofji Loki. Po končani trgovski
akademiji (1937) se je zaposlil v Kreditnem zavodu Ljubljana in delal v Ljubljani
in Beogradu. V NOB se je vključil v Ljubljani, kjer je v letu 1941 organizirano
deloval v OF. V NOV je vstopil marca 1942 v Dolomitih in se potem
priključil škofjeloški četi. Do jeseni 1942 je bil borec v Loški in Poljanski četi,
potem pa vodja okrožne tehnike za okrožje Kranj. Kmalu po ustanovitvi Varnostno-
obveščevalne službe je postal načelnik okrožne komisije VOS za škofjeloško
okrožje, potem pa je bil član pokrajinske komisije VOS za Gorenjsko.
Po ustanovitvi Denarnega zavoda za Slovenijo je postal vodja Denarnega zavoda
za Gorenjsko. Po osvoboditvi je delal 10 let v organih za notranje zadeve,
potem pa 18 let v bančništvu vse do upokojitve, in sicer kot direktor Komunalne
banke v Ljubljani, kot generalni direktor Centrale Narodne banke za
Slovenijo, kot generalni direktor Splošne gospodarske banke, kot namestnik
generalnega direktorja Jugobanke v Beogradu in nazadnje kot generalni direktor
Ljubljanske banke. Od 1. januarja 1973 je upokojen in živi v Ljubljani.
Ima čin podpolkovnika JLA v rezervi.
168
KAVCiC Pavle se je rodil 1909 v Škofji Loki in je bil zaposlen kot uslužbenec.
V NOV se je vključil kot borec Cankarj evega bataljona 19. 12. 1941 in
se je boril v poljanski vstaji in dražgoški bitki, pozneje v Loški četi in z njo
vodil številne borbe po loških hribih. V letu 1942 je prešel na politično delo
v kranjskem okrožju KPS, bil nekaj časa namestnik politkomisarja v štabu
Gorenjskega odreda, proti koncu vojne pa je deloval kot pooblaščenec OZNA
za okrožje Kranj. Po osvoboditvi je do 1952. leta delal pri OZNA in UDV.
Tega leta je postal direktor v podjetju Autocommerce v Ljubljani, kjer je
bil leta 1968 upokojen. Sedaj živi v Ljubljani in ima čin majorja JLA v rezervi.
KOKALJ Alojz se je rodil 1903 v Hotovlji. Pred vojno je bil zaposlen kot
cestar. V NOV je vstopil 22. 12. 1941 v Cankarjev bataljon. V njem je sodeloval
v borbah v poljanski vstaji, v dražgoški bitki in v borbah na Jelovici.
Po vojni je zapet nastopil delo cestarja, sedaj pa je že v p^okoju, ki ga preživlja
v Hotovlji.
KONSTANTIN Stane je rojen 1919. leta v Skofji Loki. Pred vojno je končal
srednjo tehnično šolo in postal strojni tehnik. V osvobodilno gibanje se
je vključil leta 1941, ko je organizirano deloval v OF v Stari Loki. V NOV je
vstopil 13. 4. 1942, in sicer v Loško četo. Bil je borec, mitraljezec, kasneje pa
intendant v četi in bataljonu. V letu 1943 prešel na politično delo in bil sekretar
okrožnega komiteja SKOJ za kranjsko okrožje ter 4 mesece na Koroškem
kot član pokrajinskega komiteja SKOJ za Koroško. Potem je bil do osvoboditve
komisar radiotelegraiske šole pri IX. korpusu. Kot kapetan JLA in vojni študent
je leta 1953 diplomiral na strojni fakulteti v Ljubljani in potem delal v vojni
industriji v Sarajevu, Mostarju in na Reki. Leta 1963 je na lastno prošnjo odšel
Pavle Kavčič Maks Krinelj
169
iz vojske s činom podp>olkovnika JLA. Zadnja leta je delal v Ljubljanski banki,
kjer se je leta 1974 upokojil.
KRMELJ Maks se je rodil 23. 2. 1910 v Hctovlji in bil tam napreden mali
kmet. 2e pred vojno je sodeloval z levičarsko usmerjenimi političnimi organizacijami,
ki so delovale med kmečkim prebivalstvom. Po okupaciji se je sredi
maja 1941 povezal s partijsko organizacijo na Gorenjskem ter že konec junija
1941 organiziral celico KP in v juliju odbor OF v Poljanah, nekaj pozneje pa
še odbore OF v Gorenji vasi in v Žireh. Jeseni 1941 je bil imenovan za sekretarja
rajona KPS Škofja Loka. Usmerjal je organiziranje odborov OF ter prvih
diverzantskih in vojaških akcij v Poljanski in Selški dolini in v Škof j i Loki.
