-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Officiul Organ Yugo*lav Federation, S. P.--danilo Jugoslovanska Socialislične Zveze ___i —-rcl a sil o — r A u prosvetne O matice j. s. z. Zveze 4T. — NO. 1489. Kal»tt4 u »froH^ rlata ■•lt«r. mrtRibrr I. IMf, al th* m*' »MM« •ti t kkn|«, III.. lit Ar« •( ( «a|rrM <•( Marrh Ir4. II CHICAGO, ILL., 25. MARCA (March 25), 1936. 1'uMUkril tterkljr al UUO! a. raanilalf Ave. LETO — VOL. XXXI. KAMPANJA ZA DEPORTACIJE SE NADALJUJE zahteve za "poostritev" postav proti tujeropcem Trgovske zbornice v ospredju boja za potlačenje vseh delavskih organizacij Reakcionarni "domačini" vsporejajo priseljence k razredu profesionalnih kriminalcev AMERIŠKI plutokrati vztrajno nadaljujejo s propagando. 8 katero hočejo "zakonoljubne" domačine prepričati, da se bi v tej deželi marsikaj spremenilo na bolje, ako se deportira "kriminalne tujce". Mednje spadajo pred vsem "rdečkarski hujskači", kateri s svojo gonijo ter sejanjem so-vraštva izipodkopavajo temelje redu in miru. ameriškim institucijam (karkoli to je) in zvezni ustavi. čikaška in ameriška trgovska komora zahteva, da se deportira vse "tujce", ki v tej gostoljubni deželi negujt-jo prevratne aktivnosti, čikaska, druge lokalne in splošna arne- prirodnimi Petdesetletnica mednarodnega delavskega praznika 1. maja BOJ S PRIRODO rwka zveza denarnih magna-tov urgira'jo kongres v poostri-tev zakonov za deportiranje "tujih radikalcev". Zakoni naj bodo poostreni tako. da bodo deportaciji podvrženi tod i na« turalizirani državljani. Ako se jhn radikalne aktivnosti dokaže, se jim razveljavi državljanske papirje in s tem postanejo avtomatično podvrženi depor-tiranju. Za prevratne aktivnosti smatrajo plutokrati vse tiste, ki se bore za človeške pravice in boljši kos kruha. Pike-j tiranje je "prevratnistvo" — (posebno še potem, ko sodnik izda prepoved proti "umešava-nju stAvikarjev v zadeve in o-prizadete družbe. Tujerodni delavec, ki agitira za u-nijo, bi prišel v nevarnost ob-doliitve "prevratnih aktivno-tfi", kajti a-gentov provokator-jev, iki so človeka pripravljeni omrežiti, bodisi s pomočjo "revolucionarnih " letakov in z drugrimi skemami, je veliko. Že pred letom dni je čikaška trgovska* komora predlagala dniffinrs ličnim zvezam bogatašev, da naj delujejo za sprejem zakona, ki bi določal "vse prevratniške aktivnosti za kriminalno dejanje". Radikalnim časopisom se naj odreče privilegij drugega poštnega razreda. Radikalne knjige,-letake in sploh kakršnakoli radikalna literatura se ne bi smela pošiljati po pošti. Shode, ni katerih govorniki širijo pre- vratniške ideje, se naj prepove. To so zahteve izkoridčeval-cev, ki v isti sapi v svoji propagandi pfl&ti newdealovcem .trdijo, da ^bore za svobodo tiska, govora, zborovanja in o-sebnega udejstvovanja proti opasnosti Rooseveltovega "socializma". V zveznem senatu je demokratski senator Robert R. Rey-nokis iz North Caroline predložil resolucijo, v kateri dolži tajnico delavskega departmen-ta Frances Perkins "protežira-nja tujerodnih kriminalcev pred deportacijo". Zahteva, da se jo primora dati posebnemu senatnemu odseku vse podatke o ljudeh, ki bi po zakonu morali biti deportirani, a so po njeni zaslugi še vedno v tej de-žeM. Baje jih je 2.600, o katerih se tajnica delavskega da-partmenta brani dati pojasnila poslancem. Zato se naj jo ipri-mora v to. Reynolds 'je dalje napadal predlogo; ki sta jo v senatu in poslanski zbornici predložila kongresnik Kerr in senator Coolidge. Ta določa ustanovitev* posebne komisije, ki bi lahko ovrgla sodni odlok za de-portiranje kogarkoli, ako bi komisija smatrala, da prizadeti ni zločinec in da je njegov glavni prestopek le to, da je prišel v to deželo nelegalno. Takih priseljencev je tisoče. Žive pošteno, so oženjeni, ima- (Nadaljevanje na 2. strani.) Leta 1886 je Ameriška delavska federacija določila 1. maj za manifestiranje delavstva v prid 8 urnega delavnika in za splošno zboljšanje delovnih razmer. S časoma se je A! F. of L. razvila v povsem bizniški unio-nizem, zato je praznovanje prvega maja — znamenje življenja in pomladi — opustila in se zadovoljila z delavskim praznikom v jeseni. Mednarodno delavstvo pa je sprejelo Prvi maj za svoj manifestacijski dan in si ga ohranilo za praznik. Letos bo Prvi maj praznovan veličastneše kot kdajkoli v povojnih letih vzlic temu, da je v fašističnih deželah - prepovedan. Več ko 50 milijonov ljudi bo lega dne pustilo delo in manifestiralo za svoje pravice in za socialistično ureditev družbe. Borahov agitacijski sklad Posebni komiteji, ki so jih ustanovili pristaši senatorja Wm. Boraha, zbirajo sklad $100,000, s katerim upajo priboriti svojemu vodju predsedniško nominacijo na konvenciji republikanske stranke. UIME VSEH VRST SO V GLAVNEM ŠE VEDNO NEPREMAGAN SOVRAŽNIK - • ( "' % Čustvovanje v nezgodah, brutalnost v vojnah.— Dozorelost ljudi v ljudi bo pot v novo uredbo človek j« v boju i prirodo uatvaril še neiteta čudeaa. Omejil je povodnji ter zmanjšal možnosti za neštete druge uime, ,ki ao nekoč mučile človeka. Ta boj ni še končan. Proale povodnji na vzhodu, nevihte na sapadu in druge naravna nezgode dokazujejo, da je prirodna aila, kadar vzkipi, tako ogromna, da ji človek z vaemi avojimi iznajdbami ie vedno ni kos. Vzlic vaamu pa je jasno, da je človekova razdejalna sila dandanes mogočnejša kakor prirodna. Nauk: človek je aamemu »ebi v tej uredbi največji sovražnik. Na sliki je dol prevrnjenega vlaka v Hamburgu, N. J. Zdrami je a proge, ker je povodenj izpodkopala tračnice. Organizirano delavstvo bi odpor proti Hitlerju Zastopniki mednarodne zve-|Kajti le če se Hitlerja v naprej ze strokovnih unij in delavske socialistične internacionale, ki so «e zbrali dne 19. marca na izrednem kongresu v Londonu, «o »oglasno obsodili Hitlerjev prelomMokarnske pogodbe in njegovo provokačijo z militari-siranjem Porenja. Zastopniki delavstva so prišli na londonski zbor iz (petnajstih dežel, v katerih je nad 30 milijonov organiziranih delavcev. Predstavniki posameznih socialističnih strank in unij so v svojih govorih poudarjali, da se mora fašistični agresivnosti Nemčije in Italije izpodkopati tla z vsemi mogočimi sredstvi predno zapleteta dežele v novo svetovno klanje. Dalje so se zastopniki delavstva izrekli za vzajemno garantiran je nedotakljivosti mej. prepriča, da bodo dežele šle proti njemu skupno, ako napade katero izmed. njih, se bo premislil v svojih oavojevalnih nakanah, ker bo vedel, da jih proti združeni siVi ne more u-resničiti. Odborniki in drugi predstavniki delavskih strank in unij so se .pečali tudi s situacijo na Uspehi socialistov v Milivaukeeju v boju za nominiranje kandidatov __I , da pošljejo svoje ***opnike. jo vse ljudstvo na volišče. Teoretično bodo to državnozibor-«ke volitve. Ampak kandidatov ne bo na glasovnici, pač pa ime Hitlerja in par drugih nacij-skih vodij Aer nekaj propagan-dističnega besedila. Poleg tega je na nji krog, v katerem je naloga in dolžnost volilca napraviti križ. Nikjer ni oz.načbe "I>A" ali "NE", zato ne more nihče glasovati proti. Nacijski vrhovni svet je izbral 1,03*5 kandidatov za po-nlance v državni zbor. čimveč volilcev bo glasovalo za Hitlerja, več bo poslancev — eden na vsakih 60,000 volilcev. O-stali kandidatje odpadejo. Računajo, da bo "izvoljenih" okrog sedem sto "kandidatov".,/no", se izpostavi štkamiranju, Opozicio-nalci si pri volitvah kajtii naeiji se razumejo na vsa-v Nemčiji ne morejo pomagati kovrstne trike. Delavec, ki ga drugače'kot s hlinjenjem, da fašisti sumijo, da ni njihov, pri-pišejo v krog križ, a v resnici de na volišče. Eden volilnih u-vržejo v skrinjico prazno gla- radnikov mu da f sovnico. Ampak prazne glasov- kateri je niče niso veljavne in tako d >1)4 naciji stoodstotno ivečhio. Koliko je glasovnic praznih — in prazna glasovnica teoretično pomeni glas proti nacijem — tega nihče točno ne ve, kajti števci so najzauipnejši naciji. Tu in tam .poročajo, "toliko in toliko «glaiovnic je bilo neveljavnih", ampak opozlclonalci so mnenja, da je takih glasovnic veliko več, kot pa so naciji pripravljeni priznati. Kdor v Nemčiji glasuje "pra- akrivno znamenje. Zaeno zabeležijo njegovo jme v knjigo tik enakega znaka, kot je na glasovnici. Na ta način ipri štetju ugotove, ali je glasoval za nadije, ali "prazno". Med nemškimi begunci je vsled tega nastal rek, da je v tretjem rajhu mogoče glasovati le za Hitlerja, ali pa za koncentracijsko kempo. Prazna glasovnica je glas za od s lovite v z dela in za koncentracijski tabor. Tak je "\plebiis-cit" v Hitlerjevi Nemčiji. NEKAJ O VSEBINI -MAJSKEGA GLASA- Prvi izmed »otrudnikov letošnjega "Majskega Glasa", ki je spis že poslal, je Etbin Kristan. Napisal je za to revijo daljšo razpravo o varnosti (socialni varnosti), o kateri danes veliko govore in pišejo newdealovci. Kristanov članek dokazuje, da je socialna varnost za delavce v sedanji uredbi nemogoča, in ob enem navaja, kaj je treba storiti, da bo mogoča. — Ivan Molek je napisal za Majski Glas igro in pa članek k 50 letnici Haymarketske tragedije v Chicagu. V slovenskem prevodu izide v Majskem Glasu sloviti članek pokojnega Eugena V. Debsa, "Moje skušnje v ječi". Zanimiv je tudi članek "Prvi maj med ameriškimi Slovenci". Na sodelovanje so bili povabljeni vsi naši redni so-trudniki, kot Louis Beniger, Anton Garden, Ivan Jontez, Joško Oven, Anton Slabe, Katka Zupančič, Janko Zega in več drugih. Iz starega kraja so obljubili spise Ivan Vuk, Angelo Cerkvenik in Mile Klopčič. Kakor lanski, tako bo imel tudi letošnji Majski Glas nekaj strani gradiva v an-gleščini. y M PROLETAREC LIST ZA INTCRKSB DELAVSKEGA LJUDSTVA. i.i-V.V IZHAJA VSAKO SREDO. ladftji Jugoslovanska Dtlafika Tiskovna Druiba, Chicaga. IU* GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NABOČNLNA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol let« $1.75; t« f *«trt leta $1.00. s Inozemstvo: za celo leto $4.50; sa pol lata $2.00.' Vsi rokopiai in oglasi morajo biti v natom uradu najpo popoldne za priobčite* v itfvilki tekočega PROLETAREC ajpolneja itga tWina 1,1 f do pondeljka Pttbllshed every Wednesday by the Yugos«av Workmen's Publishing Co., Inc. Estalblished 1006. SditOr • •••••••aeaeeaeaaeeeae Business Manager.......'..... Aaaiatant Business Manager.... ..........Frank Zaits. .....Charles Pogorelec. .........John Rak Jr. RAZBURKANA EVROPA SliB3CRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Ydar $3.50; Six Months $2,00. proletarec- 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL T.l.pko..t KOCKWELL »»«4. Prerekanja o teorijah ne nadomestijo praktičnega dela V predvojni dobi je bila socialistična mladinska liga (YPSL) v pomoč socialistični stranki pri njenem praktičnem agitacijskem delu. V povojni dobi, ali bolje, v sedanji krizi, ko je posebno med mladimi ljudmi (prevladala zahteva po bliž-nici iz sedanjih v boljše razmere, so se na piitsburški konvenciji omenjene lige delegati ukvarjali največ s političnimi in teoretičnimi vprašanji. 