^ g g apossssriH&s*
: Postmezoa St^Skas •
O O S
1 krcmo. ': s	*
* JtAZffS**	iu£ ».'"rt« wn4a «
I r.Mdje is pMitaftov, o4t 18. ari b ; « kurama (atftfoim te# t«t mas« . J Mlolttoo 190 K, s«!!«1.M #« K. S m j*tr*.'.ctno ti K, mertioci 3* K. • m »*«»8 jo (ioflovare. Eri rsitraln J
J &■£$££££& }
'<«mHumnmn«nnM»
*lPll "M^-CVTB i
3 |5k JB b^Pn!
edlL JŠlL	.JSlL	i
1i_A„ s; '>šf: r\'$m
WoO®»<5S.- •■■%«
SKvKgStl
«*«*»■ ItoiKif 3 ~“ a SČ2ATA«. utaj* jr
:;.S
-
Uto: 53.
Maribor, petek 14. oktobra 1921.
5 *» *m&6i JH. ***<» jjm l i k*» » »A*?# ** a»	£
? .	-	>'	.	•■•	v	;	'.	*
Številka: 232.
Beseda o domovini.
Pašič pri Cambonu in Briandu.
Zagrebški kr. namestnik v Beogradu.
LBU Zagreb, 12. oktobra. »Riječ* tudi ministra za javna dela, da naj de poroča iz Beograda: Namestnik Jurai lgje na to, da se bodo napravile neka-J - iN®, »fjl110*** Depetrovi'-- je poselil za svojega bivanja tere ceste na Hrvatskem in v Slavoniji. aenj?JfOSKm . R11{ic^ v Beogradu finančnega ministra, s kate- 'Minister mu je obljubil, da bo lo storil, rim se je posvetoval o povišanju doklad če bo dobil za to potrebne kredite. Na-upravnemu uradaištvn, o železničarskem mestnik, je posetil tudi ministra za pro-vprašanju, o varnostni straži mesta Za- inet, katerega je naprosil, naj sprejme
dinarjih. Pokrajinski namestnik je naprosil	»■•-.-.-
Qospodarsko.-fina.nčni ministrski komite.
LDU iJ e ograd. 12. oktobra, (a os- obveznice, posojil ■ bivše avstro ogrske podarski - finančni ministrski komite je monarhije. Vlada bo predložila narodni imel danes sejo, na kateri se je raz- skupščini vprašanje, ali naj se sprejmejo pravljalo q tekočin poslih. Sklenilo se te obveznice v državni dolg ali ne. Konje tudi, da se odobri velik kontigent čno je sklenil komite nekatere omejitve ovac za izvoz. Nadalje seje sklenilo za'nradništvo v onih državah, ki imajo pričeti popisovati vojne in predvojne boljšo valuto kakor je naša.
Ureditev češkoslovaške diplomacije.
LDU Praga, 12. oktobra. »Cesko vajo izvoliti češke večinske,stranke od-slovo" javlja, da je poročal včeraj mi- sete 15 članov, Id bo irnel nalogo, skr-nistrski predsednik dr. Beneš češkim beti za to, da bodo parlamentarne akcije strankam o zunanjem položaju in opri- potek-k. gladko. Odsek bi potem izvolil pravah za prihodnje zasedanje parla- iz 'svoje srede majhen izvrševalci odsek, račnta. f,Venkov“ potrjuje, da namera-	___^
giieba in o tem, da bi začeli zagrebški enega člana zveze indtistrijalcev v odseki ,cmotvin,‘ DL n,® . J1 u	*
p#*# U - -
našega narodnega programa. Kakor j« potrkal samozavestni Rimljan na svoje prsi: »Cives Romamim sum"; kakor s? je skozi dolga stoletja razvijala in krepila narodna zavest pri vseh narodih; kakor dsnes ves nemški, francoski, angleški itd.: narod zre s ponosom in ljubeznijo na svojo domovino, tako mera biti Jugoslavija tudi nam ponos in nedotakljiva svetinja. Njena široka in rodovitna polja morajo veseliti srce slebmega državljana. Njeno bogatstvo ga mor« vzbujati k delu. Mojje, ki pere njene solnčne obale; reke in železnice, ki jo vežejo s tujim svetom; pridno, poštene in nadarjeno prebivalstvo, ki naseljuje njene vasi ia mesta — vse to nas mora bodrit? k vzajemnosti, k delu in obrambi skupnih interesov, tako kakor bodri nemškega proletarca in- meščana. Le tedaj, če bomo z ljubeznijo in navdušenjem nadaljevali delo naših prednikove, vporsbljajoč vse vire, ki nam jih dtj« nova doba — bomo položili velike in neminljive kamne za hram vsega Cio* veštva...	'	I—us.
Na velikem kongresu nemških sod-j LDU Beograd, 12, oktobra. Na raj fconferiral s predsednikom poslanižke plajh • demokratov v Gorlicah je bil seji ministrskega sveta , je bil sprejet konference Gambonom v .vprašanju Al-sprejet nov program, ali bolje rečeno, proračun ministrstev za šume in rude bani j e. Danes je posetil naš ministrski nova usmeritev, obvezna za ves nemški z malimi izpremembami. Nato se je pre- predsednik francoskega ministrskega proletarijat, ki se oklepa močne, soci- čitala brzojavka ministrskega predsednika predsednika Brlanda. jalno-demokratske stranke. Ta program i z Pariza, v kateri naznanja, da je vče P1 se dal z navadnimi besedami označitj taifole; Nemški delavec ima svojo domovino in hoče živeti za svobodo ^mške republike! Nemška soc.-demokr. s‘fanka je povedala glasno vsem doječim in, tujim nasprotnikom sedanje Nemčije, da je ta država zgrajena tudi i13 proletarskih plečih. ~ Stranka, ki so lp- nekoč smatrali •—■ po krivici —• za ^or iriternacijonale, je pripravljena Veniti nacijonalno državo! Stranka, ki 16 proglašala širom sveta, da se bori ?a popoluo prebsnovo družabnega reda !n 2a diktaturo delavskega razreda, sedaj isvno priznava nemško državo —7 ne ?uo bodočo, marveč državo, kakršna ^ danes: državo razredne solidarnosti, prodne skupnosti in zasebne lastnine.
, priišk; program priznava celo solidar-£osf interesov med sccijalno demo-*racijo in onimi meščanskimi strankami, stoje na temelju sedanje republičan-ske državne oblike. Pogoj je le, da ne “odo 'nasprotovale izvršitvi tistih socialnih preosnov, katere forsira minimalni Sodfalističnl program iti ki itak niso po Sv°jetn duhu izključna lastnina soci/.-'•lenjoicr,- stranke, marveč sad splošnega ^predira in občečloveške kulture. Nem-ssi delavec ni hotel iti tja, kamor se je Napotil prenaivfii, od Nemcev zapeljani. ri’ski .delavec. Nemški proletarec si j«
Priboril domovino z vse uri njenimi tradicijami, njenim bogatstvom, njenim ^etovna-gospodarskim programom. To ^movlno' hoče ohraniti. Ne mora zaustaviti neprestanega teka velikih industrijskih strojev in udrihanja lopat v Podzemeljskih rudnikih, da z dekretom spelje nov red, socijalizira, komunizirs v?o produkcijo/ Wjega vesele vse te naprave. ki delajo domovino močno in Nezlomljivo.