Bil je povezan s prvo partizansko' skupino, ki je od julija 1941 delovala v Po-
Ijansiki dolini in v decembru 1941 organiziral poljansko vstajo. V začetku
decembrse 1941 se je vključil v Poljansko četo in sodeloval v akcijah Cankarjevega
bataljona na območju Poljanske doline in Škofje Loke. Od aprila 1942
je bil komisar Poljanskega bataljona, od oktobra 1942 pa sekretar pokrajinskega
komiteja KPS za Gorenjsko. Bil je člain Zbora odposlancev slovenskega
naroda v Kočevju oktobra 1943 ter izvoljen za člana SNOS in AVNOJ. V
oktobru 1944 je bil imenovan za vodjo oddelka za kmetijstvo pri predsedstvu
SNOS. Po osvoboditvi je opravljal vrsto odgovornih političnih in vodilnih
upravnih funkcij na področju kmetijskega in gozdarskega zadružništva (predsednik
Republiške zveze kmetijskih zadrug Slovenije, Glavne zadružne zveze
Slovenije in Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije, član odbora Glavne
zadružne zveze Jugoslavije, Sveta za kmetijstvo pri vladi LR Slovenije itd.).
Bil je več mandatov član centralnega komiteja KPS, republiški in zvezni poslanec.
Nazadnje je služboval kot direktor čebelarskega podjetja Agromel v
Ljubljani, kjer živi sedaj kot upokojenec.
KUKIC Djuro živi kot upokojenec v Skofji Loki. Rojen je bil 1918 v Kordunskem
Leskovcu (SR Hrvatska). V NOV je vstopil julija 1941. Ves čas je
sodeloval v operativnih enotah kot borec in vodnik ter bil nazadnje komandir
voda v 8. kordunaški udarni diviziji. Po osvoboditvi je bil uslužbenec sekretariata
za notranje zadeve v Beogradu.
LUSiNA Janez je doma iz Dražgoš, kjer se je rodil leta 1924. Po poklicu
je bil strojni ključavničar. Sodeloval je v dražgoški bitki in se pozneje boril v
Selški četi, v Gorenjskem in Škofjeloškem odredu. Od borca je prek desetarja,
komandirja voda in čete napredoval do komandanta bataljona. Po osvoboditvi
je ostal v JLA do 1972, ko je bil kot polkovnik upokojen. Sedaj živi v Ljubljani
in aktivno dela v conskem štabu splošnega ljudskega odpora za Gorenjsko.
MIHEVC Jakob je bil rojen 1912 v Sebršah. 2ivi na Selu pri Zireh.
NARDONI Julij se je rodil 1923 v Podobenem. Izučil se je za kovača. V
NOV je vstopil 21. 12. 1941 kot borec Cankarjevega bataljona, pozneje pa Gorenjskega
odreda in Pokljuškega bataljona. Sodeloval je v poljanski vstaji, v
borbah na Bukovem vrhu in na Pasji ravni ter v dražgoški bitki. V Triglavskem
pogorju je bil poleti 1942 zaradi izdajstva ujet. Po vojni je bil najprej
nekaj časa v ljudski milici, nato pa se je vrnil k svojemu poklicu. Zaradi posledic
vojne je bil invalidsko upokojen in sedaj živi v Skofji Loki.
OSREDKAR Viko je bil rojen v Gorenji vasi in prav tam živi.
170
PETERNEU Anton se je rodil 1915 v Delnicah. Ker na domači kmetiji
ni bilo dovolj sredstev za preživljanje, je več let služil za hlapca. V NOV je
vstopil 22. 12. 1941 kot borec Cankarjevega bataljona. Sodeloval je v poljanski
vstaji v decembru 1941. Pozneje je bil kot borec, komandir voda in namestnik
komandirja čete v Poljanski četi, v kateri je sodeloval v borbah v Črnem vrhu,
Lučinah in na Blegošu. Pozneje je prešel na politično delo kot sekretar okrožnih
komitejev KPS Skofja Loka in Jesenice in kot član oblastnega komiteja
za Gorenjsko. Obenem je deloval tudi v forumih OF in pri Delavski enotnosti.
Po osvoboditvi je najprej delal kot organizacijski sekretar KP za okrožje
Maribor. Kasneje se je posvetil vprašanjem kmetijstva in zadružništva ter na tem
področju deloval v kontrolni komisiji LRS in v ministrstvu za kmetijstvo Slovenije,
sodeloval v raznih komitejih in komisijah s področja kmetijstva in zadružništva
ter opravljal odgovorne funkcije v republiških in zveznih zadružnih
zvezah. Bil je več mandatov občinski odbornik in republiški poslanec. Leta
1972 se je upokojil. Živi v Ljubljani, kjer še vedno aktivno dela v družbenih
organizacijah.
