Domoljub v Ci ubil ani 15. tulli a 1942-XX ^ 55 _ šlev. 29 Pravo in napačno sočutje Dva človeka sta te obiskala drug za drugim, Prvi ti je zaupal svojo srečo, drugi pa ti je po-tožil svoje gorje. Zdaj te vprašam: Koga izmed teh dveh imaš rajši? Bržkone misliš, da te drugi, ki ti je zaupal svoje gorje, bolj mika kakor pa prvi, ki je ves srečen. Zakaj? Zalo, ker misliš, da tel trpeči ljudje bolj ganejo kakor pa srečni. Kar verjamem ti, da je tako tudi res. Prav gotovo ai sai dobro vživel v razmere svojega nesrečnega bližnjega. In blagor ti za tol Vendar pa je prav, če se malce ogledaä v ogledalu ter skušaš dognati, ali ni pri tem tvojem sočutju še kake druge misli, ki bi ne bila tako pie* menita. Na primer: Morda ti laska, da se je sir»« mak tebi tako odkrito zaupal. Saj bi taka tvoj« misel nikakor ne bfla greh, le plemenito sočutje bi bilo manj vredno. Morebiti ti dobro de, da ob tujt • tnesreči moreš še bolj občutiti, da si srečen. Morda • ti je celo prijetno, da ob tuji nesreči čutiš olajšanje, ako si sam nesrečen. To vse je docela naravno, dasi plemenitost sočutja v tem,nekoliko trpi. Zgodi pa 6e ti labko, da boš ob takem gledanju svoje notranjosti dognal, da si v sebi čutil nekako tiho veselje, ker je žalujoči nesrečnik bil včasih' prevzeten in napuhnjen, da je pa zdaj ponižan, dal sicer bogati mož ne čuti blagoslova svojega bogastva. Morebiti pa se je pritaknilo celo kaj škodo? željnosti? To bi bilo že huje! Jaz tega ne vem, ti sam presodi to svojo notranjost, svoje srce in svoja mislil Resnica, ki ni povšeči Lovrenc si je postavil nov kozolec po svojih načrtih, ali pa je sam naredil recimo gnojničnO jamo, če je umetnik, je morebiti naslikal kako lepo sliko. Naj že bo kakor koli I Lovrenc bi zdaj rad vedel, kako je njegovo delo drugim všeč. Pa po» vpraša soseda: »Povej mi no, kako se ti zdi tole, kar sem naredil? 4t milijonov mož. Japonske izgube pa so skrajno majhne. Francija izkorišča svoje vodne sile. Francija je razmeroma ìe malo eleklrificirana. Sedanja javna dela na tem polju pa obetajo že za prihodnjo timo velike koristi. Največji vir francoskih vodnih sil je reka lihona. Na njenem gornjem toku so zgradili štiri zatvornice z elektrarnami, ki dajejo okrog 120.000 HP. Poteg tega prihaja za ■elektriko v pošte» več jezov v Pirenejih in na Alpskih jezerih. Pripravljajo tudi načrte za nove daljnovode visoke napetosti od 150 do 220 tisoč voltov. Italijanske železnice v sedanji dobi. Prometno ministrstvo je pedalo nedavno poročilo. v katerem poudarja veliko delo. ki ga .rje italijanske železnice. Promet se je izredno povečal, kar ni samo v ivezi s prevozom za vojno važnega materiala. — K temu je prišteti še dodatni pronvet i novimi pokrajinami. Z raznimi ukrepi so omogočili povečanje tovornega prometa. Napredujoča elektrifikacija žetemic ie delo olajšala. Ker ima pro*:e elektr.fieiraae. prit*!: Italija sedaj na leto dva in p*x milijona p-erv.osa Znamenita cerkev — žrtev požara. ^ Ì^-ati-a-si T-'-1*."- O:--. a-Mavso iz- bra'Ti:; «tai pròti. t. a;, -.«swel.i an<:. tudi tajii:..-: - ,:t> s", >_l'ii:-. V v.- : stare kraljev- ske f-utsi j; 1- i i c Fciar je cantal * àit-jf. S» »«p:-Militi -ni.'«.^?* v Mota «t-k^-r^-it : i -i L Posca s,kiadiš.i'!o ot v*k!ad-5f*aje krompirja. Za pri-be*lc;o r- 'v bc»Jo pnprav.'t ic preuredili neupo-rab..- ce v-; gani?, trin'ee in podobna skladišča. Pwebua skia t šča ts kromp.r po mestih bodo •prejela do KW ton krompirja. V Franciji žgo oglje iz trtnega lesa. Pomanjkanje premoga in oglja je dovedl« Francijo do te*:*, da je pričela izkoriščati druge moi-nwsti ta pridobivanje oelja Tako so pričeli ta izdelovanje oglja zbirati les iz trte, ki ga dobe pri oboovi vinogradov ali pri rezaniu. It ene tone trtnega lesa dobijo v tvornicah 260 kg oglja in 30 litrov panonskega goriva. Trini les kot surovina ta pri-ooo vanje oglja pride seveda 'e v poštev tam. kjer imajo carenine površine vinogradov. •Tudi kača sesa kravo. Kmetic» iz francoske vasi Ondre« je več dni isporrdoma opait'a. da krava nima mleka. Kmetica Je nudita, da ji nekdo kravo vsak dan na paü polnite. t\ts.'a je tu» prežo. In kaj je dognala» Ci m se je krava približala gozdu, je zamukala. I» gošče se je prikazala ogromna kača boa in je začela mirno sesati kravo. Prihitela sta dva vojaka, ki sta kačo ubila. Izkazalo se je, da je kača ušla iz neke ja cirkusa. Kačji strup zbirajo. V nekaterih „Melali se letos pojavlja precej kač. Razmeroma pinogo modrasov je sedaj na Estonskem. Zato so le toc ustanovili v Dorpatu nov državni zavod, kjer izdelujejo iz kačjega strupa cepivo. Od posameznega mod. asa dobijo 2 do 4 mg strupa. Prva na Danskem pridelana kava. V posebni goreki gredi rastlitfc-kega vrta v danskem Kopenhagnu goje ie več časa velik kavin grm. Leios je grm prvič obrodil in kava je dozorela. Poslali so jo raznim botaničnim (rasllinekim) vrtovom, nekaj jo je dobil tudi tainošnji kraljevski dvorec. To je vsekakor prva na Danskem pridelana kava. KRATKE Zdravstvena stanje papeia Pija XII. je povolj- no, vendar je običajni veliki sprejem onega tedna izostal. Samo 24 lepih dni je imel preteklo leto norveški otok Jan Mayen v Severnem morju. Največji vrt sočivja pod steklom imajo sedaj v badensko-porenski dolini; pod steklom vzgajajo rastline na prostoru 12.000 mJ. Konec februarja so ze imeli prve kolerabice. 23.000 Judov služi v različnih oddelkih angleške policije na Bližnjem Vzhodu. I stanoviter posebne judovske vojske ia »bramini Palestine zahteva Judovska zveza v Avstraliji in Novi Zelandiij. 50.000 svojih rojakov so dostej naselili Bolgari na področju bivše grške Tracije, kjer so bivali do zadnje vojne Grki in Turki. Velika eksploiija je nastala oni petek v nekem rudniku pri ameriškem mestu Morgantown v zvezni državi West Virginia. Posvetovalnice ia raka bodo ustanovili v vsakem okrožju v Nemčiji. Enajst S) letnih nevest je v zadnji dobi stopilo v Turč.ji v zakonsko zvezo. Eden itmed ženinov J - e komaj — 30 let. Iirrdao dobra iitno ieter si obetajo na Slovaškem 30O.OU) m1 le«a ia izdelavo nmetne svile more sedaj predelati Francija V šestih mesecih bo mogla Japonska popolnoma izkoriščali petrolejska ieiišča v Nizozemski Indiji. Nemški maršal Rond-tett je te dni nadzoroval utrjeni predel ob holandski obali. Angleški addelki so 2. julija zasedli francoski otok M avte. Poldrago milijardo jenov je Japonce doslej veljala vojna s Kitajsko. Po iivil-kib nakaznicah s« «»»lovili, da Frri v zasedeni Franciji 39, v nezasedeni pa H milijonov Francozov. Vsa italijaa-ka vojaška pošta za vzhodno bojišče bo odslej hodila po iraku. Ogromen požar j« nastal v shrambah za vodljive zrakoplove v Akroni v Združenih driavah. Sa bojišči v Eri pn je padel 35 letni angleški brtgadm general viscomt Garmoyle. Velika stavka jt iibrahaila nedavno t egiptovski industriji Polovic» celotnega pridelka kave je letos uničil mraz v Braziliji - Ogromen polar v bližini francoskeea Mareeillea je ono nedeljo hudo poškodoval neki grad in več tovarn | Vrt o«eb je obsodilo aa dolge kaiai in prisilno delo pariško posebno «odišče zaradi tatvine krušnih nakaznic E ZGODBICE j Prevelika skrb za želodec V človeški naravi je tako urejeno, da človek mora skrbeti za svojo brano. Dober tek, ki ga člo. vek mia, želja po hrani je zato prirojena, da ee človek ohrani pri iivljenju, da more delati in svoj tustranski namen dosegali. Napak pa je, če človek pride tako daleč, da misli le na to, kaj bo jedel in pil. Bili so in bodo še taki časi, ko so se ljudje vdajali uživanju. Takim časom je potem 6ledila p», guba. Zato moramo zmeraj imeti pred očmi Gospodove evangeljske besede: »Ne skrbite le za to kaj boste jedli in kaj boste pilile Včasih, ko je stari poganski Rim bil na višku svoje moči in slave, je vsa tedanja družba živela zgolj uživanju. Bogataši so prirejali drage poje. dine. O bogatašu Lukulu je znano, da je na primer poleg drugih dragih jedil za večerjo postavil pred stotine svojih gostov tudi jed iz slavčevih jezikov. Tedanje večerje 60 veljale milijone današnjega denarja. Nato pa je prišel propad. V srednjem veku so ljudje bolj skromno živeli, zato pa so v 17., 18. in 19. stoletju spet začeli na vso moč služiti želodcu. Takrat so posvetni vladarji in princi sami skušali iznajti kako novo jed, ki so ji potem dali svoje ime, da so svoje ime proslavili s tako želodčno iznajdbo. Tako je lepa Marjeta Valoiška, ki je bila se. stra francoskega kralja Franca U izumila glasovito svojo juho. Plemenita gospa Maintenon je izumila posebne kotelete. Prmcezinja Conti je izumila poseben način, kako nadevali pečena ovčja prša. Ko jih je dala narediti, se jib je francoski kralj Ludvik XIV. tako najedel, da je potem obolel. Vojvo-dinja Villeroie je vsako leto izdala 20.000 frankov tedanje veljave, kar bi dandanes bil ogromen denar, samo za pitanje svoje perutnine. Na poseben način je znala pripravljati prepelice maršalka Mire-pois, ki je bila tudi pisateljica. Princezinja Soub*e je iznašla posebno čebulno polivko. Pa tudi moški so se pečali s kuho. Sloveči državniki Richelieu, Mazarin, vojvoda Montmorencv in drugi so bili te viste ljudje. Filozof Montaigu« je celo spisal knj:/o, ki se imenuje »Znanost, kako je treba uživati«. Francoski kralj Ludvik XIII. je iznašel posebne bonbone» princ Condejski pa je izumil novo fižolovo juho ter z njo postal slaven. Najbolj goreč častilec svojega želodca je bil brei dvoma francoski kralj Ludvik XIV. Njegova kuhinja je imela tri oddelke. Prvi oddelek je kuhal zgolj za kralja in njegove otroke, drugi je kuhal za prince in princezinje. tretji pa, ki ee je imenoval maršalska kuhinja,- je kuhal za druge dvorjane. Zato pa je v teh kuhinjah služilo 383 uradnikov ter 103 kuharji. Veljala pa je na leto 2,600.000 frankov. Vinski trgovec, ki je kraljevi mizi dajal vino, je vsako leto dobil 370.000 frankov, trgovec, ki ji je prodajal ribe in divjačino, je dobil vsako leto 1.200.000 frankbv. Poleg vsega tega pa je ta sloveči kralj ostal samo leta 1778. svojim trgovcem dolžan nič manj kakor 4 milijone, frankov Samo ena večerja, ki Jo je princ Soubise dal kralju na čast in na kateri so postreali z omeletami iz fazan j ih jajc, je veljala itOOOO frankov. Tako je tedanja prevelika skrb za želodec bila tudi eden izmed vzrokov francoske revolucije, ki je uničila tedanjo družbo. Zanjo pa je prišel Napoleon in z njim novo uživanje. Je pač res tako na svetu, da ljudje iščejo izhoda iz bede. ki jo povzroča prevelika skrb za fr-lodec. v krvavih revolucijah, pa svojega namena ne dosežejo in ga ne bodo, dokler ne bodo v mislih, besedah In dejanju>spoznali, da je evangeijski nauk edini, ki more osrečiti svet in človeštvo. * 5650 kitajskih letal so sestrelili Japonci v petih letih vojne s Kitajci, vedo v Tokiu. V Carigrada je naglo «mrl predsednik turške vlade dr. Sajdam. Ker se delili letake t vsebino, sovražno Jaj««-eein. so na Filipinih usmrtili osem domačinov. 