Nemški proletarec, navajen discipline pravilnega ocenjevanja dela, se dobro 2aveda, da"je treba za velikejneosnove veltkih in temeljitih pripraV, načrtov in Popolne preobrazbe družabnih in moral-11 jh pogojev. Zalo ne posega za utofcič*
Nirni deželami in na mesto da lovi kakor padajoči ruski državljan po puščavi [^a-morgano, postaja steber one države, katsre lastnik je ves narod. Bfezdomo-vinstvo je dobilo v Gorlicah novo obsodbo, kakor 10 je dobilo tudi v drugih državah, kjer imajo socijalni razredi globljo socijalno vzgojo in čut za skupnost.* Francoski delavec je pokazal med vQjno in izza zmage, da ne more in ^oče zatajili francoskega duha, fran-coskih tradicij in francoske kulture. Socialna ' demokracija v Franciji tvori ^dravo ravnovesje s socijalno demokracijo v Nemčiji: tu kakor tam je [^ranila svojo besedo topla, čustvena 'iubezen d& domovine, ljubezen, katere ne bo mogla izruvati iz src nobena socijalna burja, ki še nride, Tako je ''Jdi v ostalih državah. Med večjim ali tanjšim krikom in vikom, dozoreva s°cij9lno življenje narodov, se izravnava v medsebojnem prebivanju, a jedro naroda — njegova nacijonalna zavest ostaja vkljub vsemu poseganju v pisave h kozmopolitstvu, k idealu °fatstva in splošne enakosti — tako,
^avt)r je bilo. Domovina ima globoko korenje v srcih vseh narodov in ni do-jriovine brez naroda. Nccijonalizem, kakršen je zavladal v zadnjem stoletju "Ot pi0d individualizma, je na upaclktr,
°f1 se pokaže na drugi strani — kot Plod socijaliznfa. Človek je omejdno ki seje svoje ideje daleč v vsemir.
ki pa žanje in živi od tega, kar zraste na trdih, zdravih tleh realnega življenja. Tako je tudi z idejami o narodu irt vsečloveštvu, ki kale in rasto ua tleh resničnosti. Ce danes slišimo velika prograirma gesla o upadanju državotvornosti, nacijonalnosti in starih družabnih oblik, slišimo pač samo padanje cuih podrtin, ki so bile trhle, črvive in razjedene,, neprimerne za nove razvojne faze, ki smo jih bile dosegli.
Ne dajmo se zaslepiti 'od neštevilnili ki polnijo na5e ozračje — ohranimo domovini in narodu vso ljubezen in vso zvestobo. Tembolj velja to za nas, ki smo pravkar dosegli osvobojenje in ujedinjenje svoje domovine. Ali' bi ne bili udarjeni
iiira. Kukovec za prekmurske delavce. ‘
TIP Beograd, 12. oktobra. Minister lavcem, ki delajo na Madžarskem ter za socijalno politiko dr. V. Kukovec je dobivajo za to delo plačo v naturalijah, na željo prekmurskega poljedelskega dovoli carine prost prenos. Komite bo delavstva stavil ministrskemu komiteju predlog skoiro gotovo odobril, predlog, naj se onim poljedelskim de«	"
Beograjski poslaniki pri ministru in madžarska delegacija sta danes pod Jankoviču	predsedstvom^ italijanskega zunanjega mi-
LDTJ Beograd, 12. oktobra. Včeraj Ge'"Ja ""10re^a nadaljevali'pogajanje sprejel pomočnik zunanjega ministra jf* 0 natancnem pretresanju vseh vpra-Milorad Jankovi diplomstske zastopnike san?> Je P”s 0 na ?^h straneh do spo-inozemskih držav na nasern dvoru. rafmav Nato se je sestavil zapisnik z
natančnimi podatki glede doseženega ZelezttlŠl<a zveza Splita z zaledjem, sporazuma in modalitete izvršitve, ki sta TIP Beograd, :I3. oktobra. V mi- §a podpisala pooblaščenca obeh držav, nistrstvu saobračaja si- vrše priprave ra „
pričetek gradnje železnice Lika—Knin— Aa porazum mea Ljeisinom in Ker-Split. Najprej se bo gradila proga Knin-—	jensKlm.
Pribudič, pozneje pa proga clo Grašaca, D.KIJ Praga, 1-2. • oktobra: ,Nar. Gradnja, katero prevzame Primorsko Listy“ poročajo iz Pariza, da so nekateri gradjevinsko društvo bo gotova v dveh vodje ruske soc. revolucionarne stranke teM-	^dpolovali v Prago, da se udeleže po-
Pogreb Juraia Simiča.	Palani P°d predsedstvom Kerjenskega.
r nT r> .	, i, 1 . n Ni pa izključeno, da se uvedejo direktna
LDlf Beograd, 1*. oktobra. Danes pogajanja z moskovsko eksekutivo glede ob 15. uri je bil pogreb pok. Juraja novega režima v Rusiji. V tem ozira so
nika razni člani vlade in skupščine, razna pevska društva in nebroj meščanstva.,
Pegasti legar na Hrvatskem.
LDU Zagreb, 12. oktobra. »Rijcč* javlja iz Beograda: V okolici Vukovara se je pojavil pegasti legar. Ukrenjeno je vse potrebno, ’da se ta kužna bolezen ne bo razširila.
Naši avstralski izseljenci.
v konstituanlo. Obenem pa morajo zajamčiti vodjem socijalnorevolucijonarna stranke neodvisno vrnitev v domovino.
Grki zopet zmagoviti?
DKU Atene, 11. oktobra. (f-Iavas.) V odseku Afiun—Karahissar je bil sovražnik pobit ter se jo umaknil v smeri proti Bayatiju. Naše čete So ga zasledovale ter so se potem zopet vrnile! v
LDU Beograd, 12.oktobra. Večina odkazane postojanke. Dognano je, da Jugoslovenov iz Avstralije in Nove Ze- je utrpel sovražnik velike izgube, landije, ki bi imeli v smislu mirovne
pogodbe postati tuji državljani, se je prijavila našemu ministrstvu za notranje stvari, da se jim podeli naše državljanstvo.’
Beneška konferanca.
DKU Benetke, 12. okt. Avstrijska
Dvor bolgarskega kralja.
LDU Sofija, 12. oktobra. SnoČije odpotoval v Pariz dvorni maršal Damjanovič, ki bo poročal kralju o delu za zgradbo novega kraljevega dvora,
Anoir/mus:
Knezoškof dr. Napotnik.
Kuj je. bii kn«zo5kot dr. Napotnik, 6 teir smo icovorili- že prejšnje čase, ko so bile razmere drugačne, nese so danes. Stari grehi* ki so pozabljeni,- naj ostanejo pozabljeni: resnicoljubnost in požtcnje zahtevata, da priznamo te, kar je danes in se po tem ravnamo. $ svojim nastopanjem v zadnjem letu, je & knezoškof dr. Napotnik Cesto pčikazal tudi javno, da se je uživel v nove razmere in da ima resno volio delati po sVojih močeh skupno z.ostalimi delavci za našo mlado državo. Nje:;<lv govor, ki sa. jc- Pfovoril o priliki pese-ta g. kr. nam. Ivana Hribarja v Mariboru jc bil lep, kakor bi lepšega ne mogel govorili noben naš patri jot. In ko smo ga slišali, se nam le zdelo, kakor da. ga govori s posebnim povdarkom in namenom osobito še onim, \i bi in« po svojem programu morali biti brezpogojno pokorni — našim klerikalcem. In prepričani smo, da je tudi 011 sam mislil na to.
S tem pa je bilo tudi že indirektno razkri* to pno, kar smo izvedeli pozneje — da vlada med njim, najvišjim dostojanstvenikom lavantinske škofije in med klerikalci razdor. Kne. zoškoi dr. Napotnik se kot cerkveni dostojanstvenik zaveda naukov sv. cerkve: »Dajte kralju, kar .ie kraljivega in Bosu, kar je božjega!« Zato pa se tudi ne strinja s protidr-žavnim hujskati jem demagoške in demoralizirane klike okoli »Straže« ter njenim početjem. ki ni le proti imeelom narodnosti, državnosti in postenosti, ampak tudi proti načelom pravega katoličanstva in ga obsoja. A klika okoli »Straže«, ki govori vedno, da ji ie glavna .naloga braniti katoličalistvo in vero, ta klika se za naj višjega voditelja katoličan-stva In vere v škofiji, v kateri se nahaja — ne zmeni. Ta klika gre preko tega cerkvenega dostojanstvenika in počenja kljub,njegovemu protestu najhujšo demagogijo ter skruni ugled katoličanstva i« vere bolj, nego b}
'fia mogel oskruniti katerikoli brezverec. Se .več, ta klika celo napada in sramoti v svojem listu onega, ki bi ji moral biti, ako je ves katoliška in verna, nedotakljiv — knezoškoia Ur, Napotnika samega: nastopa proti tijegove-mu odlikovanju z redom Sv. Save, mu očita njegove stare protinarodne grehe ter. ga ime-Imje »odlikovanja željnega prvaka«.
Ko se je nedavno raznesla vest, da bo Vnezoškof Napotnik odlikovan, so se čuli protesti proti temu tudi iz krogov narodnih in naprednih mož. Pri tem se je znova omenjalo vse, kar je zagrešil nekoč. Kdor pa se zna dvigniti nad povprečno sodbo, ta mora le z veseljem pozdravljati današnje njegovo nastopanje, s katerim je zabrisal vse, kar je bilo, prej oporečnega. Če ne za drugo, zasluži škof Napotnik odlikovanje že za to, ker db-soja kliko okoli »Straže«.
