Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii : Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gid.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt j«ta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 6. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v petek 5. februvarija 1886.
Letnik XI\
T
Državni zbor.
'L Dunaja, 4. februvarija.
V današnji seji državnega zbora je po razdelitvi došlih peticij tirolski poslanec grof Spaur storil obljubo, potem pa se je vršila volitev pred-sedništva. Pri volitvi predsednika bilo je oddanih 289 glasov, od kterih jih je dobil dosedanji predsednik dr. Smolka 279. Ko je podpredsednik grof Cla m razglasil izid volitve in dr. Smolkata povabil, da naj prevzame predsedništvo, bil je vnovič izvoljeni predsednik pozdravljen z živahnimi dobro-klici in ploskanjem z rokami. Dr. Smolka se je prav ob kratkem zahvalil za zaupanje, rekši, da si bode prizadeval to zaupanje opravičiti s strogo nepristra-nostjo.
Pri volitvi prvega podpredsednika bilo je oddanih 276 listkov, izvoljen je zopet grof Rili ar d Clam-Martinic, ki se je tudi za izvolitev zbornici zahvalil. Levičarji so pri tej priliki zopet pokazali, da se ne drže sklenjenega dogovora, ker so oddali prazne listke, kterih je bilo vsega skupaj 105. To ravnanje je zbudilo med desnico veliko nevoljo in nekteri so mislili, da bi bilo prav levičarjem to nepošteno ravnanje vrniti in tudi za njihovega druzega podpredsednika ne glasovati. Pa desnica se je držala dane besede in od 273 oddanih glasov dobil jih je Chlumecky 257. Praznih listkov je bilo 11, ki so pa prihajali od udov nemškega kluba.
Ko se je tudi Chlumecky zahvalil za skazano mtt zaupanje, bila je volitev šolskega in gospodarskega odseka. Izmed slovenskih poslancev izvoljen je v šolski odsek poslanec Klun, v gospodarski odsek pa poslanec Šuklje. Potem sta se predloga o zavarovanji delavcev proti nezgodam in o njih podpiranji v bolezni v pretres izročila obrtnijskemu odseku, predlog o novem eksekucijskem redu pa justičnemu odseku.
Okolu '/.i2- are pričel je Kindermann vte-meljevati svoj predlog o pogodbi s severuo-želez-niško družbo. Kakor se je že včeraj govorilo v po-
slaniških krogih, nameravajo levičarji pri tej priliki hudo napadati kupčijskega ministra zarad železnice iz Praga v Duhov. Današnji dnevni red bo težko rešen, prihodnja seja pa bo v torek, 9. t. m.
Vovošemii parlamentarizem
je začel čudne, vmes jako surove, odrastke poganjati. Spominjajmo se le dogodkov naših avstrijskih zbornic v Beču, Budapeštu in Zagrebu. Vsi pa nimajo istega vzroka, iste podlage, ampak so bolj ali manj (ne rečemo opravičeni, ker surovost ni nikjer opravičena) graje vredni. Zagovarjati surovih izgredov toraj nikoli ne moramo in ne smemo. Jih ne moremo pa tudi vselej obsoditi, se vendar dajo včasih nekoliko izgovarjati, ker človeška slabost se vtika v vsa človeška dela. Po tej izjavi ume vsaki čitatelj lahko naše stališče. Iz tega stališča poglejmo malo naše domače zbornice in sicer danes hrvatsko v Zagrebu. Znano je čitateljem „Slovenčevim", da je madjarska zbornica pohvalila ravnanje in postopanje banovo. Pohvalo je zaslužil, ker ban res praktično izvaja nazore madjarske države, po kterih je kraljevina trojedina hrvatske hedosti zgodovinski pojem, a sicer „misera contribuens proviucia". Ban, cla Hrvatsko vpreže v madjarsko igo, posluževal se je vseh sredstev, ki so mu na razpolaganje. Vsega ni mogel storiti, kar rad, a nekaj je pa že; kar bi drugi izvršil v desetih letih, to je on v dveh. Odpravil je porotne sodbe, ker neljubih oseb niso obsojevale, kakor je on hotel; odpravil je ne-odstavljivost sodnikov, ker so bili še taki vmes, ki so prijatelji pravice ter si niso dali zavezati oči; odpravil je slobodo tiska, ker je imela gosposka preveč posla z zaseženjem časnikov. V enem letu je imel nek časnik čez sto zapečatenih člankov; odpravil je slobodo sabora in odkritosrčnega govorjenja; ko se je bilo seznalo, da kandidira dr. Marijan Derenčin, spremenili so dvakrat volitveni obrok; ko je bil vkljub vsemu pritisku Derenčin izvoljen, prosila so sodišča sabor, naj dovoli, da ga smejo sodbeno preganjati zavoljo raz-
žaljenja časti; ko pride v sabor in pravi, da seja naj dalje traja (bila je namreč nepotrebno pretrgana), pokara ga predsednik — zavoljo nespodobnega obnašanja, in nato nastane vrišč med njegovimi drugovi, toraj predsednik predlaga, naj se iz sabora izključi za 30 sej, ker je on (') ta hrup prouzročil; — zdaj se dela tudi daljoglas med saborom in redarstvom (banskim dvorom), da se moro precej poklicati oborožena moč; odpravil je samoupravo mestnih občin, ker se nektera mesta niso obnašala po nalogu bauovem in njegovih uradnikov; odpravil je sedež in ime Reške župani je, ker mora biti ona madjarsko primorje, ne meneč se za določbe v pogodbi navedene. Še marsikaj bi bilo povedati, n. pr. o svobodi volitev itd., pa naj to zadostuje. Zabranil je nadalje shod jugoslovanskih književnikov. Utrgal je znatno svoto „Matici Hrvatski", ki jo je vsako leto dobivala od sabora. Obvezal je pri nos jeronimskemu društvu, stoječemu celo pod pokroviteljstvom kardinalovim. Preustrojil je u p r a v o podžupanijsko, vsled ktere bodo podžupani delali, kakor bode želel ban; toraj ne glede na obstoječe postave in odredbe.
V državni zbornici madjarski so Tiszi očitali, da prodaja državna posestva svojim privržencem za polovico cene, na kar nastane strašno bučanje in zahtev dopričanja, kar je poslanec Ungron tudi obljubil storiti, ker ima dokaze. Kraljeva milost je krajincem prepustila iztržek krajinskih gozdov; to so Madjarji preprečili, ter delajo železnice sebi na korist, Hrvatom na očitno škodo. Tako n. pr. se izvažajo slavonski pridelki cenejše iz Slavonije v Vra-tislavo, kakor pa iz Vukovara v Karlovec. Koliko ima Hrvatska železnic — obljubljenih ob času volitev, ki se imajo delati sodni dan popoludne.
Slabo je madžarsko gospodarstvo, a hrvatsko je še slabeje, danes pride na vsako glavo gld. davka. Leta 1869 sta imeli Hrvatska iu Slavonija ravnega in neravnega davka 5,764.503; 1872. leta 7,927.954; leta 1876 je iznašala davčna svota 9,049,494; a leta 1885 je presegla 10,000.000. Res davek ni merilo niti napredka niti nazadka, ker se
LISTEK.
Nikolaj Jurišič,
kranjski dež. glavar (1538—1544) in glasovit junak.
Spisal 1. Stekl asa.