9prejeli so skoz in skoz ta-ko®vani militant-na program in stališče, ki >e*še bolj levičarsko kot pa je strankino v njeni načelni izjavi. Za pred»ednika lige je bil izvoljen Ernest Erber, pristaš militantne frakcije in velik nasprotnik newyorške "stare garde". Njegova izdajanja v enemu njegovih nedavnih člankov (Dougrh-Raiser, March 7, 1936) so baš radi teiga toliko bolj značilna. V njemu pravi, da od kar se je v soc. mladinski ligi pojavilo zanimanje za politična in teoretična vprašanja v tolikšni meri, je nastala med mnogimi v razumevanju organizatoričnih problemov čudna psihologija. Prevzela jih je neumna misel, da je razčiščevanje teoretičnih vprašafij nadomestilo za kakršno koli delo v pokret u in da jim vsled tega ni treba drugega "kakor debatirati, razpravljati in pisati članke". To je pametna ugotovitev in je pravilno, da je v YPSL prišla baš od njenega predsednika Enberta, kateri je znan radi-kalec. V istem članku nadaljuje: "Vsi ti namišljeni revolucionarci smatrajo, da ni treba drugega kakor delavce oborožiti t mogočno resolucijo, pa bo korakalo po poti zmage in do moči, ne da bi mu bilo treba takih drugih skrbi." To potrjuje naše staro stališče, da niso revolucionarci taki ljudje, ki le igovore in pišejo revolucionarno,' in še to samo med seboj, arrapak tisti, ki uče in delajo revolucionarno med onimi, katere je treba šele pridobiti v razredno zavedno delavsko gibanje. zahteve za "poostritev" postav proti tttjezemcem (Nadaljevanje s 1. strani.) jo otroke in domove. Deportiranje bi jim razbilo družine in povzročalo neipotrebno gorje in tragedije. Nasprotniki te predloge pravijo, da je njen pravi namen varovati "konau-ni?te" in druge tujerodne "kršilce zakonov"........ . Reakcionarni senator Rey-riold.s je v razpravi o preilogii vpil: % "Tajnica delavskega depart-menta meni, da bi deportiranje »akih ljudi npravilo njihove družine v neprilike. A kaj zato! Mar ni tudi Al Caponejeva familija prišla v enake neprijetnosti, ko so njega ipo^lali v ječo?" Siti bedak je hotel s to pri. mero napraviti vtis, da so v»i, ki so zaznamovani za deportiranje, zločinci kot Al Capone, n dalje, da je Capone tujec, četudi mu je znano, da je rojen A/meri kanec. Ker se kriza nadaljuje, se bo ostrila tudi propaganda »proti tujerodnemu prebivalstvu. V njegovo korist je, da se združi politično v socialistično usmerjenih organizacijah, kajti d* mokrat^ka in republikanska stranka sta poj kontrolo bogatašev in patriotiičnih fanatikov, kateri mislijo, da je že to zločin, če človek ni bil rojen v tej deželi. N* sliki u Uvi ja koafereačaa »oba, v kateri ja Anglija »butal« pridobiti da šal« lokarasbega pakta sa spora suai i Hitlerjem. Končno »o prevladala francoske »eae — to ja, da »a Hitlarju na »ma ponuditi niti enega prsta, ker čin ga sagrabi, bi sabtaval celo rok«. Vendar pa ja Angliji na konferenci v Londonu uspelo pripraviti Francijo ia Belgijo* dve najbolj zainteresirani dešeli, v voljo sa »poraslim. Slik« v kotu n« desni je St. Jame« palača v Londona, kjer so »e vršila glavna posvetovanja med deželami lokarnskega pakta. Na vrhu slike so aomike, ia spodaj francoske čete. Na obeh frontah pripravljajo "ojačanja"« J* Slabe skušnje z "enotno fronto" Clarence Senior, tajnik socialistične stranke, je nedavno razposlal socialističnim in drugim delavskm časopsom daljše kritično poročilo o novih komunističnih manevrih z enotno fronto."Daily Worker" in drugi komunistični listi, ki so v notranjem sporu v soc. stranki podpirali militantno frakcijo, so po reorganizaciji v New Yorku, kakor jo je določila večina eksekutive soc. atranke, zahtevali od militantov, da vstopijo v enotno fronto — češ, dokler niate imeli moči, ste bili zanjo in Norman Thomas je v strankinem odboru v boju s Hillquitovo strujo več let propagiral sporazum s komunisti. Zdaj pa ste na to pozabili in vaše članstvo ima priliko uvideti, da tudi vi niste iskreni! član-ike v tem smislu so priobčevali po navodilih tudi neang^leški komunistični listi, med njimi njihovo hrvatsko glasilo. Iz Seniorjevih izivajanj, iz nesporazumov, k so nastali v združevalni akciji organizacij brezipoeelnih, v komunističnem indorsiranju socialističnih kandidatov v Milwaukeeju in iz raznih dru • _ - \ v IKonecJ 600 ton premoga Bogati "patrioti" beže na varno "* t \ Francoski bogataši so patriotičm ljudje. Zelo pa se boje za svoj denar in za svojo kožo. Ko se je v sredi marca spor med Hitlerjem in francosko vlado ostril, in ho nastale govorice, da nemška letala navale s svojimi bombami in plinom vsak čas nad Pariz, so se bogataši požurili, dvignili iz bank svoj denar v zlatu in odbrzeli v svoje vile na deželi, kjer »o varni pred napadi iz zraka in tudi njihovo zlato je na varnem. Proletariat, kateremu bogataši očitajo, da ni "patriotičen", pa je ostal v glavnem mestu. V slučaju nove vojne bo trpel bas ta — bodisi v pritrgavanju, pri napornih delih in na fronti, kakor je trpel v zadnjem klanju, bogati patrioti pa bodo delavce in farmarje navduševali za domovino fn obenem pazili na svoje zlato in nase. Tak je patriotizem bogatašev v Franciji in prav tak tudi v drugih deželah. (Nadaljevanje.) Od Tsanskega jezera so odvisne egiptske in sudanske bombažne žetve. Tsansko jezero odloča o lakoti in bogastvi nilske doline. In s tem jezerom je Abesinija dobila, ko je Evropa za to uznala, mahoma svetoven pomen in prastaro a-friško cesarstvo dežela kraljice od Sabe, Salomonove ljubice, prva krščanska država črne celine, je postala znamenito. Kajti kdor vlada nad jezerom Tsana, vlada nad Afriko. Etiopija je drugače popolnoma agrarna dežela. Največ izvaža kave, usnja, voska, medu in bombaža. Premore okrog 11 milijonov glav govedi, ovac In koz. Sodijo, da je tu tudi tista slavna dežela Ofir, o kateri govore staroslavne zgodbe in kamor je tudi Salomon hodil po zlato. Addis Abeba je stara šele 46 let in šteje 130 tisoč prebivalcev. Večji mesti sta še Harrar s 50,000 prebivalci in Diredaua s 30,000 prebivalci. Edina železnica drži iz Addis Abebe v francosko pristanišče Džibuti, ki je dolga 790 km. Takšnih cest, kakor smo jih vajeni v Evropi, jih v Abesiniji ni. Tudi mesta ne zaslužijo evropskega pojma mesto. To so nekake dolgočasne, ogromne vasi z bajtami iz bičja in blata. In zakaj? čim neukejši je človek, tem manj mu imponira "civilizacija". Abesinci je prav nič ne spoštujejo. Ko sta kralju Meneliku dva inženirja instalirala telefon in je cesar prvič v življenju telefoniral, ni pokazal nič začudenja. Videč, da se inženerja sama sebi zdita silno važna, je rekel: "Res, spretna sta. Iz te škat-Ije znata narediti celo človeške glasove. Gotovo znata tudi napraviti lepe čevlje, takšne kakor jih nosita sama. čevlji so pač zelo važna reč, še bolj kakor škatlja s človeškimi glasovi. Poslal vama bom usnja- Jutri grem v cerkev. Rad bi nosil takšne čevlje, zato mi jih naredita ..." Inženirja sta delala vso noč. Bilo j»» kakor v tistih pravljicah, kjer je kralj snubaču, ki ček ali škrat, da bi jima pomagal, temveč sta morala sama. Razdrla sta svoje čevlje in po njih kroju sta študirala in delal kot norca. In naredila sta čevlje. Okorne/ nekakšno skrpucalo, ki še imena čevelj ni bilo vredno. Menelik se je nasmehnil, vzel čevlje in. jih spra>-vil v spomin . .. Leta 1855 je zavladal cesar Teodor II. Etiopija je že začela postajati nekakšna obljubljena dežela. Evropski sj-ečoiskatelji so jo obiskovali. Spomnili so se, da jc že nekoč sam Salomon šel-t ja po zlato v deželo Ofir in po slonovino za svoj tempelj. Prihajali so trgovci, poslaniki in ker niso našli zakladov zlata, so ponujali Etiopiji svojo "civilizacijo". Nekoč je neki angleški diplomat očital Teodoru, da je malomaren in ničesar ne stori, da bi očistil ceste od gobavcev, ki so beračili po njih. Teodor ga je pogledal in rekel: Te je strah teh bolnikov? Bolnišnic nimamo. No, nekaj bom že storil, da te ne bo strah." Ukazal je poloviti gobavce kakor pse in jih spraviti v slamnato hišo, nekdaj namenjeno banketom in pojedinam. Ne-gušev komornik. Azadj, je dobro poznal svojega gospodarja. Vedel je takoj, kaj namera-, va in je hitro izpolnil ukaz. In ne da bi čakal povelja, je kar sam hišo pomazal z medom in oljem. To. sevo. pa ni bilo po ! volji kralju kraljev, Teodoru. Zvestega služabnika je dal kar kratkomalo zapreti med druge bolnike in gobavec, ter hišo zažgati. Poslanik je poslal lepo pismo v London in se zelo pohvalno izrazil o kraljevi ustre-žljivosti. Kaj je bilo njemu mar, kaj se je bilo zgodilo z bolniki. Samo da ga ti na cesti niso več prosili vbogajme in se mu niso režali z gnijočimi čeljustmi. e * Angleži so prvi spoznali, kako važno je Tsansko jezero z izvirom Modrega Nila. Posebno kar se tiče njihovih bom-I baževih nasadov v Sudanu in Egiptu. Vedeli so pa tudi, da bi bila Abesinija trd oreh. Ali ta trd oreh treba zdrobiti. Kdo ga bo zdrobil? Kdo bo šel za Angleže po žerjavico? Francija je bila v Afriki že preveč močna, ob Sudanu, v Severni i Afriki in ob Kongu. Nfcmčija? Tudi ne. Preveč se je razvila njena industtliiiJji_iiJ)o treba Konec J "Bilo jc obljubljeno, da bo državnih naročil za 800 ton mesečno premoga?" sem reke L "Bilo-je obljubljeno", je rekel Peter-Skala. "Izpolnjena obljuba pa je bila v decembru 11)35 samo za 200 ton. In dalo je to dela 1 dan v tednu. Tako, da zaslužek ni dosegel niti za kritje rudarskega socialnega zavarovanja. V petek, dne 16. januarja t. 1. je bilo vse, kar nas je rudarjev, pripravljeno, da gremo v jame." "Delat", sem vprašal in nekako lažje mi je bilo v srcu. Nasmehnil se je z nasmehom obupa: "Umirat." _ "Umirat?" 'Da. — Dela ni bilo. Naročili so za januar samo 230 ton premoga — no, kaj naj naredimo? Umremo na cesti? Ne. — če že umirat, potem v rovih, kjer smo delali nad 15 let." "In ~kaj se je zgodilo?" "V7-?adnjem trenutku je prispelo telefonsko naročilo še za zapreti dohod do novih sirovin. Portugalska? Da bi ta država osvojila državo, ki je že tisočletja klubovala sovražnikom? Ne. Istotako ne Španija. Kdo potem? . . . Edino je tu še Italija. In to tembol j, ker s svojimi kolonijami Eritrejo in Somalijo meji na Abesinijo. In tako je London sklenil, naj Pokojnine, majhne kot so, olajšujejo bedo pr V vsaki driavi nastane naval na pokojninske arade čim pride sakon sa je snubil njegovo hčer. dal na- * veljavo. V lllinoisu je vložilo aplikacijo sa starostno podporo ie loge, da lih reši. I* da se inže- ""l 'l! lltoi ,ju