Morda se bo kdo čudil, da imamo mi, »brezverski demokratt«toliko poštenja, da povemo resnico, če je'treba tudi o možu, ki je slučajno cerkveni dostojanstvenik, toda ravno kot demokrati, kot pripadniki stranke, ki ima v svojem programu enako pravico za vse in ki upošteva enako vse verne fn neVcr, ne, .čutimo to*za svojo sveto dolžnost.
Bodimo pravični in zakoniti!
(Nekaj misli ob odpustitvi prof. Pa vaj a).
Kakor izvemo, je bil profesor mariborske gimnazije g. Ivan Favaj odpuščen iz državne službe. Mi smo to vest že zabeležili' in pozneje preklicali, ker je bil g. Favaju dostavljen odlok še-le zadaje dni. Svojčas smo v našem listu zavzeli stališče, da se mora obznana in zakon o zaščiti države izvrševati dosledno, pravično in zakonito. To stališče nam narekuje naše umevanje političnega duha m državljanske morale. Kot načelni nasprotniki političnega naziranja, ki ga j« zastopal g, Favaj, dokler se je udejstvoval v lokalnem političnem življenju, moramo ugotoviti, da odpustitev iz drž. službe v tej obliki in na ta način ni bila umestna. Državljanska morala zahteva, da se vsakega krivca najprej zasliši in še-le po zaslišanju obsodi. G. Favaja se je obsodilo kot komunističnega bujska da, ne da bi se ga zaslišalo. Kolikor smo
Součeni, se je izvršila odpustitev na pod-igi policijskega poročila. Mi ne smatramo policije za sodnika v političnih eadtvan. Govori se, da je g. Favaj v ne' k! spomenici, naslovljeni na odločilne vladne kroge, opozoril na svojo zadevo s političnega stališča. Pojasnil je svoje delovanje v vrstah soc.-demokratske levice in dokazal, da sploh ni pripadal svojčas od države priznani komunistični stranki. Najmanj, ker bi se imelo pred podpisom odslOvilnega dekreta izvršiti, bi bilo to, da bi se mu dala beseda.
Značilno je tudi, da je prejel plačo za mesec oktober, a v novembru bo že na cesti. Tako postopanje z državljanom, ki je skušal svoje politično prepričanje s poštenimi sredstvi udejstvovati, ki se pa 2e od oktobra prošlega leta ne udeležuje političnega življenja, nik a
HUBI
;TXB CTK'/
ttaržbttr, if; oktobra 1921
mm.
US,
K sobotnemu koncertu.
Prva točka na sooredu je Mihajla Ivanoviča Glinke fantastični poem »Ruslan in Ludmila*. Glinka se je rodil 2. junija 1804. v Novospaskojah pri Jelni okraj Smolensk a umrl je 15. februarja 1857 v Berlinu. Kratka je bi! pot tega ženijalnega moža ali v kratki dobi svojega življenja si je priboril tako svetovno slavo s svojim neumornim' ■delovanjem, da ga imenujejo „Ruskega Berlioza* moža; ki išče novosti z umevanjem in smotrom ter je istočasno stvaritelj nove narodne, neodvisnost kazoče muzikalične smeri. Njegovo šibko zdravstveno stanje ga je napotilo v svet. Najprej se je podal leta 1825 na Kavkaz, toda njegova šibkost ga je privedla od tam v Italijo, kjer je prežive! ■ftiri leta pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Teda njegov duh kljub trpljenju ut mogel mirovati. Izdal je v tem času razne skladbe, s katerim pa sam ni bil zadovoljen. Leta 1834 je vrnil domov, ter se seznanil z glasbenim učiteljem S, Dehnom h Berlina, s katerim sta se dobro razumela. Dehn spo-znavši njegovo originalnostma je podkrepil, v nameri pisati samo rusko muzal®, 2|, kittr-p ie kazal poseben talent.
kor ne odgovarja duhu one politike, ki vod? nas vse: pjaciti državno avtoriteto1 in navaditi ljudi zakonitosti in spoštovanja do reda! Kolikor nam je znano, se nahaja po drugih pokrajinah, zasti v Srbiji, cela vrsta uradnikov, ki so bili jav-. no in faktično pripadniki komunistične partije Jugoslavije. Ti uradniki doslej niso bili odpuščeni. Menimo, da Obznana nima in ne more imeti namena uničiti gmotno in. moralno državljana, čigar politično in socijalno prepričanje sega na skrajno levico. Obznana ima namen, zaščititi državo pred terorističnimi življi in prisiliti državljane raznih nsziranj, da respektirajo voljo večine ter spoštujejo narodno tradicijo in zakone razvoja. Da se razumemo! Ne gre nam za osebo g. Favaja, ali še manj za pripadnike bivše komunistične stranke. Zgornji ukrep vlade smo kritizirali, dasiravno zastopamo politično smer sedanjega ustavotvornega režima, to pa vsled tega, ker vemo, da v napredni državi nujno pridejo tudi taki slučaji, v katerih je treba braniti političnega nasprotnika, da se s tem obrani lastno 2U8čajnost.
' Morda s tem ne bo zadovoljen vsak naš človek, zlasti ne oni, ki meni, da se politika lahko vodi brez vsake etike. Taka politika se vedno maščuje nad kst-nimi pristaši. In če se inteligentnega ju-goslov. državljana na podlagi navadnih policijskih aktov vrže na cesto in ako se preventivna naredba, kakor je zakon o zaščiti države, razlaga zgolj po črkah ne pa tudi po duhu, tedaj je treba tak slučaj neglede na osebe fn stranke javno pribiti. Naj samo še pristavimo, da je danes dosti takih, ki rovarijo proti državi in da se bo zaslepljene državljane rešilo pred demagogi samo na ta način, če bodo upravni organi najstrožje Čuvali objektivnost in zakonitost.
I—-us.
* Protirevolucijonaruo gibaule v Rusiji.
Pristaši protircvoluciiOrarrre stranke so na postaji Teterevo razdrli železniški tir, vsled česar je skočil iz Kijeva prihajajoči vlak iz tira. Več vozov tega viaka se je popolnoma razbilo; 30 oseb je ostalo na mestu mrtvih. Napadalci so odgnali in .oropali potnike ter odnesli seboj .15 ustreljenih oseb.
* Sestava reške vlade. Ricardo Zanclla, predsednik reške države, je sporočil naši državi v iskreni depeši konstituiranje rcSkc vlade in izrazit željo za trajne iti dobre odnašajo z našo državo. Reški kabinet je sestavljen, kakor sledi: predsednik Zanclla. notranje zadeve Mario Biasich, finance Moho-witsch, zaklade Petenoni, pravosodje Sablich, Luko Baroš je narodna garda predala italijanskemu orožništvu..
* Razorožitev Madžarske. Kakor poroča .»Magyar Grszag«, je dala reparacijska komisija uničiti na Madžarskem 110 letal in 75 motorjev, ki so predstavljali celokupni ski letalni park.
‘Beli teror na Madžarskem. V soboto se je razglasila obsodba nad 82 Madžari, ki so bili obtoženi veleizdaje. Trinajstim obtožencem se je posrečilo pravočasno pobegniti. Izmed pobeglih je bil poročnik Tersansky obsojen in contumaciam na smrt, a 12 na dosmrtn. prisilno delo. Izmed ostalih je bilo 25 oproščenih. drugi pa so bili obsojeni na ječo 'do 15 let.
planem1) odnesli, neznano tudi najboljši policijski najti nobenega sledu.
kam. Za njiiw pes ni mogel
toval
Notranja in zunanja politika.
* Razmejitev med uašo državo in Reko. Komisija za razmejitev z reško državo je sporočila vladi, da je razmejitev med našo državo in Reko na vzhodnji meji Reke dovršena. Luka Baroš pripade po tej razmejitvi Jugoslaviji, Italija pa vkljub temu še noče izpraz niti BaroŠa. češ, da severna meja luke še ni določena. V odgovor na to naša vlada ni privolila v otvoritev prometa z Reko. kar pa se izvrši takoj, bo izprazni Italija luko.