Suleman je vojsku sakupio, Ter je tvrdi Kiseg obsednuo: Bio ga je trinajest nedelja, 1 učini trideset juriša (napadov).
Hrv. narod, pesem.
Med glasovite junake, ki so se za cesarja Ferdinanda I. (1526—1564) posebno odlikovali kot umni državniki in vešči vojskovodje, spada gotovo tudi Nikolaj Jurišič. Zraven Ivana Kacijanerja, Žige Višnjagorskega, Janeza Ungnada, Ivana Lenkoviča, Jožefa Lamberga, pa hrvatskih banov Krste Franko-pana, Ivana Ivarloviča, Petra Kegleviča, Nikolaja Zrinjskega in junaških vojvodov Petra Kružica Trsa-čana, Vuka Frankopana ter Marka Stančiča, je gotovo Nikolaj Jurišič eden prvih znamenitih mož Ferdinandove dobe; kajti njegova junaška obramba trdnjave Kisežke ostala bode v večnem spominu vsem potomcem. Za nas Slovence pa je on, čeravno rojen Hrvat, še posebno znamenit, ker je bil nekaj časa
kranjski deželni glavar ter je njegov svet v obram-benili zadevah naše domovine in sosedne Hrvatske v onih žalostnih časih, ko je Slovenec s Hrvatom že komaj odbijal turške napade, bil posebno mnogo čislan. Kakor sem v lanskem „Slovencu" v podlistku popisal življenje glasovitih junakov Ivana Kacjanarja in Nikolaja Zrinjskega, tako mislim letos nadaljevati životopise slavnih mož iz slovenske zgodovine, dobro vedoč, da vsak rodoljub rad čita o slavnih vitezih iz domače zgodovine. Začnimo letos z Nikolajem Jurišičem.
Nikolaj Jurišič se jo rodil 1. 1490 v gnjezdu uskočkih sokolov, v starodavnem Senju na morju od gosposkih staršev. Brž ko ne da se je rodovina Jurišičeva naselila v Senju vsled osvojenja bližnjih župauij Gacke, Like in Krbave iz gorskih predelov Hrvatske, kar so storile tudi mnoge druge znamenite hrvatske porodnice ter so naselile v Primorju. Še dandanes žive Jurišiči v Perušiču v, ličko - otočkem okrožju, ter je bila nekdaj jako ugledna obitelj, iz ktere so zbirali poglavarje, dokler jo Perušič bil turški, pa tudi kasneje pod krščansko vlado, dokler ni bila krajina brez obzira na starodavne uredbe in običaje po nemškem in vojaškem kalupu vstrojena. Roda jo
imel Nikolaj tudi v Zadru in v okolici današnjega Karlovca, kajti v tistem času, ko je Nikolaj živel, se spominjata kot cesarska poslanca na turškem dvoru: Nikolajev brat ali stričnik Jeronim Jurišič iz Zadra in njegov sin Vespazijan, a kakšnih deset let kasneje (1557) je živel Julij Jurišič iz Zadra, kapetan v gradu Hrastovškem pri današnji Petrinji. Le-ta pa je potem v nesrečni bitki pri Budačkem (blizo Voj-niča) 1. 1575, kjer je pal tudi krajiški general Her-bard Turjaški, prišel v turško robstvo z mnogimi drugimi hrvatskimi in slovenskimi vojaškimi zapo-vedniki. Kakor so se bili poturčili za gospodstva turškega Perušički Jurišiči, tako je postal poturica tudi drugi rojak Jurišičev, Soliman paša, o kterem je spomnil veliki vezir Ibrahim silnega sultana Soli-mana leta 1533 pri priložnosti poslanstva Jeronima Jurišiča v Carigradu, da je sandžak (predstojnik) v Kara-Amidu v Aziji, in da ima več zemolj in ljudstva nego kralj Ferdinand, pa da zapoveda 50.000 konjikom.
O Nikolaju Jurišiču moremo iz njegove mladosti prav malo pripovedati. Toliko se zrni, da je Jurišič z nekimi odličnimi junaki kakor s Krstom Frankopanom, Sigfridom Koloničem in Ivanom Len-
denar trosi v produktivne institucije v i»ranoae»je > obrta, prometa, trgovine, ter se tako delajo novi stu- j deuci prihodka in prislužka. Prav tega jpa v Hrvat- j ski ni: narodu se jemlje, a se mu ne vrača, od tod i nazadek in uboštvo.
Ves dolg, vknjižen na posestva iu zemljišča v Hrvatski, iznašal je leta 1S68 32,165.425 gld., leta 1878 55,165.095 gld., leta 1883 89,569.562 gld. To je napredek gospodarski: vsak dan ogromna števila rubežen in — družin brez strehe. Vrh tega še lih-varji gulijo narod, tirjajoči od dolgovine po 20, 30, tudi 50 odstotkov.
Stanježivinorejstvaje tako-le: Leta 1869 je imela Hrvatska konj 258.858, 1. 1884 217.120, toraj 41.000 manj. Leta 1878 je bilo volov 194.293, a leta 1880 le 179.159. Narod hrvatski je poljedelski, ti živo potrebuje take živine, čim bolj rastejo datbe in davki, tim bolj pada blagostanje in moralnost.
V Hrvatsko - Slavonski je bilo obsojenih hudodelcev 1. 1873 1167, 1. 1883 2510. V Krajini leta 1873 736, 1. 1883 1632. V 10 letih je poskočilo vkupno število od 1203 na 4192 hudodelstev, toraj za 2289. Glede na tolike rane, ki jih opozicija odkriva, kar seveda vladi ni ljubo, pravi, da ji opozicija polena pod noge meče, ter jo zavira od blagoslovljenega dela.
Kaj je bilo treba provokacije z dvojezičnimi grbi, kije rodila katastrofo, plačano s stotinami človeških življenj in ogromno svoto za vojno izvedbo? Kaj je bilo treba provokacije z arhi-valnimi spisi, od kterih Miškatovič pravi, da jih bodo že Madjarji izločili, kteri da so hrvatski, kakor bi se to ne bilo moglo zgoditi v Zagrebu? Kaj je treba tretje, četrte, pete, itd. provokacije? Vse to kaže, kakor bi se Hrvatom govorilo: Vi ne smete napredovati vi se morate boriti, živeti morate v stiskah in revščini, da bote pokorni podaniki Ogerske; da Ogerka se okoristi, da Ogerska živi, raste in — cvete!
Tako le je stanje Hrvatske. Res, prežalostno! Mnogo tega so krivi poslanci hrvaški — sedanji in prejšni — sami; a vsega ne. Ni li žalostno za rodoljuba gledati, kako Ogerska Hrvatski pravico za pravico odteguje in vničuje? Res, toraj tudi ni čuda, če se ^ekteri dajo zapeljati, da svoje pravice na pre-surov način tirjajo? Ne bomo takega postopanja zagovarjali, saj smo ga tudi mnogokrat že grajali in vselej obsodili, a človeško misliti, nekoliko izgovora, saj pomilovanja je vendar vredno. Tako toraj v Zagrebškem saboru.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. februvarija.
Notranje dežele.