  • h let, na desni te »like, je eden ismed niriema ni orika/al noben'»nI * . .j* bil Ho,at lr«OT#€ p«•»"> * negotovosti in bre. nirjenia ni priKazai nooen pal-| .redstev, kakor proletarci, ki live it dneva v dan. . I r * • gre Italija v vojno za Tsansko jezero. Z italijansko krvjo je sklenil angleški imperializem pognojiti svoje bombažne plantaže, ker je angleške za take reči pač škoda. Tako piše Zlsciika v svoji knjigi. Takrat se je pisalo leto 1896. V Italiji je bil ministrski predsednik Crispi. Verjel je Angležem in mikalo ga je, da ustanovi v Afriki veliki rimski imperij. Bil je naiven, ni vedel, da je ta kostanj preveč globoko v žerjavici. 1. marca 1896 se je zgodilo. Pri Adui jc bilo. Abesinci so popolnoma uničili italijansko vojsko. Angleži pa so vzeli plačo. _____ Vladajoči abesinski sloji so degenerirani in že stoletja pokvarjeni. Slabo gospodarstvo in pod k uik) vanje sta v Abesiniji tradicija. Krivičnost justi-ce pa okušajo samo mali zločinci. Preden se dobro zavedo, že vrse na črni sikomori na trgu Sv. Jurija. Siromaka, ki je ukral kos kruha, hitro zgrabijo policisti in med tem, ko se okoli njega zbirajo ljudje, stopi kdo po najbližjega mesarja, da mu kar na cesti, na grozno počasen način odseka desnico. ^ Bodisi črni sužnji, bodisi gospoda, vsi gledajo z očmi, iskrenimi se od krvoločnosti, kako zarine mesar nabrušeni nož tatu v zapestje in mu počasi prereže mišico za mišico, do* kler mu s poslednjim zamahom med divjim rjovenjem nesrečne žrtve ne preseka kosti. Ni zmerom pri roki ženska z loncem raztopljenega masla, ki potisne pohabljenčevo iznakaženo roko v kipečo mast, da mu do neznosnosti stopnjujejo bolečine, hkrati pa tudi reši življenje. Zakaj vrelo maslo pri priči ustavi kri. Samo mali hudodeki vzdihujejo v ječah. Veliki, so gospodje, kakor v vseh "civiliziranih" državah. (Dalje prihodnjič.) to ču- c • 600 ton premoga. In odložili smo pohod v umiranje v jamah." ~ - "Torej je . nekako obljuba 800 ton izpolnjena." "Za mesec januar da. Ali to da samo 8 do 9 delovnih dni v mesecu, če bo pri tem sploh o»talo, bo reduciranih še okrog 30 rudarjev. Samih družinskih očetov s številnimi otroci, ki so delali že nad 15 let v rudniku." "Koliko ton bi pa moralo biti, da bi bila rešitev?" "Da bi bilo vsaj za životare-nje tako za silo, bi moralo biti mesečno vsaj 1200 ton naročil, državnih naročil. To bi bilo 12 do 14 delovnih dni za vse, kar nas je še." "In koliko vas je še?" "87 rudarjev nas je še. če pa ostane, kakor sem rekel, naročil pri 800 tonah, bo še nekako 30 reduciranih in jih ba še ostalo okrog 50 do 57 rudarjev. "Saj mora tudi Kočevje, mesto in okolica propasti. Kmet nima komu kaj prodati, ne o-brtnik, ne trgovec . .. Tudi ti morajo iti v konkurz . .. Narodno gospodarstvo bo tilo." Zamahnil je z roko Peter-Skala: "Narodno gospodarstvo? ... M hm . .. Komu pa je to gospodarstvo od gospode mar? Govorijo o njem, kajpada. Ali delajo za njegovo ukrepitev! Vsak pozna le svoj lastni žep." "Zdaj stavijo tu tekstilno tovarno. Mesto prej pogorele." "Da. Nekoliko hočejo pari-rati katastrofo opustošenja, ki ga povzroča ustavitev rudnika. Pa kaj bo to. Plačevali bodo mizerno, kakor so vedno, tistega pa, ki bi dal ukaz, takšna mora biti najmanjša mezda in ki bi zadostovala za življenski minimum, pa ni." "Res je, ni tistega", sem rekel. "Ali če bo delavstvo resno in zavedno, pa bo samo prisililo delodajalca, da bo delce i i dobička, ki ga mu bodo delavci pridelali, dal tudi delavcem." Nasmehnil se jc Peter-Skala: "če bodo zavedni", je ponovil. "Skrbeli bomo, da bodo zavedni", je c|odal. "Na syoji koži so že itak poskusili in poskušajo nezavednost svojega jaza in videli so že moč skupnega ML" • . Odhajal sem. Vlak je že iz širokega, starega dimnika kadil, kakor star očanec za pečjo, zato sem moral pospešiti. , Ozrl sem se iz okna vagona po herbersteinskem. kočevskem gorovju. Po strehah i" stolpu cerkve kočevske. P° rudniški koloniji. In bilo mi da sem glasno izrekel, ko se F zganil vlak, velike besede: "Ecce homo!«-—Glej, človek — Na Kal vari jo te ženejo. človek-rudar, na nji si že, pr* bičan in trnjevo kronan. Samo ne vem, če ne bo itrjJ šen glas za tvoje rablje, ko NJ kriknil s križa: urbi et orl> (mestu in svetu) "Dopolnjeno je t _ con* matu m es f ?•• * ANDREAS LATZKO: SEDEM DNI * ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. "STRAŽA OB RENI" r -s (Nadaljevanje.) "Zakaj ga nisi spremil na postajo?" je vnraiala Sonja prav za prav le zato, da bi se, otresla davečega bremena molčanja. Dame ?! Friedl kajpada spremljal, pa naj bi odha-iil ylak 0b katerikoli uri. Doktor pa ni bil ne dovolj star ne betežen, niti oseba, ki bi ji bilo Lba izkazovati posebno spoštovanje — bila Hjse čudila, če bi se bil poslavljal od njega svečano. Osuplo se je ozrla kvišku, ko se je njen mož resno opravičeval. . t ♦4Ni maral za nobeno ceno. — Nenavaden svetnik! Moral si je izposoditi pri meni za napitnine, tako korenito se je dal osušiti za bo-iit. Pa še pravijo, da ne pade jabolko daleč od drevesa!" ' • Ganjen od žalostnega, materinsko zaskrbljenega izraza na obrazu svoje žene, je stopil bliže k nji. In dvignil jo je na svoje roke ter jo vso iznenadeno odnesel pazljivo po stopnicah. Nad blazinami avtomobila je ležal baroničin lahni vonj. Doktor je stisnil glavo v kot in mislil na obe vožnji poleg nenavadne ženske, ki ga je sprejela sprva neprijazno, skoraj sovražno, a se je zdaj poslovila od njega s tako odkritosrčno, dobrodejno prijaznostjo. Ta ne nosi srca na jeziku — a lahko se zanese* nanjo. Čeprav sta morda kljubovalnost in užaljena ničemurnošt pomagali izpreobrniti barona— če ga vodi njegova žena, pomeni že njegova dobra volja uspeh, ki ga ne kaže podcenjevati. — • • Bilo je lepo, da je smrt ubogega Abta dobila na ta način naknadno svoj smisel. Doktor je napenjal vso svojo voljo, da se ne bi znova spet pojavila v njem sramotna, klavrna strahopetnost. — Komur življenje drugega ni previsoka cena, bi se pregrešil nad rajnkim, če — Široke ceste gosposke četrti samih vil so izumrle, redka megla se je pretakala nad vlažnim asfaltom, hiše so bile nevidne za vrtovi, le železne palice v ograjah so se svetlikale v luči zibajočih se obločnic pošastno, kakor da reprezentirajo nevidni vojaki svoje sulice. V avtu je gorela na stropu luč. Doktor se je zasačil, da je njegova roka podzavestno segla proti stikalu. Tega ni maral in je roko na-siloma priiel k telesu. V sumljivih postavah, * ki so se daleč vstran opotekale v megli, je hotel videti le nedolžne pasante. In vendar! Ko strela naglo je privabil avto čudno raztreseno skupino k sebi. Doktorju je uspelo še, da je za hip dva verjel, češ, nočna norčija pijancev — potem pa je že videl, kako so z obeh strani planili možje na stopnico avtomobila in kako so nataknili šoferju vrečo čez flavo. Landauovo telo je lepelo s silno težo na sedežu. Kakor bi bil gledal skozi časovno lečo, tako mučno počasi in ostro se je zavrtala sleherna najmanjša podrobnost v možgane — dokler ni surovi ukaz: "Ven!" viil ponosa in moči v ohromele ude. "Pustite me! le grem." Toda na prostem, ko so ga bili zavlekli na sredo z meglo zastrte ceste, je vendarle planila v kolena želja, da bi se pognal v beg. Strah pred smrtjo ga je spre letel do drobovja, ustavil utripanje srca in stisnil grlo, tako da sta še v neranjenem telesu obstala dih in kri. — Oči so se lakomno oklepale slehernega predmeta, koles, čevljev, obločnic, kakor da hočejo naglo še vpiti svet, predei} jih vrže smrt na smetišče. Nazadnje se je odprla zemlja, ognjeni Stebri so bušili Iz čela in oči — že zleknjen na Polzkem asfaltu je napol nezavestni dvignil zamegleni pogled in se zadet zgrudil vznak temno blazino, ki mu jo je bila njegova lastna kri potisnila pod glavo. V. Se »o se zrcalile hamburške cestne svetilke v mlaki krvi, ki se je ipolagoma trdila, ko je novica o sinovi "tragični smrti" dosegla očeta vGrunewaldu. ' ^ila je bila skrita 2a divje razraslim vejevjem borovcev/ ki ga ni smel vrtnar nikoli °^ekati. širo«k pas pravočasno nak-upljenih Javbišč je bil zagozden med vilo in kolonijo. Tako je črna kocka vile molela v noč tako samotno, kakor je bil pač tudi njen lastnik ves °^liuden, sam v izumrli hiši, ki je bila s svo-J'mi temnimi vrstami oken podobna bolj mavzoleju kakor domovanju bogatina. Ko se je njegov delovni dan v banki kon-rvi hotel iimeti tajni komercijalni svetnik landau, predsednik Nemške zemljiške ban-*e, ki se ga je vse balo, nobenega opravka več ne s svetom ne z ljudmi. Kaj naj mu je ^di pomenil svet, odkar se je bila hči omo-fcna in odkar je edini s>in očeta zavrgel? Za-vrWl, da, to je prava beseda! — "Razdedi-' bi bilo mogoče bolje. Kdor je skrbel zA srečo vsega človeštva, se pač ni smel brigati ?a očeta, zaničeval je njegov denar, ker lepi na njem znoj siromakov, ki so bili sinu bolj pn srcu. Osamel, star in bolan je skoraj sedemde-•j^etni Marec delal daVje kar tako, kakor leti amen, ki ga vržeš, dalje čez zgrešeni cilj in ne »me poprej na zemijo, dokler ae moč, ki mu je bila dana, ne izčrpa do konca. Tajni »vetrnk Landau je služil svojemu denarju, ker ne more imeti človek ničesar, kar ne bi imelo tudi njega, in se odpočije le, če mora umreti — ali mora umreti, če se hoče odpočili. Kaj naj bi neki počel stari mož s samim seboj, če ne bi imel visokega mesta, ki ga je sililo, da vzdrži za posvetovalno mizo in na predsedniškem stolu? Ce je potem zvečer sedel v praznem doJnu, s celo Vrsto praznih sob kot obrambni okop okrog sebe, zagrajen tudi še »pod svojo ktre-ho, potem šele je odložil krinko, prisluškoval bolestno svojim spominom, ki so strašili po vseh kotih v hiši — trpel ni nikogar v bližinip le nerad in hčeri na ljubo je dovolil napeljati zvonec v strežajevo sobo, ponosen na pra-1 vico, oddaljevati se vsemu. štirinajst let je preteklo, kar se je ločil od sina, štirinajst let je neprepričljivi zanesenjak pital "človeštvo" s svojim mesom in krvjo, ga branil proti krivici in izkoriščanju, zdaj pa leži ubit v cestni nesnagi, gosposko nagrajen za svoje zasluge po prastari, neiz-premenljivi tarifi, ki pozna za osrečevalce in poboljševalce sveta le eno plačilo: zgodnjo smrt. ' . l Zgruden v velikem naslanjaču v dve gube, z brado na prsih, z desnico zmerom še na telefonskem aparatu, ki mu je bil izstrelil strašne besede — v možgane kakor svinčenke — * tako je ždel starec nepremična, s suhimi očmi in praznim pogledom. Prizanesljivo, po majhnih kapljicah »o na-kapljali očetu novico -v uho, z zagotavljanjem na jiskrenejšega sočutja, seveda. In nazadnje zares, nazadnje so se čutili celo primorane, da poprosijo za "ukrepe", za "ukrepe glede trupla!" Kako prijaziu* da sme o truplu "ukrepati" spet oče, ker ni "človeštvu" razbita igrača za nobeno rabo več. Skeleča bridkost je zadrgnila Marcu grlo. da f% je zvijal v naslanjaču 111 z belimi ustni hlastal po zraku. Ne! še malo ni pomislil, da bi igral žalujočega, ko je preteklo že petnajst let, kar je bil sin ločil svoje Življenje od očetovega. V krvi. ki zdaj usiha na hamburški cesti, ni nikdar spretgovoril "glas krvi". — Premehkega srca, da bi bil živel mimo tuje bede, s prekipevajočim sočutjem in odprto roko za slehernega-neznanca, neizprosen le nasproti rodnemu očetu, gluh ravno le za očetovo bolečino — naj ibo zdaj pokopan, kakor je živeh Togo vzravnan v stolu, s krinko bančnega « predsednika pred razoranim obrazom, japri-tisnil usahli starček s trdo roko na gumb zvonca in položil pisemsko polo predse. Hotel je hčeri prizanesti: če jo pokliče ponoči telefonično, bi se prestrašila, če odnese sluga pismo tja, utegnejo prebuditi zeta: njegova žena izve novico še zmerom prezgodaj. "Gospod tajni svetnik so zvonili?" Trikrat je ponovil komorni sluga vprašanje, ne da bi se bil starec sploh ozrl kvišku. .V ozkem svetlobnem krogu namizne svetilke je lebdel rumeno-izsušeni, razbrazdani obraz ko okamenel, niti utrip ivnetih vek ni izdal, da nosi živo telo ta obraz* ki moli iz teme. če bi brl ta vzhodnopruski kmečki hlapec — ki je bil v vojski oficirski sluga ter se tako prebil do tega gosposkega poklica — slišal kedaj o Rembrandtu, bi bil lahko