2898 letate« obstanka je praznovalo pred kratkim švicarsko mesto Ženeva 5MU*Wkg tobaka je unüil požar v turškem S.imsiimu. Velike poplave 'o dirjale te dni v turških pokrajinah z imenom Brussa in Adama. Zemlja je dobesedna požrla te dui grič AtbioM v bliiiai Madrida. Komunisti more najboljše med nami! Cela vrsta naših najboljših mož na Dolenjskem je že padla kot žrtev komunističnih morilcev, ki pravijo, da s tem osvobajajo naš narod. Med umorjenimi je sedaj tudi ugledni Alojzij H r o v a t, mizar v Petanu, podžupan šmi-belske občine pri Novem mestu ter tajnik obrtniškega društva. -Pridni, pošteni in katoliško zavedni mizarski obrtnik, ki je s pridnim delom svojih rok preživljal deset otrok, je padel kot žrtev teh morilcev zato, ker je bil pošten in neupogljiv značaj. Zaradi njegovega plemenitega in blagega značaja so ga vsi v okolici visoko spoštovali. Prav zato pa je partizanom bil neljub, prav zato je moral umreti, star komaj 52 let. Zapušča vdovo z desetimi otroki, ki ima najmlajši med njimi komaj dve leti. V začetku junija je umrl nekje v topliškib gozdovih od morilčeve roke, ko so ga poprej skupaj z njegovim 6inom in pomočnikom še kruto mučili, Anton Mišjak, krojač in posestnik na Boriče-vem, mož zdravja in gioboke vere. Bil je oče enajstim otrokom, njihov najboljši skrbnik in vzgojitelj, zlasti pa svetel vzor krščanskega življenja. Eodil se je 4. VI. 1873. Ko so ga gnali od doma, je tolažil domače: »Ce me boste izgubili, ne jokajte, saj je tudi Marija Jezusa izgubila. Srce Jezusovo gre z menoj.« + Anton Mišjak + Alojzij Mišjak Z njim vred so odvedli v muke in smrt njegovega sina Alojzija, ki je bil marljiv in dober za domače kakor so dobre in pridne njegove čebele, ki jih je gojil. Z besedo ln vzgledom je svetil kakor sv, Alojzij, njegov patron Za slovo je tolažil svojo mater: »Ne jokajtel Smrtnega greha nimam. Co sem bil kdaj na koga jezen, mu povejte, da vsem vse odpustim!« Tretji med Mišja-kovimi pa je bil njihov zvesti krojaški pomočnik Alojzij Kristan, ki se je v Ce-ščivasi pri Prečni rodil 25 IX. 1908. Pri Miä-jakovih Je zvesto služil in delal celih 18 let. Ko Je stopil na smrtno pot ob strani svojega mojstra in skupaj s svojim prijateljem Mišjakovitn Alojzijem, se je od hiše poslovil: »Co ni bilo kdaj (>rav, mi odpustitel< Vsi ti trije so isto noč, ko so nastopili to bridko pot, glasno molili rožni venec vso pot. V molitvi ao tudi umrIL Tiste dni sta pod roko partizanskih morilcev umrla vzgledna brata Lojze in Tone MurgelJ iz Prečne, ki sta šla v smrt za svoje katoliško prepričanj e skupaj s svojim župnikom Kontljancem. Vsa prečenska tara je priča, kako poštena fanta sta morala dati svoje mlado življenje, ker so tako hoteli tisti zločinci, ki s krvjo nedolžnih oblivajo slovensko zemljo. Alojzij Murgelj -f- Anton Murgelj Na Vrhu pri Novem mestu so morilci zgrabili kmeta Antona Skedlja, očeta številne družine, ter ga ».verinsko umorili. Bil je plemenit mož, navdušen za sveto stvar ter zlasti dober za reveže. Prav tam so odpeljali kmečkega fanta Franceta Jakšeta, ki je bil po svojem srcu dober kakor kruh. V grozno smrt je šel docela mirno in vdano, zavedajoč se, da nič hudega ni zagrešil pred Bogom. Z molitvijo na ustih In v srcih so umirali, molimo ludi ini z njimi in zanjet Ob njihovi smrt! veljajo, kakor ob smrti drugih naših mučencev besede iz knjige Modrosti: »Ljše pravičnih so v božji roki, ne bo se jih dotaknila smrtna muka. Očem nespametnih se je zdelo, da so umrli, njihovo smrt so imeli za bridkost in njihov odhod od nas za uničenje. Oni pa so v miru. In Četudi so pred ljudmi trpeli muke, je vendar njihovo upanje polno neumrljivoeti. Malo so trpeli, mnogo dobrega pa bodo prejeli, kajti Bog jih je skušal in našel, da so Njega vredni.« Kdo so morilci? Morilci so komunistični partizani, ki so spočetka skrivali svojo barvo, zdaj pa prihajajo na dan. Poleg že omenjenega rablja Ivana Rometa divjajo v novomeški okolici tile krvniki: brusač Pirkovič iz St. Jerneja je poveljnik 4. partizanskega bataljona; trgovec Vale Maks iz St Jerneja je poveljnik 2. čete 4. bataljona; Majcen Nace Je politični komisar 2. bataljona; Penko, ki s! sicer skriva pod imenom Prlek, je poveljnik 2. čete 2. bataljona; Babič Ladislav je intendant 2. bataljona; Papež Franc vodi komunistično Ceko, kl je zato ustanovljena, da mori nedolžne In komunistom neljube ljudi, tudi take, ki so sicer partizani, pa ne komunisti; Poločar Slane je politični komisar 3. čete 2. bataljona; dalje so med morilci znana še tale Imena: Bradač, poveljnik 2. bataljona. Silvan Klavšič iz Kamnika, Krištof Stane iz Mirne ter Bernot Ivko. To pa je le nekaj morilcev iz novomeške okolice. Koliko jih je šele drugod! Zdaj se skrivajo in taje svoja imena. Toda sodbi Pravice ne uidejot d Srebrni maSniškl inbllei ie obhalal v sredo. 8. julija pri frančiškanih v Ljubljani 8. Janez Ktiun, župnik z. Golega pri Igu. Na mnoga letal t , ... d Nova maSa. Nedavno ie imel v Merni novo mašo g. Aleksander Lestan, tamkajšnji domačin, v nedeljo. 7. iuniia. Ko ie na predvečer novomašnik dospel v vas. ie bil pri slavoloku pred župno cerkviio slovesen sprejem, kateremu ie sledil blagoslov. Drugi dan ie bil z no-vomašnikovega doma pester sprevod v cerkev k prvemu sv. opravilu. Pri slovesni sv. maši, pri kateri mu ie v krogu številne duhovščine pomagal domači dekan 8. Oskar Pahor, ie nri-digoval 8. župnik Bernard Spacapnn, ožji no-votnašnikov soroiak. Fantie in sosedje so odelt v zelenje vse dele vasi. po katerih ie šel sprevod Kratko: doživeli smo zopet dan, ki ie dokazal, kako naša vas živi tesno združena s svojimi duhovniki, jih spoštuje in ljubi ter um želi božjega blaeoslovn v Irudapolnem poklicu! d Krasna mladinska knjiga »Luč t gori«, povest Iz življenja mladega fanfa, kl jo je bil spisal NOVI GROBOVI V Dobju v Poljanski dolini ie umrl bivši dolgoletni župan poljanske občine 70 letni Aloji Grošelj. — V Velenju ie v Gospodu zaspal 73 letni župnik g. Franc Saloven. — V Tlakah' pri Roeatcu ie na veke zatisnila oči 54 letna Uršula Kojc, v Stajnem selu pa 64 letna Tere« zija Ogrizek. — V Zagrebu ie odšel pred ve&« nega Sodnika ravnatelj električnih podjetij Ne« odvisne Države Hrvatske Peter Bjeloručič. —• V Mariboru so umrli: polkovnikova vdova Ama« Ii ja Litibanovič, stara 68 let; profesorjeva vdova: Leopoldina Lastavae iz Velike Nedelje, stara 65 let; nudučitelieva vdova Albina Mavrič, kt ie doživela visoko starost 85 let, in 83 letna vdova strojevodje in posestnica Elizabeta Hon« ka. V Šoštanju ie umrl 31 letni policist Stanko: Kolar iz Maribora. V Braslovčah je umrla za« sebnica Ljudmila Novak, v Jelšah pa zasebnik Albin Spraic. — V Brežicah ie umrl Anton Kralj. — V mariborski bolnišnici sta odšla v; večnost 45 letni ključavničar Štefan BrezovniK iz Peker pri Mariboru in 634etni bolniški strežnik Franc Kran.berger. — V Št. Vidu pri Stični je nenadoma zapustil solzno dolino 42 letni Za« jec Anton iz Pristavlja; ie bil \zoren gospoda® in je zapustil 5 otročičev in skrbno gospodinjo. — V Polhovem Gradcu ie umrla Ivanka Biziaa' roj. Božnnr. — V Ljubljani so odšli v večnosti soproga delovodje v p. Frančiška Pečan roi« Branisel. železniški uradnik v p. Gregor Vrho« vec, v Mostah dijak III. letnika trgovske aka« demiie Janez Salehur, zdravnik dr. Pavel Avra« movič, sodavičar in posestnik Emil More, Ma« riia Ahčin, Besov Anton, vdova po nadučiteliU Katarina Jurnian, mestni računski inšpektoe Lojze Počivavnik. preglednik fin. kontrole v p, Jožef Glavnik in vdova po deželnem tajniku Marija Kreč. Nai počivajo v mirul Preostal« tolaži Bog! jezuit Franc Weiser, poslovenil pa g. Jože Jag je zdaj izšla že v svoji drugi izdaji. Prvi izdaji, 1 je izšla pred nekaj leti, je zdaj sledila že druga^ kar dokazuje, kako močno se je ta prekrasna tan« tovska povest priljubila. Knjiga Je res vredna bra« nja. Vsak mlad človek bi jo moral prebrati, še več^ moral bi jo večkrat prebirai.il Založila jo je L j ud» ska knjigarna ter stane broširana 14 lir, na kar» tonu vezana 17 lir, v platno vezana pa 21 lir. d Gostilničarji in mesarii ler vsi niihovl uslužbenci morajo biti po odredbi cepljeni proti tifusu. Ker ie mestni fizikat že končal s prvo serijo cepljenja vseh. ki imajo opraviti z mle« kom in molžo ter ie cepil tudi že vse perice, ie začel v ponedeljek, 13. itili ia proti tifusu cepiti vse eostilničarie, mesarje ter sploh vse oiu» osebje gostinskih in mesarskih obratov, ki ima« io opraviti z živili. Ceplienje ie vsak dan od 7.30—9 v prostorih mestnega fizikata v Ljubljani. ter opozarjamo vse stranke, da moraia priti k cepljenju s praznim želodcem in popol« noma tešč, ker drugače zaščitne tablete ne u£in« kuje jo. d »Slovenski čebelar«. 7. in 8. številka tega; izvrslneaa glasila Slovenskega čebelarskega dru« štva v Ljubljani ie te dni izšla s prav lepo vse« bino. Poleg čisto praktične čebelarske vsebin« imi glasilo tudi mo£no zanimiv članek o na« ših panskih končnicah«. Ta članek spada mea tiste prispevke, ki bogate naše slovstvo o na« rodnem blagu. Članek ie napisal sam uredniU 8. 