шлм
HamwantoBote
Vwiag oBd 8ehriftle%#ag: KlagenfuM, Blemai^criBC 1%, F«atfa<ri> 11* / Beougaprvki (ш twraae aaltfMr) тоааШсћ KU 1.— ln( Наш (Wm<KhH*#Mph RM 0Л0 2taBtoHgeb№r A^hbeetelhingem &» Zeltimg Mr Ami nmAfolgemden IConat w«rd«a not aebriftiiflti md bw Ms Ж. 6m lawlteiidtii Honate eogmemmen
Xr. 51.
KralnbttiTt. den X. JuH 1944.
4. Jah
Veliki ntinek »11« na angleško prebivalstio
Povsod globoka potrtost - Noben Anglež sploh ni mislil, da bo prišla ta nova nadloga
Lizbwm, 30. juni}a. Kakor poročajo navtralni potniki, ki to »• ravno vrnili iz Лпд1Ца in <e mudijo v Lizboni, ]• učinek na civilno prabivalitvo tako valik, da pri tam akoraj na pomislijo na invazijo in boja v Normandiji. Mora la prianaU, (aa napada j« bU posebno spretno izbran.
v trenutku, ko so v Angliji splošno mis'lill, da je vojna več ali manj odločena in da so saj minili časi najhujšega trpljenja in pomanjkanja, je prišla nad Angleško nova nadloga, ki je nobeden ni smatral za možno, in prepričani so, da je učinek novih nemških bojnih snovi mnogo hujši od vseh do sedaj znanih in od zaveznikov uporabljenih bomb. Dnevne so se baje dogodile nove eksplozije. Vse prebivalstvo je potrto. Upajo, da bo vlada našla kakšno sredstvo, da bi te napade kmalu preprečila.
Nov lok razstreliv
Angleži poročajo o novem zapornem ognju protiletalskega topništva proti novemu toku »VI« razstrelkov, ki so v ponedeljek ves dan privreli nad Južno Angleško. Zaporni ogenj je povrnitev k obrambni taktiki, ki Je bila bistveno že opuščena radi udobnejše uporabe lovskih letalcev. Vrhu tega še vedno v množicah napadejo ' »izhodišča robotov« v Severni Franciji, pri katerih Angleži kljub vsem težkočam — kakor sami priznajo, da gre za »cilje, ki se na svetu najtežje pogodijo« — pravijo, da so imeli uspehe. Vsekakor že kritizirajo nekateri strokovnjaki, kakor generalni poročnik Martin т »Dally Telegraph« to potrato čr.sa in moii, ker bi to energijo lahko bolje uporabili za vojaške operacije.
NAenkrat priznajo tudi nova dnevna obstreljevanja. K temu pridejo ie nova porodila očividcev, iz "katerih je tudi razvidna učinkovitost nemškega obstreljevanja. Londonski zastopnik stockholmske »Attonblad« pove, radi nemškega vznemirjevalnega ognja je dobila invazija za Analijo ie globlji pomen. Domoljubno razpoloženje dneva »D« se se |e podaljšalo, ali to ne preprečuje osebnega neugodja, posebno prifrči p* era-ku letalo brez pilota proti doHčnZu% h%. no z grozovito eksp ožijo pade na zemlje
Nevtralni opazovalec doda nekaj osebnih
Dve težki križarki potopljeni
Berlin, 30. junija. Severoamerikanee ]• p,,, varilo upanje, da lo ж zavzetjem skrajnega obmeslja Cherbourga prestali na|več]e tei-kofie. Protiletalsko topništvo in mornariške baterije so prizadele s svojimi topniikimi napadi na zbirališča oklopnjakov in pohodne ceste težke zgube. Topniški dvoboji ■« #$ stopnjevali do največje silovitosti. Pri tam |e uspelo obalnima baterijama mornarice »Hamburg« in »Tork«, da sta v pičlih urah potopile dvt težki križarki in težko polko dovala štiri nadaljnja križarka in neko sooo brt veliko transportno ladjo. Mekolikokrat 10 sa morale velike sovražne enote — med njimi vojne ladje tipa »Kalilornia« in »Print e< Wales« vrniti v našem ognju.
Oddelki bojnih in torpednih letalcev se v Moči bombardirali sovražno zbiranje ladij v IzHvu Orne. Na 10 krajih so nastal« taike ehsploxlja. p, *am se da sklepati, ae bi If. 1 ''■nsportne ladje, čolni ta itkrca-*""'e «" e Izkrcani material.
Skupina nočnih lovcev |f dosegla 500. zmago
^»"j? "'pm, .a skupina nočnih vu. Staffelkapit ®n Rm.rkreuztr'iJer Tuit
Tolfh	Pr.%% Klo
lov Letali	"« 5« # «
Sh
TPitomi bombniki	'
Slini obrambni bol! v srednjem odseku vzhodne fronte
Kakor |e obiavilo Oberkomanando der ^ehrroaeht dne 27. junija, stoje naše hrabre Y frtdnjem odseku vzhodn« fronte * Odsekih pri Bobrujsku, Mogiljevu in Orši v •»nem obrambnem boju proti Sovjetom, k) fPedajo z masiraniml silami. Zapadno in ju Мдогараудд „j Vitebska se bojujejo do no vih položaiev Vzhodno od Polocka so se iri^ill številni, po tfkloipnlakih podprti aa pa« boljševlkov. Jugovzhodno od Pekove •o Bail grenadlrjl odpravili nek vdor od p:e|#njega dne in zavrnili ponovne nasprot ae napade boljševlkov. — Na finski fronti io nemška bojna letala uničila 23 sovražnih okloT>n|ak^. ~ Težka nemška bojna letala '°1 'JI	Izvršila na kolodvore irl
SI?*"* ^ ••
пго«Ш oessaaa pe4we in eksplez'j#.
opomb o svojih zadnjih vtiskih, ki še to, kar angleške uradne izjave vsekakor priznajo, še psihološko podčrta. Nobeden noče ravno sedaj v tem razdobju vojne umreti radi »slepih« ali »krilatih bomb«. »Koliko jih je bilo, ki so dolga leta trpeli vojne krivice, zgubili mogoče svojce, hišo in posestvo in hipno pridejo še druge nevarnosti. Srečno prestane nevarnosti in trpljenja nas napravijo ijičemume in se jih spominjamo s ponosnim zadovoljstvom ali pri obnovitvi zgube svoj čar. Deljena so mnenja o tem, kaj bi se lažje potrpelo, stara ali nova bombardiranja. »Za vsakega človeka slabih živcev so pač robot-na letala najslabša, ker nimajo pilota, torej ne človeške volje in vsebujejo vso materialno okrutost in brezsmiselno nepreračunlji-vost slepe usode«. Švedski dopisnik pripoveduje o prijatelju, s katerim sta se posvetovala, kje bi najbolje kosila: »Lahko naju tukaj, kakor drugod pošljejo v zrak«, je odgovoril. Jedrnato razlaga londonski zastopnik švedskega liata ves današnji angleški fatalizem v dvrii stavkih: »Manj zasmehujejo
nov« bombe kakor »o pre}« «tar*. Vsa vojna je praktično že zdavnaj zgubila ialjivo obe-l«ije.
London je miilil da je »VI < potegavščina
Siockholm, 30. junija. Kako je Angleže presenetila uporaba orožja »VI«, dokazuje poročilo londonskega dopisnika švedskega lista »Morgen Tidningm«, ki je bilo napisano 24,ur pred uporabo »VI«. Na podlagi informacij od uradne angleške strani je izjavil švedski dopisnik: »Radi velikih amerikansko-angleških napadov na Nemčijo im zasedena ozemlja v zadnjih štirih mesecih pred invazijo je bilo uničeno upanje Nemčije, da bi mogla uporabiti tako zvano tajno orožje kakor letale brez vodstva proti Veliki Britaniji. Dopisnik je izjavil, ne da se skoraj zamisliti, da bi bili nemški povračilni napadi sploh mogoči. Dopisnik je nadalje izjavil: Nemčija,je storila vse, da bi delo na tajnem orožju obvarovala napadov. Zavezniki so pa kljub temu zvedeli o tem, kaj se je dogajalo, in potrebno ukrenili. Uspelo jim je, da so uničili izhodišča nameravanega nemškega orožja. Dopisnik zaključi z besedami; »Prvi teden Invazije Je za nami, ali nemški nasprotni udarec j« iz««tal«. 24 ur pozneje so Nemci uporabili nove orožje.
London že dva ledna obsireUevan
Razširitev sovražniii napadov v Normandiji - Hndi boji na vzhodni fronti
Oberkommqndo der Wehrmacht j* dne W. junija objavilo:
V	Norman^ji je »ovražnik raztegnil »veje močne napade na Širino skoraj 25 kilometrov; zlasti srditi so bili boji v prostor« jugozahodno od Caen&, kjer je naeprotnik » košatem nepreglednem svetu dosegel о«ек vdor. Nasprotni napad odredov nemških o-klopnjakov, ki se je začel v večernih urah, je stisnil sovražnikove napadajoče prednje čete na najožji prostor. Nasprotnik je utrpel naj'hujie zgube ljudi in materiala. Samo en odred oklopnjakov je pri tem uničil 53 sovražnih oklopnjakov. V tem odseku so se pri bojih zadnjih dni posebno odlikovale 12. {j Panzerdivision »Hitlerjugend«, ki je vodi ^l-Standarteniiihrer Meyer, zlasti bojne skupine f j -Sturmb annfOhrerja Old Oetterja. Vzhodno od Orne so »e krvave zrušili ponovni, po močnem topništvu podprti nasprotnikovi sunki.
V	prostoru i^ri Cherbourg« #e še nadalje drži več naših oporišč preti sovražni premoči, Pristanišče j« pđruieno, dohod je še vedno zaprt. Sunka sovražnih rušijcev proti otokom v Rokavskem prelivu so se nemške zaščitne bojne sile ubranile, eden izmed naših predstražnih čolnov j« pri tem pobil posadke pri topovih nekega rušilca in le-tega iz največje bližine pogodil s številnimi topniškimi streli. Sovražni rušilec je začel goreti, in je bil puščen, ko se je po hudi detonaciji pogrezal. Med trde pomorske bitko smo zgubili dva lastne vozila. Nad mostiščem in nad zasedenimi zapadnimi ezemlti smo sestrelili 41 sovražnih letal.
London ]• ie dva tedna neprestano obstreljevan po »VI«.
V	Italiji je prišlo včeraj do posebno srditih bojev v prostoru jugovzhodno od Siene, kjer je nasprotnik nekaj malega napredoval
Tik zahodno od Translmenskega jezera so priborile naše divizije znova popoln obrambni uspeh. Ponovne, s strnjenimi silami pe- . hote in oklopnjakov izvedene prodorne napade smo tukaj razbili v boju od moža do moža in edstrellli večje število sovražnih oklopnjakov, nek krajevni vdor smo zajezili. Pri trdih obrambnih bojih r tem odseku *t$ le s posebno hrabrostjo in vztrajnostjo odlikovale 1. divizija lovcev padalcev pod Ge-nerallcutnantom Heidrichom in 334. pehotna divizija pod Generalmajorjem Boehlkejem.
V srednjem odseku vzhodne fronte so Sov-ieti med srdito obrambno bitko pridobili na nekaterih mestih še nekaj prostora. Posadke Bobrujska in Mogiljeva »o se trdo upirale sovražniku, ki je navalil x veliko močnej-š;ral silami. Vzhodno od« srednje in zgornje Berezine ter južno od Polocka še trajajo hudi boji s prodlrajočimi Sovjeti, jugovzhodno od Polocka so spodleteli ponovni sovražni napadi z velikimi zgubami boljševlkov. Pri bojih jugovzhodno od Pskova se je odlično bojevala vzhodnopruska 121." pehotna divl-zl|a, ki je vodi Oberst Loehr. Odredi bojnih letal so učinkovite posegli v suhozemske be-)e in zadali sovražniku hude zgube ljudi in jneteriala. Odred lahkih nemških bojnih in finskih pomorskih bojnih sil je v Finskem morskem zalivu obstreljeval sovjetske topniške položaje na otoku Narvi in potopil neko sovražno stražno ladjo.
Skupina severnoameriških letal je včeraj "»padla obmestje Bukarešte. Nemški in ro-•nunsld lovci so zbili 12 sovražnih letal, med njimi deset štirlmotomih bombnikov. Skupine severnoameriških bombnikov so Izvršile včeraj dopoldne zastrahovalen napad na me-•to Saarbriicken. Ponoči so posamezna bri-'enska letala odvrgla bombe v rheinsko-J^estfalskem ozemlju in v prostoru pri Saar-bracknu.
ProiiboliKPiiške manifestacije \ Beogradu
Zborovanja pod geslom: „smrt boijševizmn"
■•ograd, 30. junija. Srbska prestolnica je bila ob priliki tretje obletnice pričetka volne na Vzhodu vsa v znaku protikomunistič-nega boja. Časopisje ter radijske postaje »o oznanjale odločnost narodne Srbije, da se bo z vsemi sredstvi in silami bojevala proti ko munističnl nevarnosti. V beograjski stolnic se je brala služba božja za žrtve komunistič nega terorja ter za junake, ki so padli v bo ju proti komunističnim drhalim. Službi bož |i je prisostvoval tudi ministrski predsednik armijski general Nedlč. Nadalje se je т č« trtek začela tudi razstava, ki prikazuje bo* srbskih prostovoljcev ter grozovitosti boljše viških drhali v Črni gori.
®eogr«d, 30. junija, Ob obletnici pričetka vojne proti boljševizmu je govoril ▼ beo grajskem radiju v imenu srbske vlade pro svetni minister Jonič. Med drugim je iz j a vil, da se evropski narodi zavedajo rdeče ne varnosti ter pomena gigantskega boja, ki ga vodi V^ka Nemčija proti Sovjetski »vezi Tudi Mbeki narod razume pravi smisel te 9* ** ••	laradi teqe p»etl boH-
sevišlcemu predstavniku na Balkanu Josipu Brozu-Titu kot limbolu vie nesreč*. Ta be) lahek, toda vil Srbi le bore danes ko4 mož za svoje narodne ideale. Za ministrom so govorili še nek duhov-nek kmet, nek delavec, nek obrtnik ter pek univerzitetni docent. Vsi govorniki so izjavili, da |e boljševizem najve^a nevarnost ■s« obstoj srbskega naroda.
■•ograd, 30. junija. Ob obletnicf vstopa Sovjetske zveze v vojno, dne 22. junija so ne le v Beogradu temveč tudi v drugih večjih ter manjših krajih v Srbiji na velikih pro-tlkomunističnlh zborovanjih izjavljali pripravljenost srbskega naroda boriti se do kon&ne zmage proti boljševizmu. Povsod so bila velika zborovanja, ki »o se vršila pod geslom »smrt boljševizmu«. Mimohodv oddelkov srbske državne straže ter prostovoljcev, pred ministrskim predsednikom Ne-dićem, )* prisostvovala velika množica ljudi, ki vihamo vzklikala «rmlj»keinu gen«-rahi	ter ga рв»«!т»г1ј»1а kot rešite^#
•rbi]«.