— Krediti za poljedelce, h Beograda se nam poroča 1.1.oktobra: Te dni so se sprejele nekatere izpremembe v uredbi o poliedel skih kreditih. Ministrstvu za poljedelstvo se jc stavil predlog, da sc da ueudruženim poljedelcem 50 milijonov kredita, udruženim pa tudi 50 milijonov. Sprejel se je tudi predlog, da sc ustanovi glavni kreditni zavod, ki nai bi služil potrebam poljedelcevin ki bi bil pod strogim državnim nadzorstvom. Tako izpre-menjena uredba se bo predložila v odobrcnje ministrskemu svetu in narodni skupščini.
Dehn se ni zmotil v presojanju. Prvi Glinkov poizkus je bila opra „ Življenje za carja*, koje primijera je bila pravi triumpf za mladega Glinko in ta triumpf ga je vzpodbudil, da je takoj pričel komponirati drugo delo „Ruslan in Lud tnila". Puškin mu je ponudil tvoj fan-tističen poem, ki ga je hotel predelati v operni libreto, ali njegova zgodnja smrt je pustila Glinku samo poem, na podlagi katerega je sam spisal operni libreto, ker ni našel nikjer za to zmožnega človeka. Leta 1842 se je vršila v Petrogradu premijera, kateri je sledilo 30 repriz v isti sezoni. Opera je dosegla tak uspeh, da je še danes stalno na repertoarju. Pri tej premijeri je bil navzoč tudi Liszt, ki se je jako laskavo izrazil o tem delu. Od te opere se igra v soboto ouvertura, katero hočem detajlno opisati jutri.
Kot druga točka na sporedu ie Caj-tovsbega »Sčekulčik* (Nussknacker). Peter Iijič Cajkovskij se je rodil 7. maja 1840 v Votkinsku v Vijetkoj guberniji umrl že 6. novembra 1893 v Petrogradu na koleri. Samo 53. let šteje njegova življenjska doba, v teh'letih pa je toliko produciral, da je oostal nesmrten glasbeni zgodovini, V svojih mladih teti!) ni iinji sreče, da bi razvil'svoj glasbeni talent ter ie uaiorei d*yršil
Zanimivosti.
Kaj p tičijo ženske. — Kraljičin anti-kvar. — Brezžični telefon. — Moderni banditi.
Nek Amerikanec je hotel preračunali, koliko odstotkov žensk sploh jHiši. Toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Posrečilo pa se mu je končno dognati, .katero vrsto cigaret, ženske na Francoskem najraje pušijo. Najbblj ljubijo ženske angleške in turške cigarete. Od 1000 žensk kadi 555 angleške, a 44+ najraje turške.
Veliko začudenje je zbudila na Angleškem vest, da dobi znani zbiratelj starega porcelana Albert Amor naslov .kraljičin antikvarL Znano je, da je angleška kraljica strastna zbiralka starega porcelana ter ne zamudi nobene dražbe, kjer je tudi porcelan na prodaj.
sapi ju bodo začeli v najkrajšem času graditi največjo radio-postajo na svetu. Znani senator Marconi je izjavil da bo s pomočjo njegovega novega av-toinatičnega pisalnega stroja mogoče brzojaviti v eni minuti 60 besed. Aparat, ki bo postavljen na tej radio-postaji bo zamogel razločno sprejemati in oddajati pogovore na razdalje do 4000 km.
Minister dr. Kukovec je odpo* v torek v Ljubljano in Celje.
— Izplačilo 20 odstotnega odbitka-
Na predlog finančnega ministra dr. Kil-manudija se je sklenilo, da se v Sloveniji takoj prične izplačevanje 20 odstotnih priznanic, izdanih o priliki markiranja novčanic. Istotako se je sklenilo, da s® 6 odst. državni boni. katerih rok poteče novembra meseca, na željo imejiteljef izplačajo. • (Seveda pa mora občinstvo počakati, da dobe takoj lokalni uram poprej tozadeven uraden nalog. Op. ut'-)
— „Neues Wiener Journal.* Mini'; ster za notrahje zadeve je vrnil požtm
madžav-j debit dunajskemu li$tu »Neues Wienet' j Journal*, ker je spremenil smer svojega pisanja.
— f Gjorgje Simič. Dne 10. t. ,»’• zvečer je umrl v Zemunu v visoki sta-vosti bivši srbski poslanik na Dunaj’1 Gjorgje Simič. Pogreb se bo vršil n* državne stroške.
— Konferenca železnic. Včerajlt je vršila v Sarajevu Ihdžu konferenca delegatov vseh železniških ravnatelj®1*)' naše države. Razpravljalo se je v novi» tarifih.
— Vpoklic rekrutov bo odložen, h j*
današnji seji ministrskega sveta je J. predložen sklep, naj se letošnji vpokj^ rekrutov odloži, ker so zemljora&uKj izrazili željo, da bi se vojaški rok priš*1 šele, ko prenehajo dela na polju- D®?' nitivna odločitev še ni padla.
— Izjava. O vime izjavi j ujem jav®* zabvalu banci Beogradske zadruge, kOr mi je moju štetu požara od K u celosti isplatila i tako mo pombffhL-mojoj nesreči. Preporufiam srako® gospodar u ovaj nas potpuno do«*’’; zkvod osiguranja radi ovake kulantnosh-U Petkovcu kod Petrinje 19. sept-Pravno Ljubojevič v. r. ratar. ^
— Laški' kralj na Tirolske#''
Kakor poročajo južnotirolski listi, je da* nes dospel italijanski kralj v Tride^' 13. oktobra odpotuje proti Brenaijj1, Nemški južni Tirolci se zaradi zadržali)* vlade napram južnim Tirolcem niso udeležili sprejema.
-— Državno kmetijsko nadzomlštvd v Ptuju. Pri okrajnem glavarstva vPt^1 se je ustanovilo drZavno kmetijsko ash' zorništvo. Za vodjo urada je imenov*f višji vinarski nadzornik Fran Matjaž
*
V zadnjem času se modernizirajo tudi banditi ter uporabljajo vsa mogoča in najmodernejša prometna sredstva svoje svrhe. V najnovejšem času so se začeli posluževati celo aercplanov. V nekem mestu v. Antariji so ukradli banditi 140 zabojev likerja ter ga z aero
HSBBHS
pravno fakulteto v Petrogradu ter 1.1859.' vstopil v finančno ministrstvo. Sele seznanjenje s pesnikom Apnntinom, _ katerim je mnogo občeval in bil njegov intimen prijatelj, ga je omamilo, da je počel misliti tja glasbeno karijero in kar je najbolj čudno k odločilnemu koraku do glasbe ga je prisilil njegov oče, ki je bil povrh še popolnoma nemuzika ličen. Leta 1863 je izstopil iz službe ter se vpisal na konservatorij v Petrogradu, kjer ga je jel Zaremba učiti teorijo, Anton Rubinstein kompozicijo, Ciardi flauto a Henrik Siehl orgije. Po dveh etih je zapustil zavod odlikovan za izvirno skladbo »Na radost* Schillerjevo umno. Takoj leta 1866 ga je pozval Nikolaj Rubinstein v Moskvo na konservatorij kot učitelja teorije, kjer je poem deloval skozi 11 let. Rubinstein je začel izvajati njegove skladbe in v osebi 5* Jhgensona je našel Cajkovskij svo-,ega založnika. Leta 1877 se je oženil, »H ta ženitev mu ni prinesla nikakega dagostanja ter se je že po par tednih zopet ločil. Nato je zapustil konserva-orij ter se podal v tujino (v Švico, talijo) kjer je dokončal svojo veliko opero »Onjegin* ter 2loži! 4. sinfonijo. V tem času
V nedeljo se spominjamo Korošice ! /
Ob 11. uri n« Glavnem trgu v#’ like manifestacija. Slovenski bor, pokaži zvestobo svojin* brat®111 onkraj Pece!
□■□aaaDaDanaaageaaoaaaciBoag*^
sc je spoznal tudi z gospo pl. Meck, ki mu je vsled posebnega i sarvatarija, dobro znani'proloo •bcudovanja njegove« talenta, nakazala1	od	Ltoncevail*.
posebno podporo 6000 rubljev na l«*0? Toda kmalu se je vrnil spet v domovih? ter nastopil lela 1887. v Moskvi prvi^ kot dirigent. Nato je dirigiral v največjih' mestih kakor Berlinu, Hamburgu, Prag1’ Parizu Londonu itd. razne koncerte, J9 !? i Je prišel v Florenco, kjer )e dovršd opero ,Piquedame*. Zadnjič ie dirigiral 9 dni pred svojo smrtjo v Pe' trogradu svojo 6. sinfonijo. Njegov1 ostanki leže v samostanu Aleksa nd«’f' Nevski v Petrogradu. Ena njegovih tiar bolj pompoznih kompozicij je »Ouvef ure bolonneliiie«, kjer opisuje Nap?' leonov poraz v Rusiji in kjer nastopil0 orkester, pevski zbor in posebna fanfar3 , i a komad bo četrta orkestralna toČK3* na sobotnem večeru.