imel ta nepremični prizor za tipično glavo kakšnega starega amsterdamskega Žida, ki jo je bil vrgel mojster i. debeHirn, bleščečimi se farnimi žmitki na katranasto črnino ozadja. Toda nesmiselni trditvi, da razstavljajo slike starih Židov v zlatih okvirjih v muzejih, bi se ibil kot slabemu dovtipu rogal ta kmet z vzhodne državne meje, kjer so otroci metali kamenje za »vsakim umazanim kaftanom. Sorodnikom in prijateljem v domači vasi ni smelo priti na uho, da teče visoka plača iz žepa starega bančnega Žida — rodovnik komornih slug bi bil omadeževan za zmerom, nastavitev pri kakšnem iposestniku doma nikoli več dosegljiva. Sliuga, ki je stal v temi in se je zaveroval s spoštljivo držo, je na tihem klel in psoval ošabnost svojega gospodarja, tako da ni opazil s»vetlega, ozkegia razporka pod nabreklimi veki. Kakor skozi steklo je prodiral pogled izkušenega, bistrog^ledega starca v trdo •kmečko butico, razbral sleherno misel pod plavimi ščetinami, sledil obrisu orjaške postave prav do težkih, bunkastih medvedjih šap, ki jih le pohlep po denarju prižema na močna stegna. • _ «* Kako bi tudi te roke navdušeno mlatile v temi hamburške ceste po žwlu, ki se ne more braniti! Senca teh rok, kr jo je luč metala na steno, je nabreknila, kakor da tiče pesti v boksarskih rokavicah. Kakšen neki bi moral biti ozki. bledi obraz, ki so ga razbile takele pesti--- ''Počakajte zunaj, dokler vas ne pokličem!" Besede niso zvenele kakor po navadi kratko in oblastno: hrapavi togotni krik, ki je bruhnil iz grla, zadrgnjenega od srda, je bil bolj grožfija kakor ukaz, in pognal je slugo ko prepih iz sobe. Prisflonjen na vrata je sluga nezaupno prisluškoval, prestrašen od neobičajnega ipogleda namrščenega obraza, ki ga je bila spačila togota. (Dalje prihodnjič.) Priprave za koncert soc. pevskega zbora "Zarja" Cleveland, O. — Soc. povvki zbor "Zarja" se živahno pripravlja na svoj "pomladanski koncert v nedeljo 5. aprila. Poleg pevskih točk bo predvajana spevoigra "čevljar baron", ki je polna lepih domačih popevk in zdravega humorja. V I vlogi čevljarskega mojistra, ki ne štedi z zaušnicami, nastopi A. Eppfch. J. Trebeč pa vam predstavi, česa je zmožen kot I čevljarski »vajenec. Poleg teh je več drugih igralcev in igralk Iv prav tako važnih vlotgtah. ^Soc. pevski zbor "Zarja" praznuje letos 20-letnico. V Strankini spori Pittaburgh, Pa. — Dne 14. in 15, marca se je vršila v Pittaburgh u posvetovalna konferenca zastopnikov« pennsylvanske soc. stranke, katere se je udeležilo tudi nekaj članov iz Ohia in West Virginije. Razpravljalo se je o sedanjih notranjih sporih, o načelni deklaraciji in drugih problemih socialističnega gibanja. Udeleženci so soglasno »prejeli resolucijo, s katero zahtevajo, da se naj new-yorški socialistični stranki vrne čarter. strankino eksekuti-vo pa urgirajo, da se naj v reševanju spora drži demokratičnih metod, namesto odvzemanja čarterjev in razipušča- preteklih dveh desetletjih je n,a dobrih on^nizacij. storil na polju slovenske glasbe in kulturnega udejstvova-nja sploh res veliko dela — kajti to ni sam« pevski zbor, ampak zbor^ki ima v svojem programu boj proti mračnja- Sklicateljii konference so želeli, da bi bila na nji zastopana tudi eksekutiva soc. stranke. .V ta namen je bil povabljen Devere A Men, ki je odgovoril, da ne more priti. Tako je Pesmi "Straža ob Reni" in "Nemčija nad »ie" sta v tretjem rajhu dobile enako vrednost v navduievanju ljudstva, kakor sta jo imeli v kajzer-jevi dobi. Na sliki je ena itmed čet Hitlerjeve armade, ki je bila nedavno poslana za stražo "ob 'Reni". = glasovi iz našega gibanja Zbral JOHN RAK šk»u in negovanje delavske kul- bila frakcija militantov brez ture. S ponosom zre na svoje zastopstva. Konferenci je pred-dosedanje delo in si daje -vz- hedoval dr. Van Essen. Med podbudo, da bo v bodočnosti udeleženci iz drugih držav je deloval še odločnejše. Ibil tudi mestni klerk iz Bridge- ~ Pridite v nedeljo 5. aprila na porta, Conn., član socialistične koncert tega zbora v Slov. na- uprava omenjenega mesta. Vsi rodni dom od blizu in daleč, so se izražali proti raz-kolu v Ob enem se vam že zdaj pri- stranki, niso pa za taktiko od-poročamo, da si rezervirate le-1 vzemanja čarterjev in ne za tošnji Zahvalni dan za poset načelno deklaracijo v sedanji jubilejnega slavja naše "Zar- j obliki. Poročevalec je dobil Spomladanski koncert Save North Chicago, 111.— Fran-| Strabane, Pa. — .John Ter-ces Zakovšek piše med dru- čelj je nedavno obiskal h. Louis gim: "Priloženo je 10 naroč- Britza na Lavvrencu. ki je naš nin in pa vsota za dva koledar- znan sodrug. Pred leti je več ja, katera mi pošljite." — 2en-i dopisoval, ker je bila naselbini odsek zadružne prodajalne na še živahna, zdaj pase njeni Chicago. — Zadnjič smo obje naročil iz Proletarčeve knji- prebivalci preživljajo največ z. ljubili, da borno prijatelje Sa-garne 18 izvodov brošure "Za- delom v okoliških krajih. Louis ve polagoma seznanili o pridružila prodajalna ali kon- Britz je ob tej priliki prispeval hodnjem koncertu na veliko-, Na dnevnem redu bodo ra- tona. , _ _ Greensboro, Pa.—-Mrs. Jen- Na vstopnicah, ki so v pred-nie Pečjak ie naročila Prole- prodaji in stanejo 40 centov, je tarča za svojega sina Johna rečeno, da bo v tem Ioka(lne zadeve, spored XI ml. Ob enem je poslala člana- kaj za poc t . Kolikor je piscu ^^ Zlbcra JSZ> Pr^etna matica, Majski Glas, agitacija Košlinka" velikim uspehom, rino drušna št. 101 SNPJ za (lostdaj znano. lx> res nekaj ta-Izposodili so si jo pri_Prosvetni Prosvetno matico. kega. Poc.l mogofe ne bo n.- matici, kateri so pisali po na daljne igre. Prosvetno matico. Kega. rocu moK vsakdo ^ q doaed >m delu itd> delal večer za večerom na taktike dela, namesto da se bi ukvarjali z dlakocepstvom in reševali vse druge probleme, razen svojih« njegovi soprog se zahvaljuje za gostoljubnost. Mihvaukeeja dobili le par dopiše, da so delavske razmere pisov, večinoma nanašajoče se ^ jako slabe. i na aldermankan.didate v 5. ^ n^eljah ,pH ustavljanju te-1 Naša konferenca v Prestu bo Cleveland, O. — Anton Jan- wardl- Kandidat V rank Schnei- ^ fpr nnsv(>tnvill s uspešna, ako to hočemo tisti, ki , . i i . u,.;,. der. ki ga je "Obzor pnporo- kovič se je spet oglasil, tokrat z 19 naročninami. John Krebel zKolj zato ker Je Stovenec, je dobil 3 in poslal je $1 v ti- ->' nomunran. Istotako, „e skovni sklad, prispevek somi- \ eran.ch. - V nedeljo 20. marca bo v S. S. 1. Mali sljenikov. • \rl 4 ... .. «« To7 Chicago, III. - Agitacija za Party kluba at. 37 JS7 Proletarca je zdaj Pa* ~ Tu b«Ki> »i« i akord.no, kadar je prost, am- »l^tovn*: Katastrofa je pri- pak porablja čas tudi za agitacijo. Poslal je dve naročnini. W. Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant je šel oKrog, da dobi oglasov naši majski reviji. Poslal jih je enajst. Piše, da bosta on in sodrug Str u bel skrbela za razpečauanje Majskeiga Glasa v njunem kraju. Nadejata se poslati veliko naročilo. Girard, O. — Naši sodrugi so se zavzeli obiskati naročnike. zadejala več ali manj škode tudi našim rojakom. Vzelo bo precej časa, predno postanejo razmere spet normalne. Majski Gla«. — Delo za to publikacijo našega gibanja je v polnem teku, bodisi v naselbinah pri nabiranju oglasov in naročnin, kakor v upravništvu in v uredništvu. S pomočjo tega vsesplošnega sodelovanja se Ako bi med delavci ne bilo hlapcev in skebov, ne bi bila nikdar nobena stavka izgubljena. ga prizora ter se posvetoval s uspešna, ako to hočemo tisti, ki soprogo Mary, ki mu pridno *e je udeležimo. — L. K. po m ai sna. Rezultat bo več ko j — "semenj". Videli« bomo različne karakterje -r— še celo pro-* dajalca česna in čebule in ne samo punčk, srčkov in druge robe, ki -ugaja než.nemu spolu in tudi fantom. Seveda bo vse skupaj prepleteno s petjem in zbijanjem šal. V prizoru bo približno petnajst ipesmic. Tudi ženili se bomo, da se bo vse kadilo! Prvi del bodo tvorile bolj klasične pesmi, med katerimi bo za Savo nekaj novih. Tudi ta del bo mikaven i.n privlačen. Torej se vsi pripravite, da pridete na ta Savin koncert v nedeljo popoldne, dne 12. aprila. Savin reporter. dr. f. paulich ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. -r ........ ....... anl« tudi letos kljub vsem katerim je naročnina potekla. . " V v<>ukeira us- * * m t • i i n .. oviram in krizam veiuux» U!S John Tancek je poslal 0 naroč- n>l'«l,u nin in 50c v tiskovni fond Pro- Prha- FENCI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. T«l. Cr«wford 138W Pristna In okaina domači jedil« C«n« imtrn«. Poilniba to£aa. $ 16 Union Made .00 OBLEKE IN SPOMLADANSKI POVRŠNIKI IZ CISTE VOLNE Obleke po meri $22.50 in hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. Milvvaukee Leader Največji ameriAki aocialintični dnevnik. — Naročnina: $«.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece. ulovi 540 W. Juneaa At«. MILWAUKEE, WIS. let are a, kijih je prispeval Matt M a de. Roundup, Mont. — Max Pol-šak si je vzel za nalogo agiti- Proračuni mest Lani je mestna občina New < > rati za razširjenje Proletarca v Y«rk potrošila za občinsko u-svojem kraju, belimo mu mno- pravo $36.617,956, čiKasKa go uspeha in upamo, da se bo $14.867.192, Philadelphia $9,- večkrat glasil in poroč-al o re- 383,424, I/>s Angeles $6.6n,-zultatu % in Detroit pa $5,926,160. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA IISKAH\A 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo * lUvtRiktm. hrvaikem. aloTaikem, čeikem. poljskem, kakor ladi v angleakem ia nemikem jeiiku. NA§A POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCU Povodnji povzročile veliko škode in povečale bedo revežev Velike povodnji, ki so prošli teden priaadcla obrežne in niiincke kraje P*i*bso v dišavah Prnn»y Ivani«, W. Virginia, Okio, Marjrlaad, Virginia, New Jersejr in New York, »o napravile milijone dolarjev ikode In viel« tudi precej življenj. Točno itrvilo r »mK priaadetih krajih do datuma tega poročila ie ni znano. V Ohiu in v Penn»ylvaniji so e na •elbinah povodnjega pasa utrpeli »c liko škodo tudi mnogi nafti rojaki —-▼ Ohiu e teku dveh let že drugič in nekateri celo tretjič. Voda je odnašala mostove, hiše, ljudi in živino. Jeklarska industrija je v teli krajih morala vsled poplave ustaviti obrat in nad 30,000 delavce* je dobilo "počitnice**. Na sliki je maček, ki se je otel povodnji z utabo-ritvijo na sodu. Jugoslovansko stavbinsko tri posojilno društvo je zaključilo, da mora navzlic oviram naprej — ker je to v korist vsem, ki imajo v njemu bodisi posojila in vloge, ali pa edinole le vloge. Zato je pričeta kampanja, da vrzeli nadomestimo z novimi vlogami, ki bodo obrestovane boljša kakor v bankah n zaeno bodo zavarovane to-iko, da bo iz glavnice dobil >sak vlagatelj dolar za dolar, poleg obresti, jseveda/ V ta namen pa je treba, da ,si člani delujejo za pridotitev novih vlagateljev. Kajti da je Jenarna ustanova aktivna, mora ne samo izplačevati, ampak .udi sprejemati. Drugače zapa-le likvidaciji — v slednjem lučaju pa se le redkokdaj primeri, da dobe vlagatelji vse, kar sd'vplačali. Direktorij J. S. P. I). hoče, da ne bo nihče iz-ned vlagateljev na izgubi. Za-o se trudi, da ostane to društvo olventno. S pomočjo članov, ki so že delničarji, bo JSPD ipet eden najaktivnejših in lajvarnejsih denarnih zavodov e vrste, kar jih poznamo med lami. Delničar. POGLED NA MESTO JOHNSTOVVN, PA. GIBANJE BREZPOSELNIH Iz milijonov brezposelnih je nastalo posebno gibanje — organizacije, ki se pečajo izključno s problemi ljudi, ki so bili vrženi na cesto. Najvažnejša organizacija nezaposlenih delavcev danes je VVorkers' Al-liance of America. Postojanke 'ma v 31) državah. Njeno vod-inaj VVestmore-tand in VVashington. če šo v njima naši sodrugi nominirali tudi člane JSZ za kandidate na elevelandsko konvencijo, bo nas veselilo, če to sporoče v Proletarcu. * Pensylvania je upravičena do 36 delegatov. Za te mandate je hud boj med militanti in staro gardo. Oficielno je penn-svlvanska soc. stranka naklonjena stari gardi in deluje na I vso moč, da se militante uniči. Posebno Thomasa imajo na piki. Kakšno je v tem sporu mnenje članstva, ni znano. Naš klub je bil,doslej nevtralen — to je — zaslombe ni dal ne eni ne drugi frakciji. Klub je sklenil prirediti svo-I je prvomajsko slavje in ob e-i nem domačo zabavo. Podrob-j nosti o tem prihodnjič. Po prečitanju pisma sodružice Jugg iz Chicaga je bilo sklenjeno, da se članicam priporoča dopisovanje v Proletarca, v katerem naj izrazijo svo- da. če bi občina po v«em tem ,il(ke> tudi drugi |)aj doplKujejo. spet prišla v roke raketirskim politišnom, kakršni so jo opravljali prodno so si vodstvo v nji izvojevali socialisti. 