Nadalinie sodobne perspektivi
F. H. Krainburg, 30. jimita.
Z anglo-amerlško invAljo dne 6. junija k I začetkom povračila dne IS. junija )e vot-na stopila v nov stadij. Ni nam treba, da bi sedaj po preokretu dogodkov triumilraH, kajti ta razvoj smo predvidevali že v času, ko se je zdelo, da so naši nasprotniki premagali vojaš'ko silo Nemčije. Razumeli *me tudi svoje sovražnike, ko so poskušali prikazati te navidezne uspehe kot odločilne ж končno veljavne, saj je optična slika vojne njihovim lastnim narodom in tistim, ki žel#, da bi zmagali sovražniki Nemčije, lahko vzbujala zavest, da so sedaj premagali udarce nemške oborožene sile in da se sami nahajajo na potu zmage. Propaganda, ki so je poskušali razvijati bandlti na Gorenjskem, j* šla za istim ciljem, in mnogi so nasedli n$ jajčni ples OF-arskih agitatorjev. Ni bile redko, da smo pozabljali na zmoto, da bi #• na primer smatralo umikanja nemške oborožene sile za znak slabosti in iz tega sklepalo na vojaško moč Relcha. Vodstvu pa ni mogoče izdati načrte o novih dalekosežnih akcijah, ki bi spodletele, če ne bi bile zavite т najstrožjo tajnost vseh prizadetih. 2e dolgo vemo o pripravah Invazije na Zapadu, toda na nemški strani so o tem molčali, da«i »o bili že začeti protiukrepi. Tako ogromni napori, kakršne tvegajo tačas Anglo-Amerikam-ci, zahtevajo tudi od nas mnogo, mnogo Hudi, ki smo jih morali deloma odtegniti od vzhodne fronte v spoznanju, da je trenutno važnejša obramba invazijske fronte, kakor napredovanje vojaških operacij na YiUnodm..
Bilo bi prazno besedičenje, če bi hoteli popravljati vse, kar so nam hoteli pred 6. junijem podtakniti kot vojaško »lafeoot. S »vejo že dovolj znano bahavostjo «o pos&udaM banditi v gorah itak rediti še to, kar «• po njihovem mnenju še da rešiti. Saj j« раЛ njihov pomel, da natresejo ljudem, o katerih trde, da jih hočejo osvoboditi, pesek v o<H Aa izkoristiti njihovo neumnost. S to metod* #o pač tudi dosLjli nekaj tispehov, vendar pa so vedno v nevarnosti, da bodo po mnogih dokazih svoje lažnivosti vendar zgubili veliko število pristašev, zlasti ker morajo prevarani sedaj sami pojesti juho, ki #o jim jo skuhali banditi,
Preokret reči pe daje worn, k( »o #• daA preslepiti po agitaciji Anglo-Amerlkamoev, boljševlkov in njihovih plačancev banditov т gorenjskih gorah, jasen nauk; sodobno dogajanje je veliko preogromno, da bi mogli gledati nanj raz vidika male, neznatne vsakdanjosti. Opazovalcu političnega in vojašiko-ga poteka te vojne se godi kakor potniku. Ce se premika v dolini, je od vseh ttranl obdan po gorah, ki mu branijo razgled čez celotno pokrajino. Mora »e povzpetl navzgor, če le mogoče na najvišji vrh, da vidi pod seboj svet, gore in doline. In da spozna, da so gore, ob katerih vznožju je poprej korakal, samo majhen del velikanske pokrajine Boga. To je široka perspektiva, ki manjka večini ljudi, da bi si napravili jasno sliko sodobne politične panorame. Ce v gorah gorenjske domovine krdelo kriminalnih elementov mori, pleni in požiga, se še • tem pod nobenim pogojem ni napovedal pogin Relcha. Mi nočemo reči na Gorenjskem niti podcenjevati, niti precenjevati. Saj fe v«£ kot naravno, da naši sovražniki izkoristijo vsako možnost, da bi nam pripravili težkoče, in pri tem jim je popolnoma vseeno, če #• pri tem ugonobi samo na sebi pridno In v temelju dostojno ljudstvo. Ni sicer naša stvar, da bi pomilovali svoje nasprotnik«, vendar obhaja človeka često občutek usmiljenja, da so se ljudje zapisali neki stvari, o kateri je danes dognano, da nima niti najmanjšega upa v uspeh In ki stan* mal narod sicer visoke krvave žrtve, a m« canto škoduje.
Izkazalo se bo že v kratkem času, kakšni so ukrepi na nemški strani In kakšne so tako bombastično napovedan« akcije naših nasprotnikov. Kakor je bilo v Londonu hude prebujenje, ko je novo nemško orožje »VI« {= Vergeltungswaffe Nr. 1. — orožje povračila št. 1.) oznanjalo začetek povračila, tako bodo naši sovražniki doživeli š« maraikat«-ra preeenečenja. Dane# bodo mašim omanl-lom bržkone bolj verjeli, kakor do*l«|, ke м poskušali prlkaeaM b«#ode povračila вдоЦ kot blmf propagande.
Odločitve dozorevajo. Najel #tanejo š« toliko žrtev in пај«1 Ц treba še Utl m*r#№«. tore bldro, smag« МмпМј* ta m|«Nh Btk«r M Mor« Bihte v#6
Stmn t. — eter. 51.
K A R A W A iV K B N BOTE
Sobota, 1. JiiUJft 1944.
Težišče bojev v Normandiji je pri T!lly|u
Kakor je Oberkommando der Wehrmacht dne junij« objavilo, je bilo ležišče bojev v Normandiji zopet v prostoru jugovzhodno , od Tillyja. Ves dan so- močne skupine sovražne pehote in oklopnjakov s podporo najtežjega ladijskega topništva napadale našo fronto. Njihov naval pa se je zlomil ob žilavem odporu, naših hrabrih divizij, ki so sovražniku z nasprotnimi napadi zopet iztrgale na nekaterih mestih prejšnji dan zgubljena ezemlja. V enem odseku je sovražnik v trdem premenljivem boju malenkostno razširil prostor svojega vdora. Imel je najhujše krvave zgube in je zgubil daleko nad 50 oklopnjakov. Vzhodno od Orne je bilo popolnoma uničeno neko sovražno udarno krdelo. V prostoru pri Cherbourgu se še vedno hrabro in zvesto svoji dolžnosti branijo številna oporišča vojske, vojne mornarice in zračnega orožja. Dohod v cherbourško pristanišče je s tem nasprotniku slej ko prej zabranjen, čeprav so razvaline mesta v sovražnikovi posesti. Tudi na severnem in severovzhodnem delu cherbourškega polotoka se še držijo v neomajni vztrajnosti lastna oporišča. V zadnji noči so težka bojna letala napadla zbiranja sovražnih ladij pred rormansko obalo. Neka specialna ladja za iz-krcanje je bila zažgana. Nastale so eksplozije. — Pomorska obrežna baterija >Yorck< je prisilila nekega sovražnega ru-šilca in skupino brzih čolnov, da so se vr-niji. — Pred nizozemsko obalo in na Rokav-skem prelivu so predsjražni čolni poškodovali več britanskih brzih čolnov.
Težak ogenj orožja »VI« je še neprestano n'd londonskim nrostorom.
Komunistični podžupan т Rimu
Benetke, 30. junija. Medtem ko se princ Derla Panphili, novi rimski župan bavi z odpustom vseh fašistov iz javnih služb ter odpravlja fašistične znake z javnih zgradb in znamk, komunisti neopazno zavzemajo vodstvo Večnega mesta. Tako je dobro označil sedanje razmere v Rimu neki ameriški novinar. Za rimskega podžupana je bil sedaj imenovan komunist Grossi, ki je bil v poslednjem času neposredni delavec Togliatija v moskovski komunistični centrali. Grossi bo opravljal predvsem upravne posle. To pa pomeni, da je s tem princ Doria pravzaprav izključen iz uprave ter bo opravljal le še reprezentativne naloge. Istočasno poročajo, da bo na rimski univerzi 1. julija ustanovljen sovjetski Institut, ki ga bo vodil neki Bokulov. Ze 26. junija pa so podaljšali do Rima sovjetsko letalsko zvezo Moskva— К-4Г3—NeaoeM,
Severnoamerišlii vojaki pošiljajo otroke v smrt
ženeva, 30. junija. Hudo obtožuje »Daily Teleoraph« severnoameriške vojake, ki *0 bili po vajah z ostro munlcljo poslani, da poiščejo In odstranijo na ozemlju izstrelke, ki se niso razpočill. Vojaki, ki so dobili to naročilo *0.^ ustrašili nevarnosti, ki je zvezana z iskanjem, in so z denarnimi darovi nasnovali šolske dečke, da so jim odvzeli to nevarno delo. Pri tem je bilo že ubito večje število otrok, ki niso poznali velikosti nevarnosti in so z veliko vnemo Sli na delo. Uradno je na orimer dobil vzgojevalni odbor v Notting^amsh.rs ovadbo, o kateri je izkazano, da drži, in po kateri je plačano iskanje otrok po razstrelivih povzročilo smrtne primere In težke poškodbe. Odbor je bil primoran, da se je v primerni pritožbi obrnil na angleškega ministra za vzgojo ter ga nujno naprosil naj v stvari nemudoma stopi
oborožena pomoč Finski
Razgovor Rlbbentropa s finsko vlado - Nezlomljivo sobojevnlštvo
Berlin, 30. junifa.'Reichtminitter des Auawiirtigen pl. Hibbentrop {• obiskal iiniko vlado. Med tem obiskom so le vršili razgovori o vpraianiih, ki zanimajo NemCl|o in Finsko, in posebno o od finske vlade izraženi želji za oboroženo pomoč. Nemška vla^ se je Izjavila pripravljeno, da to željo finske vlade Izpolni. Razgovori, ki so bili med Reiehs-puBenministrom pi. Ribbentropom na eni strani in državnim predsednikom Rityjem in finskim zunanjim ministrom' Ramsayem na drugi strani, so bili v duliu sobojevniitva in prijateljstva obeh narodov. Dosegel se je v vseh točkah popoln sporazum o pogledih vlade Reicha in finske vlade.
Berlin, 30. junija. Pritisk Sovjetov na Finsko se je v zadnjih tednih vedno bolj in bolj stopnjeval. K z nadmočnimi množicami čet in z ogromnim vojnim materialom izvedenim napadom se je pridružila iz groženj in vabi) pomešana živčna gonja. Nič niso opustili, da bi Finsko Odpravili, iz' vrst bojujočih. Moskva je upala, da se bo »Ne«, ki ga je finski državni zbor pred nekaj meseci odgovoril na sovjetske pogoje premirja, le še spremenil v »Da«.
Da se hrabri narod Fincev ne da po grožnjah vplivati, to je tako nedvoumno, da so to -morali opaziti cel6 kremeljski mogotci. Pa tudi njihova priljubljena metoda, nasprot, niku hinavsko ponuditi roko, da bi se pozneje, ko je položil orožje, maščevali, je bila tokrat ravno tako malo uspešna, kakor so slični posk-. i, da bi pregovorili Romunijo in Bolgarijo, ostali brez učinka. Finci so lahko opazovali pred štirimi leti na primerih baltskih držav — brej ozira na svoj* lastne skušnje na tem področju — kako hitro sledi ustanovitvi oporišč, po katerih naj bi suverenost držav ne bi bila prizadeta, zasedba vse "države In vključenje v Sovjetsko zvezo Oni so spoznali, kakor hitro je potem država obubožala in koliko neštetih rojakov je bilo izgnanih. Ne samo možje in žene, ki pripadajo izobraženstvu, ne samo premožni državljani so bili poslani na prisilno delo v sibirske puščave, tudi delavci so bili enako po sovletski republiki, ki dozdevno predstav-
l]a vladavino ustvarjalcev, pregnani. Pokoriti !• Moskvi, pomeni imrt naroda.
Finska to ve in zato kljub resnosti vojaškega položaja, ki ga nobeden ne podcenjuje, ni nasedla diplomatskemu spletkarstvu Kremi j a in njegovih pomagačev. V času ko gre za usode narodov, kompromisi že vnaprej pomenijo poraz. To so Finci spoznali. Radi tega hočejo še za naprej zaupati bodočnost naroda odločitvi orožja. Ker je sovražna nadmoč nad hrabrim in trdovratnim, ali številčno le slabim finskim narodom prevelika, da bi mogel zdržati nove velike ofenzive, je finska vlada zaprosila, za nemško oboroženo pomoč. V duhu sobojevni-štva, ki je potrjeno po skupno preliti krvi najboljših sinov obeh narodov na bojiščih Finske, bo ta pomoč dovoljena.
Seveda se razume samo po sebi, da Nemčija ne sme zapustiti sobojevnika, ki je prav tako kakor ona, spoznal na Vzhodu prežeče veliko, vse narode Evrooe ogrožajoče nevarnost In ki je voljan, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi In z uporabo vseh sil zoperstavl tej nevarnosti. Na vseh frontah našega kontinenta preskušeni nemški vojaki bodo svojim finskim tovarišem v odločilni bitki za biti aH ne biti »tali ob strani. Sov-jeti bodo v združenih bojnih četah našli nasprotnika, ki ga ne plaši nobena trdota vojne In ki ve, da bo zmagal in da mora zmagati.
ilnqlHa sf |p If! Ipla In Ida prl|irai'l*ala na vo'no
Prispevek k dokazom o britanski volni krivdi - številke iz let pred vojno
■toekholoi, 30. junija. Angleški minister za letalstvo sir Stafford Cripps je pred kratkim objavil sledeče, prej še neobjavljene številke glede angleške proizvodnje letal od 1936 do 1940. leta, ki so napotile list »Daily Telegraph«, da je objavil zanimiv komentar. Anglija je baje proizvajala leta 1936. samo 1830 letal (na leto), 1938. lets že 2827, v sledečem . letu 7940 in 1940. leta že 15.049 letal. Pri vseh teh številkah gre seveda za letala »prve linije«, torej ne za šolska ali športna letala, letala za prevoz In promet. Konservativni »Dally Telegraph« pripomni sedaj v neki polemiki z delavsko (Laboury) stranko in da poveliča konservativne ministre zrn letala, ki so v letih pred vojno Imeli odgovornost, df je bilo že takrat storjeno vse potrebno za veliko povečanje vojnega oboroževanja.
Dobesedno piše ta list: »V proizvodnji letal se morajo izvršiti priprave že dolgo, preden se začne prava tovarniška Izdelava. Brez osemkratne pomnožltve proračuna za zračno orožje v štirih letih pred vojno ne bi bili imeli letal za bitko 194ђ. leta.« In prav gotovo tudi ne — to se še lahko pristavi — terorističnih bombnikov za zračno vojskovanje proti nemškemu narodu. Anglija je — kakor je bilo odkrito že s številnimi drugimi spričevali — že dolgo pred javno vojno položila temelje za to zastrahovalno vojskovanje. Brez te vednosti, brez teh priprav si seveda tudi ne bi bila upala, leta 1939. izviti vol no !z tr»e.
Popolnoma v miru »o bili razen pomnožltve prave proizvodnje zračnega orožja ator-jeni vsi ukrepi, da so nekega dne lahko prestopili v množično proizvodnjo terorističnih bombnikov. Odgovorni so bili konservativni ministri In zlasti ChurehlllovI prijatelji, kakor Lord Swinton in sir Kingsley Wood. Churchill In njegova družba niso prenehali zahtevati vedno več sredstev za letala in zlasti za zračne bojne sile ter so tudi dosegli ustrezne ukrepe. Marsikateri politiki delavske stranke to takrat še hinavsko javno protestirali proti nevarnemu kopičenju oborožitve In nepretlanemu povišanju Izdat VjfAr za »vrhe volne priprave, danes pa oCl
Tujejo SV0J6 pravo miselnost s tem, da se udeležujejo Churchillove vojne politike ravno lako, kakor njegove locialne reakcije 1938. leta. V letu pred MUnchnom :o se že poosmerili izdatki za angleško zračno orožje nasproti stanju samo tri leta poprej, četudi se je proizvodnja sama šele začela. Zato se je Anglija na vide; udeležila mQnchenske-ga sporazuma. V prihodnjem letu, ko so vedeli, da se bo vršila proizvodnja v polnem tiru, so že odvrgli masko In zanetili vojno
C ZIRCAILO ČASA )
Pri bofih okrog Cherbourga je pomorska obalna baterija »York« potopila леко lahko sovražno križarko.