'Avgust Bukovec, ki se že ed mladih nog pečal s tem prezanimivim vprašanjem slovenske liud« idte kulture. — List velja na leto 30 lir, za ino« zemstvo pa 35 lir. d Pismeno dovolienie lastnika qozda mera imeti vsakdo, ki seka drevje ali pobira veje in' suhliad po gozdovih in hostnh na vsem ozemlju ljubljanske občine. Kdor bo sekal les ali nabiral, drva brez takega dovoljenja, bo. takoi aretiran in oddan policijskemu oblastvu, nato pa! sodišču, da ga bo kaznovalo za gozdno tatvino. Obenem viibitno vse posestnike Bozdov, nai dajo vsem onim osebam, ki zanje sek; io ter spfav« 1 ia jo drva ali suhliud v niihoven. gozdu, pismena dovoljenja na tiskovinah, ki jih dobe v mestnem eospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7. Vsn dovoljenja nai gospodarji gozdov prineso mestnemu gospodarskemu uradu, da iih opremi z žigom mestnega poglavarstva. Ta dovoljen ia morajo delavci imeti vedno pri sebi. " . d Knilge za Internirance. Vojaška oblast je dovolila, da se smeio slovenskim interniran« cem postati kiiiicc Posamezniki kakor tud kn j i žui potitela. k. tu.cen » označeni ranici, darovati kil iiai n:. iil. prenese io oziroma »«»•• )iik < Salezijan.ski samostan na Rakovnik v Liuhliani ti Putrii r r kiiiik uietnikr in intrrmrunct Tili s. prepreči ni. val ur; prejemali iu paketov, odreja itahianski bdeči kri;. avtonomna sek-cna i.iiililiniia sledeči': Oei vkliučiie. (. t n. (lil!Ii SI hodi prciemuli paketi po abecednem redi. A ponedeliek st preiemitl< paketi zìi naslovniki > črkami A dr vkl nično 1) » torek E—k t sredi i-—f \ četrtek Ii—L'. * petek V—Ž. Ta navodilu veljajo sanic zu Campo con centramento f fi. Ht1 Posti. Militari 32111) Paket za ostali, taborišč». bodisi i Italiji. I«odisi v Nemčii. si sprejemajo v soboto Vsakemu ti jetnik i oi inteniinareii t taboriščih a kraiievini tu smi poslal: mesečne sanic en paket Pakete ih spreienniiti v» meset pi. zaornjen vrstnem redi. c T urnih krstiti mrsrrih Ìelrùmeofì Irte l( liuhljanska splošni: bolnišnica sprejela skupni 11.241 bolnikov Lani it ljubljanska splošna državna bolnišnica spreiela skupno vse lete 2h.3)t bolnikov Vidimi torci a primeri s prejšnjih lelon. d: ii obisk padel povprečne, zi pel sli vsak nicsec d Ae siti ohi rrur retri i; st; rullila 7 dreves: \ Presemi 14 letna Ann Morelli u 17 letni {•abriie Intitoli Ilckiira si n zlomila roki; lani pi. s u nalomil levico iti potolkel pt Clav. d Strižrnii ona. Jtnnrnnn T t dni si it končali strizenie mur t vse Kraljevim I speti « Iti: skt.ni; povsod pritt zadovoljiv > strize-nien s. začel, kakor navadne vsaki leto t m:-iii Hain, posebni pa \ ."ueliii kier k bilo izredni usodni vremi k; it dovtiliiii da sr volni la tu. t ka: n; i iluii K! spruvili Ilobrt uspehi »t imeli tudi » 7 oscan. > rimski okolici ir < pričcvitil okraiil srednji Italiji kier it aivčjt rt u št prav posepne razvila Pridelek bi ni! st l.oiiši zlnst \ severni Italiji rt nt b u-Tednc hud nini: t znrinii zimi napravi! tolik, škodt n: pašnikih Kljuk tenti pi prezgodni; zakol ovai n bi! mnoüi vec i kakor drnci ie ti. Ovčjerrici žt oc; nekda skušajo zholišnti i" « pusiiit 7.1 zboljšanje ovčiit, pašen, s prizadeva zlnst reiskii"postimi t Tnr Mancina podrejena zavodu zi eksnerimentalnr zoolociic * Kiniii Zate se nekatere pasmi dale ie odlične rezultate Nek; oven avstralski pasme st:iT šclt štiri leta n hi! nn primcT kupljen za 20 (MKi lir Ko sc tri ostrieli w imela njecova Hi mesece» stara volni, dolžine nad 100 mm | pr. čemer n hitu pledt debeline in drueih last nosti odlični kakovosti ci (tirnii KXti.tMi wblar k sedai v naši po krnim; od teli okrnt üftO.MO takih ki že rodi Lelm, si obeta večini kraira izredne dobri t:>-bolem letina d Lesen. finti filati si pnstnli sodobni Pc ! Ljubljani letošnji poletje žt kar poeostn vid> k, hodne a obutvi 7 lesenim podplati Nt mislimi Severin pri len, raznih cospothiVn k; se s. omislili sandali 111 čeveljčki 7 debelim podplati i? plutovim ki se hnit prna prožni ir. pripravni temveč priprosit delovne ljudi in pn mladini, k' hodi a pravih lesenih snnrialnh Mn nekalerili stn same prepona nad cri011 tioei in m, urhn« usnjena lznnitHjivi Ijndie sc porabili ne večin, v ta namen kakšne stare nsnit ree. mi usnje *t razpadlih čevlje* ali kakšno ne norahne jermenu še bolj iznajdljivi pa upe rabi une t h, p.,,,,,,,, kake d met, usnju slično hlacn reeimr kak loden irhovino trde platne »h kak prožen linole. Marsikak podjeten ro-kodelec bodisi čevljar, pa tndi mizni ali «trn «rar zasluži j izdelovanjem teh lesenih eokeli mir Čedne denaree in pravijo, dn jt naročil vedne dovoli. Okrog sosedov ^ Ä» star baker so kmetje-vlnopradniki v ne potniškem okraju dobili trikrat toliko modre c« s Mah mutimi su odpravili n« Hrvatskem Na predlop prosvetnega ministra je hrvatska vlad« zitali. zakonsko otlretlho. s kalere je ukinila po inpann mali mature pc konhanem četrtem razredu -ni, klasidnlli Iti re.-lnili plmnazijah ter nn ine seanskit, šolali. Za nadnljevanie študija 1111 omc menil, ucnili zavodi); veljajo zopn «turi zakonski 1 predpisi, ki so bili izdani pred uvedlie mal. I mature, J Janez Mencinger Dve tet; zi; Allieve. >< hraii. m. i;ubl;anski ploU.k< zrelost A prvpn; ieiuitt. Le»;^. Meiicmpe; hodi « 1 i'su jt f„su Meneng« K' , . L , , f gimnaziji, pisatelj Jaiif'7 le 1. Ifiv nn h roda bUz.ii holun.iskf bistric« K< .«■ 1. 18" kinuial ljubljansko {timnuzi.H. t< odšei u Dunaj il tumkiij najprej začei študirati sla rt jezike nato st jt prepisa nt pravo in p. . I Hb. končal A svojen življenji; st Jt posveti' odvetniškemu politeti . p siužbova koi koncipieni i pisarni pr, d: Razlapu •< Brežicali. od 1W&. pa ai svoj«- smrt. l'Ili! pa je opravljal samosuijm advokatur» i Krškeni kol pr, Janezi Trdini mil pr Meiicin-frerji, ločimt ri\ t dob njepovepa pisale; levali ja. mladostno il; zreli. )'tn vplivom pi^iit-Ijpi A nje« cev jt tud; Mencinpe; zače pisat 11 objavljat; v Bieiweisoviii Nevicai; 11 lijepo-ven, Kiitcdai-r-kii pesm, sialei «itrudnit pa j' bi! pr Janežičeven; Sioi'ensken, -11 ,i. 1. k jt vaii., pisa! 1 šestclesetil. ieiit prejšiijejSč. sic-!f:ii pTcjirostf roniiinii-:nt jK.vesiiet n. novelt znameliilt zlasti p. tem tli. it v li iii j 11 izmet! našiti pisateljei opisova žit i jenjt , I -venskili n; c š t a n i- k i li kit fin nt sum. kmeikep, lind=rvt ko: Jučič. Erjavec 11 crup.. 1? miadostnt dobe Mencinperjevepa pisal;-1.-skepn delovanji nnj omcnintt tek njepcM ih-vest; Jerica VetropoiiLič. Ziait pi. si; Imrt mladost tli.vek tolik« velja, kar ptoò. Skušnjava iti skušti.K Asa ta dela st, ju ve: in « 7.ei< nedozoreli, ker jin, manjka pioiilj pepici; ni življenje Za tem. deli p., sled, škori: tridesetletni premor i Mencmperjevem pisateljevim ju Pojavil st je v svoji mošt. zrel dob t osemriesetili letih pre išn iept siole-u. k< n začel izhajat. Ljubljanski Žvon 11 it Mencn.-pci poptn na Levèevt povabila «Klliépr soiriid-11 i k it iinšt književni rc\.it. \ ck>t>. premora se ir nam rei Mencinper posveti1 šnidiiii ve>-Skili svetevm nazornili. socialniii n nnrodniti vprašanj zale poznejša njeema dela kazeii j«.ve«! 11 Bmli»me»iaiusàepa urauuiikea inLl ut sjovenske«! poti-/. v Ki.jpiiuifmtiBeiw Meacinp. • icm, deli i i 1 ci i t 1- pa jt itneni.va iu ki, t J «"■ ^ >"» den. s< najiK.)«,!],. ,. i, iit-je zrtail Meucinperjt-vt ue«. 1 it-pm ^ pa tud t jepov pupieci na sve. L«,,^ ^ t sat jat piuvucpi junaka 11 ,r... , J jxitii. nosL. A resnic, pa pomen uni 2e|t, kritiki 11 zai v mi tet wtdonne^i •«eMij»)» materiali-llinepa popieua m ■ . 1)t trni, liki takratni! jiivnii razmer 1 i .„p_ na Slovenskem ^^ Drüpt jijepovc. I.i;jpomeni,"]i- òfi, ; t L 1 , b T t T T 11 L ■> pa J. aa ndej m! pit. 1 rc-nici pa Mencms-J- :,-siec t w M-Kli«; A tm. delu si posten.: «dsnvkj, t » 1 iit nuilioljf 11 nuii"i.«y fi> suteliet n jH-siiikov-1 aje\cere: Mencinger od njii zt t v pimnaziji 'venua' jt t>i mi-cirtiži) 11 je zan njiiiovt t poznai. Menctntr«" Tia n iwm-n.!." t ristetti iu nia-v" ' 1 t 1 t: ! . : : i t : t f j - t. povt o-ii mlp: Cnioü.avzir' iiikn' A ršat jKitiej pa « n-i prves' izniči o nn cri; ^ Jt ki s» l«121lf» t a' * ijiiini zen- dim tiisat" i«» / Jiuiii. ■ " "'tt ij> -TH-nii 14 n 1 .»Via ■ .enit r jt "lillilf Ulj !«: Auw 1 šmsk pnak nt Tseli srliskil; Inutukit. snlul si zÄkiuii'ii dne V. julna i'ritiodnit fcoéskt- leti «1 Im prit-elc že H., avgusta. 1- Stintimu. nemški, kmet-k* «ispooarstvi s htMlt tiplfidaii t kratkem m izletu t Nemčija-učeni'; knievKkt kmetijske šolt m Hrvatskem s Paiplavnik ai, tr«nli 1'oplavnik Hrvatski države di Pavelii je ti dn, obiska, vel etlmii. ' Bosni, k čistne. posamezne okra a- pre. partizani ter je osel,ni. odlikoval nailirahreiše has.-mke in voiakt s Drüpt nt,situ,» zarrehiike tnhnikr he t kratkem potevo Stroški hode zjinsai Si miliiono« k 1111 t Pnwlint' skupini, stanovanjskih hif he, zgradile zagrebško železniško ravnateljstva u šteiiini svoje uradniki s Prvii svoj lastna razstavni prostor ha imeli hrvatska država m, letnsine.ni hudimpaštansken velesejnui s Tr dm m aitine v jl 1 froionniik«, m,,(i hrvnlsknii Sa raje von, in \ išepradoni s Pa »niliislneni upila nn Irlmrsečnn dal« Ni vsel, srhskili šolal se pričel, t, dn meinst,, 'r l'rosvetnei mint f določilo za viste. kakoi tini zrelostmi „.„,1,1, hn,!e moral »niinr.enl, nrel.it tn mesen ,.1, deh, , srhsl, „.-lovn, sinih. s llnevne »NM. k„sj| m v,,or„ ^ delavski; javna kiihlrij« , Saraievu S Ni. Ihiiihč« * nevarni Mrik, 1. n»dt>l kotile HA«, atolnil. von llomevei. invl.n.el, ročevnlske «Inžhe -Transoc-eans ^ * 9,1 ^ prel.iv»tee, Sleit danes Celje poroči marilvnrski dnevnik r J 1 /i, pr«,lni«. mnoMiitt in me^,«nsl.il, M r"1" "• »»>'"«W. hrvaške „Lve„ , ii.iidslrslvo niiijjon Vini prosvetno k o: pravnik A MenrnipeT 7 «»strt satirt otis surovit rmniuim kakršne f Ktuie- r . eioTŠken hreci t ti-cii čaqi7li> ptn dfiOB Jt tiBSt«rpi proi r :n. t 9 prt-ositi n t "t-rrti:'. niiseliit <.:- - ti k« [*• sinkt- tre; im na tt- n•,I— i,,m. ./,11. v-smiselni it prrvt-;' ettisi-cmt lt-1.,.., rsaii il; Btanjšc pesi i ikova itcsrik. Mencinpe- zavzema m-c t,..