* i l^ot Jretia orkestralna točka je kvinR' Aleksandra Aleksandroviča Iljinskeg1 ^ ,?^?itra“* k* se jo rodil 24- ..$* nuarja 1859 v Carskojem selu ter do* V,rf juSVOje študije v Berlinu. Nje;';ov? skladbe so: tri suite, ena sinfoaijs, elt -----	-	sb*
trt.
ouvertura k Tolstojevemu’»Car Feodor1' polg mnogo drugih manjših skladb.
tTUeg gori navedenih skladb P°lc i^om^revskjf, absolvent kijevskega kPp'
J * OD«fe
hnfoničen scerzo »Hrvaški plesi*, glss c ootoklejevemu .Edipu*', »Filoktet*
Muibor, 14, oktoM* iSias
i A- ti O X*,
Btina
Stran %
^ Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu
poroča Zvezi trgovskih gremijev in za-Jjriig za Slovenijo, da je treba v svrho likvidacije akrtdilivnih ostankov priložiti prošnjam dvodinarski kolek in potrdilo
0 plačanem davku za leto 1920 in prvo polovico 1921. Prošnje je treba aaslo-
na Centralno upravo v Beogradu, Kronska ulica \A. Rok.za vlaganje pro-poteče 30 dni po dnevu objave po* siva, to je 16; oktobra 1921. Po pre-gleda^ prošenj se bodo izdali plačilni j^Iogi 2a Slovenijo potom prehodno °3Podarskega urada v Ljubljani. .
7* Radi nenadne obolelosti predsednika upravnega sveta Dolenjskih železnic dvornega svetnika, g. Frana Su-'[leta ge nameravani razgovor o želez-lliski politiki ne,more vršiti dne 14-. ok-°bra 1921, kakor je to bilo naznanjeno vabilih, temveč se vrSi razgovor dne oktobra 1921 ob 9. uri vjLjubljani kranjska hranilnica, pritličje desno).
' "'.Račje, Prostovoljno gasilno družLvo bačjem je priredilo preteklo nedeljo vojo običajno letno jesensko veselico,
1 se je prav dobro obnesla. Tem potom n!... or zahvaljuje tvrdki Saks, električ-
& P^letiu
!•	T)nnr»]fn
kak
v Mariboru, ki je b?ez-110. i).apoljala električno razsvetljavo, .-°r tn<^' g- grajfEaku B a eh! er ju. ki je [	brezplačno	parni motor za ra»
d»l i ''"o* ^0f6’D!1° požrtvovalno pa je ip.	Vt>spli«'0	g.	trgovec	Hvala,	ki
r .aJ’ari'f'!‘al bogato tombolo ter prispe ■ tudi rnzne dobičke. Društvo, ki ima gC '	pomagati	bližnjemu, bo
Dali lW-J ofiranijo >'rii možje vedno tako ,°bjeno3t, lahko lepo napredovalo.
Po?or obrtna društva in za
„. j* • Slovensko obrtno društvo • ♦. no°ru poživlja vsa bratska društva in ^?uge bivSfe Štajerske, da mu pošljejo
stva svoje naslove, da bo moglo odslej Jpf voditi evidenco o vseh važnih na* ^ ■ibaTj in zadevah, tikajočih se vsega s| * „^ 3- Da Ido moglo v potrebnih l^fajih (.udi skupno nastopiti, pa potie-■ v,e . natančen seznam vseli v poštev t'diptih zadrug' in društev, kakor *> <3a jih po potrebi lahko obvesti. p.~;: ^java. Zahvaljujem se javno k r,e°gradske zadrege, k oj a mi je te n - Dfocenila moju štetu od požara,
pr 12Pi®.tila 4 štetu od K 36.000'—. .sporufiam svakom gospodam ovaj nag ^oula<' zavod osigtiranja, ali oL?110 ■ uPuČujem gospodar? neka se i ' guvaju prema današnjoj Vrednosti 1ganJ** C Otoku kraj Ogulina dne j • septembra 1931. J o s i p' P o p o v i e !*stil0 nično.	1601
1 Občinsko sodišče.
NV sredo, dne 12. t. m. se je vršila nti občinskim $odiŠ£erp nova razprava. V;?1', ie predsedoval sodni svetnik g.
r<boi5' Z3tožn> s0 sedeli ms-™es>ar” *van Golob, Franc Vla-^ ’A Franc Filipič in branjevka Muršec Drort ?Sar Golob je bil obtožen, da je Ker stranki Podlfesnik preveč kosti. !*0nl?a- Pr^'a Plesnik ni mogla navesti Op rtnih podatkov, je bil "obtoženec
^esa Kot drugi ie prišel na vrsto ^3r Vlahovič na Aleksandrovi cesti.
ipa Brandl-Pelikan si je izbrala >\j» ^s^ga skladatelja in sicer Henrika Ig^iavskega, ki se je rodil 10. julija v j\?v Lublinu ter umrl 12. aprila 1S80 riskiw ’ v ti8ivečje podpirateljice je {*j imetnikov, gospe gi. Meck. Bil tak,?0. slaved violiovirtoor in je kot ski * , krasne kompozicije za violin-^rala !?' ^osPa Brandl-Pelikan si je iz-»Som, krasna njegova komada, to je G0„“5enir de Moscotf* in fantazijozen j!*°dov motiv »Fausta*.
£as Vasen je sestavljeni spored in skrajni imam0 večjo umetniško da 'Jr1četudi sem v naprej prepričan, si $»,.1)0 stal na oni višini, na kateri obog„; vs»k količkaj umetniško nadarjen a kriv tega ne bo na nikak Pos^bnlngent Valentin Cibolevski, ki je pre"<? nadarjen umetnik, temveč ne* staia n ve izmere, vsled katerih bi setkr8( ^Priprava takega koncerta de-Hvaip^^.kot bi pa prinesla dobička, bomo pa gospodu Valentinu ^u tuc5i ZH vsako drobtinico “Sa ponujenega užitka,
Razprava je trajala skoraj tri ure. Priča Franc Planinšek je kupil pri Vlahoviču dne 27, avg. pol kg telečjih rebrc. Via* hovič je zahtevaj za pol kg 10 K, do-čim je bila maksimalna cena 14 K za kg. Priča Matevž Stumpf je kupil dne 24 avg. 1 in pol kg teletine, za 28 K. Priča Mur-šec je dobila 58 dkg kosti za 1 kg mesa po 16 K. Priča.Rojko ja plačal za 40 dkg mesa 8 K, maksimalna cena pa je bila 16 K. Za Vlahoviča so pričali njegova Žena, njegov pomočnik in vaje* nec. Seveda so bili vsi pripravljeni, da stokrat prisežejo, da je Vlahovič nedolžen in da so si priče vse ..izmislile*, ker »imajo nanje jezo*. Ga. Vlahovič je celo trdila, da plačujejo teleta po 16 do 18 K žive vage in delajo tako z izgubo. (Ubogi’mesarji!) Sodišče se je po četrturnem posvetovanju uverilo, da je mesar Vlahovič v slučajih Planinšek in Stumpf prekoračil maksimalno ceno, do-čim v ostalih dveh slučajih krivda ni dokazana ter fr« zato obsodilo na 1 mesec zapora in 100.000 K globe. — Branjevka Mbršec je bila obtožena, da je za 1 kg sladkorja zahtevala 56 K, dočim je bila cena 48 K. Ker je manjkala glavna priča,' je bila razprava preložena.
Kot zadnji se je' zagovarjal, mesar Fi* lipič. Zoper njega je pričala nabavna knjiga gostilničarke Pavlič v Stolni ulici, kattri je prodajal meso preko maksimiranih cen. K'o pa. je zvedel, da je ovaden, je zbrisal v knjigi' prvotrfo pisano težo ter jo z drugim svinčnikom popravil, Pa tudi to mu ni pomagalo. Sodišče je doenalo, da je n. pr> 21- julija prodaj 1-2 kg govedine po 23*10 K._ 9. avgusta 20'kg po 26.K; dtfCim je bila maksimalna cena 20 fc kg. 16. avgusta 47 kg teletine po 18 K, maksimalna cena 10—12 K kg itd. Kljub uradno dognanim maksimalnim cenam se je zagovarjal, da 'je prodajal po istih cenah kakor je v knjigi zapisano in da so se cene vedno menjale: enkrat so bile tak’, enkrat pa tak’, Tega mnenja je •bilo tudi sodišče ter mu je prisodilo en mesec zapora in 200.000 K globe. Obsojena pa je bila tudi gostilničarka Pavlič, ker je, dasi'so ji bilo maksimalne cene znane, dr&žtei plačala, r.a 10 dni zapora in 4000 KJcazni. Razume se. da so vsi trdili, da so nedolžni in da se jim godi' krivica.