2upan Baxter izgubil Zupan Marvin V. Baxter v VVest Allisu, član soc. stranke, ■ ' ir ni bil ponovno no mi rt i ran. Dobili pa so nominacijo socialistični kandidati za aldernianc in v druge urade. V Kenoshi je Farmer-Labor Progressive Federation, v kateri delujejo poleg drugih struj tudi socialsti, dobila šest nominacij. V Sheboyganu so nOminirani za al d er mane štirje njeni kandidati. V Iiacinu sta iprodrla dva socialista, ki prideta 7. a-prila na končne volitve. • Priprave za končne volitve Upoštevajoč, da so se v kam- pravnika je prejel pri volitvah 17. marca največ glasov sedanji mestni pravnik socialist j Max Raskin. Dobil je nad 18,-000 več glasov kakor njegov najbližji tekmec. Izid v slovenski 5. w«rdi V peti vvardi, kjer je vodji slovenski tednik "•Obzor" agresivno kampanjo za Frank Schneiderja, zaradi tega ker je sin sflovenskih staršev, je dobil največ (glasov sedanji alder-man socialist T(\sch. Drugi za njim je bivši alderman Collins, svoječasno član soc. stranke, katera ga je izključila še ko je bil alderman, ker je po zatrdilu preiskovalne komisije iu>prav-Jjal svoj urad nevredno in proti načelom soc. stranke. Mož je drugače spreten irski politik in zna ugajati masi. Socialisti so uverjeni, da bo sodrug Tesch znova izvoljen. Frank Schnei-der je bil na četrtem mestu. Dobil je 637 glasov. Istotako je propadel Frank X. Veranič, kandidat za supervisorja v 5. distriktu. Dobil je samo 441 glasov in je bil na 8. mestu. Največ glasov za ta urad je dobil socialist Tuckcr, namreč 2841. Zadovoljni z uspehom Socialisti in farmar^ka - delavska federacija so dobili nominacije za alflvrmanske kandidate v 20. vvardah. Vsi socialistični in federacijini kandi-datje v okrajni svet — 10 po številu — so bili nominirani. Vodstvo soc. stranike v Milvvaukeeju izjavlja, da je z rezultatom nominacijskih volitev povsem zadovoljno, ob enem j'-Ako hočete imeti na tvetov-pa ipoziva vse po*teno misleče no situacijo pravilen upogled, s 67,000 milvvauške volike v boj za so-lčitajte Proletarca. i Vsota. zato je članstvo na seji delegiralo za posebnega korespon-denta v Proletarcu. do prihodnje seje s. F. Jančarja. On je s*« mlad dečko. Pričakujemo, da bo dano mu nalogo dobro izvršil. Delavske razmere so sc v preteklih par mesecih precej izboljšale. V zimskih tednih so premogovniki obratovali s polno paro. Več tisoč delavcev je poslenib na VVPA projektih, k jer plačajo pri navadnih delih $5^.20 na mesec. Pravega re2p0. selnlh je sklicala svojo konvencijo, ki se bo vršila v VVashinjf-tonu, D. C., dne 7.-10 april*. Na to zborovanje je VVorker*' Alliance of America povalbil* tudi druge oty*ni/.i< i te da^ skupno, posvetujejo, kako iivr-šiti na kongres in zakonodaje posanieznih držav čimjačji pri. tiisk za sprejem socialnih zakonov. Program te zveze brez-poselnih določa tudi kampanjo za sprejem dodatka k ustavi kateri bo vizel vrhovnemu sodišču moč razveljavljati postave, katere se tičejo koristi delov^ netga ljudstva. Ena fjzmed zahtev American VVorkers' Alliance je 30 urni delavnik v tednu, s plačo, ki bo slična oni za 44 ur dela. Dalje z^ahteva starostne pokojnine tn zavarovalnino proti brezposelnosti. Prvo važno gibanje brezposelnih so v tej deželi ustanovili komunisti pod imenom Unein-ployed Councils. Razvili »o se v mogočno gibanje, ki pa je j>red par leti začelo izgubljati članstvo, Ae bolj pa vpliv, dočim je ugled omenjene alijance raste 1. Zdaj pa so komunisti uspeli s pred logom za zdrute^ nje obeh teh dveh organizacij. Alijanca je v predlog pristala brez posebne opozicije, danes pa je mnogim v nji žal, kajti komunisti manevrirajo, kot po navadi, za vodilno vlogo pri združevanju in za vodstvo v reorganizirani, združeni skupini. V pogojih, katere so prvotno v predlogu za združenje sprejeli, zdaj oklevajo in ob enem »e delajo, kakor da eo . vzrok tej spremembi njihovega stališča drugi, ne pa oni. V Alijanci je tudi par slovenskih klubov brezposelnih.. Glavna sta v Chicagu in v Clevelandu. Proletarec ima veliko zalogo slovenskih in angleških knjif. Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Trinerjevo grento ▼ino jemljem, kadarkoli trpim na ie-lodčnih ali prebavnih nerednostih ia lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrt. Susanna Pavlu*. Nikarte delati poizkusov • kakim drugim odvajalnim »redstvom. Jemljite Triner-jevo grenko vino, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, •litemu teku, glavobolu, nemirnfma spanju in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseoh Triner Company, Chicago Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURfc: At 3724 W. 26th Street 1:80—8:30; 6:30—8:80 Daily Tel. Crawford 221S At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dailj Tal. Canal 1100 W«dnesday and Sundaj by appointmcnts only Retidanca Tal.t Crawford »440 H mo in»wer — Call Aaatl«' 5700 panji proti Hoanu reakrionar-J Johnstovvnu povodenj, ki je bi- ni elementi zavzeli, da ga morajo na vsak način poraziti, so socialisti z rezultatom zadovoljni, ampak boj s tem ni končan, pač pa se je znova pričel. Vse kapitalistično časopisje je la večja kot pa ona 1. 1889. Le človeških žrtev je bilo v sedanji katastrofi veliko manj, kajti takrat jc v Johnstovvnu utonilo nad par tisoč ljudi. Dolina Conemaugh je bila vsa za- napadalo .Hoana. Vse družbe lita. V nekaterih ulicah v John-so prispevale v kampanjslke *townu je stala voda do 16 čev-fonde njegovih nasprotnikov. ljov visoko. Največ škode je Čikaška Tribnna je v svoji mil-vvauski izdaji storila ivpe v svoji moči, da se sociali4e vrže iz mestne hiše. Privatni interesi imajo dober vzrok, da se boje socialistov, in če ga delavci za-popadejo kakor potrebno, bodo dne 7. aprila glasovali z o-gromno večino za socialistične kandidate. povzročene trgovinam, kajti v pritiičjah hiš, katere jc zajela povodenj, so vse prodajalne u-ničene. Vodni pritisk je zdrobil šipe na izložbenih oknih in deroča voda pa je nanesla blata in druge nesnage na skladišča blaga ter živil. Ob enem je raznesla ter domalega uničila vso opremo. Cenijo, da znaša škoda od 30 tfo 50 milijonov dolarjev, kar je za malo mesto prebivalci ogromna ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CIUCAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. •MtMlMMIMIMIIIHMMtMMMIlMMMMMM^*"} I : PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. j : FRANK GRILL, predsednik • 1727-1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL \ PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nali vozniki pobirajo perilo po vnem mesta, Ciceru in J Berwynu in dovaiajo čilega dom J TOČNA POSTREŽBA DELO JAMČIŠ • • Tolofoait CANAL T17i-?173 • ••••l«|«||||||«M99MMllMM9999MHM'tl« • j ......."j USTVARITE DELOVNE BATALJONE Coughlinovo staro svetišče zgorelo Ljubljanski MDtlavac", gl»-^ strokovno organiziranega delavstva, ptfe: ••gruposflne mobilizirati in z aiiigi obilno Uvricvati vjK-niogo-ia "javna" deta. Plača postranska #tv»r, aapi« da je brezposelni »it Kaj tiati *ut individualne »v°bovie, iut fs*ti, da j« človek, n« delovna |ival — aanvo da je Dr. Josip Vorittč, advokat v Ljobljani, je v časopisu MNaša moč", ki izhaja kot list člane "Vzajemne zavarovalnice" v Ljubljani, je "dobrodušno" napisal članek, da naj gospodje odločujoči ustvarijo delav-«ke bataljone, čujte. kako pwe med drugim: j .. Ustvariti bi bilo delovne bataljone, da bi javna dela ■— vse je laž. Resnica je le: Delaj, manj vreden, da bom nosti človeka, naceki religije jaz. gospod, brez skrbi živel, to je poj m in smise) inteligence v dobi dvajsetega stoletja. Začnite z javnimi deli in plačajte delavce doatojno, pa bo vsak l veseljem delal. Delati javna dela *ato, da bi imeli lovne bataljone in izmozgavali delovnega človeka, liferanti bi se bogatili, dobičkarji po bankah, delniških družbah itd., itd., pa bodo svoje milijone brez vsake kontrole in primernega obdavčenja zapravljali po barih, tega delovno ljudstvo ne bo trpelo. Delovno ljudstvo, bodi po-j zorno in pazi! izvrševali. Vsak član tega bataljona bi moral delati. Zato prva prjreditev Članic pa hi prejemal zadoatno hrano, primerno obleko in prenočišče* povrh P« še malenkostni zaalu- s«k, h katerim bi lahko šele po preteku daljše dobe razpolagal." (Podčrtane besede je podčrtal advokat dr. Voršič v svojem članku sam. Op. ured.) Torej siti gospodje bi radi, da bi človek, ki ni advokat, podjetnik, delničar itd., itd., delal in to prisilno, da bi kula-čil za zadostno hrano. Ironija zoper dostojnost in čast človeka, ki se gnusi. Nadalje piše: .. Razume se, da bi morala biti stroga kontrola; brezposelni inteligenti bi imeli zadostno zaposlitev.