-.m. J«^ Ti rn1. posebne mesia zlast zan,:! : - 'i:,, kfr a^ nemi t niftpovii. delit izrccti nniiifi bi'' z e, i; rn 1 a Zait pi. nasi ki ./rta» i?» vina nazivi. >s. a. ti T i j a 11 "< 1 1 ?•■»■ vse.i svanii delit st jt kar !.. ":'aejt 7.1 pošteiMK; odkritosrcnos: 11 r-snici 1 f-nen, življenji, vseskaiz. tt r,i: ' ', tirni; C» pledost. 11 st bori za vede- u «1 * tlsnovna mise vsemi. Mencmrevlevemu >»" teljskemi delovanja u bita 1 epa ; f bi. I't p e. s ! ti fli'r : k e : 1 tli. » ? bile turi iiiepovt življenjski prsu stiHit A svt.nt «telili tt zahteva dt P"ii I pomemtmi. it. etaisti ina osetinos ' zasfii«®* ! javnen 71vlje11.it. Ž.last pa st y 1 dnhovn zmedetHJSt «voteri casi. '' will.. <™ jt nastopa prtu paizitivizmi 11 n.»i"-uiBJ| ki sti prat takra; zaf-eli preplavljat! ■ Mencinpe- st jt 7 vat- «vene ve.ik« a«cl»w 1 t svojili delit posTnvil prot rn anCT" kur nn ioelln:-neit poraza ni I *;' ; k r e! i n « nitre pr e t o ti T : 'T : r rt i 11 t tft« jeti J t n 1 1 s k 1 k t. I t n t 1 Bori st tt p-rot: pretiravali''n onepi najaira 1 juepovili strajn istil "' ' zapoMirial zmernos. strpno« n 2"1" ,S a|rlt Txi; Posebni pomenitmi tt di tf ; kfi dek 11 res i le i jiitscpa narodi 1 n ' jj i »litin \ tetr sta si bila f Trdini zel. "1 j pe> «xnil nn7t>ril. _jJ| He In Janeza Mencinger ja " „j . zelc zanimiv., in koristni 11 ti 111 ^ ^ t lUnnšii jt zmed- trebi večkrn vzet ^ d n h: se 17 tti iti navzei pravepn .rod»' optimizma "veseletra naurteel, ni 1 ... I videli, da te telili J7 dnniišinil tf( Mlltm Tl'ìitlt Jli fVl! ' Lrt i'1 i P rev«, fin v m k e^ra posami ; 1 ; 1 MU. 1 !» if! i Ti ril' (Dalje.) Padale ao strupene besede, pomešane z grobimi šalami. Radi bi šli v gostilno na ples, pa nalašč niso hoteli, da ne bi zadeli na palirja in njegovo družico. Hribarjev se je pridušil, da bo prereza! gume pri motornem kolesu, pa so ga pregovorili. >,)o bo pa drugače skupil ta nebodigatreba I« je jezno zamrmral in zamišljen tuhtal maščevanje. Pod večer so pevci odšli. Kar nič niso bili razpoloženi. Na vrhu so obstali. Dolina Je dihala globoko pod njimi. Tenka meglica se je vlekla nad bolmi, pozlačenimi v večerni zarji. Prijeten veter je pihljal iz gozdov. Spodaj so zvonili zvonovi in pastirji po gmajnah so klicali živino, da jo spravijo domov. Zapeli so pevci pesem in se spustili po grušču v dolino. Janez jo Je zavil na desno po strmi drči, da so se kamni valili za njim. Klicali so ga, pa ni hotel slišati. Izginil io med skalami in grmičevjem. »Jo bo spet skuhal!« so se menili fantje. »Trma in jeza gre ž njimi« »Ni še prebolel«, so dejala dekleta. Po mehki stezi, ob kateri je duh-tel .ožepec, so zavili čez gmajno in izginili v gozdič. Ob ozki cesti, ki se v strmem klancu zavija skozi majhen borov gozd, so bili zloženi hlodi. Janez je dobro poznal to mesto že iz onih let, ko je vozil krle z očetom na žago. Ob tej skladovnici se je ustavil. Utrujen je sedel na debelo deblo in si brisal obraz. Oči so se mu svetile kakor dva ogla. Segel je v žep in izvlekel papir. Po dolgih letih mu Je pisal Niko. »Maščuj mene in sebe, zakaj strahotne dneve sem prestal zaradi človeka, ki ni vreden tega imena.« Mrak mu je zabranil čitanje. V lahnem večernem vetru so šusteli borovci. Spodaj je te'tel potok in šumel med kamenjem. Visoke skale nad cesto so metale temne obrise na pokrajino, ki se je samotna in strahotna zavijala v noč. Janez je zrl srepo predse. V njem Je vrelo maščevanje, ki ao ga netile misli, težke in temne, linkrat ae mu je ponesrečilo, nocoj bo udaril drugače. Zakaj bi pustil gada, da se plazi po vasi in stresa svoj gtrup, poln sovraštva, med hiše, ki so bile povezane doslej v ljubezni? Tudi nad njo se bo maščeval. Hudo je sicer to maščevanje, toda nujno: dve muhi bo udaril na en inah. Naj store z njim kar hočejo! Poskušal bo bežati za Nikom. V temi bo vstajale pred njegovimi očmi strašne slikq; uničene kmetije, gospodarji brez zaslužka, delavski otroci brez jela, napol slepi Fortunat, njegova zapeljana hči Erna, toliko krvavih hrbtov, in kar ga ie najbolj podžigalo: Tilka, to njegovo dekle, ki jo v kremp-ljih tišči hudič, da jo izsesa kakor osa sladko ko jagodo. Te grozotne slike so ga vrgle po-koncu. Zavihal je rokave, zagrabil hlod in ga zavalil na cesto. Za njim drugega, tretjega, da je zaprl pot Z debelim kolom v roki se je zleknll na mah pod skalo in prežal. Obšla ga je stara lovska strast, ko je na gmajni čakal srnjake. Žal mu je bilo, da ni imel puške pri sebi. Zasnoval je načrt: Pripeljati se morala po cesti, ker druge poti ni. Medtem se bo zvečerilo. Motor bo obstal pred ovirami. Tedaj... Bo, kar bol Maščevalnost mu je prevzela razsojo, da niti na posledice ni mislil. V ridah se je začulo brnenje motorja. Stisnil je kol in napeto prisluhnil. Tema se Je zarisala v debla. Po grmovju so plašno begali ptiči in si iskali mirnega prenočišča. Izza ovinka se je posvetila luč. Dolgi svetli prameni so se lovili v globelih ln skrivali za skale. Se nekaj ovinkov in motor je brzel v strmino. Janez Je poSenil, vrgel klobuk na tla in krčevito zagrabil kol. ftesk ! Kolo je obstalo pred debli. Svetla luč je pojemala. Zdaj I 2e Je hotel vstati, toda noge so mu postale težke. '»Prokleta lumparijalc »Kaj je?« je zaklicalo dekle. »Cesto so nama zagradili. Ravno prav, da na klancu, sicer bi se ubila oba!« »Ce naju ne čakajo v zasedi?« »Samo eden naj se ml prikaže! Zdrobim mu betico, da mu za vedno splahnel« »Pa bi malo pogledal okrog? Posveti s svetilko!« »Nič ne bom Bveiil. Kar dobro se prilega tema. Sem pojdi in sedi I Ravno prav je prišel ta odmor, ker sem že utrujen!« Prestavil je motor na drugo stran debel in robato preklinjal. »Kar naprej se peljiva!« je prosila Tilka. »Nalašč nel Uporabiva to priliko, ki so Jo nama nudili tvoji sosedje.« Objel jo je čez pas in posadil v travo. Stisnil se je k njej ln ognjevito prigovarjal: »2e več let se poznava, Tilka! Jaz pa hočem več: moja moraš postati I Iztrgal te bom iz ciganske dru-hali, rešil te bom teh prokletih ubijalcev, zavistnih psov, in v mesto pojdeš z menoj! Zate ni kmetija, naj se drgne ob njej tvoja mati, naj gara po njivah tvoj oče. Cesta bo kmalu končana. Konec ceste naj bo zate začetek nove poti.« Pri-žel jo je k sebi in poljubljal. Hipoma je prestal, prijel jo je za obe roki in odločno zahteval: »Moja si! Odgovori: da ali m,-'« Ob skali se je zganilo. Tilka je prestrašena umaknila roke in plašno zrla okrog. »Strah me jel Prosim te, odpeljiva se odtod!« »Nikamor!« Iz žepa j>j potegnil samokres in ga položil na tla. Dekle je obšla groza. Črna tema je padala z borovcev, da se ie komaj videla cesta. Divjo tišino je motilo le šumenje potoka in plahulanje ptic. Tilka je vstala in zaprosila : »Pojdiva! Pomenila se bova doma.« Stopil Je k njej in jo zgrabil za ramo. »Odgovori: Da ali ne!« »Ne morem!« »Zakaj ne moreš?: Med jokom je trgala besede: »Zato. ker si... že poročen!« »Ločen semi Midva lahko živiva kot mož ln žena tudi brez tolel« »NeI Tega nočem in ne morem!« Dekle se je branilo in klicalo: »Pusti mef Mama !< Divje je zahropel. Tilka ga je. odrivala, da so ji moči pošle. Iztrgal se Ji je obupni klic: »Pomagajte!« Kakor iz tal je zrastla ob skali visoka senca. »Lump!« Palir je skočil pokoncu, zagrabil samokres in sprožil. Votli streli so odjeknili od skal. »Jezusi« je zavpila Tilka in zbežala na cesto. Palir je streljal kakor blazen. Ptiči so preplašeni letali med drevesi. Zadnji strel je zasikal v skladovnico hlodov. Temna postava s kolom v roki se je vzpela Čez debla. Hlodi so se zganili in se prevalili t divjim ropotom. Med njimi se je valjal človek s kolom v roki. Palir je skočil na motor in pognal. Luč Je zasvetila v temo in obsijala Janeza, ki je skušal vstati. HBBß^ üp ižszzžž&gzzžr* -^fe? i* Sklonila te je tn ga prijela za nogo. »Le crkni, hudiči Skoda, da te nisem ubili In ti, vlačuga kmečka, se obriši pod nosom, tvoj stari pa pod brkamil« Motor je zaropotal in zdir-jah po klancu. Ob skali je glasno plakalo dekle. »Tilkal« Boječe se je približala skladovnicL Kdo je?« »Sem pojdi in ml pomagaj!« Na deblu je sedel Janez in si stiskal nogo» »Janez!« je vzkliknila Tilka. »Nogo mi nategni, nakrenila se je!« Sklonila se ja in ga prijela za nogo. Fant je nekajkrat zastokal. »Ta boli, Janez? Si ranjen?« »Ne bo hudol Hlod mo Je podvalil.« Sečila je k njemu na deblo in krčevito zajokala. »Kaj bi se cmerila! Vesela bodi, da si s» otresla tega hudiča I« »Si slišal?« »Vse I« Pomagala mu je vstati in ga podpirala i ramo. Sprva Je hodil težko. Molčala sta oba In počasi lezla po klancu. Ko sta dospela na vrh, se je Janez naslonil na skalo. Spodaj v dolini so ugašale luči, le na hribu, kjer sta bila doma, je žarela skozi okna svetloba in se zgubljala v temi. Odpočil se je in previdno stopal nizdol. »Zakaj Je prišlo do tega, Tilka?« Je očitajoče povprašal. Nič ni odgovorila, samo zajokala Je in se tresla. »Je sedaj končano?« »Jel« »Ne vem. Zdi se mi, da se šele sedaj začenja. Maščeval se bo nad tabo, očetom in nad mano.« »Naj se lei Saj ni moglo več tako naprej. Da bi le tebi ne škodil.« »Meni?« Zasmejal ae je trpko. »Kako naj mi pa še škodi? Vse mi ia vzel, zlodejl Vožnjo in zaslužek, veselje do zemlje in do življenja. Skoda, da ga nisem ubili — V tretje gre rado!« Tilka se je zgrozila. Ovedla se je velike krivde in vzdihnila: »Tudi meni ni več do življenja I« Zavila sta po stezi za vasjo. V zvoniku je bila j?olnoč. Pod hišami se je ustavil. »Tukaj sem ga prvič napadel. 