V	zadnjem času v francoskem prostoru v
velikem številu s padali izkrcana sovražna sabotažna krdela so bila v boju ugonobljena.
Kakor poročajo iz Stockliolma, se je v zadnjih dneh prijavilo večje število švedskih prostovoljcev za udeležbo v vomi na strani Finske. Oglasilo se je tu zdravniško osebje.
V	Londonu so po poročilu »United Expres-sa« ugotovili dva primera lepre (gobavosti), kar je povzročilo velik strah v angleški javnosti. Gre za dva bolnika, ki sta prišla iz Ciperna. Nevarnost, da se ta strašna bolezen razširi, je v Londonu izredno velika.
Obrok mleka so morali v Angllti tako) zmanjšati, kakor je objavil glasnik londonskega prehranjevalnega ministrstva.
Lord Nathan, vodja židovskega pomožnega fonda za Sovjetsko zvezo, je glasom poročila lista »Dally Herald« nakazal Moskvi 50.000 funtov. Iz tega darila se vidi zopet jasno zveza med židovskim boljševizmom in židovsko velefinanco.
Poljedelskim delavcem in delavkam v Jui« nI Angliji 'zdajajo sedaj, tako poroča »Daily Mail«, jeklene čelade. Te morajo nositi pri delih na polju, ker padajo tja neprestano drobci lastnega protiletalskega topništva. '
Židovski teroristi v Palestini, ki so pred kratkim izvršili napad na radioodajno postajo Ramaltah pri Jeruzalemu, da bi dosegli agitacijsko predavanje, nadaljujejo, kakor poroča »Daily Express«, svoj teror. 2* zopet so umorili dve kriminalna uradnika.
Tažka bojna letala ao na Vzhodu v torek podnevi izvršila napad na kolodvor Kalin-koviči. Tudi ponoči so se uspešno bojevala proti sovjetskemu oskrbovalnemu prometa. Zlasti so nastali požari in eksplozije na kolodvorskih napravah v Smolensku.
Pri več sovražnih napadih na mesto in pristanišče Kirkenes so lovci in protiletalska topništvo v torkovih večernih urah In po-noči zbili 77 sovjetski letal. V silnih zračnih bojih sta izvojevala Oberleutnant Dorr in Leutnant Norzi sama vaak po 12 zračnih zmag.
Severnoameriško adoUralstvo je sedaj priznalo zgubo 1500 ton velikega severnoameriškega rušilca »Fechtelerja«, kakor javlja EFE iz Washingtona. Ta rušilec je bil potopljen v maju na Sredozemskem morju.
Turški parlament |e sprejel zakonski načrt, da se za nadaljnjih šest mesecev podalj-. ša obsedno stanje v šest turških provincah, med njimi v Carigradu, Odrinu ter na Dar-danelah.
V	angleški Spodnji zbornici so sporočili, da so čete empira brez voine mornarice In zračnega orožja od premica z Badoglijem do zasedbe Rima zgubil« 73.122 mož, med niini le 14.331 oadlih In	no"r»*«n'h.
Oni že vedo zakaj!
Bukarešta, 27. junija. Angloameriška trdi tev, da napadajo zavezniški bombniki le vojaške cilje, je dobila najboljše nasprotovanj« 7 obnmimntem nm^rKklh rmntenth volnih u.
bolnišnici, tako poroča časopis »Poporul«, «o na glas alarmne sirene skočili Iz postelj vsi zaveznitkl letalci, ki so bill pri zadnjih napadih sestreljeni ter so se v divjem begu podali v zaklonišča. Čeprav jih je zdravnik — seveda — ne brez Ironije — opozoril, da so v poalopju, ki je označeno z rdečim križem kot bolnišnica in da po zagotovitvah zavezniškega vodstva bolnišnice ne pridejo v po-štev J^ot napadeno področje, so vendar ameriški piloti polni nestrpnosti, zahtevali, da s* lih odvede v zaklonišča.
Verliie ппЛ Driick! NS.-Omiverlmg ond DruckereJ KSmten OmhH. Kl»n»nfiirt. — VerfawileitsT: Dr. Krnil Hniti*ii - НнтиисћriftlMtmr' Friedricb
IT'T^*'*.( \ птп'r Nr 1
ii:adiL^'(i pteiskmUL
* DVORNEGA SVETNIKA FINDVOGLA
Krtmlnslna novel«" ЧШчч! Frjrnz Helnrlch
Zadnje je zidela bolj ko prvo. Iskreno povedano, komisar je bil nekoliko v zadregi, ko se je globoko priklonil In rekel; »Poljubim roke, grofica«. Na srečo je bila stara dama Se bolj v zadregi. Poskušala je prikriti zadrego z ljubeznivostjo. »Ne vem sicer, kaj ml daje čast, goepod doktor. Toda izvoHte sesti t«
Sede človek pač govori laže. Posebno če je povabljen, naj kadi. In mu pri tem ponudijo še kozarček heneesvja. Moj Bog, nI ravno najlažja stvar, preiti kar naravnost na snov. Tunstein vidi trenutno dvornega svetnika Findvogla pred seboj 1 sliši njegove besede; »Taktno, moj ljubi, taktno!« In nato začne seveda o vremenu. .Kako lahko se kramlja o tem, da le zunaj mrzlo, da se človek lahko prehladi, preide potem na gledališče, na zadnji koncert, In nato naenkrat ee zbud4 v »jem vendar kriminalist; Skloni se daleč naprej in reče; »Boste že oprostili, grofica, kako pa je bilo prav za prav z nekimi pismi?«
Vidi v obrazu stare dame prestrašenost toda še natančneje neko začudenje. »Ne ra zumem vas, gospoci doktor. Saj je bil vendar prej nek gospod tukaj, ki .. «
In zdaj zve Tunstein nekaj, kar ga deloma ujezi, deloma zmede. Zbega ga pred vsem okolnoet, da mu grofica Kummersdorf — sedaj naenkrat popolnoma odbijajoča In povsem nedoetopna dama — reče, »Dovolite, de vas prosim za vašo Izkaznico«.
Grize ga pred vsem, da mu dama naen Vrat nič več ne reče gospod doktor. In za trenutek občuti potrebo, ia bi bil uradna oseba In se vedel osorno. Toda tu se »pomni dvornega svetnika Findvogla i njegovim
'iaiclno', in ljubeznivo potegne ven #vo| lepi novi izkaz z ugodno iotogi jo. Izroči ga grofici In opeci, da ta naenkrat prebledi. Ona skomlzgne in reče; »Oproitite«. In nato začne pripovedovati. Dr. pl. Tunetetn ker srepo gleda.
Grofica pripoveduje namreč začasno samo o tem, kar je doživela nekaj ur popreje. Tu je bil prišel nek gospod, ki le je Izdajal za detektiva in ji rekel; »Mi vemo, da vas Izsiljujejo. Bodite pametna, grofica, plačajte ie tokrat. Za nas je to važno.«
Tunateln vleče na ušesa in naenkrat sprašuje z naravnost ledeno hladnostjo. Reče: »Grofica, če bi hoteli moža natančno opisati ...« In grofica ga opisuje. Pred komisarjem pa vstaja polagoma z vsako besedo znana postava. Vidi jo tako rekoč pred seboj i gospoda Gerlanderja. Vidi uporne lase, neverjetno svetlozelene oči, usta, ki so kakor ena črta, in cel6 j imlco v licu. Nekoliko je že začuden zaradi tega, ko vse to sliši. In veseli ga pa tudi. V tem trenutku ne misli sicer toliko na svojo policijsko misijo in na gospoda dvornega svetnika tindvogla, kakor na Plnerl. In baš tu, ravno pri grollcl KummersdoHovi, med Makartovlmi čopi In dobrim Waldmailerjem, čuti gospod doktor plemeniti Tunstein prvič, da Ima Plnerl rad. To spoznanje ga zaboli in mu hkrati ugaja.
Tu pa grofica nadaljuje s svojim pripovedovanjem, Pravi; »Veste, gospod doktor, da je ta človek prišel in ml kar naravnost re kel, da me Izsiljujejo zaradi zadeve z mojim nečakom. Ne vem, kako to, ampak imela sem zaupanje v tega možakarja. In zato sem mu tudi VS9 pripovedovala. Kako je moj nečak Frltzl, ta a »umni fant, po polomu telebnil kako s* je potem naenkrat bavll s kupči jami In kako |# nazadnje postavil ponarejen podpis na neko menico. Podpis svojega stri ca, Windlscha ..«
Popolnoma tiho je postalo v sobi z Makai tovl čopi in pristno uro Iz predmarčne dobe Slišalo se je lahko bitje ure Grofica se je lahno smehljala predse, ko |e satlkajoč se 1%
tekel stari napev. Komisarju Tunstelnu pa m kakor nI bilo za spomine. On je mislil na bodočnost, na bodočnost s Plnerl. In zato se mu tudi ne sme zameriti, če je nenadoma čisto nedlplomatično začel spraševati: »Milostlva, ni II bil možakar na oči takšen In takšen?«
In pri tem je opisal Erika Gerlanderja čisto natančno. Iz njegovih oči se je naravnost moglo razbrati zmagoslavje, ko je gi-o-flca dobesedno potrdila, da je moral to biti tisti mož, ki je bil nekaj ur prej pri njej. ,
»Hm, hm«, se je oglasil Tunstein in začel potem zopet spraševati. Za boga, v resnici nI bila malenkost, Izvleči tako rekoč grofici gliste iz nosu Tunstein je imel naenkrat ob čutek, da mora zdaj ali nikoli dognati vse, kar se je tajlnstveno dogajalo okrog rodbine Kummersdorfove. In dognal je.	..""I®
zatikajoč te, potem pa vedno bolj odkrito le poročala grofica, kaj se je zgodilo z njenim nečakom dotlej, dokler se ni sam ustrelil. Pripovedovala je tudi o tem, kako so prihajala skrivnostna pisma, ki so jo spravila ob zadnje prihranjene kronice. Pogled ji je postal nenavadno vlažen, ko je jecljajoč priznala, da je morala prodati dve sliki WaldmUller-ja In eno Sohwlndovo sliko, samo da je lahko zadostila zahtevam neznanega sovedca neiakovega sramotnega dejanja. Cisto tiho je rekla grofica: »Saj ni toliko zaradi mrtvega fanta, kakor za čast...«
Tunstein je bil globoko presunjen, ko je to zvedel. Ni mu bilo niti lahko, da bi vstal rekel: »Poljubim roke, grofica, in čisto navadno odšel. Bil je globoko v notranjosti zelo čudno dlrnjen. Razen tega ga je navdajal neznanski čut zmagoslavja.
Ta čut zmagoslavja le je pač preee) zmanjlal, ko je stal pred dvorrlm svetnikom Plndvoglom. Poročal je in seveda nI opustil primerne nodCr»4tl vloqe ki jo le imel v tej temni zadevi Ger|an4er kejtl o tem je bil prepričan, da mora biti opisan! mož samo Gerlander. »Možakar je zmenjen s tolpo«, je Izjavil Tunstein važno. Dvorni svetnik pa se je lahno smehljal predse, se
pogladll pod brade in menil: »To #te dobro opravili, gospod kolega. Vemo y*!- "9 je bila Kummersdorfove ▼ resnici Izslljevana. Le nlkarte si beliti glavo, zadostuje ml popolnoma to, kar veste o Kummersdorfovl. Veste kaj, go*pod kolega, zdaj pojdite domov in se enkrat nasplte.«
Ne more se trditi, da je Tunstein šel posebno osrečen Iz |Msame dvornega svetnike Findvogla. Morda bi ga bilo manj jezilo, če bi bil mogel slišati nalog, ki ga je bil ta-čas dol dvomi svetnik enemu Izmed svojih kriminalnih uradnikov. Naročil mu )e nam-reč, naj posebno dobro nadzoruje goepoda Gerlanderja. »Človek ne ve, če ne napravi neumnosti. Nato pa je pač zahteval od svo-j 1 nekaj, kar bi se, milo povedano, zdelo gospodu pl. Tunstelnu odvlšno. Pozval je namreč Schmera in mu rekel po te« ■lefonu: »Ljubi prijatelj, goispod nadzornik, storite mi nekaj na ljubo. Opazujte danes ponoči, kdaj se vrne Spitz, ta lopov, Iz bara Alhambre, Ce nosite pri tem pištole v zunanjem žepu, mi je ljubše.«
To so bile tako rekoč službene zadeve e-krog dvornega svetnika. Bile so pa tudi «*• redne sadeve, o katerih pa seveda dver®' svetnik v svoji pisarni ničesar nI vedel-no v tem trenutku namreč, ko je dvorni svetnik dal Schmeru svoj nalog, je poivoniio ▼ njegovem zasebnem stanovanl" ^ Reisner-straRe. In ravno v tem trenutku služabnice Mine ni bilo doma. Fiperl 1* '"'■ei sama odprla In je nekoliko zardela, ko je videla stati pred seboj gospoda Gerlander|a z veli-kanskim šopom ovetio ▼ rork.: Jecljala je, »Papa nI doma, isvoUte pa rseeno reto-pitl..
In Gerlander le vst»pll. In potem \џ btl znotraj v.sobi gospoda dvornega svetnika nrizor, o katerem je bolje da človek ne govori. Bil je namreč tako strašno vsakdanji. Na obeh straneh se sploh nI govorilo drugega kakor stavek: »Ljubim tel
Ipolje prihodnjimi, ,
AwiWa*, 1. Jtrtl lf*4.
KARAtVAKKllK eOTB
9. — St. И.
Londoner Gestctndnis zu „V1": Jiimonisches Intermezzo"
Das schwere Problem: Wie and wo soil man sćhlafen? — Ernste Warnang der engUschen Preeee — Weiterer BeechoB
Genf 30 Juni, fleth dcr Erklarung Morrisons im Unterhaus fiber die dcutsche Vergeltungs-waffe V 1" ist die Londoner Presse gegcntiber den Vortagen wesentlich zuriiclthaltendcr ge-wotdea" Sic »chtrelfl mi At mehr in bohcn Tonem. SUtt des»en zeigt sle tine bezelclinende Zurucklialfung, die nk und wiedcr dnrch Einsestandnisse und Warnuitgen imterbroAen wird.
Zeitun^sberichtc fiber Scliaden sprcchen von zerstorten Gebauden und erstmals, wie im „Daily Herald", von Ubernifidcten Aufraumungstruppi.
SSmtllche Zoitongcn bfingen danebcn Mddiin-в€П, daB Sir Robert Hill, đcr Oberkomnmn-diefctiđ« (Or die LandesvertcWljung, in tiner SpUffr« Ober die Stidkiisfe England patroullierte, Man (telle die Mftgllchkeit in Redinung. daft die Deutschen bald Ihrer Verjeltunjswaffe Nr. 1 die „VŽ" binziifUeten. AnglO'-anKrikani^ehe Bomber, die zum Angrlff gegen die v€rm«intlich«n Ab-schuSstellen aufsfiejen, hStten Ihr« Zlcl« ntcht ausmacUen k»nn«n. so dafi «* idiwi«rlg ««i. sagen, Ob man «IMS <etroff«n habe oder nldita. Die AbsChuftbawn Mi«fl onsewohnltch idivref zu flnd«n und noeh »rfiwiref. zu гвгаЈбгвп- Nw-mamd «ei go narrlsch helBt « Im ..Dally Sketch", die «fsM deufsctx V«ft€ltiinf»waffc ata unge-fahflldi ebzutun,
SchwedUch« Meldunjun aua London bceaneo — e)ch«r1ldi «iim Eretaunen all« B€t«lli|t«i. den«n dawrnd voranShlt worden wef, „VI w eijjfntllch im Aussterben —, die Deuts«h«n nltun am Mont«? and In đ«f Nacht zum Dkm>t*s dj. ,.Fltiebonib«noff«n*lre" (11 imensivertf Form «1» zuvof fort"<ft«t?.t. Wahfschelnllch - »o wird trditend	— wien da, »chKcht«
Wetter liber dem Kanal sowie Nebel und Regen in Frankreish dazu b«nutKt word«n, ohne Preie-j;ab« der St«rtpltlt7/« mehr	ab%u#«nden.