Kakor se kaže, so se na Dunaji v ministerstvu notranjih zadev izpred tistega „daljnogleda", s kterim na Trst gledajo, megle raz vlekle, ki so opazovalcu grofu Taaffeju čist razgled na naše Primorje posebno pa na Trst ovirale. Pač ni čuda, da se jim je toraj vse nejasno, nedoločno, v nekaki megli videlo, v kteri se ni dalo prav razločiti, kako se Slovenci in kako irredentovci Avstriji nasproti obna-
šajo. Taaffe je pač videl, da je-ia Trsta nekai strankai proti Dunaji vedno le ianičevaaje- in sovraštvo kazala>. razločiti je pa sam ni mogel: telegraf mu pa tudi ni nič pravega povediak Kar je nedavno semkaj 'aške strani potegnil prav. vroč jug in je pri posledt-njih volitvah tiste megle nad Tržaškim mestom prepodil, da seje irredenta. pokazala, kako*šnaje. Takrat s» je tudi Taaffeju pokazal Trst v pravi luči. Slovenci so mu sicer že zd&vnej nasproti vpili, kakošen da je, pa jih minister ni slišal, ker so. jim drugi usta mašili. No, dobro- da sliši in vidi vsaj sedaj; kajti bolje pozno, kakor nikdar. Taaffe je začel sedaj,, ko vidi, kako da je, po Trstu pometati. Odstavil je Vidulicha od upravništva avstrijskega LIoyda in je vanj poklical goriškega Slovenca in državnega poslanca dr. Ton ki i j a. To je pa še le jeden korak, naj bi grof Taaffe še mnogo takih storil ter posegel višje in nižje!
Visoka vlada razdelila je 2. februvarja silno važen načrt postave med poslance v državni zbornici, načrt namreč o zavarovanji delavcev za slučaj bolezni. Ako državni zbor načrt sprejme, potem bo s to postavo v Avstriji osušenih mnogo solzil in se bo prihranila marsikteri družini beraška palica; kajti po tej postavi morali se bodo zavarovati vsi delavci in nižji uradniki za slučaj bolezni ali smrti, da bode potem njihova družina vsaj za silo z vsim potrebnim preskrbljena. V prvi vrsti bodo k temu prisiljeni delavci in nižji uradniki vseh trgovinskih in obrtniških strok. Silili se pa za sedaj še ne bodo delavci pri poljedeljstvu in gozdarstvu, temveč bo imel glede poslednjih določevati minister notranjih zadev v zvezi z deželnim odborom dotične dežele. Pomoč, ki si jo bodo zavarovanci s tem pridobili, bode v podpori, ktero bodo dobivali v denarjih in zdravilih. Zdravila namreč in zdravnike bodo imeli brezplačno, in če bi bolezen več časa trajala, tudi na dan polovico navadnega zaslužka. Le-ta podpora se bo izplačevala za sedaj najmanj 13 tednov, če bi namreč bolezen tako dolgo trajala. Otročnice dobivale bodo podporo vsaj po tri tedne. Zavarovanje bodo oskrbovale: okrajne, prometne, stavbarske in družabniške blagajne, bratovščine, kakor tudi druge zadruge. Vloge se bodo odmerile po navadnem zaslužku dotičnega. Navaden zaslužek se pa ne sme nikjer višje kakor po dva goldinarja in nikjer manj kakor znaša v dotičnem kraji navadna dnina, v poštev jemati.
Vnanje države.
Interpelacija v Rimskem parlamenta zarad odstranitve venca Tržaške irredente od groba Viktorja Emanuela, o kteri smo nedavno na tem mestu pisali, zagledala je že beli dan. 30. jan. je poslanec Di Braganza prijel ministra notranjih zadev, zakaj da se je to zgodilo, ker se je s tem grob ranjkega kralja onečastil. Minister Depretis je rekel, da je vlada smatrala za svojo dolžnost odstraniti in zabraniti demonstracije, ktere bi kalile dobre razmere nasproti sosednji državi. On je za vse odgovoren, če komu morda ni še kaj všeč v v tem oziru, naj se le nanj obrne. Sicer naj se pa ne rabi grob ravno tistega kralja, ki je Italijo napravil, za to, da bi se ž njim sedaj Italiji sitnosti delale. Ako smo dotični trak z njegovo vsebino vred odstranili, smo s tem storili le domovinsko dolžnost; kajti vsebina na traku je bila taka, da bi bilo hipoma konec dobrih razmer med nami in Avstrijo, če bi jo bili ondi pustili. Ali čujete, kako da se Avstrija v Rimu bolje spoštuje, kakor pa v Trstu?! Ali ni to velika sramota, da mora laški minister avstrijske podanike učiti, kaj je spodobno, kaj ne? Quousque tandem kako dolgo bo imela še Tržaška sodrga (irredenta) izdajalna zlorabiti potrpežljivost avstrijsko? Naj bi se to z' Dunaja energično zakli-calio v Trst; kajti skrajni čas bi pač že bil za to!
Omeniti nam je le še, da je bil iaterpelant s ministrovim odgovorom za sedaj zadovoljen.
Kakor se čuje, črnogorski knez Nikola j v resnici denarja po svetu išče. v Potreboval bi ga za sto in sto reči, kterih jim v Črnigori še manjka, poglavitno pa za ustanovo industrije, za napravo dobrih in zložnih cesU in za osnovo parobrodiiiega društva na Adriji, kajti od poslednje turške vojske postala je črnogora tudi primorska država. Ni sicer mnogo primerja, kar ga ima, nekaj ga je pa vendar in to ji za sedaj zadostuje. Kaj je knez v Parizu opravil, kjer so za taka podjetja največe finančne glave, ni znano; verjetno pa je, da, če mu je na Francoskem, spodletelo, se mu taisto kolikor toliko na Ruskem obnese, od koder Črnogora tako skoraj vse dobiva, česar doma pogreša.
Solunska, luka jela je zanimati naše paro-brodno društvo avstro-ogerski Lloyd v Trstu. Do sedaj je to društvo ondi le malo agencijo imelo. Ker pa vidi, da se železnica a>ed Solunom in Be-leragradom svojemu dovršenju približuje, vsled ktere se bo pomenljivost Solunske luke v mednarodni trgovini podvojila, nakupil je upravni odbor v Solunu že sedaj zemljišče 1600 kvadratnih metrov obsežno, kjer hoče postaviti večo agencijo in potrebna založišča za razširjeno Lloydovo trgovino, ktere se ondi v bodočnosti nadja, kedar bode vlak iz Belegagrada naravnost v Solun hitel.
Hudi časi prišli so za 2>oljsko duhovščino po Litaviji, kjer so jih grozno preganjati jeli. Ruska vlada hoče menda katoličanstvo ondi po sili zatreti in pravoslavje vpeljati; vsaj vsi njeni koraki na to kažejo. Škofa Hryniewieckega pregnali so že lansko leto v Sibirijo, ker je božje zapovedi višje cenil, nego človeške naredbe. Na njegovo mesto vsedel se je oskrbnik prelat Zdanovicz, s kterim so Rusi vrlo zadovoljni, kajti mož jim dela, kakor si sami žele. Rusom pomaga svoje brate preganjati. Prav z njegovo pripomočjo prestavili so nedavno za kazen gimnazijalnega prefekta K urczewske'ga, ker je bil tako drzen (?), da se je pri podučevanju krščanskega nauka poljščine posluževal, ker je videl, da ga učenci v ruščini ne razumejo dobro. Zopet drug duhoven z imenom Svajkovski se je tako daleč spozabil, da je pri pogrebu svojim rojakom nekaj besed v poljščini spregovoril. Ruska vlada ga je zarad tega odstavila od duhovske službe. Za Poljake so res žalostni dnevi napočili. Od zapada pritiskajo jih Nemci, na istočni strani pa Rusi. Bog jim pomozi!