2a! mi je, da sem ga zgrešil, vse to bi ne bilo prišlo. Vt vsi pa ste obsodili Nikotal« Ob tem imenu je zajokala. »Pisal ml je. Po tebi vprašuje. Silno hudo mu je, da ga obsojaš zaradi Elze. Vse t» zanjke je nastavil palir. Lump je lagal, da bi te lažje prevaral.« Dekle se je «.grabilo za prsi. Grozotna bolest ji je stisnila srce. Pred očmi jI je vstal oni večer, ko je odhrfjal, sam in zapuščen. Rada bi vprašala, kje je, kako se mu godi, pa se ni upala. Pred znamenjem sta se poslovila. Obljubi! je, da ji prinese pismo. Previdno je odprla veina vrata in prisluhnila. V kuhinji je preklinjal oče. Tolkel Je z roko po mizi. Mati je jokala v kotu. »Vse mi ]e uničila! Z motorjem se je pripeljal palir k Ludviku in vpričo vseh me ie nahrulil: Le pojdi, stari, in poglej svojo hčer b sosedovim sinom. Prokleta golazen I Od jutri naprej izgubiš vožnjo. Kar lepo sprezi oba konja, da bosta jahala na njih tvoja hči vlačuga in tvoj sosed ubijalec. Kri mi ie zavrela po žilah. Vstal sem tn zamahnil z roko. Z Ludvikom sta me pograbila in vrgla skozi vrata. Za mano se je smejala Elza. Objel jo ie in vlekel,v hišo. Ludvik se je pa zahrohotal na- pragu: »Lahko noč, Gregorl Vreme se obrača. Boš pa spet gnoj vozili Saj ga imaš dovolj v hlevu in v hiši. Kar pridno kidaj in furaj. Ha, ha!« Zagrabil Je bič ln tolkel i njim ob tla. Na vrata je stopila Tijka. Ko jo je zagledal, je skočil pokoncu kakor gad in rjul na ves glas: »Ven iz hiše, nearamnica! Vse si nam razdejala, sama sramota je v tebi! Kod se vlačiš? Hiši si ukradla čast, očetu zaslužek, materi zdravjel Ven se spravi, da te nikdar več ne vidimi« Zamahnil Je z bičem in tolkel po Tilki, da , se je zvila na tla. Mati je skočila k hčeri in dvigala roke. Tudi po njenem hrbtu je žvižgal biS. Tedaj pa se Je bliskovito pognalo dekle kvišku. Zakadila se je v očeta in ga zgrabila za roko. Oči bo Ji divje žarele, ustnice so trepetale in pod očesom ji je tekla kri. (Nadallevanle prihodnliČ.) 5* V Mirni na Dolenjskem so celo bika nauCili voinie Brlika planinska kravàrica Učimo kravo vožnje Ne samo mali, marveč ludi večii kmetje bi se morali posvetiti vprašanju, kako priučijo svoie krave dobre vožnje. Za vojni čas ie prav, Ida ima vsak posestnik vsai eno v p reso za rezervo. Silil kola lomi. pravi star pregovor, pripraven baš zn naš čas. Kdni nai kravo privajamo vožnji? Mnoci posestniki menijo, da ie treba z likom pričeli le pri telici. V tem primeru pa pregovor, česar se Janezek ne uči. Janez ne zna. ni na ineslii. Žival nai bo že dobro razvita in nai ima za sebo i vsili drugo tele. Strokovnjaki svetil ie io dobo med drugo in tretjo breiostio. Krave, ki so čimveč na svežem zraku in se mnogo gibljejo. so za vožnjo ročnejše, lažje sledijo liku lil lažie se privadijo kakor krave od jasli. Kako naj učimo? Za vsak in torej tudi za pouk živali velia načelo: Z mirom, potrpiie-niem, razsodnostjo in dobroto dosežeš več kakor z nejevoljo, razburjenjem in trdoslio. Žival ie treba privaditi najprej na vprež-no opremo. Dnevno vozimo učenko vsai četrt ure na vajeti pred hlevom. Nato vpicžemo v voz dobro, vaieno kravo, katere se ic »učenka« navadila že v hlevu in privežemo mlado žival poleg stare, da se navadi enakomerne boje pred vozom. Prvi dan zadostuje polurna vožnja in naslednje dni naiveč cnourna. C.im zna žival dobro stopati pred vozom, jo privadimo vozu, da ga vleče. Naiprei lepo po ravnem, pri čemer voz postopoma zaviramo, da ie niegova teža čim večia. Poleni sledi vožnja po zložnem klancu in nato po večii strmini in končno vožnja z naloženim vozom. Zarin ii uk bodi 11:1 d ji vi za plugom in drugim orodjem. Torej: učimo polnimo, s potrpljenjem. Šele če se žival privadi enemu, preidemo 11:1 drimo delo, Pri tem moramo vedeti, da so živali kot učenke zelo različne. Nekatere se lahko in hitro uči io, druge spet so počasne in neokretne. Učitelj se moril ravnati po učencih. Za lik ni niknkega določenega vzorca. Kjer se vozi po-največ po lepi cesti, priporočajo prvi lik na niivi in šele nato vpreeo na noti. Poleg do- brega učitelja ic važna druga, vprege vajena žival, katere mora biti »učenka« vajena od iasli iz hleva. Po uku vprezaimo žival redno, a polahno. Treba ie, da se mišice in kosti krepko učvrstijo! sicer je vožnja za še tako učeno žival prava muka. Po dobrem letu uka in lahke vprege šele smemo govoriti o dobri vprežni živali. Za težko delo krave vobče niso, ker bi trpeli plemenska čistoča in mlečnost. Celodneven napor ie za kravo preveč, men java jmo rajši vprežne živali opoldne. 14 dni pred Iole-tenjem in 4 tedne po teletu imajo krave svoie težko prislužcne počitnice, katerih nikar ne kvarimo. Posledica naporne vprege pri nožni brejosti je, da krava povrže mrtvo tele. To pa je za kmeta bridka škoda, katere žival z vprego nikdar ne odtehta Sejem na 'Meli Na kravjem sejmu izdira tčudodclnik« boleči zob. Citai In širi »Domoljuba«! Invernizio ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) »Trpela sem, kolikor največ more trpeti človeško bilje; toda zahvaljevala sein Boga, ko sein dobiia dele in ko mi ga je brat vrgel v predpasnik, da bi ga redila.« »Je li on slutil resnico?« »Ne vem.« »Prosila sem župnika, naj molči, kajli j>re-več sem se bala za življenje svojega malčka.« »Ubogi duhovnik je zares molčal in mogla sem vzgajati svojega sinčka, ki je bil poslej ves svet zame.« j Kolikokrat sem se hotela upreti, ko je moj brat kruto pretepal ubožca!« »A bila sem tako slabotna in bala sem se, da bi ga utegnil ubiti, če bi se zavzela zanj! Grizla sem si ustnice, da se ne bi izdala, in trpela sein najstrašnejše muke, ki jih more trpeti mali, ko vidi zlostavljati svojega otroka.« »Zdaj pa ne morem več prenašati « »Če ne hi bila nocoj bedela, bi bil moj sin deležen usode svojega ubogega očeta « »Kako? Kako?« sta vprašali gospe in jo presenečeno pogledali. Nežika je na kratko povedala lo, kar je povedala Balin u, in dodala: »Ubožček me je potolažil. Domislil si je pa-kano. da bo moral moj brat zardeli zaradi svoje krulosli!« ; Poslušajte zdaj, česa se je domislil! Til je menil, da bo Balin zaspal in da se bosta o polnoči z ženo brez nevarnosti odpravila v stajo ponj ter ga vrgla v kakšen kraj, od koder se no bo več mogel vrniti.« »In vse to iz sovraštva, iz zavisti do nesrečnika.« »Pa Balin je oblekel v svojo obleko psa, katerega je bil moj brat zastrupil, da bi mu bil tako preprečil braniti mojega otroka.« »Ko bi vedele, kako imenitno ga je opravili Zares, videti je bilo, da spi na ležišču Balin.« »Medtem se je dečko opravil v hišo matere Kabel, da bi jo obvestil o tem, kar se je bilo zgodijo; toda spotoma smo srečali Plezačka, moj-slra Petrona in samega Panlalona na njegovem vozičku.« »Tudi nje so vznemirjale žalostne slutnje, pa so se odpravili oprezat okoli staje, boječ se, da bi se mojemu sinčku utegnilo pripetiti kaj hudega.« »Tako so se združili in se skrili pod obok pri staji, kjer so mogli skrivoma opazovali, kaj bosta počenjala moj brat in njegova žena.« Balin je vzkliknil: »Oh, da bi bili tukaj tudi grofica in gospa Duponti, koliko bolj bi če bila oba osramočena!« »Zato sem prišla semkaj, da vaju obvestim. Toliko bolj, ker sem imela prepolno srce in sem čutila potrebo izpovedati se ljudem, ki me bodo *nali umeti in sočustvovati z menoj.« »Ali mislite, dobri moji gospe, da še zaslužim, da se zanimate zame ln za mojega ubogega otroka?« »Ce se vama zdim nevredna vajinega varu-čtva, ker sem se skrivoma poročila s človekom, ki sem ga ljubila, tedaj me zapodila od sebe. Toda rotim vaju, rešita mojega sina; iztrgajta ga iz rok njegovega krvnika!« »Uboga ženska!« je vzkliknila grofica. »Bila Bte prava mučenica. Odslej bo konec vaših muk. Zavzeli se bova za vas kakor tudi za vašega sina, ki vas bo blagoslavljal in vas ljubil iz vsega srca.« Ada je sklonila svoj lepi obraz ter poljubila na čelo ubogo zavrženko; isto je storila tudi gospa Duponti. Nežika od pretresa ni mogla več govoriti. Beseda obeh gospa so ji božale ušesa kakor rajska godba; ti poljubi so ji spremenili obraz, da je poslala skoraj lepa. Odpirala in zapirala je oči, da bi se prepričala, da se ji ne sanja. Smehljala se je tako zamaknjena in sklenila roke, kakor da bi bolela nekaj reči. Toda gospe sta jo naglo potolažili: »Pojdimo, pojdimo!« sta dejali. »Zahvaljevali se nam boste pozneje. Zdaj ne smemo izgubljati časa, če hočete, da pridemo pravočasno k staji. Sam Bog vas je navdihnil, da ste prišli semkaj!« XXI. Ura je bila polnoč, ko se je Zenaida prebudila. Prižgala je svečko in krepko stresla moža z besedami: »Zbudi se. čas je!« Tit je zagodinjal, ne da bi se bil premaknil. Zdaj ga je žena sunila s pestjo v hrbet, kar je pripomoglo, da se je takoj dvignil v postelji, razprl oči in vprašal: »No, kaj je? Se hiša podira?« »Ali si že pozabil, kaj morava nocoj storili? Ce zamudiva to priložnost, boš moral jutri z Ba-linoni h grofici.« Dečkovo ime je zadostovalo, da se je divjak popolnoma predramil in skočil pokoncu. »Imaš prav!« je vzkliknil. »Tako trdo sem spal, da sem na vse pozabil. Pojdiva.« »Počakaj, da denem svečko v leščerbo« »Ne, ne, nohene luči. Nocoj imamo mesečino; še to je preveč. Kad bi videl, da bi bilo bolj temno.« Oba sta previdno odšla iz izbe. Pozabila pa sla ugasiti svečo, šla sla skozi kuhinjo in odprla vrala na cesio. Tit se je ozrl naokoli. Niti najmanjše sence ni opazil, nobenega šuma ni slišal. če sta hotela priti do staje, jima ni bilo treba napraviti več ko kakšnih dvajset korakov. Bila je popolna tišina. Nili najmanjši šepet ni izdaial, da se v bližini skrivajo kakšne osebe. Mož in žena nista govorila. Ubrala sta jo proti staji in nalahko odpah-nila vrala, ki jiii je zapirala navadna kljuka. Cez nekaj minul sta prišla iz staje in nosila s seboj truplo, o katerem sta mislila, da je dečkovo. Zavito je bilo v temno odejo, ki sta jo držala vsak za en konec. »Mislila sem, da je težji,« Je opomnila žena. »Jaz tudi. Veš, da so se mi tresle noge? Staremu strahopetcu, kakršen sem! Nikakor si ga ne bi bil upal prijeti za noge, če ne bi bil tako zamotan.