9#li Montajmorgen — *e mcldet der Undortef „A{ten'TidninRen"-Vertr«t«r — kamen die „V 1"-Spf«nj|(i6rp«r gtoftweis« in verschiedeflen langen Intervallen. Das echlechte Wetter habe die en%-lisch-amerikanische Jafldfliejerei am Rinjrelfen verhlndert, Es selen EinscIiiS^e der Sprcnj!-korper mit Schaden und Opfern zu verzelchnen.
Nach der glelcWn sctiwedlschen Quelle in London zufoU« nlmmf dorf die NervosiiSf bezGgIkh weiterer deuischer Plane zu. Die offiziellen enff-li.schen Der5fellung«n la^sen skh gesenwKrtijj zu dem Ausdrtick hinrelflen: „«in dSmonisches Inter-mezzo", Mif der Mdglldikelf welteret »hniicher Waffen mllsse jedenfalls gerechnet werdcn.
In der Nacht «um Dienstag ;ln; nach enj-lisdien Rlnjie.4tSndnl»Mn das deutsche SlGrun**« feuer mil ..V 1" gegen Stlden^Iand welter. Un-vermeidiiche Sachschaden und Personenverluste werden wieder angemHgt. Die Knjiiander melden gieichzeltlf. da6 alt letzt *ler Typen ron Je*d-flu%zeu%«n fejien dW deut^rlien fli«|«nden »рг€П|-
korp«r «ing€»€tJ!t h8tt<n, Offenb«r wird kdto Tag ein n«u«s Abw«hrv<ffahr«n txpttimeinitn. Am Vortag w«r cs zu«emni«niiefaftt€»
feuer", Weder dk tint. поЉ dk «nd«r« M<rtnod< sch«int zu b«fri«di)j«n. Reuter glbt zu, d*" ом „V 1" In d«r N«ch» zum Monfag icg»t in groB«-rer Zahf «uftrat«n denn t«. Dk Behauptung, daft einlg« Uber See oder unbebautem GeiMtiđt zum Abiturz |ebradii word«n »ei«D, konnt« kein«n tečhten Trott ««wahr«n,
Eš Ikgen eodann tinlgf w<li€r« lnt<re»Mnt« Zeugnfae« fUr di« Wirkunf di«Mr unh«lffllich«n Geschonw vor- So b«flcht<t «in Bundiunkrepor-ter, man bab« b€lm Hćrannah«) d« BoboUr* et«a dasMfb« G«fUhl, wle wenn man auf EiMn-balifl»chi«n«n f€8tj{«bundeo wlr« und auf da« Drdhnefl einee nahenden D-Zuje* lausch« Ш andercr Engiand<r achildert« đu irj«rllcb«
Dilemma, das sich jeden Abend aus der Frag« ergebe, ob man sich in seiner Wolinung zu Bett legen soli mlt dem Rigiko, 4lch vielkicht geiade rnxh im Schlafanzug rctten zu кЗппеп, ob man oben in den Zimmern nachtigen soil, um nicht verscliuttet zu werden. oder ob man sich in die Kelkr begeben soli, um di« Chance zu haben, d«r Exploslonswirkung zu cntgehen. Wie man ei«ht. geht „V 1" d«d Englilndcrn doch mehr an die Nerven, «ls die cmtlichen Londoner Stellen wahrbaben wollen.
Einen unfrelwllligen WItz klswte ildi In iibrigen eio britischer Journtlift. der dm# In der engtiKhen Hauptstadt iimgehende Gerlicht vcr-zeidinete, e» »ei geplant. den fUhrcrlosen Plug-zeugen „Geschfitze ohne Bedlenung" entgegen-zustelleo. ScblieBlidi meint «r Ironuch, die eng-lltche Luftwaffe besStte doch redtt altmediecbe Ма*А1пел, da #ie nocb mlt Piloten beinannt werden mii0ten, Selbit wenn man den Galgen. humor lo Rechnung atellt, der aua dieMn Be-merkungen »pridit, so «ind tie doch ein beadit-lichea Symptom dafiir, wie unangenehm die neue deuttche Waffe den Engliindern i»t.
Blockade, Intlotion md Zenissenheit
Unld»bare Probleme in T«chnngklng-China — Elm amerikanischer Bericht
il, Ganf, 30, Junl,	Al« «ln«n Blhz
aiis h«iWfem Hfmmel b«Michn€t dt« Zelts^rlft „Lif«" «lnen Bericht ihre* Korf«»pond€nt«n uber die in Tfdiungklng-Chlne.
White, der «1« Korreepondent von „Time" und Life" fUnf Jehre leng In 0»t«»len title wtr und €r«t ktlrzlld) nach đ«n USA zufttAwkchrt Ut, bemerkt zu Beglnn- »elne* Beridites, ааВ <r Ihn ni< *e*en der Mharfen chlnesledwn Zeneur natte von drllbcn kabeln kdnnen,
Techungklng-Chlna« Probleme »ind heute — so »BSt White - BloAade, Inflation und poli-tisdie Žerrljeenhelt, Seit Frilhiahr 1942, ale die BirmastraBe eeachloseen wurde, war dieses Land fast ganz auf fich eelbst angewlewn. Das ganze wirtjdiaftliche System rerfiJllt allmihlldi einer Paralyse, Die Techungklnj-Armecn inerecmeren zu Fu6, und nur, wenn man diese barfuBi|en, unterernahrten und schlecht gekleldeten Sol-daten die stelnljen Weee entlang sfolpern eleht. welB man, was Elend bedeulet, Nahrungsmittel ItiDff der Marschroute (Ibt cs nicht, Manchmal
##
„Um Roosevells Wiederwahl zu ergaunern
Frankrelchs frlUierer USA-Botechafter iiber Amerikas Vernlchtungsmethodfm
fb. Paris, 30. Juni. (Eigcnbericlit.) Bei der В«-siattung von welteren 237 Opfern en^lo-emcrl-kanlschtr T«rrorbomb«r in Vcr«*ilie» hi«it Biir-eerm«ist«r Henry Hay«, der bisiietij!« franzd.^iecli« Botecliiftcr in Wasiiin)!ton, ein« Anspracii«, di« um g0 auf*€h«n«rr«j!cn£)cr war, al* «r s«it Miner ROckkfhr »uj d«n USA zu dcn Ereigniswn ;« sctiwlejcn iiat. Er sast«; „Vor eincm *oldi«n Masscntod Un.«liulđl)jcr, ein«r soicli«n Ftlil« von Ruincn bcflelilt mir meln Gewiewn. zur Ktirung 4ns«r«r Tofen da« Sctiwclgen Mit melner RUck-k«hr aus dcn USA zu brectien. Jch neiime mir nun die Erlaubnis. auf da» International« R«ctit hinzuwoiscn. an das der amerikaniscti« Bot-schafter Bullitt appciiierte ais er als Vertreter der USA am 6. Oktober 1937 bci der Einweiliung de.i PcrRhing-Denkmals in Versailles in eincr von Washington ilbertragenen Rede mlt Km-porung dcn „Mord der Freuen und Kinder durch I.uftbomberdements" selftelt«.
Henry Науе konnte auch noch auf authen-tisch<re amerlkanlsche Verurtellungen dee Bom-bcnterrors hinwewcn, die »ich inzwischen l«nji»t als echcinhcilige Liigen herausgestellt haben. So ziticrte cr Cordell Hull, der einst erklart hatte: „Gott wird jen« strafen,' die thre Bomben auf Wohnviertel werfen, wo die wehrlo.se Zivilbevol-keruHR getroffen werden kajin. Die Veretnijtten Staaten werden immer Ihre fibre darcinsetzen, derartijie Untaten zu vermeiden, ganz gleich unter welchen Umstiinden." Die Verpflichtung diciteii authemischen Wortes let genau eo wenig einfsehalten worden wie da.i Versprechen Roosevelt:, die Jugend der USA nicht auf fernen Schlachtfeldern verbluten zu Ussen. Е.ч war ein Versprechen, das nur gegeben wurde, um die Wiederwahl Roosevelts zti ergaunern. Die Zivili-.nation, die er zu echUtzen vorglbt, wird bald det grausamstcn aller Barbarelen Pl«t* gemacht haben. erklttrte Henry Haye.
verkaufcn di« So)dat«n Ihr« Dcd(«a fcfcn Nab-runj;«fflitt«l.
Auft«r dem Zu«afflm«nbruch dtr V«rk«hr>iiittt<l hat di« Blockade die Industrie Ttcbungklnj' China* vollkommen ruiniert Es bat w<d<r Kupf«r noch Stahl, nodi Ma«diln«n zur Erzcu-gung von Elektrizitiit, D1« Produktion von P«' tron«n fiir Gew«hr« und Maschinen(ew«hr< l<t 80 gerlng, daS di« T*diungkin;-H««rfUhr«r \ttxt «in<n off«n«a Kampf unt«r alien Um«taod«n vermeiden,	*
Da* zweite groft« Problem Wt di« Inflation. E* gibt kcln« wirkitch«n grd6«r«n Quelkn fttr Steuem mehr. E« f«ht«n die gro6«n Einkomm«n und di« Vcrdienst« der Induxtrie, Tediungking-China flnanziert den Krieg durdi di« Banknot«n-pr«»*«, 1943 wurden «twa 40 Milliard«n China-Dollar in Umlauf gesetzt. 1944 werde di« Zahl noch groBer sein, Di« Inflation fUhrt zwang*-lauflg zu einer groBen Korruption.
Die beiden durch den Kricg veraniafiten Problem« kdnnteo nicht — жо sagt White — di« polltlfchen Zustand« lo Txchungking cntschul-digen. Tschungking werde von einer kleinen Gruppe von Kuomintangleten regiert, die in eich die iihel.'ten Kigenschaften von Tammany-Hall und der epanischen Inquisition verkdrpjem. Der Krieg zwischen den Kommunisten erscheine da her unvermeidlich. Die Spaltung set so groB daft der kommunistische Vertreter in Tschungking sich fa»t wie der Abgesandte einer fremden Macht b«n«lime. Alies in allem handle ee sich — wie er abschlieliend feststellt — um eine Lag«, die einer neuen Revolution zustrebt.
VoUlrefier nnf Bchlachtichiff
Tokio, 30. Juni. Wie erst am Montag in Tokio b€kanm wurde, erzititen japanisch« Bomber bei eincm Angriff auf feinđiicli« Fiotteneinheiten in den Gewassern dstlich der Insel Saipan am Abend des 18. Juni meiirere Volltreffer. Huf «inem Schlachtschiff und setzten es in Brand. All« japanischen Maschinen kchrten von diesem Unternehmen unbeschadigt in ihren Stiitz-punkt zuruck.
Dr. F. J. LitkM
AiiiMwhneldw»! Anf^ebrn'
DEUTSCH METHOOISCH UND PR AKTISCH
Namike metečIKne in priktlino
П. 1, Кг KcluelI)! umi »1р Heel. 2 Ii:h In elnfr ttrliigcnripn AnKeleKenhcit fii Ihitt ff-hcn. 8. Ml# Idchrn Ulier llm. 4. Kr eiillhit IhHMi finen Wit«. B. Ich bin W Ihr. 6. Ich werd# morgwi *u Ihrnm fVhcn. 7. Wlr werden Ihn heute nicht »fhcn.
Ш. Der Vereln, der Weln, der Mord, der Oletiicher, der VoifPl, die SchUtM, der Kntt-<lcl, der 'Кнпи1, dl* SendBlo, die Rr.ke, dmm Auto, d«i Album, die Fihu. die BprnUhung, Urr Motor dm# Inerkt.
IV. Pipprog* lelljo na tleh »ob. Otroci gredo na vrt In •( igrmjo * krofljlcaml. V meitlh *» trgi vMinotna nolo veliki. Memo Jemo t vl-ncnmi In nottm. Kuri e Igru n* travniku. Otroci M UM jo v Doli citRtI, plefltl In raCunmtl. Dml&vcl fredo v tovarne. Oni delajo v tovarnah,
Povratni ilKfol Well WMelMa — urnm м
G»f#nwart;
Ich wMche mich — umt]t>tn •«
ilu wH*rh*t tllch iimlJeA «•
ei wHucht lli'h - "mljp kp wi, wiioi'tuni un* umijemo Ihr WNnrht ruch umlJiMe ip WHAclinn mIch - uintjfjo *• .
WW	»n« mlt Self* und	vvw
«M»« mlt dem Пм1»гтвмвг. DUKln-dmr к*ттм% »t, h mlt d»m Kimmt Ich fr#*# mloh, wfr hier Keffwi verkniftT Er frMit alrh Uber alle« л-^н.ит whaiwt du dlch In den Splp}(»IT Mnm iir KliKli-r fUn him	vor
lluiKli-, l-'iii(|ilcs( ,1,1	vor '1нЧ)
wllter? Ich, iiein, vvuium? VVlr fn-Ufii Uber dR# nchBne Welter (woriiberT). Bel die* e^m WHt^r Агккнн Rich >ММ. In dlWM»r Al-pmeegwd ww&m rtck dU KWdw d«r G»o»-
mlaUt bald erholcii. Waiuin »eUpn Sle nicht 7 Ich will lleber etehen. Heute werde Ich nilch echon um 8 Uhr zu Bett 1р(г«п. Die FlUgzeUKf entf«rncn »Ich echnell. Warum W»-klHKPn .4le »Ich linincr? Die Menechen tttu-•chen »Ich oft. Wlr werden ипл heute In der KdF.-VorRtcllunf gut unlcrhnltcii. KrKuleln KlRia friRlert »Ich Immer no komlnch. Er will ■Ich nicht an ecln Vereprechnn crlnncrn, Man-chcr Sohn erinncrt »Ich /.U epKt an die Worte lelnei Vetera. Eiitechuldlgen Sle, aber Ich erln-nere mIch leldet nicht mi'hr an Ihren Namen. Er iH'Ulagt »Ich Immer lllw r dm« Wetter, eln-nial l*t wi Ihm xu kalt, dann lut e* Ihm wieder T.u heia. Er muB immer tneckern. Wer elcn dleaem Lager auf 60 m nllhcrl, bring* »Ich In OefRhi'i Argern MIe »Ich nicht, auch Ihr Kopfweh wild wieder verfchen. Ich kllnim« mlch nach dem WMch«n. Wlr begcben una ichon Im Mai In d I* Sommerfrleche. Wo werden (Mo alrh Uber dl« Abfahrt dea Zugea tn-formkrem T Ich habe rninen Fahrplan. Man •pUrt; Der Winter n*hert »Ich, Der Zuf wit-fi rnt »Ich mlt lOO-km-QeachwIndlgkelt In der Stunde. Wo IM finde Ich iiilch Jetzt? Sle bcfln-,1, n mil h Im WHi'texImmrr dcm Arzti-n Wmi-dcrn Sle mlrh nicht UbiT dsn Prnln dlrHer Ware ? Jh, lie Imt wirkllch achr bllllg. Bplm Leaen dleiea Bui hem liwigweUf Ich mlch fUrch-terlloh,
Inaekten; die AmelM, die Blenm, die Brem-ae, die Fllvg«, dtr Floh, dlt Laua, die MUcke, der Schmetterllnf, die Qelae, die Wante die Spline, die Wespe, die Motte, die Raupe'
Bionci Binm«er.. Kliogor MUk-k>-n	tinil Wt'iipci- .4lei'hen Amelsen,
KKiho Liiim, iinu Witiir.en bel Ren Die .\mel-aen Mind mehi aibeltxam Ml* Ifben Im Waldf. Die Blenen mmrhen den Honig und d»e Wach*. IXie FUkhe kUpCen, JLH« 8chm*lt#pUag# fUegen
von eliier Blume zur aiiUoren. Der Stlch Uer Вгешле und der Weepe let sehr echmerzhaft. Die Weepen bauen Neeter. Die Spinnen Netze. Die Motten zerfreseen die Klelder. Die Raupen krl#chen. Die MUcken tanzen in der Luft. Fait alle Inaekten alnd achtldllch. Die Seldenraupe Ist Sehr nUtzllch, irte niihrt *1« h von Maulbeer-blttttem. Die Seldenraupe aplnnt den Selden-
fadem.