RIHTARŠIC Pavel je doma v Poljanah, kjer se je rodil 1913. Bil je delavec.
V NOV je vstopil decembra 1941 v Cankarjev bataljon. Sodeloval je kot
borec v bojih na Pasji ravni, v Dražgošah, na Mošenjski planini, v Vinharjih,
Črnem vrhu, sicer pa sodeloval v napadih na nemške patrulje, vozila, vlake in
uničeval važne prometne objekte. Pozneje je opravljal delo kurirja. Leta 1943
je bU. ujet in odpeljan v taborišče Dachau, kjer je ostal do osvoboditve. Po
krajšem služenju v Jugoslovanski ljudski armadi se je vrnil v Poljane, kjer
Ive Sublc Drago Vraničar
171
se je zaposlil pri kmetijski zadrugi. Zaradi posledic iz časa NOV in drugih
poškodb je bil kmalu upokojen. Sedaj živi v Poljanah in se udejstvuje v združenju
borcev NOV.
ŠUBIC Ive se je rodil 1922 v Hotovlji pri Poljanah. Pred okupacijo je bil
študent. V NOV je začel delovati v decembru 1941, ko je vstopil v Cankarjev
bataljon. Z njim je sodeloval v poljanski vstaji ter v bojih v Dražgošah in na
Mošenjski planini. Pozneje je bil desetar v Tomšičevi brigadi do marca 1943.
Nato je odšel v centralno tehniko KPS, kjer je delal kot ilustrator in vodja
grafičnega oddelka. Po osvoboditvi je dokončal akademijo za likovno umetnost.
Od leta 1950 je svobodni umetnik in se predvsem bavi s slikarstvom, grafiko
in ilustracijo. Kot študent in kot svobodni umetnik je ostal ves čas zelo aktiven
družbeni delavec v mladinski in partijski organizaciji, v strokovnih združenjih
ter raznih samoupravnih organih v občini in republiki. Sedaj živi in
dela v Skofji Loki oziroma Poljanah.
VERBiC Jože je doma iz Loga pri Vrhniki, kjer se je rodil 1911. Sedaj
živi v Žireh.
VRANICAR Drago je doma iz Škofje Loke, kjer se je rodil leta 1913. Postal
je puškarski mojster. V decembru 1941 se je priključil Cankarjevemu bataljonu,
pozneje pa je bil borec Loške čete. Gorenjskega odreda in Škofjeloškega
odreda. S temi enotami je sodeloval v borbah v Poljanski dolini, v Dražgošah,
na Osovniku, Gabrški gori in drugod. Vmes je bil vodja puškarske delavnice
A 13. Po osvoboditvi je opravljal več važnih političnih, oblastnih in gospodarskih
funkcij: predsednik občine, sekretar občinskega komiteja KP, direktor
puškarne v Ljubljani in Kranju in strojnega podjetja v Skofji Loki. Pred upokojitvijo
leta 1960 je bil obratovodja LTH. Kot upokojenec živi v Skofji Loki.
ZAGORC Ignac živi v Skofji Loki, doma pa je iz Javorovice, kjer se je
rodil 1917. leta.
ŽAKELJ Milan se je rodil leta 1921 v Stari vasi pri Žireh. Pred vstopom
v NOV je bil mehanik. Sodelovati v NOV je začel z vstopom v Cankarjev
bataljon decembra 1941. Sodeloval je v vseh bojih Cankarjevega bataljona in
akcijah Poljanske čete. Pozneje je prešel na p>olitično delo in opravljal funkcije
sekretarja rajonskega komiteja KPS za Poljansko dolino, sekretarja
okrožnega komiteja KPS za škofjeloško okrožje ter pooblaščenca OZN A za to
okrožje. Po osvoboditvi je 10 let opravljal razne funkcije v UD V Slovenije,
bil nato sekretar občinskega komiteja ZKS Skofja Loka, podpredsednik okrajnega
odbora ZB NOV Kranj in nazadnje direktor Komunalnega zavoda za
socialno zavarovanje Kranj. Sedaj živi kot upokojenec v Skofji Loki in je še
vedno aktiven družbeni delavec na raznih področjih.
172
R e s u m e
LES DfiCORES DE »PARTIZANSKI ZNAK 1941« DE LA COMMUNE
DE SKOPJA LOKA
L'article nous propose une premiere revue des combattants de la guerre de la
liberation nationale vivants, engages deja en 1941 et porteurs de la decoration la
plus importante des combattants yougoslaves, tous originaires de Skofja Loka ou y
habitant quoique originaires d'autres communes. Actuellement, on a registre 30 anciens
combattants et on a Tintention d'elargir et de completer cette premiere revue
par ceux qui sont morts dans la guerre de la liberation nationale entre 1941 et 1945
ou ceux qui sont morts apres la guerre.
173