« »Niti jaz ne za ramena,« je dodala Zenaida, toda po zaslugi te odeje nam « ni treba niti dotakniti se ga, niti videti ga. Ko dospeva do Hudičeve jame, bova malo popustila odejo pri zgi-bih in jo podržala ob strani, da se nama ne izmuzne, ter zakolalila dečka v prepad, ne da bi ga pogledala.« »Upajva, da se ne prebudi prej!« »Ni nevarnosti. Ona primes v mleku uspava človeka za več ur in Balin se zdaj ne bo več prebudil.« Stopala sta naprej po strmi, kamniti stezi, ki jo je osvetljevala mesečina, medtem ko 6o bile druge sleze naokoli, držeče v isti kraj, pogreznjene v senco. Hudičeva jama je bilo ogromno hrezdno, cigar globine dotlej še nihče ni mogel izmeriti. To Siran 9. ime pa so mu dali zato, ker si, če si prislonil uho na rob razpokline, slišal oddaljen ropot udarjajočih kladiv, pa so gorjanci govorili, da ima hudič v njej svojo kovačnico. Kadar je ta ali oni izmed hribovcev izginil, so dejali, da je končal v Hudičevi jami, ker ga je gnala radovednost, da bi dognal globino prepada ali pa utrgal kakšno zdravilno rastlino, ki so rasle samo med listimi pečinami po več sežnjev globoko. Tudi Balin se je drznil nekoč utrgati razna zdravilna zelišča, di bi izlečil Nežikino živčno bolezen, katera jo je mučila več mesecev. Ona zelišča so imela res čudovit učinek. Tit in Zenaida sta se, hoteč se iznebili fanta, domislila Hudičeve jame prav zato, da bi Nežiko z grožnjami in udarci prisilila k izjavi, da jo tisti večer začela iznova tarnali zaradi živčnih napadov in da se je Balin napotil k Hudičevi jami po zdravilna zelišča, da se je spodtaknil in izginij v breznu. Ko sta Tit in njegova žena dospela do kraja, kamor sta bila namenjena, sta dvignila temno culo nad prepadom, odgrnila odejo, ne da bi sa dotaknila trupla, in ga zavalila v prepad Ifen m: Zdajci je odjeknil klik: »Kličem vas vse za priče nameravanega umora, katerega žrtev naj bi bil postal.« Mož in žena sta se obrnila in od strahu za-kričala. Pot jima je curljal po čelu. Pred njima je slal Balin živ in s posmehljiv vim smehom na ustih! In z njim so bili grofica, gospa Duponti, Nežijja, mojster Petron, Plezatok in Pantaloii ter jima zapirali stezo. Nesrečnika sta trda in od strahu šklepetala i zobmi, ne da bi bila mogla spregovoriti besedica Ali je to resnica ali pa sla postala žrtev strahotne prevare? Na kakšen način so tukaj Balin, Nežika in vsi drugi? Prašek torej nI imel učinka? In že je fant živ, koga sta tedaj vrgla v prepad? »Morilca! Morilca!« je zavpfla Nežika in sto. pila proti njima, užaljena in mogočna, kakor je še nista videla nikoli. »Hotela sta umoriti Ba-lina, toda Bog ni pripustil tolikšnega zla in kaznovala sta sama sebe. če bi vama povedala, da sta v to brezno vrgla rodnega otroka...?« Krik, ki ni imel nič človeškega v sebi, se je iztrgal iz Zenaidinih ust. Zgrudila se je na kolena in zamrmrala: »Ne... saj ni res... reci mi, da. ni resi.., Usmiljcnjel Usmiljenje!« Tit, ki mu je obup prevzemal srce, se jo grizel v ustnice, si krčevito stiskal srce z rokami in ponavljal: »Usmiljenje!« »Ali s!a ga vidva imela do mene in do mo-> jega otroka?« ju je še enkrat prekinila Nežika. »Da, Balin je moj sin; zdaj vedo to vsi in ni mi več treba tega skrivati. Župnik vama bo pokazal vpis moje poroke z nesrečnim Jankotom in končno morem vzeli svojega otroka iz vajinih rok. Krvnikal Krvnika! Vsi tile bodo izpričali vajino krivdo do naju dveh nedolžnih, ki vama svoj živ dan nisva «torila ničesar hudega.« (Nadalievanie prihodnjič). 4' Strnit tO. »DOMOI Ulli«, dne 15. milja I942-XX. Štev. 29. ISEIPIBIČESC in Pll&tfc 11 »n rt iMiis>\isl»)i-i,\ ,1* Jc « Kr*;». W.vler )*■ t.vc-1 noau«,W, «t»no\j«l tv^jil bat-on f» baron m1 tvl ,\ì..»»i>\ ,v!o\,'k v,v«*ih ;»» ludi po!« i obe V-l.y» ,ti»i> ,<> ,t<»fo»Kv n* jnps.li>! snt»t;, t\ ;.» V .;» m n» «sv,« jt ,« \ «; veter. Tedaj '.f N«i\v« p.»>a! po »v,- .v* |S!»*»iV* i velikim »iv. 1« f t>.*i I.H.). m batwaor iste »s *N.'!,v im* poii-.m, k» i-.svski olv»'.; w,> \r,v* < «rt ,vYek„ trm« .i«;« m p:*.\k> x.svV» |'.*|*kOV< ti '•>. »"i V » "m w " ' ' - - ,lal.< N A!«"».. », v" f Hi»» t I) i; C ' «A.'»» Vk «jsrtMj, ftu^, Sprehajal *i> ]<> po obrežju In So domov sJ ni «psi s prmnimi ritkami. Pa jo naletel nanj Repin-.Vk, k' je ponavadi postopal i rokami v iepu. »Zakaj j.sVš. 1'ilčok ?< jo vprašal, ».lokam, kor «em nesrečen,« mu je odgovoril l^iliVk. ite -f fcr »Itìa; ii-Ja ufi rnhi»;1, 1. otia « AJ* evvJv KlU'.'ii: it AtilUÌ..*l-, pO UV;,,», h *.vvu iti, >, t m/ i nx «ni ». a tm*] <• if , •„• IV it I,,j, -, iSC.j.ft M I, nvi^v p!*«, il..,, 1 Mli,{fi,.itv» £a •t rte bt.'taa ir n i -t-kA. •'"•\»I.A>i (V«w, »n- .•*} "tritìi.» vV i l v : jim's v\i,Vv „ V I li,V,»L V>«A,VM \ A-K*VA-| POKAAT: , iv«5 •»>, i» lis nnpjjir*»» Vinn-, r--v.i.i i .-.vstvv,. v,» it «ftvnjmAš.V vs;>- i" n i A-ASMAu pastvv, (wir (i-ini1 *-iv>v» tO., .i.Ka'v vN . »mi Vii -ai V.» -fvNirr, a rt -i, v v'^At n it i^*, lt * -«vii. x " .ifc.t ir ivOht», ttt a *A«,»t *«itr, m >f a AM ,» l.-v.i.Iut Aiuola ir Al*4i! Ut. mtitscl-A Alu ia .«..IV si« u»>il» ,'■! h,..,ll.M «umik). tU « •» ^itč.H ««*> «liAti I NV1JI.P* Vili«) it rvn'.« ur Alili (A 11 H «TA ft Ä«il> Ril It n nalili» it J.'ifenia a «VI tt MJvtt U •WM.«»«' > >SAi-t .'«il,,.l». " it um a, n -!.», ia.it t«:» >» m mosti. IM» A.VA' I. » t m ».-.-..'i m !\s.fj. i tu Ktv -^-eft j. p, u s» n t», ift 1, O 1». ti» «t V..1 -t. * » »•»•'!». M « "liK«» iapo.Ni h» lv.n-1« t»,l111, . Sl.tAHi, 1. !».|u it »> >hAH <«-VM »»vit A-AJ ti t«. "> A» % »>.«t VA-1-.H t. «»t«*!* imuna M p.i>vA a * * viiyv,. iv- hajilinlv «t!t-a "rtvs: ia.-« a cMf n-h -t 11" vV ij.ii.vr» 11 s'.A-i v»»?«»- «• «t(»iA "i »»Sj^ìJIstX v'- - > i. ta s 's.,!,»,' -..i..! «t », ta » — »t^,,- „^j ¥>j;( V,,,,, (v,. . ^ '"•"•* * Ä >v-> M ,vi.u. « it ac» Is narave Kanibali med rastlinami Kaslline, kakršne rid.nio in sn>o jih vajeni, so ra navadnega tem'iana vei.noma nedolžna b:: ì kj nočejo nobenemu živemu bitju nič budega. iTo o hrano si isč-.;o v remiji, u kaitre dobivajo vo-i« m v n.ej railopljene soli. pa irak, ù katere^s čr:>». >K« se ii je p- nv-'V>"« T .Vk .Kifi ,t r.t J.v.c.v m m rat. :»!, »'i »' K .v t- ceha« t* !* Rt-p-nhl uianJ po J««' .Ji rrlt;: » r !,t m»Vnt,>rt rfkaš«« »t« » a.t flt.v. « »'.r «na*, k.v r. ij. J^osri rr;.-i-. ii it.Ljr J»a X>š uv, i« Ni rse p~ti « ».. .« V.rti.1,» va-a nt t-.v: n.r št t « ji.v. t »Nt V.ri it r.t -A.'. *< r.t it et hnpt baie te tr st bo mt-r. p.-ir-ia t^rtt « ist^i.li.vl c' f4,k*„ i». im sa p'iJs-k aàfara-.l »n.i-im, ntv-a n< .lt frittale Art .t it ntipt. Vi A .f A.ìif tit e-nt l'AllAf «'ÄS,, r» J>A El !ft «■Air. {•'« .'il. nt rt.ir-n. «o. f» ohraiin... t A v trt pMtfd .. uvf f» f ifrit'.. s; nn «mr t: rr « sr-t- ä«f <-i v f: .-ti .n V-1. dAìsì't Ait peJu n. » v>, kif .f ACCI, «'s v" i,n> it . tr aaM c» it f-nuiäa t jf pr.-f.it M ì' 'uren I-Anne «ms. » 11« i a • t -iiii, «pia. ra ~r.ir nt e-uprur l'aivj v«K :i : n i«, ii, ni st . ta » iti • t&^ivt Htwli*A n- ftpr. t „ Tirtninlö'l« vk». hARt j» ri(l;. . ., AV-Iiì-41 IT Aji-n?tl »r «All, 11.1'A' h P» «»ti t'.f.' nt h-.pii, Vm ii m lU- «i «..-lil Afcn: I..npt a Wi,,nl st.n iu r Itint^ ."iiTfit n -t,-uma», tr. l.ivV Cueät pi '! 11 Sllkll, kl. Rt l.( spimi ilft ."ìaipr ii-a a r.'entjòn, ti nh-nhn »h* m ^ t «» !,— f"1»K:. Ulti lu -Al. » (., juvV ^ r. ii.' ■ i i« i? ; -nlifiiii jt .-^'...t r -, j, vf: .Aitici», i Ì. i-j-ntiti- JlMl^Sj vii iw rana* «>a «»Jjn.» sW opti.lV v\t ASJU I. OMMV. "*Mt»-« a i «••If ht ht. 15 tu HA-S t ki t'Anri. r.t. « •a M a» tV'I. 1, i PA- AA t -f («pa} ,'.-aTN ^ ar l> »t «t .-a n. nla «»ako pravilo in» lai; n.tmt :e m-nipai oni. k. prav:;», da li.roe potrjuj»;.» v : 'O Taii v rairvi. o kateri tm» pravkar" iti ül neko prav: na. ieno :r i rr-e : èo rar rei ras' it, ; k: « brts ,o t i ratio braso, rtmiao. kar i ct-1 s»vr. Sirena te f«. r-j st i o«ri.ko t\. govt>e ii.esia, kakor je titlti atki bs.;» Kt; .sai. ci s» ia.-.. ifk t t.oT-f ka. k fj je »!-.«>»* svt. m rj ta; re:.lantó» 4r«w .i r: «est »o kri. To s:- m. it Rast.ne. t: ; b p-ar.m» rsiete-.fòn. «a tria .: i r ..r.tn.^ tm:. ..rii. Hkut' mui.it Iöbul- 't, dror.ru bn- ili Ze vrst« rstiui i.«t tt.-i..i v mot. ' r ti nei» t r.'»:i ?. Opa.m» s «n» izmfS teh «sražti« rw. x "ntr.i .t rušita, i. ta lastni irj.iii n- ras:.to«. jiojornufc noia« ® aiieit. t_ « iiaiifit, t nkajer. kaiera f>r. T. araicto « ti*ii:a.e.ii v £.e,2iA, t" :r.»oäa iir :if If-r. l't f u;.:", t se ev>'Z. tt aanrs ko: t si-. Sr.mt, šu2f_i.L t. .•» .a ].--«»>>- J-.jfVrt, «t, le t' kaii.Dfc, «td«. u .su' « tu, pr api. mi» w «ab» tuo t.a t-v; armr.ii :t a :.:.:.,su;.:nt tiaì - e. :, k c a .m: —rtl^it. rertra^a trt". T.i.ka- ratfi^aia j.nui.t r«sa.fcysaa snAr. A i.brùmic :mt >bi Tint-t» t ftnAnümö «tm. kanit, «f rui.e-:ta .. i.f .isa. «t u jmps stj.-t ii t.-tna t'«'u. ao-kwt a a mtiml-r anta m«£iScf.. t "cin»-i sr Ti- prrij na!.-a fi.r.L v t.i * -r imo; a r.uži rt t. t rritii t ti -i.l mnfiickt Etkir s. :-i se »ir-, tf mi.-; ir. x.ef vft._ t«r ;m iast: ii-im jt. udimt štn« iaslt v niišini.i) J» ma m«ü:iil.i. iBrriip f. i-L it. t. jil i une ir ninfoaif -tt?r::jit jf smirut. i iati ir st nušillt: «t-nrtit _n. i: si sta tir HI ttm. tìt- I.mr' irf ume èuìì .ì. l bu.i «» tu I -ust. : ina vji-e.iiprk; Tfiknfma." t .a- ssinbjr n-mmt Sesa. mu » Isstiiiw. m rtst-i.j ì 'tima i." miiifmt. ieiaiU» "-t.i t- cutaa Bffli"ar štnimum «m. l.iaei, itici ti -ricmr > mn «nt t -ta.ibH snrina •»•»•», :.t. s: -u-t-Mt fciimii ir.run» aesu" :j"t» ircuu,.!.; fnu. ai! v 1«. «auwicritf. ra ii -it;, mt mtu;i unti; « te rtian; m cat-X nti-il n. «itruait. -«.n tu.- nt na«!ta. m «; -ks: nt Atm; "; -aKiinjfiimnu £ • t-J. i ,'inr š< r.t, sn-< '?imt : i«; in i<-it «a:» Tjiirt» m a- ft-tipp -s« :ini. m » tu t i? t'tÄ» a inf.5»- c pt nt mnčrr-til i.-i "t Iv-J- -jsntv ta j j. 