Aretacija nevarnih vlomilcev.
Po Mariboru, Ljubljani ni Zagrebu je. bilo tekom zadnjega leta izvršenih več predrznih vlomov, dočim vlomilcev n! bilo mogoče izslediti. Tako se je izvršilo v trgovino Šoštarič v Gosposki ulici v Mariboru pet dobro uspelih vlomov, pri katerih so vlomilci odnesli vsakokrat po več tisoč kron denarja in blaga ter po en istotako dobro uspel vlom v trafiki v Frankopanov! ter v Vetrinjski ulici v Mariboru, vlom v trgovino 'Skaberne v Ljubljani ter več vlomov v Zagrebu. Zadnje čase pa je mariborska policija -opazila, da prihaja večkrat ob poldanskib urah v skladišče Hartinger na Meljski cesti trojica sumljivih ljudi, ki potem odnašajo razno blago. Ker se ji je zdelo, da tu ne more biti vse v redu in tudi lastnik Hartinger ni nič vedel o teh opoldanskih delavcih, jih je policija včeraj pri ponovnem poizkusu aretirala ter ugotovila, da so to trije brezposelni nevarni vlomilci Mariborčana Rajko Zolger in Franc Pačnik ter Avstrijec Franc Kafer. Pri 2aslišanju seje ugotovilo, da so omenjeni odnesli iz Hartingerjevega skladišča pri svojih posetih okrog 20 q sladkorja in mila — in kar je najbolj interesantno ne da bi bil lastnik to opazil; občnem pa se je ugotovilo tudi, da so ti trije izvršili tudi vse prej navedene vlome. Zanimivo je pa. tudi še to, da je bil Zolger istočasno, ko je bil izvršujoči član, te vlomilske družbe — tudi zastopnik neke zagrebške zavarovalnice. Vsi trije so bili oddani v sodnijske zapore.
Mariborske vesti.
Maribor. 13. oktobra.
m Prijava reklame. Slov. trgovsko društvo opozarja svoje članstvo, da je rok za prijavo obdavčenju podvržene reklame do 15. t. m. Prijaviti se mora vso reklamo izven poslopja, v katerem
pod pol, nad pol in nad en kvadratni meter. Prijaviti je.treba tudi vozila na vzmetih, automobile, bicikle in autocikle.
m Kitib jugoslovenskih rez. častnikov v Mariboru vabi svoje odbornike, da se zanesljivo udeleže odborove.seje, ki se vrši v torek, dne 18. oktobra ob 18. uri v Narodnem domu, Obenem obvešča klub že danes vse. člane, da se vrši v pondeljek, dne 24. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu sestanek, na katerem se bodo podala razna poročila in informacije.
m Klub dobrovoljcev v Mariboru naznanja, da se vrši. sestanek dobrovolj-cev v soboto 15, oktobra ob 20. uri 30 minut v Narodnem doihu.
ra Iz policijske kronike. Josip Komet v Sodni ulici št. 20 je izgubil na koroškem kolodvoru denarnico, v kateri je bil 100 lir in več jugoslov. novčanic.
Policija je našla neko delavsko knjižico, — Frančiški Pahernik je nekdo ukradel na Glavnem trgu ročni voziček.
m Pobreški fantje. Franc Zorko se je vračal z dvema tovarišema po noči iz Pobrežje v mesto. Blizu železniškega mosta jih je napadlo 10 do 12 pobreških fantov. Ti so — baje brez vzroka — napadli Zorka, ga pretepli in s kamnom lahko ranili na glavi. Na bojišču je ostal tudi napadenčev, črni klobuk.
m Radi,prepovedanega povratka
je bila. včeraj aretirana stara znanka naše policije, Marija Javornikova. Policija jo je oddala v sodmjske zapore, da si ohladi svoje prepovedano hrepenenje pb Mariboru-
m Velika kavarna. Danes zveeer koncert prvovrstne i salonske godbe prof. Kubička	1253
m Podpisu državnega posojila se je odzvalo tudi učiteljstvo IV. dekl. ljud. šole. v Mariboru in podpisalo 3.200 K.
m Seja mestnega sveta se vrši v petek, dne 14. oktobra ob 18. uri.
rn Smetišče na ulici, V zadnjem času se'na več krajih opaža, da mečejo nekateri smeti kar na ulico, mesto na smetišče. To §e dogaja posebno pri mestnem kinu ter' pri Garnbrinovi dvorani. Tam leže .zjutraj na ulici vse smeli, ki jih zmetajo 'po lokalih. Ge je že iz-tepanje ’ cunj 11 a ulici prepovedano, je torej se tem mpnj dovoljeno nosili smeti na ulico. Opozarjamo na to policijske organe.
m Davčna oblast fn reklamni izveski. Po Mariboru izvešavajo razna društva itd. z roko izgotovljene reklame, na katerih je navadno slovensko besedilo tako popačeno, da je to javni škandal. Poprej, k,o teh reklam še ni bilo treba kolekovati, ni bilo to nič čudnega, ker jih nihče poprej ni čitnl, sedaj pa jih Čita davčna oblast pri' kolekovstnju in za to bi ji nasvetovali, da reklamam, ki niso pisane v pravilni slovenščini, ne, dovoli kolekovanja in afiširanja.
m Poziv akademikom! Poživljam člane in nečlane »Društva jugosl. akademikov*, ki >imajo izposojene knjige društvene knjižnice pred 30. septembrom, da mi jih nemudoma,vrnejo ob uradnih urah (sreda, petek od pol 14.—.14. ure) v društveni sobi. Posebno velja to določilo za one, ki odpotujejo vsied nadaljevanja študij iz Maribora. Lutman, tč. knjižničar.
Kultura in umšinost.
•J
x Konečno. v Soboto pridemo ko* nežno iz mrtvila umetniškega delovanja.-Valentin Cibulevski, nekdanji kapelnik telesne gaikle preobraženskega polka, to je onega polka, ki je bit edini na nekdanjem carskem dvoru, ki je imel največjo godbo, in sicer je obstojal orkester iz 24-0 glasbenikov, je za soboto 15. t. m. aranžiral koncert, velikega obsega, pri katerem sodelujujejo vsi najboljši glasbeniki k Maribora med temi gospodje Beran, Družovič, Schonherr, Hercog itd. razen cela vojaška godba in razni drugi. Spored je sestavljen iz koli-kortoliko nam manj znanih komadov: kav -je najbolj hvale vredno je, da vsebuje spored večji del ruske kom p o-, niste in sicer lij inskega, Čajkovskega, Glinko in Wienjavskega, m te komade-1» dirigiral Rus sam, ki pozna rusko dušo, ki gotovo razume skladatelje svojega naroda^ veliko bolje kot vsak drugi tudi najboljši dirigent. Poleg tega nastopi kot solistinja na goslih gospa Brandl-Pelikan, ki je jako dobro znana vsem Mariborčanom kot izrazita in čustvena igralka svojega inštrumenta. Gospod K.ornare\vsky. mlad pevec, ki jo absoJ-viral kor.zervatorij v Kijevu, ima krasen obsežen močan bariton kakršnega smo redko čuli v Mariboru. Na drugem mestu' prinašamo razlago o vsakem komponisti s posebnim ozirom na komade, ki so-na, sporedu.
x Pozor glasbeniki! Danes v četrtek se vrši pri Gotzu orkestralna vaja ob pol S- uri zvečer. Kdor ni mogel zadnjič priti, naj pride danes zanesljivo,
x Zemljevid slovenskega ozemlja, ki ga je izdala Slovenska Matica v Ljubljani, je vnanjim naročnikom — iz-vzemši .onim, ki so naročili nalepljene izvode — že razposlan. Ko prejme Matica naročeno platno, ga "bo razposlala tudi slednjim. Zemljevid, ki stan? 80 K (z ovojem 86 K, po pošti 92 K, dobe ljubljanski naročniki proti izkazllu o plačani naročnini v društveni pisarni na: Kongresnem trgu št. 7/11. ob delavnikih od 15.—17, ure. Ker obsega na* klada zadostno število izvodov, priporočamo zemljevid tudi onim, ki naročnine doslej Še niso plačali.