PoatcebUljren;
Inland (elnechlleeilch Protektorat Btthmen und Milhren und Oener.-Gouv. Polen) gewtthn-liche Brlefe bit 20 gr. 8Rpf. dm Ortadlentt), 12 Rpf (im Femdlenat).
Poetkarten; Im Ortedlenst 6 Rpf, Im Ferndlenet в Rpf.
Druckaachen: bla 20 gr 3 Rpf.
GeachKftapapiar#: Warenprobwi und Mlmchmendungen: bit 100 gr 8 Rpf.
^inachrelbtgebUhr; 90 Rpi.
EllzuetellgebUhr: 40 Rpf.
PKckchen: bi« 2kg 40 Rpf.
Wertbrleft: Wertangabe fUr je 500RM 10 Rpf,
Aufgab«
Odgovorit« na naaladnjat vpraianj# ma ta nacia, 4a uporabit* pravilo« bM«do т ekla-paju:
I. 1. Wo lat Ihre TaachenuhrT (Taache). 2. Wo Bind die BUcher? (Tlech). 3. Wo eteht tlpr TUch? (Bodpni. 4. Woher Bind die Blu-inen? (Garten), fi. Woher kommt Karl? (eeln Frcuml). e. Wohln geht Franz? (Bahnhof). 7. Wohln geht Berta? (Zlmmer). 8. Wem ge-ben Sle daa Geld? (meln Kamerad). ». Von wem iprechen Sle T (meln* Nlchte). 10. Uber wae aprechen Sle? (Politik). 11. Wem gehttrt dleaer Park? (Stadt). 12, Wo machen die Vtt-gel Ihre Neeter? (BAumeV 18 Wo tragen Sle die ApfeP (Korbi 14 Wohln tragen Sle dlt ApfPl' (KItrOhe) in Wo steckt'der ScihlUesel? (.SchlliHHfiloch) 10 Wohln eteckun Sle den SchlUsael'i (ScblUBBPlloch)
H. Spregaj V sedanjem le prHiodnjem
Ml tMu« nuoh — Шк wwrda mlcb frauao.
Finnlands Entsdilufi
V#n Fritz Scidenzshl
Die Finll«fl fflleo »1» niiditernes Volk, sie sind a nicht, ihre Zihigkeit ist bewundernswert, aucn ihre Kraft, frei von fllusionen zu handeln. Den-nodi lebt auch in der Seele del Fmnen der Zwi«-<p«)t. Er i»t em Mensčb der strahlenden Him-melsblaue, die in tau.send Seen und in den klip-pen- und inselreich^n Kiistengewassern unendlidi sidi spiegelt. Durdidrmgend und sanlt zugleidi ist das Li^t der hellen Nadite, Dann kommt der nordisdie Winter, «o tic* and dunkel, wie ihn nur nadidenkliche Menschen ertragen. Einsam und verbissen ringt der Bauer in der Wildmark um lein tiigiidi Brot. Gesdiichtliche Ertahrungrn lehren den Finnen, »orgfahig abzuw'igen. Er strebt nad) Freiheit und Redbtsdiaftenheit, aber kein Volk hat idiwerer um »eine nationale Un-abhanjtigkeit kSmplen und lei den mtiijen,
Im Dorpater Frieden von 1919 schien die« Freiheit §f*iAcrt. Wie selbjtverstandlidi kehrte der Finoe zuf europaifdien Kulttirgemem»diaft zurildi, hellhdrig, «fteiwam, weltaulgesdjIoMea. Di* raMisA-aiiitisdje Zwwigjjadte, die das Z»-rćflium den Finnen in hondertiahrtger Нетг-schaft h«t aberziehen willen, lag zerfetzt, »er-gesjen am Boden. NidiM blieb тош Dstlidien haften. Europa war um ein sfolzes, liebenjwertes Volk reiđier geworden, da« »ich rasdi ats zuver-lassigcr, nalMZU unprot^lemetischer Partner' er-wies. Ohne rait Glucksgutern gesegnet au sein, wirisdiafteten die Finnen dennoch erfolgreicber al» die eriten Induttriestaeten der Welt. Јвћг fur Jahr waren die Finnen in Јег Lage, den Zint* und Tilgung»dlen»t auf ihre Au»landjsdiulden zu zahlen.
Die politisdien Spannungen an den beiden Grenzen waren nidit erheolidi. Sdiweden fanđ nidit Immer den rechten Ton der Kameredsdi,»{t. E» half gern und gab bere!twi!I;g aus sd»nem Kulturgut ab, aber ein stiirker werdendes Finn-land lost« ein gewisses, nie gern eingestandenes Untehagen «us. Historisdie Sdiatten verdunkel-tert Zuweiten em wenig den politisdien Horizont zwisdien den beiden Votkern, denn Jahrhun-defte hatte Sdiweden uber Finnland geherrsoit. Stotkhofm glau-b'e nodi immer zur politisdien Fliltfung Serufen zu sein.
Immerhin, bi« zu diesem Krieg war es nie sdiwer • gewesen, steM den erforderliAen Aus-gleidj herzustellen Aber an Moskau ruhrte maa fieber nidit. Der Botsdiewismus blieb den Finnen zuwider, denn er kam aus seelndien Untie-fen, die dieses mrdisdie Volk nidi: vertragen konnte. Klarheit brsudite es, Ruhe, Sdionuna der Volksgemeinsdiaft, die einen grofien unwirthdien Raum zu fullcn und zu ersdiliefien im Begrifr swnd.	.
Im Winterkriei 1^39/40 bewies tidi dieser Gitube ill ein leerer Wahn. Aufier ein paar Freiwilligen half niemand. Das Wunder gesdieh. Die Finnen hielten «UJ eigcner Kraft so lange stand, bis ibnen d;e Sowjets ein nationales Eigen-leben zubilligten, »Herding* erst nadi Landraub und nadi militarisdier Einklammerun" Der Mos. kauer Diktatfrieden weisiagte tur die Zukunft nidit* Cute:.
Als Deutsdiland den Krieg gegen den Bolsdie-witmu* begann, verstand es sidi von lelbtt, daS die Fmnen zu den Waffen griffen, um sidi wieder die voile Freiheit zu sidiern. Im Rausdi der ersten siegreidien Sdiladiten hofften sie audi, uralte* karelisdies Land zurudtgewinnen zu kon-nen. Im Suden der Kerelisdien Landenge, im SUden der Onega-Landenge und an der Mur-manbehn bezog das finnisdie Heer sdilieliliii seine Vorpostenstellung. Es kam die lange Zcit des Stellungskrieges ohne grofiere Sdiladiten. Die Finnen breuditen *lle Kraft, diesen Status zu wehren.
Nadi del Zuriidtnahme der deutsdien Front auf die Linie Narwa—Odessa begannen die So-wjets ihre diplomatisdie Offensive, um die Finnen aus dem Krieg zu drangen. Es fehlen letzte zuverlaisige Informationen uber die Einzelheiten der sowjetisdien Offerten, si die r ist jedodi, dali die Bedingungen hiirter als die des Moskeucr Diktats von 1940 waren. Die Emsdieidung tiel fur die Fortsetzung des Krieges. Man mufi die ungeheure leelisdie Anstrengung begreifen, denn die Finnen sind em kleines Volk, das sdion lange die Last des Krieges sdiwer spiirt; aber es Wieb keine Wahl, wie sehr man audi ?erhandelie, priifte und wahlte. Denn die Bolsdiewisten wol-fen nidit den Frieden, sondern die permanent« Kapitulation, die vollstandige Unterwerfung. Am Ende Meh t die Ausrottung. Die Moskauer Ange-bote zeigten, wie es den Sow jets auf die Ver-niditung del finnisdien Vol kes enkam. AuRer DeutsAland hat wohl niemand in der Welt be-griffen, was den Finnen drohte. Sonst hatte sidi — ienseits von Krieg and Volkerhafi — alles gegen Moskau wenden mussen. Ein geaAtetes, be-wahrtes, ja bcwundertes Volk von vier Millio-nen Mensdien solite ausgelfisdit werden wic eine Niditigkeit. Dies darf nidit so sdinell vergesscn werden, wenn einmal der Tag der Endabredi-nung kommt.
Vor vierzehn Tagen begannen die Sowjets ihr* neue Offensive gegen Finnland. In rasdiem Vor-itoU wurde Wiborg genommen, Gegenwartig wird um die Stationen der mittleren Murmanbahn gekHmpft, Die Sowjets wollen oberhalb der Seenpittte in das finnisdie Gebiet hineinstoBen^ Erneut fordert* Moskau die Kapitulation, eber-^ mtl* untfrttutztea die Alliierten die Drohung, sditrfer nodi *li im Fruhjahr, begleitet too ainer ' Flut von ubelwollenden Geruditen.
Die neue finnisdie Antwort heifit wiederumi Fortsetzung des Krieges. Ein Entsdiluft ohne Phrase. Nidit das Ergcbnis eines kaltin Redi-nens, sondern unjufsdiiebbare Handling auf Grund eines viele Male viberpriiften sidieren In-•tinktes. Man kanh nur gegen den Bolsdiewis-mus leben, niemals mit ihm. So hart und ипегл bittlidi h«t iidi nodi kein Volk wie die Finnen entsAeiden miissen. Sie ceehen nidit ganr alleic, Termehrte deutsdie Waffenhilfe i*t ihnen zuge* sagt, trotz der argsten Belastung, unter der da« deut«chr Volk gegenwirtig lebt. Der finnisdie Entsdiluft, sidi Mjikau nidit zu beugen, sondern zu siegen, ist dadurdi erleiditert worden, abei; eeine Eh re Hat da* finnisdie Volk **lh*t erktlten.
Stnui 4. — Ммг. 51.
KASAWANKEir O T В
iBhwta, 1 ЈиИјк тл,
ŽMge
, bol|šeTiki in banditge
Zločinska troedinost za uničenje Evrope — Tri slike iz poglavja o boljeevizmii
ћ pokrajin, ki so jih boljševiki zopet xa-sedli, prodira na uho sveta v zadnjih mesecih eden za drugim klic na pomoč, in menda pač ni kulturne dežele na svetu, v kateri ne bi na glas povedali potrtosti, ogorčenosti al! vsaj globoke zaskrbljenosti glede nadaljnje ga razvoja stvari. Zlasti so neposredno ogro ieni narodi spoznali, da so vsi tisoči novih irtev, ki izkrvave pod kremplji Moskve, le majhno število na poti, po kateri koraka židovski boljševizem, hoteč podjarmiti ves »vet. Kajti vse to, kar je od začetka te vojne prodrlo v svetovno javnost o grozotah Meskve, je resničnost potrdila v še straš-nejši meri in daleč zasenčila miselni svet Evropejca. Sele osebni bojni stik nemškega vojaka s čredami Vzhoda je vso resnico spravil na dan in dal narodom vpogled v tiste neizrečeno grozne razmere, ki so bile dotlej zavite v kopreno neprodirni skrivnosti.
Vendar smo v trenutkih, ko smo debelo gledali grozno spako boljševizma, kakor pla-meneč znak imeli pred očmi Fuhrerjeve besede iz njegove knjige »Mein Kampf« {Moi boj): »Ce zmaga Zid s pomočjo svoje marksistične veroizpovedi nad narodi te zemlje, bo njegova krona mrliški venec človeštva takrat se bo ta planet zopet brez ljudi premikal skozi eter, kakor nekoč pred milijoni let Так^ mislim danes, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: če se ubranim Zidov, se bojujem za Gospodovo besedo«. Kako preroško nas dojmijo danes te Fuhrerjeve besede, ki jih je napisal v slutnji bodočih velikih obračunavanj, kako jasno je tukaj v eni sami besedi; Zid! opisan izvor vsega zla. ki danes opali zemljo in razmesari narode. Ilja Ehrenburg, eden izmed najvplivnejših židovskih sovjetskih propagandistov je v svoji knjigi: »Trust D. E. likvidira Evropo« ie podzidal to Fuhrerjevo svarilo svetu s tem, da je pisal: »Ce spremenimo Evropo v puščavo, bo to samo čin visoke človečnosti, Tristo milijonov bo potem zadnjikrat molilo ,Oče naš'... Nato bomo odkrili Evropo. Obljudili jo bomo s kolonisti, makar tudi iz Afrike«. Ali v poglavju »Smrtna obsodba za Berlin«; »Nemčija je končno vel javno prestala obstajati. Od 55 milijonov njenih prebivalcev je ostalo živih kvečjemu sto tisoč. Od Rheina do Odre se je napravila puščava, v kateri begajo okrog tolpe razbojnikov.« Z zverinsko naslado se propoveduje tukaj uničenje, ki ne bi imelo za posledico samo pogina enega naroda, ali Evrope, ampak pogin kulture in življenja vse celine — če bi uspelo, izgraditi boljševiško svetovno gospostvo židovskega kova.
Zid je že zelo rano spoznal, da je za državo, o kateri sanja. Vzhod najugodnejše za-rejaliiče, ker je po grehih svojih vladarjev dozorel krivi nauk boljševizma. Sovjetsko zvezo so ustanovili Zidje, vladajo ji danes Zidje in Zidje so absolutni gospodarji velikanskega ozemlja, iz katerega hočejo na-»topiti svetovno gospodstvo. In vse, kar se je groznega zgodilo, ali po nalogu njene vlade v drugih deželah izvršilo, je bilo delo teh Zidov. Da ustvarijo to državo, je moralo priti ob življenje vsega skupaj 21 milijonov ljudi, ali po roki krvnika ali po umetno povzro-

W #
tt
-
ВнМ(':ц ki je |>и1м-кп11и It кгајн 'Лако^гле v V/.hoUnl tkiUcljl, jp 0|>^1» lu-tiiAkenin č« tn, iMU zdra%*n!Uii zlcWTristvo ^оујеТол', ET še 7? kroTHTo v njenem domovinskem кгијч. ^ovjefski armisti so л<1гН v stanovanje neke rodbine, potegnili ženo, ki je bila par dni po porodu, Iz
ронМјс, posilili ženo in umorili otroiia.
čenih lakotah. Toda to so samo strašne številke židovsko-boljševiškega debet konta do izbruha vojne. Ce so te številke mogli pretresli cel6 zločinsko naravo kakšnega Churchilla, ve danes tudi sovražnikov svet, da se bojujemo v boju, čegar nagibi v zgodovini vseh vojn nikoli niso bili čistejši in pravičnejši.