Francozi so si svoje homatije na Madagaskarju konečno vendar-le vravnali, če tudi so se vlekle, dalje kakor je bilo treba. Dotična državna pogodba se je že v zbornici prebrala in reči se mora, da je za Francoze jako ugodna, še veliko ugodneja. nego so optimisti od nje pričakovali. Na podlagi tiste pogodbe postali so Francozje dejanski gospodarji otoka, če tudi so navidezno gospodstvo Havasom prepustili. Ti bodo imeli lastno vlado, svojega predsednika, kteri bo imel nekaj vojakov na razpolaganje. Vrhovno oblast pri Hovasih pridržala si je pa njihova kraljica. Predsednik je toraj bolj nekako policijski načelnik, kajti podrejeni so mu tudi vsi tujci na otoku. Pravice, ki so se Francozom priznale, so pa sledeče: oni morajo v prvi vrsti skrbeti za potrebne vojaške in civilne učenike v Ilovaški armadi, za inženirje, za profesorje in načelnike raznim obrt-nijam. Dalje imajo pravico povsod najemati posestva, zemljišča, poslopja in založišča, ktera ob enem potem preidejo pod francosko varstvo in vodstvo. To bode Francozom mezinec, kterega so si pri Hovasih priborili, da jih bodo kmalo za celo roko zgrabili. Madagaskar bo kmalo francoska last.
Francoska in Nemška ste se pobotali v Afriki in v Tihem morji. 24. decembra sta namreč grof Herbert Bismark in francoski poslanec baron
kovičem še pred Mohačko bitko stopil v vojaško službo avstrijskega vojvode Ferdinanda, ki je že od 1. 1522 zasedel s svojimi četami pomejna mesta Bihač, Krupo, Skradin, Liko in Krbavo, a nekaj kasneje tudi Novi in Dobronjivo pri Dvoru na Uni. L. 1526 imenuje se Nikohj Jurišič kot vrhovni zapovednik (supremus capetaneus) nad četami v hrvatski krajini. Kakor se vidi iz pisma, ki ga je Jurišič poslal 16. julija 1526 iz grada Cetinskega Ferdinandu, bil je on že takrat poglavitni posrednik med avstrijskim vojvodom in hrvatskimi velikaši, ki ga v pismu, pisanem mesec dni kasneje hvalijo, da je vedno ž njimi nevstrašljivo vkljub največi nevarnosti boril se na korist celemu krščanstvu.
Jurišičevo ime je bolj poznato v zgodovini še le po nesrečni bitki pri Mohaču (29. avg. 1526), v kteri je pal ogersko - hrvatski kralj Ljudevit II., iz rodovine poljskih Jagelonov, ko je dobil kraljevski prestol na Ogerskem in Hrvatskem Ferdinand I. Habsburški. Ferdinand se je imel namreč po smrti Ljudevitovi boriti za prestol na Ogerskem in Hrvatskem z glasovitim Zapoljskim, pa je gledal da pridobi za-se vsaj Hrvate, ker oči Ogrov so bile obrnjene bolj na Zapoljskega nego nanj.
Kakor smo že omenili je bil takrat zapovednik na turški meji Jurišič in poleg njega Ivan Kacijauar;
v Slavoniji pa je bil glavni vojvoda Krsta Frankopan, ki je že poprej služil pod Maksimilijanom ter so zato dobro znali svetovalci Ferdinandovi, ker so bili še vsi od Maksimilijanovih časov na kraljevskem dvoru ostali. Ferdinand je zatoraj poprosil Franko-pana in Jurišiča, da mu bota komisarja na bodočem hrvatskem zboru in da pripravljata hrvatske velikaše za njegov izbor. Ko se je pa Frankopan izneveril ter pridružil Ivanu Zapoljskemu, poveri Ferdinand s tem znamenitim poslom posebno Jurišiča, a zraven njega svojega tajnega svetovalca Pavla Obersteinerja, Ivana Kacijanerja in Ivana Pichlerja, zapovednika pomejnega grada Mehovega na Dolenjskem.
Med vsemi se je gotovo Jurišič najbolj trudil za Ferdinandov izbor ter dokazoval, da vojvoda avstrijski med vsemi ostalimi knezi najbolj zasluži, da bode izbran za hrvatskega kralja, kajti resnično je, kar pravi o tadanjem žalostnem stanju za Hrvatsko: „Ko nas je naš pravi kralj Ljudovik zapustil, ko so na nas vsi kralji in knezi krščanski pozabili, takrat nam je Ferdinand avstrijski pomoči poslal in pomagal nam naša mesta braniti." 1. jan. 1. 1527 se zbere na poziv Jurišičev cvet hrvatskega plemstva na Cetinju (iztočno od Slunja), ter izberejo tukaj v samostanski cerkvi sv. Marije Ferdinanda I. za kralja z enoglasnim svojim zaključkom. Zboro-
valci ga spoznajo posebno zato za svojega vladarja, ker jih je on jedini izmed vseh krščanskih kraljev podpiral, da jim turški krvolok ni vplenil domovine ter jih odtrgal od zveze krščanskih držav. Pa tudi na tem zboru je Ferdinand obetal Hrvatom, da bode po mestih na Krajini o svojem strošku vzdr-žaval 1000 konjikov in 200 pešcev in da bode mesta oskrbel s potrebnim orožjem in strelivom. Za vzdrževanje vojske od 8000 konjikov naj dado polovico stališi (plemeniči), a drugo bode dal on sam. Da bode Hrvatsko še bolj branil, držal bode v sosedni Kranjski vedno nekoliko vojske. Da je bil Jurišič Hrvatom vsled tega izbora mil, vidi se najbolj iz tega, ker so hotli Hrvati imeti njega za vrhovnega sodnika kraljevine ter so novega kralja o predstavki 3. jan. I. 1527 za to prosili. Celo za bana so si ga želeli mesto nesposobnega Frana Bačana, kojega so mnogo tožili zarad zanemarenja krajiških trdnjav, posebno stolnega mesta Bihača na Uni. Ali ker je bil le-ta privrženec Ferdinandov in poseben ljubimec kraljice Marije, pridržali so ga v banski časti.
Ker si je med tem druga stranka hrvatska, na čelu ji Krsta Frankopan, izbrala za kralja Ivana Zapoljskega, bila je hrvatska kraljevina razdeljena na dva tabora, a sovražnik krščanstva se tudi zopet
de Courcel podpisala pogodbo zastran naselbin v Afriki in v Tihem morji. Isto tako sta se pobotala nemško-afrikanska naselbina Collinove družbe z glavarjem Mensa v Porto Seguro. Za mejo bode obojim Francozom in Nemcem reka Jampo, dežela na jugu te reke bode francoska, na severu nemška. Na sužnijskem bregu ostane Nemcem protektorat nad „Tago" nad Porte Seguro iu Malo-Popo. Zato bodo pa Nemci odpovedali se posestvu v Senegambiji. V Tihem Morji ostane Francozom prosto postopanje pri Novih Hebridih; a Francozi priznajo CoIJinovi družbi iste pravice v Kobi in Kobitaju, kakor jih imajo francoske družbe zastran kupčije, nakupovanja zemljišč itd. Kralj Mensa bode imel v Porto-Seguro za čas življenja pri Nemcih isti priboljšek, kakor ga je imel pri Francozih. Nemčija tedaj sega po drugih delih sveta, Francoska pa se rada ali nerada umikuje. — Za domačine pa se oboji malo brigajo.