'Ot. Tir. «t it snvail ti »»t a iurm.t tnr.n .. A>,~T nt rtu! a iui 15 n-nin-fiirt"!.. lala t >j-ar apa otti at mi labi imi« s:i»n Sf t 4a Ar m Ut »1 a n-isa » turi et» : t t.t 1 - Tt u a.m i.ai hii-tim it rt kirain'-'rf t trt t it-ui, ta na.-t Mn£»t tn.np .nu 7»ii5j:i uw--f-rr < t .ia a Man» Hnpn, hn-ntit * 7iwi«i t «v»ì i.l.la «. :«: s», {»ininìHii nt a «ai st »vi«. Wa «Nig«M»lt «» tttàtitt K. Botra : g riòa .^-liit hA,-». " nrì ita 1, -nt nitur t ima pr.-v.-i, ^itl i titin .»At tue /t,i 1 -i 11-nt ',1 ti* ....- .i.iot. ftntnr teili itv-im uiii.tt \i s«trra«iw»il) iu». iu«>a nai »m—t mu. s'i" rtnuiv- .wssivuicri» tt »tn,t nt v«. nn»r»t,.inik m '.-»Hu,» « m*!, r t.vm Jt 5« nitivxutt. M™1 su s».u)u. » «/.u kntviiwv i^uiiju nwiii: » 4 Lov s strupom IBIRCI LOVE KOŽUH Gosposki ženski svet ne sluti, kako love tiste dragocene kožuharje, ki ženskam dajo dragocene kožuhe, da se z njimi postavljajo. Kožuharje je namreč treba tako loviti, da dragocena koža 06tane nepoškodovana in dlaka svetla. Pri nas lovci lisice navadno streljajo, nekateri jim nastavljajo tudi železne skobce ali pa strup. Tudi kune love v skobce. Sibirci dragocenih kožuharjev ne streljajo, ker bi s tem pokvarili kožuh, pač pa jih love v pasti in skobce. Imajo pa še, drugačen lov, ki so ga povzeli po divjih Tunguzib. Lepo je ta lov opisal ruski carski profesor dr. Akimov, ki je pred prvo svetovno vojno dve zimi preživel med sibirskimi lovci. Takole pripoveduje: »Napak je mislili, da Sibirci večino kožuharje» polove v pasti in skobce. Lovci, ki jih velike kožu-barske trgovine pošiljajo v sibirsko samoto, navadno le spočetka kot novinci love v pasti in skobce. Kmalu pa začno loviti tako, kakor vidijo, da love Tunguzi, Jakuti in drugi kirgiški rodovi, ki prebivajo v teh mrzlih krajih. Vsi lovci, ki sem na svojem potovanju govoril z njimi, pa so mi potrdili, da je tunguški lovski način edini, ki je kaj prida, ker le ta prav nič ne poškoduje kožuha. Ce se kak kožuhar ujame v skobec za nogo, se žival dolgo premetava ter «e skuša rešiti. Pri tem 6e njegov kožuh ob železnih robovih več ali manj obdrgne, s čemer izgubi mnogo svoje vrednosti. Skoraj nič bolje ni. Če se žival ujame v nastavljeno leseno past, kakršne nastavljajo manjšim kožuharjem, recimo sobolju ali bermelinu. V past ujeti sobolj grize in praska ter se skuša pregristi na prosto, pri čemer pa si na vso moč obdrgne svoj dragoceni kožušček. Tak kožuh potem na trgu nima več tiste vrednosti, ki bi jo lahko imel. Da 6e V6em tem škodam ognejo, se lovci lotevajo tunguškega lova s pomočjo strupa. Stari sibirski rodovi že od pamtiveka tako love, zato je njihovo blago mnogo več vredno. Strup pa, ki ga Sibirci rabijo pri tem lovu, živali ne umori, marveč jo le ohromi. Zaradi tega potem živalska dlaka ne izgubi svojega bleska, kakor ga na primer izgubi, če je bila zastrupljena s strihninom. V ta namen so si Sibirci izmislili poseben način. Porabljajo namreč 60k močvirske rastline, ki jo imenujejo »bušopac. Iz korenin bušepe stiskajo 6ok, ki ga poleni na zraku posuše. Ta posušeni sok dobi obliko nekakih smolnatih zrnc, ki nimajo nobenega okusa. Če ta strup pride v kri, učinkuje prav tako, kakor glasoviti strup »kurare«, ki ga južno-ameri-Ski Indijanci devljejo na svoje puščice. To se pravi, da ta strup živali ne umori, marveč zgolj ohromi, kakor hitro zaide le majhen delček v njeno kri. Ce tedaj sibirski lovec hoče loviti male kožuharje, vzame čisto majhne k06ce mesa. Kosce ne- mir. če si gibčna v nogah, bova šla skupaj na Trdinov vrh. Včasih sta bili gori dve cerkvi: ena sv. Jere, druga pa grško-katoliška. To je bilo že davno, nekaj zidu pa vendar še stoji. Tam, kjer je bil oltar, raste zdaj javor, ki je že 60cm debel. Prosim tvojo botro Tilko, naj ti da ime Hema. Ta svetnica je meni zelo všeč. Prav lepo prosim za odgovor, ker enkrat je mo je pismo že frčalo v koš. Lepo te pozdravim. Vidic Alojzij, II. r. na Dolžu. Milka in Vida Rus iz Mirne. Seveda vaju rada sprejmem v našo pisano družbo. Vajino ime, ki sta mi ga nadele, pa najbrž ne bo obveljalo. Do sedaj ima Tonka šele' dva glasova, to sta vajina. Za češnje in jagode se pa lepo priporočam. Lepo vaju pozdravim botra z Griča. Anica Trinko » St. Rnpertal Ti si pa odločna in hočeš, da na vsak način tvoja obvelja. Prav nič se ne bojiš Bojane in drugih otrok, če se ujeze. Takole mi pešeš »Bojana ti je izbrala že lepo ime, ampak v vsaki povesti se sliši od Metke pa od Mete. Jaz sem ti izbrala tako ime, ki ga ne boš povsod slišala. Zame boš vedno Betka. če se bodo pa Bojana in še drugi otroci ujezili name, pa naj se. Nič za to.< Radovedna sem, kaj bo zdaj Bojana k temu rekla. Vidim, da nobena ne bo hotela odnehati in bom morala imeti kar dve imeni. Meni je tabo tudi Prav, bo več spremembe. kako poveže in spne z majhnimi železnimi bodicami. V sredino te vabe pa vtakne košček strupenega zrnca. Takih mesnih koščkov lovec napravi po potrebi lahko mnogo. Da bi žival, ki ima osler vonj za človeka, ne zaduhala, da je me60 imel v rokah človek, napravljene kose mesa meče v živalsko kri, kjer jih nekaj časa pusti. Ko je treba iti na lov, kose previdno iz krvi pobere z leseno palčico ter jih pomeče v usnjato torbo, kl je znotraj tudi namazana z živalsko krvjo. Tako je vse pripravljeno za lov. Zdaj pa mora lovec čakati ugodnega vremena. Tudi naši lisičji lovci vedo, da je za tak lov treba jasnega in mrzlega zimskega vremena, ko ni nevarnosti, da bi začelo snežiti. Tako tudi sibirski lovec počaka takega dne, nakar vzame usnjato torbo s pripravljeno vabo ter gre v lovišče. Tukaj že dobro pozna vse steiine svoje divjadi. Kjer se mu zdi najbolj ugodno, vrže svoje vabe, včasih jih raz-meče do šestdeset. Iz torbe pa jih ne jemlje z rokami, marveč z leseno palčico, da na njih ni človeškega vonja. Uspeh je kajpada odvisen od vremena. Ce ostane ta dan in naslednja noč jasna in mrzla, lovec lahko zanesljivo pričakuje bogatega plena. Ce pa začne snežiti, je navadno ves trud zaman. Ce zapade mnogo snega, lovec izgubi celo svoje železne bodice, ki jib sicer tako težko dobi v sibirski samoti, kjer si mora sam nove delati. V okolici mesteca Sion ob bregovih reke Jana sem nekoč spremljal lovca, kl je po dveh dneh jasnega mraza obiskoval svoje lovišče. Našla sva vsega skupaj sedem malih roparjev, ki so hromi, toda živi ležali ter pričakovali svoje usode. Lovec jih je pokončal z udarcem na glavo. Med njimi sta bila dva sobolja, kar je nenavadna sreča, kakor mi je lovec smejoč se povedal Nekatere izmed uplenjenih živali sem preiskal, da bi videl, koliko je železna bodica poškodovala njihov gobček. Komaj sem opazil malo ranico v gobcu. Zdi pa se, da je strup iz bušepe kaj naglo deloval, da so ti mali roparčki hlastno žrli nastavljeno meso še potem, ko jih je bodica zbodla in so bili že zastrupljeni. Nekatere bodice so izbljuvali, druge pa požrli. Podobno love tudi sibirsko lisico. Če hočejo varčevati svinec in smodnik, se tako lotijo tudi medveda, le da morajo temu stricu dati večjo por-cijo meea in večje bodice. Tak lov pa, dasi je tako uspešen za lovca, je sila nevaren za divjad samo. Nevarnost je, da bi lovci e takim lovom kmalu iztrebili vse sibirske kožuharje. Zato so (že pred svetovno vojno) razne sibirske gubernije tak lov prepovedale in ga strogo kaznujejo, da bi ta divjad ne bila iztrebijena. Pač pa vse gubernije dovoljujejo tak lov na volkove, ki 6ibir6kiin prebivalcem delajo toliko preglavic. Volkove takole love: Vzamejo srednje velike kose mesa, kakršne volk lahko požre. Vanje zataknejo na obeh koncih prioslrene ribje koščice, ki pa jih zvite vtaknejo v me60, da so kakor kaka vzmet. To denejo na mraz, kjer meso zmrzne ter drži tudi tisto vzmet napeto. Ko volk požre meso, 6e zmrzlina v volčjem želodcu odtaja, meso popusti in ribja kost se kakor vzmet zravna ,pri Čeuier s svojima koncema predre volčji želodec. Volk potem pogine v 6trašnih mukah. To je sicer krut način lova, toda skušnja kaže tole: Tam, kjer je kako volčje krdelo videlo kakega volka poginjati v tako strašnih mukah, dolga leta potem ni nobenega volka več blizu. Tudi ta lovski način je menda že silno star, saj ga omenja že pisatelj Tafušev leta 1814.« Podobno, kakor je tukaj dr. Akimov popisal lov na Bibirske kožuharje, so na obalah Kaspiškega morja lovili na primer srebrne čaplje. Da bi čaplji s strelom ne poškodovali perja, jim blizu gnezdišča namečejos strihninom zastrupljenih rib. Caplja prileti in pobere plen ter ga požre Ko pa začuti slabost, se spusti na tla, kjer kmalu pogine. Tako njeno perje ostane nepoškodovano. Na 50° C se je povzpele iivo srebro na soncu v Španskem Madridu. Za takojšno ukinitev obsednega stanja v Argentini se je izjavil ta mošnji parlament. m rožah je zdravie Zadujič smo opisali nekaj rastlin, od katerih rabimo le cvetje, danes pa poglejmo še druge, od katerih nabiramo listje, oziroma celo rastlino. Tudi te nabiramo meseca avgusta. Po 6uhih pašnikih in bregovih po hribovitih krajih raste vsem znana materina dušica, duš je — thjmus serpytlum. Nabiramo cvetočo rastlino, ki jo povežemo v snopke in posušimo. Tudi suha zel mora obraniti naravni vonj. Navadno uporabljamo materino dušico le zunanje, za razne kopeli, ker izredno ugodno učinkuje na človeško živčevje, ker ga krepi in osvežuje. Za celo kopelj vzamemo 'A do K kilograma zeli, za kopanje posameznih udov pa sorazmerno manj. Te kopeli uporabljamo pri škrolulozi, pri bolečinah v členkih in pri živčni izčrpanostL Za kopel popa-rimo zelišče s tremi litri vode in pustimo, da vre eno minuto, nato zlijemo to v že pripravljeno kopel. Notranje pa pijemo čaj pri slabokrvnosti, boleznih ledvic, migreni, krčih v trebuhu, omotičnosti, boleznih v mehurju in pri prevelikem izločanju žolča. Za skodelico čaja, ki ga spijemo ves dan po požirkih, vzamemo pet gramov zeli Pri nas zelo znana in v domačem zdravstvu močno priljubljena rastlina je gosja trava, gosji peteroprstnik — potentina auserina. Raste ob