Zelchner ^^-Kriegsberichter Bethmann.
Prišel je čas, ko so nemške divizije pri vsakem koraku v neskončni sovjetski prostor razkrile nove skrivnosti, odprle vedno nova vrata sveta, ki je bil 20 let hermetično zaprt. Kamor je nemški vojak pogledal, je videl strašno razgaljeno sfingo te stepe brez milosti, videl je, kako je beda vdrtih oči pro-sila usmiljenja, beda, za katere obtožujoče
krinko se je pa večinoma skrival zlobee zločinskih namenov. Kajti kakor je židovski :.rup spremenil ruskega vojaka v sovjetska zver, tako je nivelizacija vsakega posameznega bitja v kali zamorila dušo tega naroda, ki je sam postal gmota brez volje, ki je ske-ro brezbrižno zrla tudi na hekatombe krvi, katere je vsak dan žrtvovalo brutalno boljševiško vojno vodstvo. Židovsko sadistični fanatizem, ki so ga morali ti medli ljudje prenašati že dve desetletji, se je polagoma tudi v njih samih izoblikoval kot druga narava, tako da je Zid naposled stal pred po njem zaželenim brezkompromisnim aktiviranjem mas, ki si jih je prizadeval zlorabiti kot orodje brez lastne volje za odločilno idejo svetovne revolucije. Raz tega spoznanja se nam sedaj tudi svita razumevanje za iztrebljenje milijonov v okviru peklenske države sovraštva, za neskončno krvave navale proti nemškim linijam in ne nazadnje za vse tiste nečloveške grozote, ki so jih zagrešili v zopet zasedenih ali v po banditih okuženih ozemljih. Samo sovjetsko podčloveštvo lahko • tako zverinskim sadizmom ruje v drobovju žen in otrok.
Iz obilice najbolj krvavih slik «e izoblikuje obličje sovjetske države, ki zbuja grozo cel6 pri tistih, ki so se ji danes zapisali na življenje in smrt. Vendar pa ni mogoče, da bi tudi približno v značnicah ustanovili debet-konto židovsko boljševiških rabeljskih pomagačev in v besedah opisali grozen položaj narodov Vzhoda. Ce so zavezniški narodi Zapada vendar izvršili izdajstvo Evrope, da bi jo izročili jarmu teh podljudl, etojime danes brez vsakega kompromisa v tem sveto vnozgo do vinskem obračunavanju samo pred dvema možnostim«: ali zmaga nemški narod s svojimi zavezniki in zagotovi s tem nadaljnji obstoj sveta ter njegove tisočletne kulture, ali pa bo vse človeštvo obsojene, de pogine in da bo potisnjeno v tiste barbarstvo, katere edina bedna domovina je sov ietska država.
Vprašanje rešitve evrops'kih držav in s tem rešitve Evrope je po Fuhrerjevih besedah samo vprašanje, ki ga odločajo izključno nacionalsocialistični nemški narod in njegova oborožena sila ter z njim zvezane države. Kot skala trdna veroizpoved, ki so je oddali dne 22. junija, ob tretji obletnici pohoda proti Vzhodu, v resnici evropsko misleči narodi, in ki je izzvenela od visoko mm Severu vnovič hudo ogrožene Finske de Egejskega morja, je dala svetu spričevalo O tem, da Evropa. nl mamo prilegla večnege
smrtnega sovraštva boljševizmu, ampak oa bo obračunala tudi s tistimi, ki so se zvezali z najbolj krvoločnim sovražnikom človeštva. Mi imamo moč src, silo orožij in genialne vodstvo, ki se je vedno izkazalo močnejše proti navalu iz Vzhoda, in Nemčija bo močna dovolj, da bo obvarovala kontinent pred usodo v krvi in terorju pogrezujočege •• Vzhoda. Nekoč bo prišel dan, ko bodo razbite tudi do dv duše zaledenele mase — t njimi pa Zid, kajti Zid pade, če ga mase ne bodo več nosile.
L. Hausberger.
Pripad^ iM>vJet»ki»j{e кахкпикеен batuljonu je pn-d ronuinhklini oblaMtnil v lawljii oplual Hovjelttke ukrepe iiova«\«iiju v »vojciii doiiiovliiMkciii kraj" ko	^ki^rakala »ovjetsk* nrmada. SrvJeM up niti пр Izoglhajn tfgn, da hI vrinili cflA mladoletna dekleta v Iniiitk« bntitI.lone movjetnk* armade. Z brutalno milo vb-ffjo upirajnfc »»• r. r nloam. Vpljoće m*-tert, ki obupno poekuilajo reiltl »vojp otroke prM ,wl\edbo, »o blrifl GPU u»trrllll ali pobili » !>u*Wniml kopiti. Na enak nafin hi ,1 w,\ jp«"ka materiel ▼ veeh drugih deželah, kjer bi ai prldobUa oblaat.
Zelchner -KriegabetioiMr Кмшк
Sobota, L julija 1944.
KARAWANKEM BOTE
stran 5. — Ster.- 81.
Versailles nas |e posvaril /
Mora na* naravnost osupniti, v kakšni izmeri računajo sovražniki Reicha in njegovih zaveznikov s slabim spominom. Ce človek elišl in čita izražanja nasprotniške agitacije, če preišče govore in pozive Churchilla, Roo-sevelta in Stalina glede jijihove prave vsebin«, «e mora v resnici vedno znova samo čuditi in vprašati, da li mislijo tam preko, da ni pri nas več nobenega človeka, ki se ne bi mogel preko razdobja 25 ali 30 let spomnili »vetovno zgodovinskih dejstev. Pri tem hočemo popolnoma mirno pustiti nerešeno vprašanje, da li r tem zavestno špekulirajo na pozabljivost, ki ]o pri nas domnevajo, ali pa gre za napako v sistemu sovražne lažnive propagande, ki spričo svoje lastne obilice gotovo ne vidi več, koga in kako hoče kdo preblebetati; saj je povprečno na dan neprestano proti nam v teku najmanj 25 sovražnikovih radiooddajnih postaj.
Toda neizbrisna so izkustva velikega naroda, ki so zvezana s tolikšnim trpljenjem, i •tisko in krvjo, kakršna eo tista, ki so se porajala iz velikanske' Wilsonove prevare in naše poti v Versalles, kjer so. dne 28. junija 1919. Izsilili nemški podpis pod brutalni diktat nasprotnikov. In ravno v današnjem času, ^o паш'sovražnik grozi s Super-Versaillesom, me pozabimo, kako ^о nas takrat najprej zvabili x v 1 ж o k o donečimi fraza-m 1 in potem zvezali polni sadističnega za-eraehovanja, opljuvall, izropali in zlostavill. Dane« poskušajo z isto židovsko igro in nočejo uvideti, da «• ena generacija ne da v kratkem razdobju preslepiti t istim sred-■tvom.
Kai vse so svečano obljubljali nemškemu narodu, samo če položi orožje, se odreče svojemu vodstvu in se prizna k idejam novih ivellčarjev! In kako hitro je epuhtela opojnost, ko je namesto svoboščin in pravic bil proglašen za najvišji zakonik nacije p e-klensko začarano kladivo sile, besedolomstva in smrtll Ne, mi občutimo čisto navadno kot žalitev že samo podtikanje, da bi mogli še enkrat nasesti na ponovno Wilsonovo prevaro.
Pravili so, da bodo, kakor hitro položi Nemčija orožje, drugI takoj sledili zgledu naše razorožitve; v resnici pa svet nikoli poprej ni doživel tako ogromnih oborožitev, kakor izza Versaillesa. Naš prehod k demokraciji naj bi nas napravil za ravnopravnega člana v občestvu svobodnih narodov, v resnici pa smo postali žoga eksotičnih trgovcev, Haiti in druge republike črncev so odločale o naših življenjskih vprašanjih, in milj oni nemških vojakov so bili sistematično preganjani, po Francozih, Cehih, Poljakih itd.
Rekli so poprej, da se bo po premirju pretakal veletok živil v sestradano Srednjo Evropo, v resnici pa je skozi več let trajala naprej mednarodno pravo absolutno kršeča ialo kad« -.proti civilnemu prebivalstvu In je nas stala neštete stotisoče predčasno umrlih, samomorilcev in nerojenih. Rekli so, da bodo povsod državljani teh posameznih dežel sami odločali, ali naj pripadajo tej ali oni državi, da bo enkrat za vselej odstranjena prejšnja metoda, da bi se premikalo narode kakor figure na šahovnici: v resnici pa vsa nova doba pred Versaille--som nikoli ni doživela, da bi se tako, kakor se je sedaj zgodilo, svojevoljno z a b a-rantall milijoni Hudi s svojo do-movino vred.
Zgubili smo oboroženo silo, trgovsko mornarico in kolonije. Vzeli so nam hkrati stare umetnine In najboljle krave mlekarlce, zemeljske zaklade in žlahtne kovine, premog in stroje, denar in cele province, naše žene in otroci so postali prosta divjačina črncev — In to vse zaradi tega, ker so proti boljši vednosti in proti vsaki objektivni resnici trdili, da je Nemčija namerno zanetila vojno in mora zato biti kaznovana. O tem, da bi kdo Izpolnil ponovno dane nam obljube, nI bilo niti besede več.
Podoba je bila, da je Reich Izgubljen. One-čaščen, razorožen, izkrvavljen, obubožan, povrh državljanske vojne In neskončni gospodarski bo) v notranjosti: bilo je takb, ka-. da bi nam bila za vse čase zlomljena hrbtenica. Pa je le prišel »čudež« nemškega zopetnega podviga, toda ne kot čudež, am-pek kot sad neumorne borben« dušo
Diplom. OpUk9t C# KRONFOSS
Kiogenfurt, Bdhnliofstraže 15 Bta ЖЖ* weitiKi leden Vonnlfta» *emchlo##fn
vsakega posameznega rojaka, nepredstavljivega dela In neskončne vere v večne vrednote in cilje. Pokret frontnih vojakov Adolfa Hitlerja je zlomil verige Veršaillesa politično, gospodarsko in vojaško. Nastala je Velika Nemčija.
Naši nasprotniki pa »o se smatrali prevarane glede uspeha svojega sleparstva, In ži-dovstvu se je zopet posrečilo, da je spravil zoper nas skupaj svetovno koalicijo. Ker so spoznali, da obnovljeni narod in Reich samo z vojaškimi sredstvi ne bi mogli premagati, so začetkoma poskušali, pregovoriti nas z Istimi metodami konjskih mešetarjev, da bi jim vsaj še enkrat verjeli In same sebe sko-pill. Ostalo, položiti našo glavo na klado, bi prijazno že sami opravili.
Nujen dokaz za notranjo nesigurnost na sovražnikovi strani je pri tem dvotirnost njegove agitacije, ki niha med gladkimi besedami preslepitve in najmasivnejšimi pret-njami. Zlasti so si skozi leta prizadevali v angleško govorečih' državah, da bi pri nas ločili narod od vodstva, da so nas slepili s tem, da popolnoma zadostuje, če si damo pridno demokratsko vlado in njeno delova- ^ nje usmerimo po velikih anglo-ameriških vzgledih, češ da bomo potem deležni blagoslovov tega sveta. Ko je Nemčija nato reagirala z zasmehovanjem, so tam preko odvrgli krinke in se tako rekoč prekopicavali v fantazijah maščevanja iz starega veka, od tega maščevanja naj bi ne bili izvzeti niti najzadnji dojenčki ▼ zibelki.
Kot sredstvo za to, so si т Londonu In Washlngtonu izbrali boljševizem.
Nauk 28. julija 1919. L - Nameravan je Nad-Versa!lles - Spoznanja pred 25 leti
Uničenje za vsako ceno in z vsemi sredstvi! To je vojni cilj naših nasprotnikov, in razen tega prav za prav edina točka, v kateri so si v resnici složni.
Gorje nam, če bi oni zmagali I To ne more biti in ne bo nikoli. Predobro vemo, kaj vse nas potem čaka. In uporabili bomo zadnji dih svojih pljuč, zadnji udarec svojih pesti in zadnji strel svojih orožij, da odvrnemo strašno usodo, ki preti našim ženam in otrokom, naši domovini in vsej Evropi, od strani v židovstvu združenih nasprotnikov.
Kajti Versailles nas je p o s v a -r i 1, tako da nimamo nobenega poželenja po Nad-Versaillesu plutokratov in boljševi-kov. Presvež je še spomin na leto 1919. Rane od takrat še niso zaceljene in še davno ni premagano razočaranje zaradi izdajstva nekdanjih apostolov miru.
Nočemo, da bi nas »osrečili« tisti,, ki so povzročili strašno gorje svojim lastnim narodom. Mi hočemo prostor in svobodo, kruh in socialno pravičnost, in mi hočemo poskrbeti za to, da ne bo zopet po 25 letih treba našim možem in mladeničem braniti s svojo krvjo življenjsko pravico nacije. Tega visokega cilja pa nam ne zajamči nobena nova židovska konferenca in svojevoljnost po načinu Versaillesa, ampak narod in kontinent ga izvojujeta samo z zmago naših orožij. Samo ta ustvari pogoje, da boljševiški in plutokratski predstavniki pri novi ureditvi našega sveta ne bodo več imeli nobenega sedeža in nobenega glasu.
Pritz Zletlow
Naša. je zmaga / Beseda Corenlcem
Kreisleiter Pg. dr. Hochsteiner je pred kratkim govoril na dobro obiskanem zborovanju v Radmannsdoifu o radikalnem pokretu, ki ga je doživelo vojno dogajanje po Invaziji Anglo-Amerikancev In po uvedenem povračilnem udarcu našega novega orožja.
Govornik je v nazornih besedah opisal napeto poslufiajočemu občinstvu dosedanji potek vojne. Posebno je poudaril dejstvo, da se je začela vojna proti Jugoslaviji samo zato, ker je tako hotela sovražna sila. Fuhrer je vse ukrenil, da bi bil to vojno preprečil. Moskva je pa Imela tlruge načrte. Ker Moskva je bila tista, ki je bila z vedno bolj odkritim pripravljanjem na vojno proti Evropi v juniju leta 1941. že tako daleč da Fllhrer ni mogel prepustiti boljSevikom. da bi oni iz Vzhoda laihko vsak hip udarili. Po vojaški pogodbi zapadne plutokraclje z boljsevikl je uporabila nasprotna stran vso silo vojnega orožja, da ga uporabi na razsežnih bojiščih vse zemlje in s pomočjo katere so sovražniki upali, da morajo Nemčija in njeni zavezniki podleCi. Ali cel6 zračna vojna proti našim ženam in otrokom je povzročila, da je postal nemški narod v domovini in nemški vojak na bojni fronti samo še trši in odločnejši. Stalin je zato zahteval diktatorsko drugo fronto. Prvi poskusi #o spodleteli pri Dieppe In kljub izdaji v Italiji. Zapadne sile niso Imele Izhoda In ao morale tvegati dvomljivo podjetje invazije ob francoski obali. Nedvoumno se je s tem začela odločujoča doba vojne. F4ihrer pa je mirno In hladnokrvno gledal na to početje boljševlkov. Skromni uspehi na invazljskl fronti, ki jih je sovražnik v 14 dneh dosegel z uporabo nepojmljivih vojaških sil In orožja In čezmerno visoke zgube so že pač same povzročile, da navdušenje na nasprotnikovi strani ni prekipelo. K temu pa se pridruži kot odločujoče, da ima že od IS. junija besedo neko nemško orožje, s katerim vračamo Londonu, kar so morali pretrpeti v domovini po zračnem terorju nemški ljudje, naša mesta, naše kulturne dobrine, grozodejstev in uničujočega divjanja. Nam vsem je jasno, da je to začetek tako dolgo pričakovanega povračila. FUhrer Je pravi čas spet enkrat v miru In z železnimi živci pričakal. Grozotno mora biti za sovražnika, da ne ve, kako bi se ubranil strahotnega orožja. že sami v Londonu pravijo, da nimajo sredstva, da bi se borili proti tem brez presledka z neba padajočim razetrelkom. Naj jim bo povedano, da je to šele začetek poravnave računa, ki so ga napisali boljševlško-pluto-kratski nasprotniki. Naše vodstvo in noši vojaki bodo do zadnjega beliča vrnili!