*' (Najbrže skrbi že gospod advokat za se, ko bo kot inteli- kluba št. 1 bo prihodnjo soboto Chicago, III. — Sestanek članic kluba št. 1 v sredo 18. marca je dokaz, da bo naša prireditev prihodiijo soiboto uspešna. Dokaz zarvimanja sodružic je to, da so se udeležile te seje vse, ki so bile na prvem sestanku, poleg teh pa še dve nadalj-ni članici, namreč M rs. Dre-sher in M rs. G rose r.. Sedaj imamo že celo zbirko krasnih daril, katere so prinese udeleženke seje; posebno se je od Iti kovala Ni kol i na Bo-žičnik. Anna Svigel je na prvem mestu v prodajanju vstopnic. O-menjeni večer jih je plačala 12, Mary Thaler 8 in M rs. Groser 5. LOUIS ADAMIČ (Continued from Page r back to the pages of this book and I can't help but »mile vvhen I think jof him eating his first banana with t h« peci mg on. "Laughing in the Jungle" won Mr. Adamič the (lUggi-nheim fe!lowship. Thi h avvard ena bled him to return to his native land, Vugoslavia, and tho« it wim that hi* "Native's Return" vvrittcn. When 1 savv Mr. Adamič in 'th • 1 If gAi| || Atwt aa i Iko UiiuLkU Svt i>l'i' 1 Vvvl* M V Ufr V V9VIV II v Vrv wll * t l"rl mi: i i \i ro\ NES' r Hurry! IIurry! |Iurry! The CON-TKST for the letter on 4,WHich would you rather be—-a dead hero or • living coward?" close* Thursday, Merck 28. Utmember that »ny reader of this column, vvhuaever he in miy enter. Be sure to state your age. N« sliki ne levi j« katoliški duhovnik Cha» Cougklm, iuonik cerkve Shrine of the Little Flower v Royal Oak, Mick. Dne 17. marca mu je «go- j rele stara cerkev, ki je bila krita s zavarovalnino $30,000. Slika ga prika- j iu j«, ko od daleč are v plamene. Novo cerkev »i je dogradil tik prejinje, ki , • tane nad pol milijon* dolarjev. Plečeti »o jo oboževalci njegove unije ve | "socialno pravičnost" in pa nekateri bogati prijatelji Jlev. Coughlina Poiar ■e je sicer dogodil po nesreči — tako sta ugotovila Rev. Coughlin in komisar požarne hrambe — ampak vendarle samo po boaji volji. O "Proletarcu 99 Cicero, IU. — Na prošli seji kluba št. 1 . je bilo nekoliko smeh A, ko je Maynard C. Krue- . , . . ... Ta zabava ne bo samo za gent brezposlen, ker se mč ne Stiske, kot mar rreva, kajti za moške imamo Ce človek take inteligente p^bna- darila in jih vabimo- Ker ob nastopu v svojem pre- izbruhe čita, tedaj se mu ne- ter tucjj pričakujemo njihove davanjuomenil. da je poslušal hote vaili prepričanje, da je vse . 1 Donald J. Ix>tricha odlašati an- —1 Prireditev .prihodnjo soboto socialistične letake in v Slovenskem delavskem cen- bro^ure' katenh ,mel *)red tru bo prva taka skupna akci- na mizl ceI ku,P- v sloven- ja naših članic. Aranširana je,|«kern Jez.ku, John Raka pa. ko da se centru pridobi nekaj-: Je priporočal Proletarca in slo-gmotne podpore, ker jo raUi. tisto govoričenje: "Ljubi svo ' jega bližnjega kakor samega sebe", samo opij delovnim množicam, da bi lahko "izvo-. ljeai" živeli brezskrbno z "ljubeznijo xio bližnjega venske knjige ter brošure v an In ti bataljoni navadnega—j bodo" končane igre', sledi Krškem jeziku. Kruegerju »e j vedejo v razredno 2 cimo ročnega — delavstva zabava. Vabljeni »o vsa člani Je menda ta čudno zdelo, zato; Dopisniki naj o U recimo naj bi omejili s tem brezposelnost intelektualcev, ki bi podali na ta način nadzorniki delovnih bataljonov. Preprosti dlovek-kulij naj bo vprežna živina, da bo voznik dobro preskrbljen in držal vajeti, kaj? Srčna kultura, pojm dostoj- Komunisti vabijo JSZ na skupno proslavo Prvega maja Radnik z dne 20. marca je priobčil pismo, katerega je hrvatski komunistični biro naslovil "glaivnemu odboru JSZ". Predlaga skupno prirejanje prvomajskih shodov in proslav ter»ku.pno mobiliziranje Hrvatov in Slovencev za prvomajske poulične manifestacije. Pismo je datirano z dnem 18. marca. Podpisan je tajnik biroja Leo Fisher, ki pravi, da pričakuje odgovor v 8., dneh. Reden datum sej eksekutive JSZ je vsak prvi petek mesecu. Torej ako hoče Fisherju 'ustreči, je ipotrebna izredna seja. je stvar omenil za šalo. S. RaK je med drugim razlagal načrt angleškega odseka kluba št. I, ki se je odločil za agitacijo v prid razširjenja Proletarca. Ako hočemo preplesti naše delavstvo s socialističnimi idejami. je resnično potrebno, da dobi Proletarec veliko več na-Konferenca 4. aprila za- ročniko«v, kakor jih ima danes. . v ••li« • i 1 Zato nas veseli, ker se je klu-ojacanje illinoiske de- bov miadinski (angleški) od- | sek odločil za sistematično kampanja v prid našega glasila v Chicagou in Ciceru. Pričeli in članice JSZ ter drugi prijatelji in prijateljice. Vstopnina je 25c. Igral bo Frank Podbev-šek. Članice se trudijo, da se bo oboje izvršilo čimboljše in da bo za vse dovolj zabave. Prične se ob 8. zvečer. Pridite gotovo! Angela Zaitz. lavske stranke V .soboto 4. aiprila se prične v mestu Peoria, 111., v dvorani Labor Temple, konferenca zastopnikov unij. katere so se prijavile za sodelovanje v kampanji za delavsko stranko (Labor Party) v tej državi. ^Istočasno se bo v Peoriji vršila konvencija illinoiske socialistične stranke. ko urediti, da bi bolj ugajala tudi tistim, ki niso razredno zavedni? Opazil sem namreč, da lista ne čitajo tudi nekateri naši sodrugi. Je pač tako, da je pisan samo za bojevnike. Ali ne bi bilo mogoče uvrstiti vmes tudi kaj lahkega čtiva, da bi ga lahko uživali tudi manj zavedni? čimveč bo naročnikov, večji list bomo lahko izdajali. Na ta način si *>o množil čita-telje in ti se bodo iz listov i h kolon navzeli naukov, ki jih pri- zavednost. tem razmišljajo in tudi oni povedo svoje mnenje ter suge/tije. Prijatelj me je opozoril o objavljanju števila naročnin, ki jih dobe agitatorji..Nepoučen čitatelj misli, da'so to samo novi naročniki. Tega mnenja .sem bil tudi jaz in >e večkrat čudil, kako jim je mogoče dobiti toliko število naročnikom. Smatram, da se naj bi objavljalo samo tiste naročnine, ki so od novih naročnikov, kajti le tak izkaz bi pokazat pravo •»liko napredka Proletarca. Frank Podlipec. in Milwaukei' I noticed that hi« eye« vvere almost conutantly going uj» and, down tke Htore a» if ho were on th" look-out »nd wondcrinK what vv.ll i happen next. Thi*,-! believe ia a na-I tural tendency of un author. Th«*y j have to be more or laaa on thc look j out for gathering material. NVhen I ! a*ked him if h^ vvas scheduled for another leiture i»omewhere, he re-plied: "No, thank (loti, Trn through. My throat is. *ore from talking bo much. l'm leavini^ tonight for h«»me, New York city. I'm rertainly vrlak that Mr. Adamič has written is "(irandsons". Thi-j »tory is of two brothers and a cous;n. j Their giandfather was an immiirrant fi-oni Carniola, vvhile their grand-j motber wa» |M»rt Indian and part ! Vankce. lt is an narrative an I very 1 interesting anw about organi-/.iti " a baseSall team l.ow that vpring is coming on? KaU<»n* believe in play vvell as work. Yeople ov.t r theee are. And yet vvhen yoi^ look in your g< ography books, you get the id»a that ali tliey do is vvear w;x>den vhoea and seli tulips. ThatVs anothej- reason why vve have a Fal-con organization. — to teach you things a< thfy are at the present tim^ and not twcntydr thirty years ago! .....______, . • 4 Comrades Tillir TroyU» nnl Louise Karun are sp^nding their time vvith the Chicago Falcons on Saturday and helping vvherever necessary. Ani Frarccs Omrru has been playing for tHe girls at Ihe glee club. * DID YOU? Did yoii rvrr see a lassie Go ali through the grade srhool And ali through tbe high school? Did you ever see a lassie Go higher than that? And when she got through, sir, Ske never had heard, sir, That right here in this world, sir, Th^re'* no need to starve? Thf-re'* is plenty for you, sir, y And plenty for me, sir, And if we were wise, tir, Hov/ happy we'd be! # Sm*i If you stop at 2:J01 S. Lavvndale Ave. (Chicago) any Saturday at 1 l :00 o'clock you'd hear a girl's glee club of Red Falcons singing vvith ali their might—practicing for the first of Mav program to .be held in the SNPJ llall. * Science Note A vvhale has an enormous mouth, .so big thatJt could hold a man in its javvs.and stili have room to spare, but its throat is ao small that it can't «wallow more than a small fish. So hovv could the vvhale hav« awallowed Jonah? 1 * At A Big Meeting S|M?aker: "I'm please R 'V f>v to fif/ht in fvrry way h'itr our a i ni*. IVHch wr hrar of iiup*riali$t wur, It maki m im nad but aho nore; SO, KO MOKK WAH. Come to our mcctiujjH, A mt hear our greetingn, H'fVf comrade» ali! Join uh avd be Ah boli a h we Iu rvery u-ng. ♦ Different kinds of eges VVhat age is served for breakfast? Sausage. \Vhat age «lo a number of people en-joy in commom? Village. What age do people get stuck on? Mucilage. VVhat age pertains to a farmer? Tillage. VVhat age is ne i the r niore nor less? Avcrage. _ The mopth of March! What do Falcons _rememl>er in this month? VVell, for one thing, Kari Mar* died on March 14, 1883. And the ParU Commune began in March in the year 1870. 1 , Don'C forget to send in letters stories, or anything of interest to the Falcon Nest. Utrtil next vveek i FRIENDSHIP! * (Sfend your correspondence to Marjr Jugg, 4134 W. 24th Plače, Chicago.) WHAT CAUSES INFLATION? Proletarec mora tiskarni plačevati tvoje račune sproti, ker tudi tiskarna plačuje papir in svoje delavce sproti. Bodite v objavljanju naročnine točni tudi vi. Hranjenje denarja vam zagotovi boljšo bodočnost. Pospešuje prosperiteto. Ustanavlja krediti Kdor si hoče zagotoviti ekonomsko neodvisnost, ali kdor želi imeti svoj dom, se mora najprej naučiti hraniti. JUGOSLOVANSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 2634 So. Lawndale Ave., Chicago, III. Tel. I>awndale 2344 VČLANJENO V FEDERAL HOME LOAN BANKI. Sprejema vloge in jih posoja na varnostne hipoteke do 50% na vrednost posestev ocenjena od kompetentnih cenilcev. JSPD odpre 70. serijo delnic v petek 3. aprila 1936. Vsa nadaljna pojasnila dobite v uradu društva. JOSEPH STEBLAY, tajnik so 7. njo prošlo nedeljo. V$e boljše je, ako .se agitacije loti j po več oseb hkrati. Ako gresta j na obiske v prid lista po dve! osebi skupaj, je veliko boljše,1 kakor ipa če sc trudijo posamično. Človek bi mislil, da je ledina na tem polju že preorana. Ampak polja jc šc veliko neol>de-lanci/a. Delavci v splošnem ne čtitijo potrebe citati delavske časnike in revije. Kar se jih med Slovenci v Ameriki prišteva k naprednemu elementu* čitajo večinoma Prosveto in ta jim zadostuje. Razredno zavednih delaiv. aprila. Zaeno s konvencijo socialistične stranke sklicuje v Peori-jo konvencijo tudi nova illinoi-ska Labor Party. Strankin ura 1 priporoča, da naj kandidirajo za delegate na konvencijo Labor Party socialisti kjerkoli mogoče, in na zborovanju zastopajo socialistični program in taktiko. Sava's Spring Concert Chicago, 111.—For the pact sevoral .vveeks singing society Sava of branch No. 1 has been hard at vvork. rehear-sing a fine program of classical apjd folk song-s fof their Spring concert. The chorus consists of about 45 voices. Several nevv members joined recently. vvhich has strengthen the chorus considerably. The date set for the concert Sundey, April 12, at the SNPJ Hali. The program has been divided into tvvo parts, featuring solos, duet-s, quartets and songs by the entire body. For the second part a special musical arrangement has been prepared by Jacob Muha, Sava's direc-tor, in vvhich about a do^en or more soloists participate and are accom-panied by the entire chorus. The program vvill be a real treat to th » audience and our friends antd sympa-thizcr.s are asked to reserve the date novv. Admission tickets at 40c are available from ali members of the branch and at the office of Proletarec. Keservations can also he inade by ealling Rockvvell 28G4.—J. R. Vest o smrti Krayn, Pa. — Tu je dne 12. marea preminula Mary Ivan-šik, stara samo 21 let. Rojena je bila tu. Zapušča starše, tri brate in dve sestri. Bila je članica SNPJ. Njenim svojcem iskreno so-žalje — Poročevalec. Tiskovni fond Proletarca IV. IZKAZ #Lawrence, Pa. Louis Britz $10.00. Johnstown, Pa. John Bombach $2. Cleveland, O. Po 25c. John Tur*i?, John Nahtigal, Henry Umetnik in Dr. F. J. Kern, skupaj $1.00. (Poidal John Krebel.) Chicago, III. Po r»0c: Leo Vider in Ra.vmond Rotičnik, skupaj $1.00. Čirard, O. Matt Masle 50c. Herminie, Pa. Louis Sleber 25c. Skupaj v tem i*kaxu $14.75. Prcj-snji izkaz $58.54, skupaj $73.