Izvirni dopisi.
S Krškega, 4. februvarja. Odkar neki naše „bralno društvo" obstoji, še nikoli ni praznovalo spomin na čast našemu prvemu pesniku, Val. Vodniku, kakor ravno letos. V svesti smo bili, da naše mestice ne bode zaostalo za druzimi večimi ali manjšimi okraji po širni Sloveniji, ter da bode odbor „bralnega društva" v istini skrbel za primerno in dostojno veselico. Nismo se varali, kajti spored cele veselice je bil povsem jako izboren. V ta namen se je nas vkljub slabemu vremenu v dan 2. februvarja na večer v društvenih prostorih precejšnje število zbralo. Tudi rodoljubne gospe in gospodične se niso vstrašile deževno-sneženega vremena, ampak so se veselice vdeležile v mnogo-brojnem številu. — Videli smo med navzočimi tudi nekaj gospode iz Leskovca, Vidma in celo g. župnika iz Rajhenburga. Slava vsem !
Kar se tiče posameznih točk, moram Je vse pohvalno omeniti, kajti pevci, kakor tudi igralca na glasoviru, so svojo nalogo častno rešili. — Cvetero-ročno igranje na glasoviru (igrala gospica M. V. in gospod T.) je bilo jako dovršeno. Oveterospev „Njega ni" je povoljno izpal, v kterem se je posebno odlikoval solist g. učitelj M. iz Leskovca. G. V. nas je zopet očaral s svojim močnim pa milo-donečim basom, kajti „Mornarja" s spremljevanjem na glasoviru je tako dobro pel, da boljše pač misliti ne moremo. V slavnostnem govoru je mest-janski učitelj g. J. B. pokazal, da ima mnogo govorniškega talenta, kajti on nam je v jedrnatem govoru živo narisal neprecenljive zasluge našega prvega pesnika V. Vodnika, ki je tako rekoč prvi širil med slovenskim narodom „narodno zavest", ter s tem tudi mnogo vplival na potomce svoje, ki so v njegovem duhu nadaljevali, kar je pričel. Zadnja pesen „Kdo je mar?" se je v vsakem obziru natančno pela. Zopet se je g. baritonist odlikoval, isto tako solista gg. V. Š.; v kvartetu pa g. tenorist.
Iz vsega je razvidno, da je odbor „bralnega društva" svojo nalogo častno izvršil in želimo mu, da bi še v prihodnje v tem smislu nadaljeval, kakor je pričel.
Pred vsem moram pa še javno pohvaliti go-spico učiteljico M. V., ki je tako spretno preskrbela
spremljevanje na glasoviru v zboru „Kdo je mar?" Hvala jej za nje veliki trud!
Naj bi odbor „bralnega društva" nam še mnogo takih lepih veselic napravil — v tekočem letu 1	—r.
Domače novice.
(Presvitli cesarici za vožnjo po morji) ne bode služila ladija „Miramar", ampak parnik „Greif", ki je dobil povelje iz Pulja odjadrati v Miramar, kamor ima priti do 7. t. m. Za poveljnika omenjenega parnika imenovan je konte Oassini.
(Gosp. Alojzij Pogačar), nečak ranjkega knezo-škofa, odpotoval je danes v Bombay, v srednjo Indijo, kjer ga menda v kratkem dojde čast vice-konzula. Pot do tje traja 20 dni (po rudečem morju), prej se je moralo hoditi krog Afrike, kar se je navadno v dveh mesecih zvršilo.
(Odlikovanje.) Jožef Rupnik, vladni sluga pri deželni vladi kranjski, ki se poda v pokoj, odlikovan je od presvitlega cesarja s srebrnim križcem za zasluge.
(O dolenjski železnici) bil je včeraj v tukajšnji trgovinski in obrtniški zbornici zanimiv razgovor, h kteremu so bili tudi nekteri vplivneji Dolenjci povabljeni. Pravijo, da je nada, da pride dolenjska železnica še letos pred državni zbor.
(Šišenska čitalnica) priredi v nedeljo dne 7. februvarija v čast in spomin prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika slavnostno besedo s plesom v Koslerjevi zimski pivarni. — Spored: 1. Viktorin — „Zmes narodnih pesnij", svira vojaška godba. — 2. Pl. Balfe — Ouvertura k operi „Ci-ganka". — 3. „Prolog", govori g. Al. Pin. — 4. Fr. Gerbič — „Moj spominek", mešani zbor. — 5. A. Hribar — „Brambovska", moški zbor. — 6. Hausner — „V češkem gaji v našem raji", svira vojaška godba. — 7. A. Sohor —*„Naša zvezda", mešani zbor. — 8. A. Haidrih — „Sirota", možki zbor z 'alt-samospevom. — 9. Schlogel „Zimska basen", svira vojaška godba. — „Hišnik v zadregi." Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal Anton Kržič.
—	P. n. člani Šišenske čitalnice so prosti vstopnine.
—	Gostje plačajo 50 kr. za osobo. Začetek ob 7. uri. — K obilni vdeležbi najvljudneje vabi Šišenske čitalnice	odbor.
(Kmetijsko potovalno predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedeljo dne 7. t. m. dopoludne po prvi božji službi ob 1/iS. uri v Mirni Peči in ravno ta dan popoludne po službi božji ob 3. uri v Prečni. Predavanje v obeh krajih je v šolskem poslopji.
(Raztrgalo je) delavko Uršo J. v torek, 2. febr., v tovarni za svinec v Litiji. Zjutraj ob 5. uri se je vsedla preblizo zraven stroja, kjer jo je kolo za obleko zgrabilo in potegnilo k sebi, ter jo za smrt pobilo. Uro po prejetju zakramenta sv. poslednjega olja je svojo dušo izdihnila. Bog ji daj večni mir!
(Utonil je konj) posestnika Jožefa Grabovšeka v četrtek 28. m. m. v Litiji. Kakor večkrat, pustil ga je prostega, da gre k Savi pit in ni ga bilo več nazaj.
(Namestuiški sovetnik g. Haas), ki je dosedaj v Celji za okrajnega glavarja služboval, prosil je za pokojnino. Presvitli cesar je prošnjo vslišal in je g. Haasa pri tej priložnosti odlikoval z redom železne krone tretje vrste.
(Sodniško.) C. kr. okr. sodnije pristav, gosp. Milovčič v Kanalu, postal je pristav deželne sodnije v Trstu.
(Za ribiče.) Kdor želi dobiti letošnjih mladih potoških postervic, oglasi naj se za tiste pri kranjskem ribarskem društvu v Ljubljani. 30.000 jajeic vložilo je omenjeno društvo letos v dotične priprave za lego v začetku januvarija in skoraj vsa so se izlegla. Mladih ribic v valilnici na Studencu pod Ljubljano vse mrgoli.
(Diurnista,) ki je vajen rokovanja v političnih zadevah, sprejme s 1. marcem c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji proti plači 30 gld., ktera se mu tudi lahko poviša. Prosilci morajo imeti dobra spričevala.