Šport.
m Seznam meseca avgusta izdanih obrtnih pravic. Alojzija Fr3s, Plinarška ul. 19, šivilja. Cecilija Sovič, Cankarjeva ul. 10, izdel. belega perila. Alojzija Ceh, Ruška cesta 2, branjarija, .fosip Serec, Aleksandrova cesta 36, kavarna. ^Svetla*, elektrotehn. podjetje, centrala Ljubljana, trgovina z elektrotehn-. preamelt na drobne) in debelo, Gosposka ul 20. Tvrdka Josip Mfinzer, Aleksandrova c, špedicija. Viktor Močivnik, Kejžarjeva ulica 9, krojač. Gjurič Vjekoslav, Jurčičeva ul. 9, brivec. Miloš Oset, Aleksandrova cesta 45, trgovina z mešanjm blagom. Jagodič Blaž, Aleksandrova cesta 45, tapetniški dekorater. Ivan Gerlitsčh, Mlinska ulica St, 21, trgovina z vinom, Hilda Pavlšek, Franlcopanova ulica 39, fotografska obrt, Franc Ambrožič, Mlinska cesta 37, slikar in pleskar. Josipina Bonča, Tržaška cesta 45, branjarija. Ivari Honigman, Meljska cesta 10, gostilna. Tvrdka „CeleritflSu, Aleksandrova cesta 35, špedicija. Srečko Pihlar. Gosposkft ulica -5,
te nahaja iraovina in. sicer v velikosti-: trsov, z meš. blagom,
: Jugoslovenski atletski sivez j*
-imel U. septembra ustanovno, glavno sknpšCino. Sedež je Zagreb. Predsednik Veljko TTgrihic. Službeno glasilo zagrebška »llustrovana š portska revija “.Končno, se je le uresničila velepotrebna organizacija atletičnega gibanja v Jugoslaviji. Za Maribor je to dejstvo male važnosti, ker tukajšnji klubi vidijo začetek in konec športskbga’ življenja v nogometu !
: Beograd. Boogr. SK : Jugoslavija ;’r2, odločilna tekma za prvenstvo Reogr podsavezrt.	'	•
Gospodarstvo.’
s Prodaja pločevinastih škatliic. Komanda pravske divizijske oblasti v Ljubljani.nazna-11 i a trgovski in obrtniški zljornici v LJahtfaai, da proda okoji 25.000 ploCcviivistiii škatliic od konzerv iij prc^cčcitca. (id trii SkaUjic jili nahaja, okoli. 10.000' v nu&ndatttskfttn sk,!a* iliščn.v Ljubljani, okoli 15.001),pa v inteudam- ; skem skladiSču v- Mariboru. Na cckviv ppsa- . rneffliem' skladišču st nahajajočo količino . glaseče. ,se pisniciic ali ustnicne/ ponudbe, sc sprejemajo IS. oktobra t. 1. dopoldne v inten--danturi .Dravske divizijske oblasti v Linblhni, dne 2t. oktobra t. 1. dopoldne pa v pisarni vojncaa okruša v Mariboru. Pogoje je mogoče . vposledati pri divizijski intendanturi v -Liuhliani ,,ali' pri komandi vojnega okrožja, v-Mariboru.	. \ .	,
S .Razpisana ie z rokom do 17. t. m. preureditev vodne preskrbe v moški kaznilnici, prireditev -reentgenološkesa laboratorija in Slikarska dela v občni javni bolnici,, naprava nove strehe na telovadnici višje gimnazije v Mariboru ter preureditev vodovoda v reafni gimnaziji v Novem mestu. Pojasnila daie. oddelek IV. p gradbene direkcije v Ljubljani ter glede prvih treh objektov tudi okrožna gradbena sekcija. Maribor'ter glede zadnjega 0-krožna gradbena sekcija Novo mesto. Takso 25 din. plačajo le ponudniki, ki še nipidjo/dovoljenja za udeleževanje pri javnih licitacijah.' i’a taksa velja enkrat zi vselej,	,	'
A-f A~B~0 RJ
2 Praha — 1921 — Prasa, Vzorkove vele-
trfii.- ,¥zorčn! velesejmi Sejmska direkcija
las obvešča, cia je izšel ca. 650 -strani (Jelici katalog vzorčnih velesejmov, v Praši. Kata-* lojc vsebuje 'na 111. mednarodnem vzorčnem velesejmu zastopane tvrdke in ima sledečo vsebino: častni organi sejma, upravni sejmski organi, sezuamek ofieijelnili zastopnikov tujih držav v Pragi, pregled posameznih siroic, uvod, informacije za obiskovalce sejma, razlaga okrajšav, situacijski načrt izložbe z ic-sendo, altabetični seznam firm, seznam stojnic, seznam grup in seznam blaga. Inserati se •Viahajajo po vsakem imenovanem delti. V ka-;alogu se dobi v JO jezikih sestavljen, ključ, š katerim moremo liiiro najti zaželjeno tvi-dko, stojnico, grupo in predmet v katalogu. Katalogova lična, zunanjost in ogromen adre-sui materija!, zbran sistematično in prav pregledno, jamči vsakomur od razstavi tel jev za uspeh. Na drugi strani je neobhoden priporno* ick za vse one naše trgovce, ki delajo s Češkoslovaško. Nihče ga naj ne pogreša. Naroča se pri >Aloma Cotnpany« na Kongresnem trgu št. 3. v Ljubljani in podružnici v Zagreba, Duga ulica 33. ter stane 20 dinarjev, 650 str. obsegajoč adresni materija! je vreden naših SO K. Zato želimo, da ijaši gospodarski krogi pridno posegajo po njem.
9
trnesl -Eck$t«in:	37
Afrodita.
Homan. l.Jrcvel: Rnžsn.
(Daljo.)
Zt to. da sc je častitljivi iVleianip zaupno razsovarjal z obtožencem, ni ostalo brez \ pliva na ljudstvo, a besede mladega in u-slednega arfetokrata so vplivale na vso zbrano množico. Svečenik je že vsled svojega poklica moral biti milosrčen in odpustiti tudi največjernil grešniku. Olor pa, če bi'nc bil popolnoma 'prepričan o nedolžnosti obsojenca, •>i se gotovo ne upal niti pozdraviti, tem manj pja še .ponuditi mu svoje prijateljstvo. Vsled toga se je število Akoutijevib nasprotnikov takoj, po obsodbi neverjetno skrčilo.
Ko je Olor odšel, sta Akoutij in Mclanip ,uaio postala. Ko sta šla dalje, se je zasvetila med množico bela obleka, Akontij se jc ozrl
in zagledat Nejero. Ni pa niti najmanje slutil, Tobsojencem boli obzirno. Dovolil je, da osta-da je vsč to njeno maščevanje, ker sejne na palubi ter se lahko svobodno, giblje, njeno ime med vso razpravo ni niti enkrat {Mchttfp se. je uljtidneimt državniku zaliva!:!,
ne brade, velik, širokopleč mož, podivja* nega obraza, je sedel z dvema drttgoma sklonjen nad rumenkastim pergamentom, na late-
obala
meiiovalo s Akoutij se ji ie otožno nasmehnil, j še enkrat objel mladega umetnika, se pošlo- jrem jc bila s sirovimi črtami označena oba; Spomnil se jc opih npapolnili časov, !ci je iz- vil ter odšel. ,.	Male	Azije	in	zapadna	polovica	arhipelag
deloval »pastirico«, svoje prvo umetniško de- Mirno in lahko" je’ krenilaf1dadja,: obkrožila Zdaj pa zdaj je zaklical četrtega, ki jo slon
lo.
Nejera' je to opazila. Oči so se ji zmagoslavno Zabliskale, a napnkrat se ji je zdelo, da je z vseni tem, kar jo storila Akontiju, ranila samo sebe. Tudi ona se je spomnila onih krasnih ur, lco je tiha ljubezen do tega krasnega mladeniča ukradla v. njeno srce Ju jo tako neizmerno osrečevala. Toda takoj se^ je zopet spomnila, da je Akontij prezirljivo odklonil njeno ljubezen in ta spomin ie premagal vsa druga čustva. Nekaj neznanega jo je gnalo iz te množice, stran, v samoto, domov. Minula jo je zadovoljnost nad uspehom svojega maščevanja in polotil se jej je nemir. Hitela je domov, kjer se je vrgla na posteljo in jokala.
