;22
A Funtek: Molitvena knjiga
Zastave bujne se vijo pod nebom
In um nebrojnih et, kot um,mogoen
Razburjenega morja, zrak pretresa.
A evo, evo tam ozarjen duh
Kot zvezda repatica ez ozraje
Na vitkih krilih brzo semkaj plove!
Trobenta silna v roki mu; kot grom
Iz vika gldsi se nad nemim grdbjem.
Nebo se jasni, svit se zgoraj siplje ;
Potresa zemlja v korenu se, poka;
Odpira se, zija do groba gr6b.
^^S^^
Kostij meanje udno! Sum, rop6t . . Pri driigu mrtvec giblje se, oivlja, Na noge skoi, slua, zre in teka, Oroje grabi, v bojni red se stavi: Nestrpno aka zmagovalnih bratov, Cakaje zraven davne pesmi peva. Planjava mrgoli, ibi se zemlja; Pretresa zrak se in nebo" oivlja : Slavjanski dan mogono se naznanja, A vila moja se do tal poklanja !
Zamejski.
:L.
Molitvena knjiga.
njiga srebrno kovana, Vezana v usnje temnd; Ndnjo pred svetlim oltarjem Gleda mladenka zvesto.
Vrste sicer obledele, Toda izginil ni ar: Cesto beseda pobona Srca utei vihdr.
Molil iz knjige iskreno Praded je veli neko, Z glasom tresoim pozival Svojcem in sebi pomo.
Iste besede pozneje Molil iz knjige je sin Rod je ohranjal za rodom Knjigi poboen spomin . . .
V cerkve skrivnostni tihoti Moli zdaj vnuka iz nje", Meni pa asov nekdanjih Slike se v duhu vrste":
Zdi se mi, kakor zveneli Tajni glasovi bi tod, Kakor pred svetlim oltarjem Molil za vnuko bi rod !
A. Funtek.
Iz prirode.
aa rana pomlddi svetle" Ob vznoji zelene gore
Iz tal je vijolica vzklila
In zvonek droban poleg nje
Lepo sta cvetela mlada, Opojno dehtela oba Veselje in sreo pijoa V zadruni ljubezni srca.
Morilna opade neko Vse cve"tije slana ez no: Vijolico neao je strla,
Ostavila zvonek plao . . .
P r i r6 d a , brezutna si ti, Tvoj dih nam ivljenje mori! I zvonek sneeni, razcveli Poslej si le smrti eli.
Uslii mu pronjo nebo, Iskreno njegovo pronjo : Spet slana je pala morilna,
In zvonek je nagnil glavo . . L. A.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si