(Delo na bodoči železnici Herpelje-Trst) se počasi dalje pomika. Na delu je blizo 600 ljudi in so do sedaj nekaj čez dva odstotka skupnega dela dovršili.
(Vojaške izpremembe) pri c. kr. slovenskem pešpolku kralj Milan srbski št. 97. Dosedanji polkovnik Josip Nemečic vitez Bihačgradski zapusti polk, ker prevzame zapovedništvo 1. po-gorske brigade. Zapovedništvo polka 97. prevzame pa polkovnik Hamilkar baron de Fin, ki je dosedaj s.užboval v tirolskem lovskem polku.
(O postali in brzojavu) je zopet nekaj novega. Ker sta urada združena, se bode status brzojavnih uradnikov razpustil razun telegrafistinj in paznikov brzojavnih potez. Poleg že omenjenih brzojavno-uradniških služeb opustili se bodo pri poštnem statusu c. kr. poštni nadzorniki. Uradništvo združenih uradov delilo se bode od slej nadalje v naslednjih pet vrst: 1. upravni uradniki (juristi); 2. tehnični uradniki; 3. računski uradniki; 4. blagajniški uradniki in 5. prometni uradniki.
Razne reči.
—	Umrli dr. Miroslav Ha ran t, deželne vlade sovetnik na Dunaju, bil je včeraj popoludne ob 3. uri pokopan. Ranjki je bil znan, neprestrašen katoličan na Dunaji. Vdeleževal se je na prvem mestu vseh katoliških društev; povsod je svetoval, spodbujal, vodil, govoril in zagovarjal katoliško reč in katoliško resnico, kakor so mu ravno okoliščine dopuščevale ali velevale. Mož je bil res neprestrašen boritelj za katoliško cerkev. Naj počiva v miru.
—	Volitev opata pri trapistih vBauja-loki v Bosni. Sv. oče so povzdignili samostan trapistov v Banjaloki v opatijo in 27. januvarja je bil za opata izvoljen o. Bonaventura, poprej prijor po naslovu v „Marija Zvezdi". Novi opat si je mnogo zaslug pridobil za "samostan, iu samostan, ki je po odhodu trapistov v Afriko zelo opešal, povzdignil se je zopet v kratkem časi.
— ^Allgemeiner deutscher Schulverein" v Berolinu. Iz zadnjega lista tega društva se da posneti, kako zelo se ti društveniki brigajo za razmere na Avstro-Ogerskem. List ima namreč sestavek ,.0 pomadjarovanji na Ogerskem",
pripravljal, da napade Hrvatsko in sosedne slovenske zemlje, trudil se je Ferdinand, da si občuva vsaj gornjo Hrvatsko med Kolpo in morjem, ker mu je le-ta varovala naslednje zemlje. Pa tudi Slavonije ni tako rad pustil, kajti tudi tukaj je delal Jurišič proti Frankopanu, kterega je Zapoljski imenoval za svojega bana. Ko so se le-ti sovražniki posvetovali na zboru v Križevcih, kako bi se pripravili za boj proti Nemcem, naložil je Ferdinand svojemu poglavarju na Ogerskem, Dietrichu pl. Hartyschu, da se podil nemudoma v pomoč Ljubljanskemu škofu Krištofu, kterega je kralj poslal v Slavonijo, da skliče njemu udane stališe na poseben zbor. Jurišič se je med tem še vedno v Slavoniji mudil ter delal za Ferdinanda, kojemu je sporočil, ■da se mu je skoraj popolnoma posrečilo Slavonce {t. županije Zagreb, Varaždin in Križevce) pomiriti in za kralja pridobiti. On in Bačani se snideta z Ljubljanskim škofom v Krapini, kjer je tačas stal tudi Ivan Ungnad, štajarski stotnik s 400 pešci iu enim topom. V Krapini so se posvetovali, kako bi bilo najbolje premagati hrvatske upornike Šimona Erdiidy-ja, Ivana Talia in Ivana Baufija, kterih gradove je bil kralj Bačanu obljubil, ako jih njegovi privrženci osvoji5. Ali sprevideli so, da so za tako podvzetje preslabi, in sklenili so, da naj se tudi
štajarsko konjištvo umakne iz Slavonije, kakor se je bilo že poprej tudi Kranjsko pod Ivanom Pichlerjem.
Iz Krapine se je podal Jurišič zopet na hrvatsko mejo, kjer so se bili Turki vnovič prikazali in nekaj ljudi v sužnost odpeljali. Ali Jurišič ni imel več vojske kakor 50 konjikov, s kojimi ni mogel mnogo opraviti ter je zaradi tega začel tožiti na kralja, da mu ni mogoče na ta način zemlje braniti, zatoraj je postavil kralj poleg vernega viteza Juri-šiča za vojvodo svoje vojske in za bana junaka kneza Karloviča. Trudil se je tudi, da po nasvetu Juri-šičivem vtrdi mesta na Uni, a posebno Bihač, ki so ga smatrali kot ključ Hrvatske. Ali Ferdinand je kazal le dobre želje, storiti pa ni mogel skoraj nič, ker je bil vedno v denarnih zadregah, njegov brat Karol V. pa se je vojskoval s francoskim kraljem, mesto da bi bil pomagal Ferdinanda v borbi proti najhujšemu sovražniku krščanstva.
V tem žalostnem času je prepustil kralj Ferdinand I. vse poslove v Krajini Nikolaju Jurišiču, ki si je pridobil za obrambo hrvatskih in slovenskih mest zares velikih zaslug, nagovarjaje Hrvate in Slovence na vztrajen odpor ter pomagaje jim s svojimi četami na onih mestih, kjer je posebna nevarnost pretila. Kakor je Jurišič na 27. avg. 1. 1529 iz Metlike kralju sporočil, napadali so zopet Turki
Kranjsko, posebno tako zvani martolosi (barmato-los, t. j. oboroženik, pri Novogrkih žendarm). Sleherni dan je lomastilo 50 do 60 konjikov ter tako zvani martolosi ali neredni vojaki čez mejo in po-žigali ter plenili, kolikor se je dalo. Ravno to leto so prodrli še dalje na Kranjsko ter glasoviti samostan v Zatičini razdjali. Jurišič je imel tedaj dovelj skrbi, da ohrani od teh napadov nesrečne zemlje. L. 1528 je postavil kralj Ferdinand Jurišiča za ka-petana v Reki ter mu predal na uživanje posestvi Postojno na Kranjskem in Novigrad v Istri. Kot kapitan Reški je imel po kraljevskem nalogu še tisto leto miriti Rečane s Senjskim kapetanom Ivanom Lenkovičem, s kojim so se bili Rečani hudo popravdali. V tem času se je bavil Jurišič tudi z naseljevanjem Uskokov v Zumberku in v tamošnji okolici kot na vgodnem mestu za te begunce, ki so se bavili večidel s pastirstvom, a ti gorski kraji so jim mogli prav ugajati. Zatoraj se je zadrževal večidel v Metliki kot na vgodnem mestu. Vrh tega pa mu je kralj poveril poleg bana Ivana Karloviča 1. 1529 tudi še upravo zapuščine kneza Brnardina Frankopana in oskrbništvo nad otroci Brnardinovega sina Ferdinanda. Na ta način imel je dovelj posla na vse strani.
a drugi članek pa pripoveduje, kako je nemštvo v nevarnosti tam nekje v Nuerschanu na Oeskem.