Med tem je odšel Akontij z Melanipom na njegov dom. Do odhoda ladje je bilo še tri ure časa. Klitifont je na Melanipo*ro povelje pospravil Akontijeve stvari, kolikor jih je še ostalo, plačal, kar je bil še kje dolžan in mu prinesel njegovo kožna to torbo, katero jc prinesel Akontij seboj v Milet — vse, kar mu je ostalo. Akantij bi se bil še enkrat rad sestal s Kipido, toda Haridim je na njo strogo pa/.il. Ostanek dneva je minul v resnih pogovorih.
Akontij se v začetku ni mogel potolažiti, končno pa je postal miren. Mclanip .ie poznal otok za izgnance, ker jc: tudi sam bil tam. Bil je to samoten , zapuščen, skalovit otok, a ne. brez vsake lepote. Na severni obali, ki ie bila manj strma, je rastla maslina, a med ječme-nirn poljem, ki je ležalo na tej strani, je bilo tudi nekaj drevja. Miletski mornarji, ki so(se tu naselili, so dobri ljudje in mu bodo gotovo šli na roke, če bo rabil njihovo potnih-. OJo-rov oče je prebil ,na tem otoku eno c",o leto. j Ko se je vrnil, je neprestano hvalil vedjiie j teh naseljencev in dosegel, da se jim je kazen !za tri olimpijade znižala,
| Tako je čestiti svečenik hrabril in bodril 0-| tožnega obsojenca.
Ko je sobice zašlo, je moral Akontij na ladjo, ki .'e rfiorala v mraku odpluti. Ker ga je rasvcit dye.lt arhontovih vojakov spremljal tudi Melai|ip. je .vodja poslanstva postopal z
tragasejskl polotok ter odplula na odprto morje. Bleda Inna, Se razlivala svojo srebrno svetlobo. Mesto sc je polagoma izgubljalo v daljavi. Slišali so se samo enakomerni udarci vesel. Utrujen od prestanega razburjenja! in napora, je Akontij kmalu legel ter Zaspal. Kljub temu pa sc ni dosti odpočil. Neprestano se 11111 je dozdevalo v sanjah, da 11111 Konon meče okrog glave težke mreže.' Mučil se 3c, da se jih reši. Ko jcrže mislil, da se jih je rešil, -se jc pojavila nova, večja nevarnost* Skoraj istočasno, kakor ladja iz Mileta', le odplula iz drugega oddaljenega zaliva druga ladja. Med ^Samosom in Argiosom sta se morali ladji srečati. To je bilo strašilo tegp morja: Halaca, troveslača morskih roparjev iz Lcnmosa. Poveljnik te ladje, Eriioli, razmrše-
slonel
na palub! in opazoval zvezdnato nebo.
Že iz tega Se .ie dalo spoznati, da namer.! vajo nekaj važnega. In res. Narnefsvali so i.*1’ pasti poslauišfco ladjo iz Mileta. Konon. ki je bal Olora in njegove vedno bolj naraščajoče stranke, je bil vznemirjen* da bi mn Akco-tij lahko kljub tenin še postal nevaren! S^n". v o ne bo prej miroval, dokler ne dokaže .. je nedolžnosti in nikdo ni mogel Olorti in M*: I lanipu preprečiti, da ostaneta v zvezi z Ako'-j lijem. Tudi z razpoloženjem naroda ni moS vedno računati in kdo bi mogel jamčiti, da se Akontijev položaj nenadoma ne izpreffieiU'
■.. .	■	.	(Dalje prih-)
Glavni urednik: Radlvoj Rehar.-Odgovorni urednik: Ru d ol t Ozim-
I	tim	Ml-	iurw«A	>»•-»	..jim	*»"
IVIafa oznanile.
Proda seler^m dobrohvanj.otročji vozlčeK, Naslov t upravi,
159S
Dobro ohranienikratki tjlasovir, ,f'einK • Schiiler v. Biiseri-dorfer“. Naslov sc izre v upravi.	J509 3-1
Krava, osem mesecev breja, se proda.'Meljski vrh čt. 1. 160-1
Vodene ses-slks, ffumijevi plašči, fledaliSki daljnogled, staro violino, fotografi eni aparat (er raznovrstne stvari se takoj proda. JTotcl »Maribor1*, ?oba U. 1605 ■Sl
j A B U
stolnih najbolje sorte 1 kakvoče 3—5 vagona ima na prodaju odmah II?. po dogovoru 1589 3-3
H. Pašič, Bjelina, Bosna.
f^jlg ; ’ ' v |
1
/.a kožno-s$olne - bolezni ordinira od 11/ do pol 1ure. popoldan od 15. Ido pol 17, ure. 160.1 o-l' Maribor, Vetrinjska ul. 8/
predaja vsak da« na Glavnem trgu
; porino družtvo - ■	#
Haiheis, Suppanz
IfKomad p»o KL-
’W ažbi1 o sti-a* m nto 'M le r i p © I j o delni©,
rgovska sr
Ponovno se jc v trgovskih krosih izrazila &1ja, naj se ustanovi;-nih Špediterjih: in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti bW a spediciiska družba, katera bi se pečala z vskladiščenjem ; strahoyito podražujejo. x rgova Slovenije, upoštevajoč to obcekons* blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter; i-jcljo, so sestavili pripravljalni o..ibor, kateri je ime! nalogo, vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetišče) m na ta n^čin nudila: potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev
vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zaseb-j	^	at
m deShii^
m
ORIENT
mednarodne, trgovsko-špedicijske
družbe v
z delniško glavnico Din. 1.000.000'—, katere ustanovitev je bila.5;Štev. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljublj* odobrena od ministra	za trgovino	in industrijo	z	odlokom od j	Na	podlagi	tega	dovoljenja	se	daje	v	podpis
15. avgusta 1921 VI.	štev. 3905,	konc. listina z -dne 3. oktobra, i
^	-f
delniške glavnice, % ki je	razdeljena na	10.000 delnic	v	nominalni vred-).	Kot	subskripcijska	mesta fungirajo:-	Centralna bfinka .v Zag^j,'
nosti	po" Din.	100’— za	komad, glasečih	se	na	pvinosca. *	|in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, ni
Razni	stroški pri	izdaji delnic znašajo	15 dinarjev na vsako j podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene
delnico.	*	jdružnice; Gradjanska bankav Beogradu in njene podružnice m
Nominalni znesek	po Din. 100 —	in	pa stroški po	15 Din. hrgovski gremiji in trgovske zadruge.
se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu.
Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogbčno stano
Podpisovanje’se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. j špedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanl Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do; raznih izkoriščevalcev našega stanu.	•
15. novembra 1921.	t	i	Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beograclu, Subot,c'
Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 19211 R.akekU, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu, vplačano protivrednost za nedodeljene delnice.	.	j	Organizirajmo	se,	ker edinole v organizaciji je moč. ,
Delnice se bodo izdale v Komadih po J .m 25 dclmc.	Podpisujte	torej delnice naše „ORIENT“, mednaro^
sc boiT^ie	ii^ko-Mskc h Skia«»e MaMn	v	Mariboru.
Maribor, dne 14. oktobra 192i.	1	v
Bratje Tavčar, industrijalci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Koražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijajg y< Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hinko/ Pogačnik, industrijalec/v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Weixl, trgov^ Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bernhard, trgovec v Mariboru, j. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & t. bkaoe ^ v veletrgovina v Liubi^ani. josip° Rosenberg, induslrijalec v Mariboru. Anton Tonejc in dr., veletrgovina v Mariboru. Alojz Zmdenc, trgov v Mariboru. Ekspertno društvo Matheis, Suppanz in drug v Mariboru, jos. Serec, trgovec v Mariboru. _ ,,Dravalesna industrija &< Mariboru. Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Lininger, veletrgovec v Ljubljani. Franjo Čuček, industnjalec v Ptuju. Alois trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Sta*xič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. -Haber, trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru, kobi Drago, in jalec v Mariboru. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Strnišcu. Karl Pertinač, industnjalec v Celju. c ^
t Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. M. E. Sepec, trgovec v Mariboru. ^ ^	  -
lastnik ia izdajatelj: KonaorcH -Ta^or". —	tiskarja d. d.