Nam samim, posebno pa Nemcem na Gorenjskem, pa je ta spremenjeni položaj vdahnil novo voljo In novo zaupanje. Mimo gledamo v bodočnost, ker vemo, da PUhrer vedno spet iBhko počaka in potem udari z železno
pestjo, ko je prišel trenutek, za katerega je bil udarec določen. Gorenjcem pa, ki so na-hujskani po komunističnih tolpah, naj bo ta nova situacija zadnji in resni opomin in poziv, da se vrnejo. Posebno od 8. septembra lanskega leta dalje, jih je bilo mnogo med prebivalstvom, ki niso hoteli verjeti da imamo sploh še nekaj moči, da bi se še kratek čas vzdržali in uveljavili v deželi. Novi povračilni udarci in vse to, kar še pride, naj bo vsem dvomljivcem in nevernikom ter zgub-Ijencem, in posebno tistim, ki so prestopili na nasprotno stran, v poduk. Sedaj je trenutek, je zaklical Kreisleiter, da menjate prepričanje! Ml moramo prebivalstvo opominjati, da spozna da bo prišel čas, ko bomo vprašali, kaj je vsaki od njih doprinesel h končni zmagi nemškega usodnega boja. Je že res, je nadaljeval Kreisleiter, da so boljševlki na Gorenjskem Imeli svoj vpliv In da je tej propagandi podleglo mnogo Gorenjcev. Ali sedaj je čas, da ee še da nekaj rešiti.
Na koncu je zaklical dr. Hochsteiner: »Ml "Nemci smo doslej ubogali Fiihrerja; mi tudf danes spet obljubljamo: КЧдћГег zapoveduj, mi te ubogamo! Naša je zmaga!«
Banditi so popolnoma izropali mlinarja
Lastno poročilo vH SteUt, 30. junija. OF-arskl banđltl в*-daljujejo v Kreisu Stein s svojimi podlimi roparskimi pohodi, ki jih izvršujejo večinoma v odločnih krajih in katerih žrtve so večinoma v samoti stanujoči kmetje in rokodelci. Tako je dne 20. junija oborožena tolpa napadla mlin v PodretscUe, kraj, ki je 2 km oddaljen od Aicha, in popolnoma izropala mlinarja. Odvzela mu je štiri goveda, gonilne jermene, 500 kg moke, vso obleko in perilo, kakor tudi večjo količino živil.
Mlinar je na mah »razkiii^jkovan« in postal proletarec. Simpatizerjem OF pudl ta primer občuten predokus gospostva OF, ki si ga želijo.
Banditi OF — sovražniki vsake prosvete
Lastno poročilo vH Kralntourg, 30. junija. Zopet zaznamujemo nov »junaški čin« OF-arskih banditov v Kreisu Krainburg. Dne 18. junija je prišla ponoči tolpa banditov v oddaljeno vaš Gk>ritsche-Trstenik, ki je oddaljena sedem kilometrov od Gallenfeisa, in tam zažgala ž^pnišče, šolo in šolski vrtec. Tudi v Woeheiner Vellachu, Kreis Radmannsdorf, so banditje 22. junija pozno zvečer razstrelili vso novo stavbo otroškega vrtca. Takšna barbarska zločinstva se ne dajo drugače razlagati, kakor s slepim sovraštvom OF-arskih banditov proti cerkvi in proti vsaki kulturi.
Kreis Krainburg
Krainburg. (Javno zborovanje). Pred kratkim je na javnem zborovanju NSDAP Kiainburg-Stadt govoril Kreisleiter Kreisa Krainburg, Pg. dr. Pflegerl v dvorani Partei-heima k prisotnim predstavnikom stranke, države in oborožene sile, nemškim uslužbencem in domačemu prebivalstvu o invaziji in povračilu. Opozoril je na cilj naših sovražnikov, da se vse iztrebi, in je proti temu pojasneval nazorno nemške obrambne mere, na katerih «• bo razbila odporna sila naših nasprotnikov. Razpravljajoč o prilikah na Gorenjskem je govornik opozoril, da je FUhrer vse svoje obljube, torej tudi glede povračila izpolnil in da je tudi prebivalstvo s svoje strani z vztrajanjem in zadržanjem soodiočujoče za bodočo usodo Nemčije in Evrope, še bomo doživeli težke čase, ali neomahljiv je naš cilj, da bomo vzdržali. Pozval je vse k izpolnitvi vsake zastavljene naloge, apeliral, naj zaupajo v Fiihrerja, ker FUhrer je naša vera in garant za našo zmago.
Kreis Radmannsdorf
Veldes. (Zborovanje). Pred kratkim je govoril Propagandaleiter Pg. Oberdorfer na nekem zborovanju o snovi »Nun schlagt Deut-schland zu« (Sedaj je udarila Nemčija). Govornik je Izvajal, da sta invazija in povračilo dokazala moč Reicha, previdnost njenega vodstva, pa tudi nevzdržljivost nasprotnikove propagande, ki je že dolgo časa blebetala o pred-stoječem polomu Nemčije. »Prepričani o pravičnosti naše stvari z zaupanjem čakamo odločitve«, je zaključil dojmljiv govor.
Orlsigrupprnieiler|i Kreisa Krainburg so zborovali
Ortsgruppenielterji Kreisa Krainburg kakor tudi Politische Lelter Kreisleitunge In Gliede-rungsfUhrerji so Imeli 24. In 25. junija zborovanje v Kreishausu NSDAP Kreisa Krainburg. V prisrčnih besedah je pozdravil Kreisleiter Pg. dr. Pflegerl svoje sodelavce in je potem imel občuteni posmrtni govor za Ortsgruppen-lelterjem Iz Safnitza, Pg. Wagner jem, ki je žrtvoval življenje za Fiihrerja in Relch.
O Izkustvih In stanju del v svojih Ortsgrup-pah so podali kratka poročila Ortsgruppenielterji iz Afriacha. Gallenfeisa, Naklasa, St. Velta in Ortsgruppenlelter iz Zirklacha kot vodja Selbstschutaa, ter je potem glede teh poročil Kreisleiter zavzel Izčrpno svoje stališče. Po poročilih o Izkustvih In razgovorih Je sledilo daljše, zanimivo poročilo Kreisamts-leiterja fUr Volkegeeundhelt Pg. dr. Samonlka o »ljudskem zdravju v petem vojnem letu«. Zatem so poročali Politische Lelter der Kreis-leltung In GliederungsfUhrerjl o važnih delovnih vprašanjih Iz svojega delokroga. Kreis-fraueoBchaftelelterIn Pgn. Fischer Je govorila o nalogah ženske na Gorenjskem. Kreispropa-gandalelter Pg. Burger je sprožil vprašanje propagande. O Izvedbi oskrbe po NSV je govoril Ortsgruppenlelterjem Organlsationsleiter NSV Pg. Burger. Gauorganlsatlonslelter In Personalamtslelter Pg. Frltz pl. Hollan, Ober-berelchslelter NSDAP, je Imel daljše predavanje o mnogostranskih ^tirnSanUh In delokrogu
Personalamta. Njegov referat se je tikal predvsem dojetja in vodstva nemškega človeka. Po preteklih, z delom bogatih urah, so bill udeleženci gosti Krelsleiterja, v čigar družbi so preživeli veselo nekaj ur odmora. Zborovanje v nedeljo je otvorll zbor SIngschar Hitler Ju-genda učiteljišča s predvajanjem ubranih narodnih pesmi. Hoheltstrager Kreisa Je potem Izročil Pg. KIosQhu listino o njegovem Imenovanju za Gemelnschaftsleiterja, Pg. dr. Ecker-Ju, Pg. Dietlu In Pg. Frltzu, 4cl je sedaj pri vojakih, listine o imenovanju za Kreishaupt-stellenleiterja. Izrazil Je svoje zadovoljstvo o priznanju zaslug, ki so Jih bili deležni Pg. a tem imenovan jeni. Potem je zanimivo predaval Pg. Ossoinlg, Gauredner iz štajerske, o snovi »Jaz In moj nafod«.
Po kratkem referatu ' OrtsgruppenlelterJa Iz Wessnitza, Je podal Kreisleiter smernice In navodila za prihodnje delo In zaključil zborovanje z govorom, v katerem je apeliral na po« našanje in dolžnostni čut vsakega posameznika.
S počastitvijo Fiihrerja Je bilo eborevanje zakllučeno	(NSG)
Javite v »a opazovanja o padcu letal' (lastnih ali sovražnih) kakor tudi o odsko« ku posadke (padala) najbližjmiu policijskemu službenemu mestu ali najbližjemu županu!
MoJ 11^1, tr6no dobri mož, mo] dobri ooct, gotpoa
Fran® Ulbl,
letalski mont»r in livar,
je
I« dnt 20 junija, star 26 let po mukapoliiv... trpljenju umrl za posledicami ran, ki jih je dobil pri terorističnem napadu na Klagen-krt dne 19. marca 1944.
Blagoelovltev In pogreb našega ljuhega po kejnlka |e bil ▼ petek, dne 23. junija ob url na pokopališču v Klagenhirtu. Klegenhirl, 8t. Martin bel Llttal, 27. VI 44
'• Qloboki ialoitli Ide »Ibl, ro|- Meiuln, жо '»win Ulbl, einček v Inenw v*-«
sorodnikov
o priliki »mrtl nale ljubljene toproge In tete, gospe
Franziska Bene, ro|. Fer|an
iz Relfen pri Veldes.
•mo prejeli toliko Izrazov sočutja, da se ue moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato bodi tem potom izrečena vsem, ki so z nami so čustvovali In nam stali ob strani, naša naj prisrčnejša zahvala. Posebno pa se zahvaljujem dobrim sosedom za pomoč In spremstvo, gospodu kaplanu Augultlnu za poslednji Wagoslov, darovalcem cvetja in vencev in vsem ostalim za oblino udeležbo pri po arebu.
Bodescbltz, Krainburg у juniju 4' ^aluječli soprog Anton, druiin«
In odtale sorodstvo.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorod nlkom, prijateljem In snanoem, da )• »mrl pretrgala nit trudapolnemu življenju našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta In svaka, gospoda
Martin Kosdiirja
v starosti 70 let.
Pokopali smo ga 22. 6 na mestno pokopališče v Kralnburgu. Počival v miru, dragi naš oče.
Priporočamo ga т blag epomln In molitev.
^•luločit Sena, sin Mirko na fronti x družino nor, Carma", hčerka, zet Јл»««пп ir sorodstvo.
etraa в. — Mev. n.
K A B A W A If K S W BOTS
Sobofcft, 1. јдДЈа ША.
SiMspieie
AUgemeine ttlmtreuhand G- m. b. EL
Zweigstelle SUdoBt
ASSLING
30. VI., 1., 2., 3. vn. Konzert in Tirol
Fiir Jugendliche zugelaeeen! 4., 5., 6. vn. GroBstadtmelodie FUr Jugendliche nlcht
KRAINBURG
30. VI., 1., 2., 3. vn.
Die Wirt in zum weilBen Rofil Jugwdllche unter 14 Jahren nicbt zugelassen! 4., 5., 6. vn.
Serenade
PUr Jugendliche nlcht augeleesen! LAAK
30. VI., 1., 2, vn.
Lache Bajazzo!
Fur Jugendliche nlcht zugelass«i!
4., 5., 6. VII.
Waldwinter
FUr Jugendliche nlcht sugelassen!
RADMANNSDORF
30. VI., 1., 2. vn.
Wildvogel
Fiir Jugendliche nlcht zugelassen! 4., 5., 6. vn.
Du bist mein Gliick Fiir Jugendliche zugelassen!
VELDES
30. VI., 1., 2. vn.
Bal pare
Fiir Jugendliche nlcht zugelassen!
6., e. vn.
Links der Isar, reehts der Spree
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
NEUMARKTL 1., 2. vn.
Der Mustergatte Fiir Jugendliche nlcht eugelaseea! 5., 6. vn.
UngekiiBt soil man nicht schlafen gehn Fiir Jugendliche nlcht zugelassen'.
STEIN
30. VI., 1., 2., 3. vn.
Das Ferienkind Fiir Jugendliche augelassen!
4., 5., 6. vn.
Kora Terry
Fiir Jugendliche nicht augelawen!
ST. VEIT
1., 2. vn.
Frau Sixta
Fiir Jugendliche zugelassen i
LITTAI
1., 2. vn.
Manege
Fiir Jugendliche alcht zugelaeeea! 5., 6. vn:
Ich klage an
Fiir Jugendliche nlcht sugelaseen! MIESS
1., 2. vn.
Wir tanzen um die Welt
Fiir Jugradliche zugelassen!
SCHWARZENBACH
1., 2. vn.
Wunschkonzert
FUr Jugendliche zugelaesen!
Ли |p(lpni I ilm (lie Dciitwhe Woohenschau;
AMTLiCHK BI]k4^f^TMACHi]^(;Ell Milleiluny.
Die Textilfachgeschafte haben eine Halbjahrespflichtmel-dung ihrer Warenbestande zu erstatten. Infolgedessen machen wir die Verbraucher darauf aufmerksam, daB ru diesem Zwecke alle Textilfachgeschafte am 1. Juli 1944 gnichlossen bleiben.
Obveslilo.
Trgovine tekstilne stroke morajo poslati polletno dolž-soetno poročilo o robni zalogi. Zato opozarjamo vse potrošnike, da bodo radi tega vse trgovine tekstilne stroke dne 1. julija 1944. zaprte.
EIKSCHKEIBUXGEN in die KINJAHKIGE HAUSHAL-TUNGSSCHULiE in Stein, Oberkrain (Bankgfebaude, 1. Stock, Adolf-Hltler-Flati)^ werden am Dienstag, den 4. Juli, und am Sonntag;, den 9. Jirtl entgegen genom men.
Sekretarin fiir den kaufmanni-echen Leiter eines Bauunter-nehmeiu baldmdglichst ge-eucht. Einsatz im Krs. Tem-plin. Bewertmngen mit den tibllchen Unterlagen erbeten unt. C. K. 2095 an BAV. Berlin SW 68, An der Jerusalemer Kirche 2.
if musffeH/
Ab«r w#f ricKtig	кетиИ
ouch oift - do9 wviB hevfe {»d« gute Housfraui Do ttnd beispiek" w*iit die Ei#f, wkd nicmrMtd m«hrftofertna<h der Zw##Hung owf broueh«n - damit w# weg sind -•ond«rn mem #i# arst mat tn
0аеаШсб
do Uf dcMn
ob»r ko»tber»f Vw*## MM WowW
TUchtige Buchhalterln, mit Durchst'hreibeverfahren ver-traut (keine Anfangerin), fUr Bauimternehmen baldmdglichst geswcht. Einsatz im Ki'b. Tern-plin. Bewei-bungtn mit den tlblichen Unterlagen erbeten unt. C. L. 2096 an BAV, Berlin SW 68, An der Jeruaalemer Kirche 2.