—	Sramota našemu veku je kupčija s sužnji — i kaj še — z dekleti. Ta posel opravljajo židje iz Galicije. Gosposka pozm'i troje takih zveri, imajo baje veliko denarja na razpolaganje. Na Avstro-Ogerskem imajo stalne agente in pošiljajo ljudi, ki imajo popotne liste, kakor rokodelci in dninarji. Kupčujejo pa v Bombay-u v Indiji, v Port-Saidu, Kalkutti, v Madras-u in Singa-poru. Da gosposko goljufajo, preskrbe ti raešetarji dekletam potne liste v Švico, na Laško, na Angleško ali v Hamburg in jih spravijo na ladije pod tujimi zastavami. Gosposka je vse vkrenila, da odpravi na Avstro-Ogerskem to ostudno mešetarenje, kakor je svoje dni vstavila to trgovino v južno Ameriko. Taka kupčija je znamenje, da gremo nazaj v paganske čase.
—	Maršal Bazaine, tisti, ki je Metz Pru-som predal in bil potem obsojen, a iz ječe zbežal, živi sedaj v Madridu, no godi se mu ravno preslabo, njegova soproga je podedovala po materi lepo premoženje. Letnih prihodkov ima bajo 15.000 gl. Bazaine je sedaj star 74 let, pravijo da je dobro rejen in se nič več tako skrbno ne nnpravlja kakor nekdaj, zarad tega nekteri sodijo, da se mu slabo godi. Poslednje njegovo delo je popisovanje njegovega vojskovanja v Mehiki in zagovor njegov zarad predaje trdnjave Metz. Njegov najstarejši sin je prostovolec v polku Cacadore pri posadki v Madridu.
—	Zlato in platina v Sedmograških Karpatih. Ogerski listi vedo povedati, da je mi-neralog Herman Ackner na južnem pobočji Karpat našel bogate žile zlata in platine. To je vladi na-zuanil in misli napraviti zvezo z nekterimi podjetniki za kopanje teh rud.
—	Ali so protestantje kristijani, ali niso? Zastran protestantov, ki spadajo k tako zvani škofovski cerkvi, kteri je glavar angleški kralj ali kraljica in ki se smatra za državno cerkev, pravi kardinal Manning, da so še zmirom kristijanje, dasiravno so odpadli od edinosti v veri, kristijanje so pa zato, ker verujejo na razodenje božje, na odrešenje človeškega rodu po Sinu Božjem, mišljenje, javno dejanje in nehanje je obče krščansko. Zavetišče in bramba ti krščanski veri je pa državna cerkev. Znano pa je, da liberalci na Angleškem delajo na to, da bi cerkev razdržavili, t. j. zveza med cerkvijo in državo naj neha. Kardinal Manning pa misli, da bi bilo tako razdržavljenje angleške cerkve zguba za krščansko vero; ljudje, ki na to delajo, bi radi v angleškem ljudstvu vničili še to krščanstvo, ktero je dosihmal ohranila. Ko bi bilo mogoče vse angleške protestante pripeljati v katoliško cerkev, bi vsak katolik želel, da se to zgodi, še preden solnce zatone, a družiti se z možmi, ki malo ali prav nič ne verujejo, to se pa pravi zve-zati se z ljudmi, ki hočejo ljudstvu vzeti še to vero, kolikor je ima; ljudstva pa za sedaj, ker nas je tako malo in ker nimamo gmotnih pripomočkov, ne irioremo med se sprejeti, niti te naloge v tem trA^otji prevzeti, da bi ga vodili. — Na Nemškem je sicer primeroma več katolikov, a protestantje so po večem vero zavrgli in neverni liberalci postali. Toliko bolj čislati gre tiste protestante, ki se drže glavnih načel krščanstva, posebno teh, ki verujejo v Kristusa Sinu Božjega. Prav primerno je, da se katoliki v zvezi z vernimi protestanti bojujejo zoper nejevero in branijo pravo Kristusovo vero; dokler ni mogoče več doseči, moramo delati na to, da se vera o Kristusu na novo oživi. — Na Nemškem pride pa še to, da protestantje sovražijo Rim in v tem slepem sovraštvu raje gredo z narodno-Iiberalci, ki so že davno vso vero med staro šaro vrgli. V angleški cerkvi sovraštvo do papeštva in katoli-čanstva ni tako na daleč razširjeno in globoko vko-reninjeno, kakor ravno na Nemškem.
Telegrami.
Dunaj, 4. febr. Bolgari so med svoje točke za mirovno pogodbo tudi sprejeli zahtevo po vojni odškodnini, ktero bo za nje Turčija od Srbov tirjala.
Atene, 4. febr. Oboroževanje se nadaljuje, vojaki se v Tesaliji skopičujejo. Tudi štiri torpedne ladije se pričakujejo. Grško brodovje je v Chalcisu.
Pariz, 4. febr. Kamora je sprejela peticijo, da se bodo prodali kronini demanti. Kar bodo za nje dobili, iz tistega bodo ustanovili blagajnico, iz ktere se bo delavcem pokojnina plačevala. Vlada se bode podvizala, da peticijo prej ko prej reši.
Umrli so:
2.	febr. Prane Mamut, hišni in zemljisčni posestnik, 78 let, Kravja dolina št. 4, pljučnica.
V bolnišnici:
3.	febr. Urša Oevirk, gostija, 70 let, vodenica.
T n j c i.
8. febr.
Pri Maliču: Stern, Pctzivral, Obcrliinder in Sehillor,
trgovci, z Dunaja. — Janez Grciger, fabrikant, iz Sternberga. — Slevan in Koneezny, trgovoa, iz Gradea. — Kari pl. Strahl, o. k. okr. sodnik, s soprogo, iz Stare Loke.
Pri Slonu: Nauinann in Konigsborgor, trgovca, z Dunaja. — Legat in Herbarn, zasebnika, iz Trsta. — Leopold Sonnenbevg, trgovec, iz-Dombovara. — H. Mikula, zasebnik, iz Dvora.
Pri Bavarskem tlvoru: Andrej Muri, posestnik, z Jezera.
Pri Južnem kolodvoru: Prane Brivec, trgovoe, z Dunaja. — Vivoda, posestnik, iz Loža.
Pri Avstrijskem caru: Prano Jcllersig, voj. penzi-jonist, iz Gorice. — Janez Plivar, zasebnik, iz Tabora. — Vinc. Levstik, nadučitelj, z Vrhnike.
Vremensko sporočilo.
Od 4. februvarija. Ogerska zlata renta 4$>
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Llo,yda v Trstu „ državne železnice „ Tram\vay-društva velj. 170 4$> državne srečke iz 1. 1854 „ „ „ 1860 Državno srečke iz 1. 1864
...... 1864
Kreditne srečke
	101 gl. 45
	93 „ 45
200 gld.'	114 „ 50
	114 „ 40
	621 „ -
	265 „ 50
gi.: :	205 „ —
. 250 g).	128 „ —
• 500 „	140 „ _
■ 100 „	171 „ 10
• 50 „	169 „ 50
• 100 „	177 „ —
kr.