potih, jar^b in po travnikih. Od drugih peteroprstnikov se loči največ po tem, da ima liste na spodnji strani dlakave in popolnoma srebrnkastobele. Caj gosje trave je izborno zdravilo proti želodčnim in črevesnim krčem. Posebno dobro učinkuje, če ga kuhamo tri minute v mleku. Za skodelico mleka vzamemo 15 gr suhih Ustov. Na vodi kuhamo listje, ki zdravi grižo in drisko, pomaga pri zaostali mesečni Sišči, vodenici, zlatencl in krvotoku. Melisa, medovka, matilnik — melissa officinali« je južna rastlina, ki jo pri nas goje po vrtovih, raste pa tudi podivjana. Se preden prične cvesti, porežemo stebelca, jih povežemo v snopiče,, ki jih posušimo v senci. V zdravilstvu so uporabljali meliso že stari Rimljani. Danes pa se rabi v znanstveni in ljudski medicini kot čaj, ki pomirja živce, histerijo, melanholijo, nervozne bolečine in motnje v 6rcu in želodcu. Tudi pri bledičnosti, motnjah v prebavi in krčih se melisin čaj dobro obnese. Za skodelico čaja vzamemo 10 gr rastline. Namesto čaja vzamemo lahko tudi melisin izvleček, ki ga tako napravimo, da močimo za nekaj dni svežo rastlino v špiritu, ki mu dodamo tretjino vode, nato pa pre-cedimo in dobro zamašimo. Jemljemo dnevno 15 d« 90 kapljic izvlečka na sladkorju ali pa na vodi. Prav tako kot melisa je pri nas splošna tudi meta. Imamo jih več vrst. V zdravilstvu največ uporabljamo polajevo meto, tudi drobnolistno imenovano, in poprovo ali kodrolistno meto. Druge mete imajo iste zdravilne snovi kot zgoraj naštete, le da slabše učinkujejo. Poprova ali kodrolistna meta — meutha pipe-rita raste pri nas po jarkih, potokih in bregovih Cvete od junija do avgusta. Za čaje nabiramo meto še preden prične cvesti in jo hitro posušimo v senci da ne izgubi vonja in barve. Hraniti jo moramc na zračnem in suhem prostoru. Kakor melisa, tako tudi poprova meta ugodn< vpliva pri različnih nervoznostib in lahkih živčnit boleznih ter glavobolu. Ce zjutraj in zvečer spijemc skodelico čaja (3gr na yt litra vode), preženem« želodčne krče. koliko, napenjanje, živčne motnje \ želodcu In histerijo. Ako kuhamo poprovo meto na mleku, pomagi pri bolečinah v trebuhu. Z jesihom pripravljeni pa ustavi bljuvanje krvi. Zunanje uporabljamo nietino olje za notranji od revmatizma oteklih in bolečih udov. Polaj, drobnolistna meta — mentha polegiun še rabi v iste namene kot poprova meta. Tudi t« moramo pazljivo sušiti, da ne izgubi duha, ker jc drugače brez vrednosti. Poleg drugih lastnosti, ki jih imajo vse mete, čisti polajeva meta še kri in j« zato uporabljamo pri raznih čajnih mešanicah. Pri ireleslnem izpitu na trgovski srednji SoH madžarskem Munkaču je bilo od 59 kandidatov zavrnjenih nič manj kot 40. Nev svetovni rekord v jadralnem poletu je dosegel Francoz Erik Weesler. Obdržal se je v zraku 38 ur, 21 minut in 24 eekand. B» r l\ FANTE 00 FARE športnik Tomaž uči fante plavati Zdaj, ko je tako vroče is ko marsikoga mika, da bi se podal v hladne valove, kjer bi se kopal in plaval, smo naprosili športnika Tomaža, da b"i kaj povedal, kako je treba plavati in kako se naučimo plavati. Tomaž nam je takole odgovoril; Če bi me kdo vprašal, katero vrsto športa imam najrajši, bi bil v zadregi; če pa bi me kdo vprašal, kateri šport je najpotrebnejši, bi vedel samo za en odgovor: plavanje. Če bi znali vsi ljudje plavati, bi bilo veliko manj nesreč na vodi, pa bolj snažni bi bili in tudi bolj krepki. Ljudje se vode bojijo, ker ne znajo plavati, še bolj pa zato, ker vedo o tem in onem povedati, da ga je voda »požrla«. Če bi postavili na vsa tista mesta ob vodah, kjer je že kdo utonil, križ, kakršne postavljajo na krajih nesreče, tedaj bi ljudje šele prav zares verjeli, da plavanje ni samo šport, pač pa nekaj, česar se mora vsak mlad človek navadili. Številke pravijo, da utone na svetu letno na vsak milijon prebivalcev po 133 nesrečnikov. Odstotek tistih, ki jih je pokosila bela žena v slovenskih vodah, je brez dvoma tudi pri nas prevelik. Kako se je treba učiti plavati? Boni kar popisal, kako sem učil ljubljanske osmošolce. Ko sem vstopil ob tri četrt na dve popoldne v šolsko telovadnico, sem opazil na fantih, da se jim prav nič ne Ijifti. Pred pol ure so odložili žlico, dan je bil vroč, v šolskih prostorih soparno. »Gospod profesor, prosili bi Vas, če bi nam kaj pripovedovali. Saj sami pravite, da ni dobro telovaditi takoj po kosilu in preveč lačni bomo popoldne.« »Dobro, fantjel Za danes gremo v razred in bomo govorili o teoriji plavanja, prihodnjo uro pa ne boste prišli več v telovadnico, pač pa kar dopoldne v kopališče Ilirije.« Fantje so bili zadovoljni. Od samega veselja so začeli nekateri tulili, kakor je pač šolska navada, kadar poveš dijakom kaj nepričakovanega. Začel sem približno takole: Menda ni športa, Iti bi bil v resnici tako lahek kakor.je plavanje. Če greš v vodo in (še zabredeš do vratu, boš občutil, da si veliko lažji. Vsi lahki predmeti plavajo na površini vode, človeško telo pa je le neznatno težje od vode. Največjega orjaka bi lahko držal na rokah, če bi ga položil v vodo! Pri plavanju je treba samo malo veslati z rokami in že te voda nosi. In vendar imajo ljudje tako neznanski strah pred globoko vodo. V tem strahu tiič glavna kriv-da' (ia jf '"ed preprostim ljudstvom toliko nepla-vačev. če laki ljudje padejo ali zabredejo v glo-bokejšo ve lo, začno kričati, z obrazov pa bereš grozoten strah. Srce jim zleze v grlo, sapo zgubijo, z rokami pa začnejo krčevito mahati. Take je kajpada hudo težko naučiti plavanja, čeprav smo rekli da je ta telovadba tako enostavna. Ljudje se ne bojijo vode samo zaradi teK-ai, p? K'bì z rokami in nogami?« je vpraäal Matevž, kateremu sem bral iz oči, kako rad bi se Izšla |e nova hnllga „siovenceve knliznice" „BAI GANJO (STRIC GANJO) - Spisal AleVo Konstantinov ki je najbolj brana bolgarska knjiga! Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah stane le 6 lir ifupuife kn|ige .SiovenCeve Kalilnice navadil te spretnosti. »Počakajte, tudi to pride na vrsto, je pa manj važno.« Ni namreč dovolj, da se ne bojite vode, potrebno je precej vaje, da se voile navadite. »Domače naloge« za neplavuče bi bile takele: začeti je treba z umivanjem vsega telesa J mrzlo vodo; za tem pride na vrsto vztrajanje pod mrzlo prho in mirn> prenašanje mrzlih polivov; tretja in najvažnejša naloga pa je v tem, da ležeš v kad ali plitko vodo in se uriš v potapljanju vsega telesa, v gledanju pod vodo in v izdihavanju. To menda ve vsakdo, da po8 k' «i jo lahko prepišete. Ce se je stric takrat' i, leti, pogodbeno odrekel kaki pravici, ga ta », godhena (jbveza še vedno veže in je ne um, enostransko spremeniti. Če se je pa odrekel 1« za doloieno dol>o let in so ta lela že twtekla. potein je pa neomejen gospodar in lastnik do! selva ter lahko v oporoki postavi dediča po svol izberi. — Potrebno bo predvsem, da ss premi, čate o točni vsebini izročilne pogodbe. Razlika med »motenjem posesti« in tožbe >ni priznaj« neobstoja služnostne ptavicec«. M. C L — Hočete vedeli, kakšna je razlika med tožbo zaradi »motenja posesti« in tožl>o »na priznanj» obstoja ali neobstoja kake služnostno pravice«, Tožbe zaradi motenja posesti so včasih tudi po-trebne, v večini primerov so pa to tožbe, s kal£ rimi se hoče nasprotniku naprtiti le pravda» stroške. Na pr.: Čez vai travnik lani sosed ni vozil. Leios ob košnji pa je peljal s praznim vozom, dasi ima tudi drugod drugo pol. ftkodevam ni napravil nobene. Vendar sle ga lahko tekom 30 dni po tej vožnji tožili »zaradi motenja posesti:, češ', da je vozil neopravičeno čez vaš travnik. Pri razpravi se bo sodišče omejilo le na to ali je sosed res peljal v dolčenm času čez vai j travnik in če ste vi tedaj bili v mirni jk» tega travnika. Tožbo boste dobili in sosed l>o moral plačali pravdne stroške. Kljub temu vas pt sosed lahko toži »ij pravice vožnje če; priznanje obstoja služnostne >na p zrvaš travnik«. V lej tožbi bo smel sosed predlagali dokaze za to, da je lekora zadnjih 30 lei mirno nemoteno izvrševal voi-nje čez vaš travnik in s tem to služnostno pravico ludi priposeslvoval. f'e l>odo priče potrdile njegove navedbe, bo sodišče izdalo sdito, s Valero bo sosedu priznana služnostna pravica vožnje in bo smel sosed to pravico na podlagi sodbe tudi vknjižili. — Pri tožbah zaradi motenja po* I sesti« se torej razpravlja le o Irenolnem stanju neposredno pred molitvenim dejanjem, pri tožbah zaradi priznanja obstoja ali neobstoja služnostne pravice se pa razpravlja o stanju, ki j» bilo tekoin zadnjih 30 let in se na podlagi sodb, izrečenih v teli pravdah lahko doseže izbris l" vknjižbo služnostne pravice v zemljiški knjigi, Šolske takse invalidskih otrok M. V. b. -Po invalidskem zakonu iz leta 1939. ki ludi S« sedaj velja, so otrocj oseb, ki so zaščitene s tem zakonom, oproščeni vseh taks za čas in v zveri z njihovim šolanjem na vseh državnih in samoupravnih šolah ilo njih dovršitve, in lo ne gled' na imovinsko stanje. Zahteva in plačilo prispevki za tiskovine je opravičena, kajti le taks in šolnine niso dolžni plačati otroci invalidov. Posvojitev. K. L. — Le predlog na posvoji' tev nedoletne osebe se stavi pri okrajnem sodišču. Ker pa hočete posvojiti dekle, ki ie slaro 8 let, so vas na okrajnem sodišču pravilno r 11 na okrožno sodišče. Ni potrebno, da se zglasile pri sodišču, pač pa lahko pošljete W s_potrebnimi listinami po pošti na okrožno sodišče. Priložiti morate: 1. posvojitveno |>ogo odločba okrožnega sodišča o jK>svo|il« pravomočna, !>o sodišče samo zaprosilo "P™"" knjig in se vam bodo vrnile vse priloge uradoma-knjig in se vam bod vrnile vse priloge uradom» Amarilka republika Argentina ima sedal milijonov 600.000 prebivalcev; 1 in po' °d"01 več kot leta 1940. ,,. , ,„ Uradno je priznala slovaško republiko coska Lavalova vlada v Vichyju. »Domoljub« stane 24 lir za celo leto. za inozemstvo m li. n____ • ! ! " ,,„ reklamacije pa uprav« »Domoljuba«. _ OgUs m /arač.maio^ ™«T"