*». SEARCHLIGHT (Continued from page 6.) millions of dollars worth of property fhould be destix)yed and go to vvaste. That so many lives should be ruined. — But vvith more care l»y the government some of the damage could have been avoided. With the tvvelve million unemployed they could con-struct ali sorts of reservoirs and em-bankments and otherwwe beautify the rivtrs and htfrbork of America if only the povver of the unemployed vvas utilized. But nay, they allow the tvvelve million men to vvaste away their manpovver. And come to think of rt, that too is a curse vvhich the unempolyed can blame on the Supreme Being. RAPIO PROGRAM Chicago. III. The Vugoslav-Amer-ican program, vvhich is being given every Sunday from 1 to 2 o'clock over Station WWAE, 1200 kllocycles, is creating such an interest ainong the Slovene peopk that Professor Sa-vine arranged to have tvvo Slovene songs included in last Sunda.v's program. They vvere sung by Theodor Ix>vich of the Chicago Civic Opera. Recently over the same Station Mr. Palandech gave a very fine des-eription of Ljubljana and other part* of Slovenia. An article that deseribes some of the interesting places Mr. Palandech talked about wlll be pub- lished later. On Raster Sunday, Maflame Olga Vukmirovich and Mr. Theodor Izvidi vvill appear in a special progrnm aranged t»y Professor Savlne. (Continued from page 6.) amount of spending is affected by several factors. Money in circulation is only one of them. A second factor is the rate at vvhich the money cir-culates,—-the velocity of circulation. A dollar vvhich passes from hand to hand fifty times in a year accounts for twice as much' sj>ending as a dollar vvhich is u;jed in only twenty-five nurchases during the year. Thus the uicrease in the amount of money in circulation after 1U29 vvas partially off set by the decrease in its velocity. , Rook and Bank Credit A more important factor, hovvever, is the fact that normally most pur-cha-es are made vvith credit and not vvith m<>ney. Some of this credit is book credit. Some of it is installment credit. Most of it is bank credit. The major source ofbank deposits is not the person vvho takes money to a l»ank and deposits it. Most bank deposits arise from loans made by the bank. A business man vvants to finance a transaction. He explains it to his banker. If the banker agrees that there vvill probably be a profit in the transaction. so the loan can be repaid, he extends the loan to the business man. The business man signs a note vvhich is then liafccd as one of the asaets of the bank. and the amount is credited to his check-ing account. Other business men do the same, and by means of checks these bank dej>osits pas« from one person to another, financing pur-c ha se s just as if real money vvere being used instead. But vvhen the business man doe*n't see anv profit in any transaction, he doesn't need such a big checking account. So he vvrites a ctteck to the bank and pays off the loan, and that much circulating credit just disap-pears into thin air. Circulating Money Decreased That js vvhat has happene together vvith the reduetion in the ve-locity of circulation of both money and credit, far more than offset the inerease in the amount of money in circulation. The fundamental cause vvas th'» breakdovvn of the profit sys-tem of business. - . OPEN FORUM Tbe 24th vvard branch of the Cook County Socialist Party is sponsoring a series of lect.ures at its headcpiar-ters 3400 I^ouglas Blvd. On Friday, March 27, at 8 p. m. John Mili vvill speak on Socialists, Communists and the Peoples Front in Francc. Thc admission is lOc. Capitalism is near its end. History shovvs that bad news must become unbearable befoie Americans lose patience. ALI STE 2E POSULI NAROČILO ZA "MAJSKI GLAS"? Upravriičtvo je poslalo dne 10. marca nad M0 pisem društvom SNPJ. SSPZ, JSKJ. JPZS in SDZ, v katerih jih vabi na naroobo "Majskega Glasa". Nato so bila poslana slična pisma klubom JSZ. Zastopniki in mnogi drugi prijatelji delavskega tinka so zaiposleni pri nabiranju oglasov v to revijo in ob enem zaeno z drugimi agitirajo, da dobi letošnji "Majski Glas" čimvečjo cirkulacijo. To je delo, ki ga je vredno vršiti. Nobena slovenska ali katerakoli druga jugoslovanska delavska revija še ni dosegla ne po obsegu in ne z vsebino našega Majskega Glasa. Cena za posamezen izvod je 25c. Cene za večja naročila pa so sledeče: 10 11 25 35 i zt.ksov iztisov rztisov iztL-ov $2.40 3.45 5.50 . 7.35 50 75 100 250 iztisov iztisov iztisov iztisov $10.50 14.25 18.00 >45.00 A \ A; Yuj?08lav Week!y Devoted to the Interest of the Workers OFF1CIAL ORGAN OF Yugo«lav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON VVEALTH NO. 1489. PjtblUhcd weekly at 2301 S. L«wntl.le Av«. CHICAGO, ILL., March 25, 1936. • VOL. XXXI. THE BRITISH LABOR MOVEMENT i* warning from the bhinelahp The British Labor Party Marches Forward. — Many Practical Achieve-ments.—Why is not Labor in U. S. also a Great Political Force? By Herbert Morrison M »h/Y of the \'a t iona l Freeutive 1 ihI ahaces ertended anl don < t>unly Councd, and a Member of 1'mliament. S'eadily British labor and Socialism covers from the confusion of 19.51. Our numbers nearly trebled at the" recent Parliamentary General by Labor majorities on the fif Eleetion. We have labor majorities Uen Metropolitan Borough Councils, j/on a number^of Local Authorities, for haVf, won a mttjorjty ©f th** including the London County Coun- Borough Council«. cil, the Glasgovv Corporation, and the Ju„t now tht, London Labor Party Countv Councils of Durham, Gla- celebrating its Coming of Age, for moigan and Monmouth. The organ- we ar<; 2j years old. In that 21 years ization of the party improves year w# haVi? ?rown politically from noth- by yt»ar. The influence of British la- injf inlo the n,ijnK pttrty jn the ca- bor for peace and the League of Na- 1>ilaj cjty of British Common- tions has been enormous. Stea&! t h of Nations. improved. The fire brigade has been reorganised. And so I could go on right through the departments <»f London County Council administration,. Similar good vvork ia being done Socialist ideas enter the minds of the peotile. Indeed, »o successful has labor propaganda been, that the mental at-titud» of the Conservative Party itaelf has been substantially changed during the present century. It is anti-ttociali«t, but it has «ocialized British broadcasting, London'« water •upply and the telephones. It introduced socialistic principles into the generation of electricity under nations 1 control. It put the finiahing tour h?s—not aH of them good—to I America remains to a great extent a political mystery to us. Its great trade union organization hus not considered it vvise to take an organized part in puhlic affairs and to seek direct labor re pretentat ion on* America'.* publie authorities. The American Socialist Party is small and we hear eonflieting views about its po-licy. Why is not labor and Socialism in the United States a great organized political force? Why Is rndependent the London Passenger Transport Acti, , . ..__. ani . T . . . • u u ir / .u labor representation in Congress and vvhich I introduced on behalf of the , ... Labor Government. It darea no longer always to op-poF"» measures of social reform and has, indeed, introduced and passed eertain measures of social reform. Ali of thia is a great eompliment to thc educational influence of the Labor Party. This does not mean, however, that there is no need for a Labor Government. Conservative governments act vvith sloivness and half-heartedness; their legislation is never completely sati«factory from the Socialist point of view. We teli the people that if thev want Socialist measures, they will be wise in letting the Socialists cari y them through. on the local authorities so limited in the great republic aeross the Atlan tic? Is it that the-American people are political backvvard, or is it that the American Socialists have not yet understood American psychology? I do not know, but general poli* tiyal experienee has taught me that vvhen a political party does not make more or less consiatent progress, it may be that the party does not fully understand the electorate whose support K seek«. But I cannot judge American publie affairs. Until recent time« there wcre two great political mysteries that the British could not fathom. Onie vvas Russia, and_the other was America. There rs now a great deal more en-lightennient al>out Russia in Great Britain. There is increaaed enlighten-ment about America, but despite the tact that in thc main vve largely be« lohg to the same. race, we are far from understanding the internal po-litics of your jfrtat country. It may be that Amerie that those consequepoes may be beneficial and that a tf»'«'at,- powcr-ful, reasonable and constructive labor and Socialist movement will come into control.of the publie affair« ,of a-countrjr which ca» he made into a prosperous Socialist Common-vvealth. LOUIS ADAMIČ Germany's violalion of the I^o.*ar-1 lun;t v. no | met, liy tlie en 1 ry o f Na z t troop^j ~ Jnst~»y Hn» wai »M I war ta pir- ! into restrieted Rhineland territory strve the private profit system, ao hus given the vvorld a brief acare | the |>eaee was dieace and foes of fascism are inclinfd to eondemn In thr strife bet vveen nations, and particularly in Hitler'« latest niove, Socialists find atUled justification for their demand for a new economic arrangement. VVe vvere riRht vvhen, ha« k in 1914, vve declared that the vvar was a capitalist vvar vvhich did not deserve the support of the vvorking masses. We have been right ali along in our vvarning that the privale profit sys-tem breeds vvar. The vvorld vvill the German dktator, merely placing either admit our contention — and the blame does not alter matters. In abolish the system which breeds po-fact, there are thingn to be said in verty, erime and war—-or it will yet favor of (iermany. * be de«troyed. The |>eace of Versaillca vvas a ban-j Socialism is the hope of humanity. dit's pi-ace, a peace forced upon Ger- For failing to heed the Socialist ap-many at the j>oint of a pištol. It vvas peal the people o/ many nations have not the "peace vvithout victory" ■ already sacrificed their civil liberties. vvhich Woodrow Wilson spoke about. But the bili is not yet paid. The lives It vvas the kind of settlement vvhich of millions vvill be exacted as a pe-the vanquished invariahly agtee to nalty for economic folly. The wage> vvith the mental reservation to un- j of sin i.