(1)
SlužIm
a M «	čas	Stanje		Veter	Vreme	d £
opazovanja		zrakomera v ram	toplomera po Celziju			si = oN S a g
4.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvee.	738-82 729-72 732-32	—	4-8 + 1-4 -	11	brezv. si. szp. si. svz.	megla jasno del. jasno	o-oo
- 1'5° C..
----O "J" '"Ji jo/o-ii v
za 0-7 pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.)
5. februvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 % „ 100 „ (s 16 % davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke
Kreditne akeije......
London ......
Srebro .....
Praneoski napoleond......
Ces. cekini ......
Nemške marke
84 gl.	15	kr
84 .,	40	
112 „	60	
101 .,	30	
872 „	_	
298 „	50	
126 „	50	n
10 "„	01	n
5 „	93	
61 „	95	„
občinskega služabnika
je razpisana pri županstvu v Krškem. Letna plača 180 gl. postranski zaslužek blizo 100 gl. in prosto stanovanje. Prošnje do konec februvarija t. I. na županstvo v Krškem.
SPITZEN
Kongo - eevke.
Najnovejše za kadilce, kar ni prav nič zdravju škodljivo.
Volja jih 100 le Sa kr. in so pripravne za vsakega, naj že kadi cigarete, smodke ali viržinke. Razpošilja jih raznovrstno proti povzetji	(8)
tovarnična zaloga Julija Weiss-a
na Dunaji, I., Eothenthurmstrasse Nr. 23.
Vožnji red c. kr. priv. južne železnice.
Posfaj e
Dunaj . . Miirzzusehlag Gradec . . Maribor Pragarsko . Celje . . . Laški Trg . Zidani Most Litija . . Ljubljana . Postojna Št. Peter . Divača . . Nabrežina . Trst . . .
Odhod
Prihod
Jiidrni vlak
7-— 10-29 12-28
1-49
2-16 315
po noci
351 zjutraj
512 ~ „ 6-30
6-52 „ 719 „ 8-16 „ 8-42 „
Brzovlak
7-—	zjutraj 10-20
12-50 popold. 2'27_ ;,
353	„
4- 9	„
4-44	„
5-29	„
6-14	zvečer
7-55	„
8-19	„
8-53	„
9-39	„ 10. 5	„
PoStui vlak
Mešani vlak
po noci zjutraj
dopold.
8	50 zvečer 2. 5 6 — 8-20
9	— 10-30
10-46
11-40	;;
12-33	„ 1-29 popold.
3-37	„
4-	8 „ 446 „
5-54	„
6 30 zvečer
1-20	popold.
5-20	„
9-20	zvečer
11-30	po noči
12-10	„
1-45	„
2-	4
2-45
3-43
5-40	zjutraj
7-50	„
8-22	„ 9'-	„
1014	dopold.
10-50	„
5 55	zjutraj
10-50	dopold.
2-32	popold.
3-35	„ 6-	„ 6-23
711	zvečer
8-32	„
10-20	„ 1.58
2-48
3-59	„ 5'40	zjutraj 6-30	„
po noci
Osobni vlak
— zjutraj 22 „ 58 „ 13 .. 21 zj. Prih.
■	■■ ■=« B¥> ■■ k« £_
Postaje
Jadriil vlak
Brzovlak
Trst .	.
Nabrežina	.
Divača .	.
Št. Peter	. Postojna
Ljubljana	.
Litija .	. Zidani Most
Laški Trg	.
Celje .	.
Pragarsko	.
Maribor .	.
Gradec .	. Miirzzusehlag
Dunaj .	.
Odhod	8-30 zvečer	7-— zjutraj	10 —
n	9-19 „	7-32 „	10-51
„	10- 3 „	8-27 „	11-57
„	10-33 „	9- 3 „	12-54
„	10-51 „	9-24 dopold.	1-21
»	12- 7 po noči	10-52 „	3- 7
„	—	11-31 „	3-57
	1-24	12-40 popold.	4-59
»	—	I' 3 „	5-22
„	159 po noči	1-20 „	5-42
	3- 2		7-13
„	3-29	2-50 „	7-58
»	4 55 zjutraj	4-25 „	10-25
	6.57 „	')■■. 0 zvečer	1-47
Prihod	10— „	9-55 „	6-
Poštni vlak
Osobni vlak Mešani vlak
dopold.
popold.
po noci zjutraj
6-30	zvečer
7-17	„
8-31	„
9-25	„ 9-51 „
12-20 po noči 115 „ 2-22
2-47	„
3-	8 „
5-— zjutraj 5-55 „ 8-20 „ 11-47 dopold.
4-10	popold.
7-10
8-44
11-	5
12-34 1-16
5-—
6-17
7-50
8-25
8-54
11-15
12-30 4-35
9-35
zvečer ti n
po noči zjutraj
H
dopold. popold. zv. Prih.
5-45	popold.
6-55	„ 8-12 zvečer
8-44	„
9-	5 zv. Prih.
Druge železnične zveze na
«t. Peter-Bolfn.
Slovenskem.
Zidani Most-SCng-rel*.
Št. Peter . .	. . Odhod	zjutraj 7- 5	zjutraj 915	popold. 4 20	zvečer 9-40	Zidani most . .	. . Odhod	zjutraj 4- 5	zjutraj 4-40	popoldne 12-55	zvečer 5-15
		8-49	dopold. 1117	zvečer G.18	po noči 11-42	Zagreb ....	. . Dohod	6-33	912	4- 9	7-42
Beka . . . .		zjutraj 5-45	dopold. 10-25	popold. 5-25	zvečer 8-15	Zagreb ....		zjutraj 8- 8 dopoldne 10-59	popoldne 1-20	zvečer 6-40	zvečer 10-10
Št. Peter . .	. . Dohod	8- 8	popoldne 12-32	zvečer 7-50	10-16	Zidani Most . .	. . Dohod		4-25	11-20	1- 4
Divnoit rulj.
Pvagersko—Kaniža.
Pulj
	zjutraj	zjutraj	popoldne	zvečer
Odhod	7-33	9-15	4-52	8-57
	dopoldne	popoldne	zvečer	po noči
Dohod	11-	115	9-56	12-10
	zjutraj	zjutraj	popoUl.	popold.
Odhod	5-—	7- 5	12-22	4-20
		dopoldne		zvečer
Dohod	8-15	11-46	4-20	8-22
Pragcrsko . . . .		zjutraj zjutraj	zvečer
	. . . Odhod	3-35 9-35	8-10
		popoldno	
		617 1-15	11-35
		popoldne zvečer	zjutraj
		2-45 11-20	5-20
Pragcrsko . . . .	. . . Dohod	612 1-28	8- 7
Mnril)or-C<4ovoc.
Nabrežiiui-Goricn.
Nabrežina		zjutraj	zjutraj	dopoldne	zvečer	zvečer
	. Odhod	4-—	8- 9	10- 8	5-48	10-—
Gorica . .	. Dohod	6-40	9- 4	11-23	6-59	11-37
Gorica . .	. Odhod	zjutraj	zjutraj	popoldne	zvečer	zvečer
		51—	9-24	4-45	8- 9	1030
Nabrežina	. Dohod	6-41	10-41	6-52	9- 8	
Maribor Celovec
Celovec Maribor
dopold.
Odhod 915
popold.
Dohod 1-52
popoldne Odhod 1-55
zvečer
Dohod 6-—
popold.
3- 5
zvečer
7-30
•zjutraj 8'— popoldne 12 10