DIb Organi nation Todt aucht fUr kriegswichtlge Elnsfttze Ini RpichRgebiet und in den beeetzj. ten Gcbieten technische una Vrrwaltungskrafte aller Art. Mitarbeiter fUr . die Gefolg-Kchaftsbetreuung, LagerfUhrer, Bau- und BctrlebHfernsprecher. Sckretarinnen, Stenotypletin-ren, Schreibkrftfte, Nachrich-tenhclferinnen und Nachrich-tcnmadelfUhrerinnen. — Besol-dung nach TO. A, auBerdem In den Einsatzgebieten Wehr-nold, freie DlenHtkleidung, Vcr-pflegiing und Unterkunft. — Schrlftliche Bewerbungen an dam Pereonalamt der Organl-natlon Todt, Zentrale, Referat P 21, Berlln-Charlottenburg 9
Die Benifsfachschiile fiir Oym-niietlWehreriimen des Reiciis-gauea Karnten die elnjahrigc Aumbildung zur Gymna»Hkieli-rerin. Annieldung M. Domenig, Klagenfurt. Rtiittgflrtftr PI. 9
MEDOPHARM
Arzneimittel
sind treue Ihrer Gesundheitl
Medophofm-ArznalfflHicl aind nur la Apothsben erhflltlidu
MEDOPHARM
PhormozewMKh# Prdpcw«* | GaMllsdiciA MOnchenS |
Blinder Eifer Khadet nur!
W* Kct Wm Helfem Ob*rkeW und lick dur^ eign* SjiuW v*Hebt. del folll den ondern nitf an lod und browck don* owck nod«
Hansaplasi
Glasom naredi}« RVDD j« obrai radi dopusta od 3. do 18. julija prekinjen
Frani Holzhacker
$4. g*pf. D#ntiit
Krainburg *
Adolf Hitler Plati 8
BI« Arbeitahpaft ittr H*imat M kmttuTN Out. Ш wtr uiiliediiiiit ertalt«n miiiten. Alltr-Arntt dvrlcii wir kltlner UnpiBIlck-kcltta wtfien kchi« Arrntlcn vcifca-4«n. DitK Jinil h<»tt tUr enut« Fail« BWJ vor tllam lUr unxre Soldaten b*-beitinimf. Audi CHTNOSOL lunn del-our ivatiam altiriebtn w«ril<a.
L

(m WCCK'Gloi bWmvTen Pf#ud# und Abwtchtlung im Winter. W*# di«i« k6iHi*# Fruchf noch d#m von iOHANN WeCK b«grundtt«n
WECK V#rfqhfeh m if mftgliehit
w«nig Zuekmf in WECK. Oldwrm #wnQ#w#ckf" wird. Mgt Ihntn di# *KI#in# l«hranw*isOng". „Einae* Vorrdtft im HouiboH h#lf#n mH zur $idi«rM«llwng илмг«г Volk* •тбКгипд. Vtriongen $»• bitt« di#
-KUin« Ithronweiiung" hoiUnlei Iwi #in#f WECK.V##kqu(»*##H# od#r g#g#n Ctntvndung di«««r ouf #in# roitkorle gekUbtvn Anf tig* dir*kt »on d*rO*it«rr.Keni«rv«ngloi-KG #f6v#f&Co.,Wi#n I, Slodlongoii*5 IDtnorolrtprit. dof M#fk# WeCKI.
Ши
ki Moutholt, Werk«tott und Betricb • uberoll ist Solmiok-ATA der flink«, seif*fpar«n-de Helfer bei jeder groben Reinigungtarbeit, aucm beim Sflubern veti B6d#m und Treppen out Ho Iz, Stein u«w. *
Hidt xAHSidsstkKdi dik ^AuUf
Doher soil mom ouch h*u»# telnen K&rper noch M6a-lichkeltvor tch6dlg«nden Einflutian schutzen, zumol unterc bawohrten Vor-b*ugung»- und Krofti-gungsmittelerttnochdem Sieg wiederunbeschrdnkf ж» Kobon tind.
BAIJFU11 IE
•AMATOOiMWitU
• IRIIN
Huđi oftasi
Službo .dobi
Sprejme se učenka .v modni trgovini v Krainburgru. Prednost 3—4 razr. meščanske šole. — Piamene ponudbe na K. Bote Krainburg pod »Nastop takoj«.
3526—1
Službo dobi 45 do 60 letna ženska prt 4 članski slovenski družini, bivajoči v Karntnu izven mesta. Ponudbe na K. B. Krainburg pod štev. 3529—1. Kolar s samostojno obrtjo dobi mesto v Karntenu na deželi. Dopise na K. B. Krainburg pod 3528—1.
Srednje industrijsko podjetje v Krainburgu rabi več zdravih in popolnoma sposobnih Werk-echutzmanner (obratnih stražnikov). Dopise na K. B. Krainburg pod št. 5724:1._
Deklico v enoletno dolžnostno službovanje sprejme nemška druWna v Krainburgu. Ponudbe na K. B. Krainburg pod štev. 3472—1.
SInžbe išče
Prvovrstna niitakarica, srednjih- let, išče službe v lepem kraju, najraje na Atajfrskem. Zmožna samostojnega vodstva. Cen j. dopise na K. B. Krainburg pod >Nastop takoj«.
, 353^2
Prijazna trgovska družina v letoviščnem kraju išče za gospodinjstvo po možnosti samostojno moč. Brandt, Gmunden am Traunsee (Salzkammer-gut). Theatergasse. 5721-J.
Ižce v najem
Enosobno stanovanje v sredini mesta v Krainburgu zamenjam za enako na periferiji mesta. Ponudbe na K. B. Krainburg
pod 3541—4. _
Enosobno stanovanje s kuhinjo v Wartu zamenjam za enako v Falkendorf ali na Am Hang. Naslov pri K. B, Krainburg.
3543—4
DriižinKkn stanovanje za 3 osebe lAfem v Krainburgu ali okolici. Ponudbe na K. B. Krainburg pod iifro »železničar«.
8547 4
Mebltrano sobo s kuhinjo ali vsaj z uporabo kuhinje išče mirna gospa z odraslo deklico v Krainburgu ali bližnji okolici. Ponudbe na K. B. Krainburg pod ^Miroljubna«. 3549—4 Sobo za samca Iščem. Plačam dobro — odškodnina v naravi. Ponudbe na K. B. pod 3551 -4. Stanovanje v mestu, obstoječe iz sobe, kuhinje in vrta znme-njain ZA enako v Krainburgu ali blizu postaje. Naslov pri K. Bote Krainburg pod, 3,560- -4.
0«r Erfolg |«d«r Mehrietttung #lrd noch ge&feig#r4 durdi h«ushalt«n> den Verbrauch dererzeugten OUtcr. W*nn d*!hđ(b nl«mend m«hr keuH, •Is ar breucht, denn werdan nicht weniga alta«, tond*rn alle genug arhallan. — Dies giK abanso Шг O AR M O L, dei auch haut« In staigandam Mafja hargastallt wird.
DARMOL-WERK
PtiULjCHHIIKiUl
Prodam
'l, prašička po 7 tednov stara takoj prodam. Mathias Tscher-ne, Krainburg.	3530—6
Prodam dobro ohranjeno moško kolo za> RM 120.—. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3532—6. 10 prašičkov po osem tednov starih na prodaj. Naslov pri K. Bote Krbg. pod »3527—6«. Prodam gramofon, ki ima mo-čan glas in se daleč čuje. Dopise na K. B. Krainburg pod »žirafa«.	3524—-6
Dobro ohranjeno »Palisander« jedilnico z ogledali za 1500.— RM, salonsko ogledalo za 200 RM In pisalno mizo za RM 100 prodam. Na ogled samo od %6 ure dalje vsak dan. — Rad-mannsdorf, Neue Heimat 8./I. levo.	3550—6
Prodam skoro nov železen štedilnik za RM 150.— oziroma ga zamenjam. Naslov pri K. B.
Krainburg pod 3505-6._
10 A. 2. panjev v dobrem stanju in 100 dvodelnih satnic prodam za primerno ceno. Pis. ponudbe na K. B Krainburg pod 3490—6.
Prodam novo trodelno okno s šipami za RM 260.—. Istotam je na prodaj samska spalnica orehovo furnirana za RM 1000. Naslov: Zauchen 89, Laak a. d. Zaier.	3468—6
Prodam ali zamenjam pralni in likalni stroj, ter centrifugo za dobro ohranjen kratek klavir ali I. a hrastov parket. Prodam mize, stole in okna po RM 10 do 30. — Gorlak Irene, ABling, Adoif-Hitler-StraBe 52.
3465—6
Kravo s trtetom, dobro mleka-rico, priKlam. Lahowitz Franz, Stroichain 26, P. Naklas-Krain-
burg.	_3559—6
Prodam 3 prašička po 3 mesece stara. Naslov pri K. B.
Krainburg pod 3563—6._
Kobilo, težko, 8 letno In eno kravo, ki bo črez 1 mesec te-letils, prodam. Gasperlin. Ge-grgen št. 64 .	3562—6
Prodam več kuncev s hlevčkom. Istotam se odda »olm v
sredini mesta mirni gospodični, katera bi bila v prostem času pripravljena pomagati pri gospodinjstvu. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3561—6.
K g pi m
Kupim dobro ohranjeno vodno turbino z navpično osjo In premerom SO—70 cm. — Anton Goritscham, Safzen 18, P. Thorn as be rg bei Pettau. 3533—7 Dober sod od 150 do do 200 litrov, l«)t«'l za žganjekuho, posnemabiik »AIfa<f In moško zapeMtnu uro kupim. Ponudbe na K. B Krainburg pod 3540-7. Kupim sadno stiskalnico od 60 do 100 litrov — ali dam zanjo skoro novo zimsko suknjo. — Kenda Josef Kaufmann, Edlln-gen 152, Unt. Steler. 3513—7 Kupim ali vzanicm v najem električni stroj za. etepanje jajčnega beljaka (Schnee-schlagmaschine). Ponudbe na Stjandhotel Aachgan Egg, P. Drobollach am Faakersee.
5696 -7
Kupim borovnJw, vsak« koli-fino. DolInAr Franz. Krainburg, ReelandstraRe 71 (Prlmskovoi-■ ,	3558 7
Kupim takoj dobro ohrnnJ''" klavir ali planino. Cenjene nudbe na K. B. Krainburg po« »G. J. 30f 3,303-7.
a M
Men ^ -
AIM,jam nov pri-DfRven za vožnje na motorju ali kole... W defcnW^laAC. Niuslov pi' K Bote Krainbui'K port 3517 15. _
Z žaloitnlm ircem naznanjamo viem »o-rodnlkom, prija'eljem m znancem, da imo nam*»to »videnja prejeli žalostno vest, da te na* Ilublleni sm in brat
IHartsdiun Franz
Grenadier,
v cvetoči mladosti, star 22 let, ranjen 3. 6. 19<i4, umrl 4. 6. 1944. v lazaretu, pokopan je n« vojaškem pokopališču na Vzhodu. Počivaj sladko in naj Ti bo zemlja lahka.
ABlIng-Oereuth, И. junija 1944.
Zalu|o6i; Margareta, mamat Johenn. eCe. brat Johann in sestre Rosalie in Johnn"''
Menjam klavirsko harmoniko
z 80 basi — ter dober damski zimski plašč sive barve, za dobro ohranjen, pogrezljiv šivalni stroj. Ponudbe na K. B. Krbg. pod »šivalni stroj«. 3534—15 Zamenjam dobro ohranjen globok otroški voziček za žensko kolo. Razliko doplačam. Naslov pri K. B. Krbg. pod 3531—15.
Globok otroški voziček zamenjam za šivalni stroj. Razlike doplačam. Naslov pri K. Bote Krainburg pod 3538—15.
Stroj za prebijanje (Stanzma-schine) zamenjam za dobre ohranjen šivalni stroj. Naslov pri K. B. Krbg. pod 3539—15. Globok otroški voziček dam za šivalni stroj. Razliko doplačam. Rotar Josef a, Grubendorf SI, pri Krainburgu. 3512—15 Globok otroški Voziček dam za žensko kolo. Razliko doplačam. Am Strand 60, pri Krainburgu.
__3515—15
Zamenjam 2Ц let starega le-pega vola ali 1Ц let starega junca za kravo, dobro mleka-rico. Ant. Bidowetz, Kokritz 2T, bei Krainburg.	3516—15
Zamenjam globok otroški voziček za dobrega ^»rtnegra oe. športnega tudi kupim. — Am Hang l&l pri Krainburgu.
3521—1«
Dynamo-lampo za kolo zamenjam za elektr. likalnik. Ponudbe na K. B. Krainburg pod
3548—15.
Kravo z drugim trfetom, dobre mlekarico, dam za kravo, ki bo čez 1 mesec Jteletila. Naslov prt K. B. Krainburg pod 3504-15. Menjam kravo, dobro mlekart-co, z drugim teletom, za plemenskega vola — teže 5(KV— 600 kg. Naslov pri K. Bote Krainbflrg pod 3557—15.
Dobro moško črno obleko 17S cm, zamenjam za kolo aH prodam. Naslov pri K. B. Krbg. pod 3555—15.
2 e n i t V e
Katera vdova brez otrok in ne nad 50 let stara bi šla k vdovcu brez otrok, Id je dobro elta-Iran in ima majhno posestvo in pokojnino za gospodinjo? — Slika zaželena. Vse ostalo po dogovoru. Le resne ponudbe na K. Bote Krainburg pod »Topla jMten«.	S64€—
MUd,,lTiteUgrenten elektriker T afžAvni STii«W Kei; »iimuim gij*-spodično do 25 let. ženitev po dogovoru. Le resne ponudbe ■ sliko na K. B. Krainburg pod »Pozabljene Sablnka««.
362»—24
Z mlajšo, duAevno osamljene vdovo ali ločenko iščem resnega poznanstva. Dopise s »lik« pod >Usoda« да K. B. Klagenfurt.	571»—21 THjubMnTTazoCarani mladen« ki nudim utehe in mirnega zm vetja. Dopise s sliko pod »Ume-vanje ne K. Bote Klagenfurt.
5718- %
Želim dopisovati z Goronjk" v tujini. Dopise pod K B. Klftgpnfurt »t- G717- 21.
Vdovec, dober''«^rtiilk, fM znanje t gospodično ali vdov# do 50 let »taro — v svrbo ie-
nitve. Prednoflt Šivilje. CenJ. (lop)ee na K. B. Krainburg pod -Mirno *ivljenjp«, .4501-21
Izgo bi jemo
Dne 24. junija sem v Krainburgu od cerkve da Warta zgubila nalivno pero ve. Ker sem dijakinja. (% NMT sem' dob^a to pero za ipomin. prosim nej^telja, da ga proti nagrflJH* VHi« na K. B. Krainburg'_3544-28
Od ABllnga do Blrnbaum je bila zgubljena polovična podvoz (Wflgenachse). Najditelj naj jo proti nagradi vrne na Jakob Saloker, Huf- und Wv-genschmted, Mfistem št. 119» Oberkrain.	3556— 29
_Razno__
Deklico, staro '(ti dala v oskrbo
v Krainburgu «"	Pla-
čam po dogovoru. Naslov pri g Krainburg pod >Marj»-
tlca«.	3518—2Š
OpnarntcH z manjšo vsoto d*-narja, zgubljena na Soeland-gtraBe pred Kokljovo vilo v Krainburgu — ee dobi na Ko-echattgasae 13.	9054—2«
ftntliđior smuitaasdignit
Krainburgt Am .lull: Dr. \ iii74»ii7. VVerh-W4 Kralabufg Retiawdonta* X Тчтпц 1*0.