* death. settle matters at the earliest oppor- Reading Labor Advocate. zarja's concert april 5 t Cleveland, O. The Socialist singing What's ,to become of Nace'« be-society Zarja of branch 27 JSF spon- trothed, a nameless house maid? The sers it Spring Concert on Sunday, a ns vve rs to. these question vvill be April 5, at the SND on St. Clair Ave. amusingly enacted in the operetta. At 3 p. m. the chorus will open the The characters in-tfiis musical.co-^ first part of their program by sing- medy are, Joseph Trebeč, Anton Ep-ing several choral selections. A male pich, Victona Polsak, A. Komar, Mrs. (piartet composed of W. Lazar, J. Bahnik, Ro«e Sumrada, A. Turkman, Ferluga, L. Polsak and J. Trebeč vvill V. Wess, J. Turk, John Vehar aners by the ladies chorus performance and evening' daruje are Most of us are more or less aquain-, book was reviseD in 19.14 ahd » very will complete the first half of the 40c. Frank Barbic s orchestra vvill ted vvith the name of Louis Adamič, interesting as vvell us instruetive. Some of us perhaps met him person- His second book "Laughin«; in the progra m. A comic op*»retta "Čevljar baron' furnwh the dan» 1 ** *** Sunday, years of age vvhen he came to Amor- has In^cn presented but once, in Chi- ica alone. My memory often turns cago vvhere it vvas pronounced a (Continued on Page„5) suceess. April 5. Reserve it novv and join thč comrades and friends for a pleasant afternoon and evening. — J. Turk. The story centers about a young man, Nace vvho is an apprentice sho.*- A Plače to go Saturday n:akl;r-<>n th,i <,av of M*wiuatwn. Chicago, III. The ladies of branch ^ .. . , . • i No. I JSF have uudertaken 'he in povver »ince March, 19«i4, has vvon gathermg of material on a nevv book ... . . , . , job c Slovene I^abor Center vvith necessary imtiative, it« courage, its progressive It vvill be probably called My Amer- policy and its sound public-spirited ica", or perhaps "A Country Full of administration. A nevv špirit animates j Niče People". Mr. Adamič thinks the official machine at London County Hali. The greatest munici|>al ity in the world has had breathed into, it a fine labor špirit of progress j to "The Native'« Return", vvhich vvill utensils arid kitehen vvare. To raise funds for(thi« pur pose they have ar- J. Siegel to Lecture at Branch Meeting Friday Chicago, III. — The Educational Nace Uarns that he is a baron. The story nveals that Nace and the child of his nur.se maid were bom about the same time. The nurse maid look Committee of branch No.' 1 JSF has ing for the welfare of her ovvn child, arranged to have comrade Jacob Sie-t xchanges the children. This fraud gel„ editor of The Jewish Daily For-remains a secret for 20 years but ward speak at our regular branch imaces isice reopie . mr Aoamic inums j pleasant evening of en- the deception end s vvhen the vvoman meCting Fridav, March 27, at the Slo- ndons that this book vvill be completed u>r*inmt.nt 's.turdliy, MareK 28, confesses her vvrong doing on her vene Labor Center. The subject of ucipal- ; so me ti me s ,n 1938. He m also work- whjch wm b promptly g m ^ (|eath bed ^^ ^ ^ ^ „The eathed|,ng on a book that vvill be a ^quel at thonsibility and adults u social asset? Each adult should be vvorth so much to society vvhen he has developed himself; why then shouldn't society take care of him until he rf aches th»t l*oint vvhere he can help himself? « VVomen! Your fight for betterment of yourself and aociety i« by no means ended. You didn't gain much when they deeided that you had a soul (vvhatever that ia!) like a man. and that you should have the right to vote the same as a man. Use thoae fevv privileges gained after years of real struggle tovvard helping to bri* about a i>etter vvorld. Fight for fM> gress tl,iat will be really progreaa— progress that vvill not only liherite you but that vvill improv« the future so< iety. The only road to this is ad-voiated by \the principles of Socialism! Join its ranica! There are plentj of burdens you vvant to get rid of, and worrying vvhether Marge'« hat is nevv or last year's isn't one of them! see him vvorking on tvvo books at the present time besides writing articles, modernizod as civic institutions, eve- stories, - etc., for numerous maga-ry t race or the old poor law traditioh •beinar removed. A great three years' edueation program 'is being imple-mented, the mean economies of the old regime having been cancelled. Public assistance has been humaniz- zines. The first book that Mr. Adamič had vvritten was "Dynamite" in 1931. It is a story of class violence in America, deseribing strikes that oc-cured a hundred years back. The WHAT CAUSES INFLATION? By Maynard C. Krueger games, dancing and other entertain-ment. Admission tickets are 25c. Get them from the vvomen comrades of branch No. 1 and join the fun that is in the store for you. follovvs vvhen Nace, brought up as a Jewish and American Labor Move- peasant goes to visit his true mother ment." Due to the balloting on dele- and brings aH hrs friends with him. gates to the national convention of Imagine the dig.iified Barones« hav- the Socialist Party and other impor- ing to tolerate the commoners and to tant business matters, the meeting understand the alien person now cal- is scheduled for 7:30 p. m. Ali mem- led her son. bers are urged to be present. VVhat is the fate of the false son? Pub. Committee. aT" Donald Searchlicht„,m .............11 D ROP THE WEIGHTS (Thia is the «eeond artielr from a »erieo of diseourses on economic j>rob-leniK, uritten by Maynard C. Krueger, profesor of Economics at the Unieersity of Chicago.) Inflation is not caused by going off the gold standard. Usually a country goes off the gold standard vvhen it ha*n't any more gold, and then inflation sometimes follows. Tho United States, hovvever, vvent off the goW standard vvith the vaults of th'» Federal Reserve Banks and the Treasury jammed with gold that wasn't being used for anything. Sim-ply ceasing to redeem paper money in gold does not under those circum-stances cause any inereased spend-ing, and does not therefore cause an inflationary rise in the general priče level. Function of Gold In international trade the free flovv of gokl back and forth from one countr/ to another was supposcd tc keep trade balanced betiveen countries. Because of high tafriffs, hovvever, and because of nationalistic control over national banking sys-tems, gold hasn't performed that function for year*,—certainly nol •ince the VVorld War. In the domestic banking system the function of gold vvas not vvhat most people supposed. The lavv re-quined that there be a gold reserve of forty cents back of every dollar of Federal Reserve Notes. But that reserve had to be kept there, aml not given out to the holders of Federal Rc»*rve Notes who vvanted to ex-chinge them for gold. The purpose of that reserve was not to mak" the paper money redeemable, but to limit the amount of paper money that could be issued. VVhen the United States vvent off the gold standard last summer, the gold reserve was «o great that the circulation of paper money and credit could probably have been doubled vvithout gold becoming scarce. Circulation of Monejr Inflation is not necessarily caused hy putting more money in cir<'ula-tion. As a matter of fact the amount of money in circulation has inerease«! during the depression. In 1933 it vvas almost twice vvhat it vvas in 1929. Prices ne ver the less vvent on dovvn. That was a period of deflation in spite of the fact that there vvas a rapid inerease in the amount of mo-ney in circulation. Nothing causes inflation unless it affects the amount of spending.' The (Continued on page 5.) DEBATE ON FASCISM Chicago, III. VVar and fascism are no doubt the moet talked about suh-jects today. The danger of vvar and fascism to the vvell being of civilrea-tion and particularly to the labor movement is more evident than ever before. The Social 8tudy Club of branch No. 1 J*SF has selected Fascism as a subject for a debate vvhich vvill take plače FridaJ, April 10, at the SNPJ Jlall. Maynard C. Krueger and Dr. Rento Sereno, both of the University of Chicago vvill give their vievvs on this subject. Since fascism is n topie that is discussed most in the labor movement vve urge our friends and sympathizors to attend this debate and hear the opinions ex-pressed. The meeting will start at H p. m. Admission free.—Pub. Comm. If a lot of our friends and comrades gather for the Social and Party at the Slovene I.abor Center, Satur-day, March 28, the center vvill be en-riched vvith a lot of nevv utensils and e<>uipment. It is our desire to see a capacitj*' crovvd for vvhich the VVomen'* Committee of Branch No. 1 JSF vvill feel dulv erateful, as it {s undta> their sponsorship that the affair is being held. More and more the Center is becoming the gathering plače of progressive Slovenes and vvith the JSF Convention coming in July it should dravv the attention of numerous other people vvho ordinaril- ly get into our seetion rarely. * VVe must remind our people that the debate on Fascism scheduled for Friday, April 10, 1936 at the SNPJ Hali promises to be a real treat. Prof. Ma.vnand Krueger has more than satisfied our people on Atore than one occasion. He speaks vvith a finn conviction and leaves the best of impessions on his listeners. He is to oppose Fascism. Renzo Sereno, an avovved Fascist doing research vvork at the U. of C. is to teli of the glori-ous blessings of the Italian Fascist State. The admission vvill be free. It is not too early to ask you ali to join in delivering a large audience for the debate, vvhich is sponsored by the Social Study Clu4>. You'll henr direet-ly from a fascist the kind of stuff | they f:»ed th«» poor lUlians in Italv in order to keep them in submission and in order to push their offenaive vvar in Ethiopin. # Partly due to the division in the ranks of Socialists a vvhole lot of sentiment is being created for the State Convention of the Party in IVoria. 111., on April, 3, 4 and 5. It vvouldn't be amiss to say that the convention vvill be the best attended in years. It is quite logical to expect a vvide division of pioneers betvveeh the tvvo factions in the Party but it is hoped that the differences vvill not prevent progressive actions and de-cisions. A t the same plače and ttme various other labor group« are holding state meetings also, as pr«vk>u*ly announced, for the purpose of layinf the foundation for a genuine farmer-Labor party. There has been somevvhat of a revival in interest in the Party during the past fevv months. Particularly, has this been noticeable since tvvo organ i ze rs have been out in the field. VVe have been handi-capped >by lack of finances, never-theless. Reports of these two oigan* izors should be interesting. Numerous important items are on the convention agenda. Branehes vvhich have not elected delegates should do »o novv. e Dreadful floods have devastated a great portion of some of the ea*tern states and many of our people have been caught in the vvake of this har-ror. It vvould be vvell for our peopl« to set up a relief committee in ali th^ communities vvhere they were bf* hit and delegate responsible individ-^uals to solicit and distribute money. fooectee east out before the fierce roar-ing vvaters, honndess, j>enniles«, eold, «ickly and hungry. That so manj (Continued on page 5.) NOTE More English reports and Articles on Page 5 i A