r- N.iT.čji V«|ja w lato • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Nvir York colo leto • $7.00 S « ' .. . - r. - ■ - «.-. ■. ■ V' ' J , f ' * ■ ' GLAS NARODA Lisi slovenskih delavce^r Ameriku TELEFON: OHeliea S—1242 % Tht largt I 4 t" largest Skmsuan Dafl/ m the United State*. lsmed every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers.r Intend m Second 01ms Matttr September 21, 1903, »t ttas Past Offios »t Hew York, N. T, udar Act of Oongmi of March 3, 1879. TELEFON: OHelaaa 3-1242 No. 209. — Stv. 209. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 7, 1937—TOREK, 7. SEPTEMBRA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. LEWIS PREROKUJE SVOJI ORGANIZACIJI Z M A GO Japonci pričeli veliko ofenzivo GREEN SMATRA LEWIS0V ODBOR ZA SOVRAŽNIKA, KI SPRAVLJA DELAVCE V KOMUNISTIČNI TABOR 250,000 ljudi je slišalo Lewisa-izjaviti, da je bil zabit klin v fronto industrijalnih baronov. — Le-wisova organizacija Je v enem letu presenetljivo napredovala.j— V boju z jeklarskimi družbami je padlo osemnajst delavcev. ZASLEDOVANJE ROPARSKIH SUBMARINOV PITTSBURGH, Pa., 6. septembra. - John L. Lewis, predsednik odbora za industrijalno organizacijo, je nastopil danes kot glavni govornik na ogromni delavski skupščini. V South Parku se je zbralo nad 250,000 oseb. Takega zborovanja država Pennsylvania doslej še ni videla. Lewis je dejal, da bodo delavci zahtevali krajši delovni čas in višje mezde ter bodo imeli odločilno besedo v industrijalnem svetu. Drugi je govoril Philip Murray, predsednik organizacijskega odbora jeklarske organizacije. Ko je imenoval Lewisa najuglednejšega ameriškega državljana, so mu začeli navzoči navdušeno ploskati. Lewis je v svojem govoru očrtal zgodovino delavskega gibanja v Ameriki ter rekel z ozirom na današnje čase: — . — Pred letom dni so prihajali k nam od vseh strani z industrijalno hinavščino. Na današnji Delavski dan je pa naša dolžnost zahvaliti se delavcem. Pred letom dni ni bilo nobenih kolektivnih pogajanj, danes imamo pa podpisane pogodbe z jeklarnami. Pred letom dni so morali delati jekar-ji po 48 ur na teden ter so zaslužili po 43 centov na uro. Danes delajo po štirideset ur na teden in zaslužijo ns$manj po pet dolarjev na dan. — Eugene Grace in njegovi tovariš Tom Gird-ler (predsednik Republic Steel Corporation) se ne bosta več norčevala iz postave. Razen kompanij-skih unij ni bilo pred letom dni nobene jeklarske organizacije, danes je pa v uniji vec ko pol milijona jeklarjev. „ Nato je Lewis prečital imena delavcev, ki so padli v boju za delavske pravice. V borbi z neodvisnimi jeklarskimi kompanijami je obležalo mrtvih osemnajst delavcev, nad 160 jih je bilo pa več ali manj težko poškodovanih. Dopoldne je gbyttril'Lewis' v Leechburgu tisočerim jeklarjeitt ih prethogarjem. — Pred nekaj leti, — je poudaril, — so bili bankirji in industrijalci neomejeni vladarji. Ljudje, ki so jih najeli in plačali industrijalci, so tlačili delavca k tlom. Sodniki in izkoriščevalci so se zarotili, da delavec ne sme priti do svojih pravic. Delavci so sprevideli, da je edinole v organizaciji njihova moč in bodočnost. Organizirali so se in izvojevali zmago. Govoril je tudi podgoverner Thomas Kennedy, ki je obenem tudi tajnik United Mine Workers. — Ameriški delavci, — je rekel, — ne bodo nikdar sprejeli komunizma, fašizma ali katerekoli druge oblike dil^ature. Delavstvo je ustvarilo ustavni sistem, ob katerem se bodo prej ali slej razbile vse diktature. WASHINGTON, D. C., 6. sep. - V Dallas, Texas je govoril na Delavski praznik Wm. Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije. Lewi-sov odbor je imenoval "novega sovražnika", proti kateremu se mora boriti vsak pošten delavec. Lewis odbor ima navidez povsem nedolžno ime, v resnici je pa komunistična organizacija. Deset držav povabljenih na "roparsko" konferenco. — Bojne ladje bodo zasledovale roparske submarine. LONDON, Anglija, 6. sep. — Med drugimi državami bodo tudi povabljene Italija, Nemčija in Rusija, da se udeleže 'roparske" konference v kakem mestu v bližini Ženeve. Namen te konference je uničiti "roparske" submarine in aeroplane, ki potapljajo nevtralne trgovske ladje v Sredozemskem morju. Nobena španska* vojujoča se stranka ne bo povabljena na to konferenco, in če se je vdeleže vse povabljene države, tedaj bo pri konfrenčni mizi zastopanih 12 držav. Konferenca se bo najbrže pričela v petek. Angleška vlada je poslala svojim zastopnikom v vseh desetih državah navodila, da stopijo v stik s francoskimi zastopniki ter povabijo zastopnike na konferenco. Povabljene so bile naslednje sredozemske države: Italija, Grška, Ju-goslavjia, Turčija, Egipt in Albanija ter črnomorske drža-; ve Rusije, Romunske in Bolgarska. Povabljena je bila tudi Nemčija, ker je bila udeležena v nevmeševalni patroli in so bile tudi njene trgovske in bojne ladje napadene. Mogoče bodo pozneje tudi povabljene še druge države, katerih trgovske ladje vozijo po Sredozemskem morju. Sredozemske države niso bile povabljene samo zaradi svoje »zemljepisne in strategične lege, temveč tudi zaradi tega, ker so leta 1936 podpisale pogodbo, s katero so se zavezale, da njihovi submarini ne bodo brez svarila napadali trgovskih ladij. Ker bosta pri isti mizi zopet sedela nemški in ruski zastopnik, je nevarnost, da se bo pričel isti prepir kot v nevmeše-valnem odboru v Londonu. Toda Anglija in Francija ste v Uem oziru izdelali načrt, ki bo | mogoče preprečil tak prepir. | Anglija in Francija ne zahtevate, da je dognano, kateri državi pripadajo submarini, ki potapljajo trgovske ladje v Sredozemskem morju. Konferenca ima samo namen varovati trgovsko plovbo po Sredozemskem m«rju proti " roparskim'' submarinom. Konferenca 12 držav se bo najbrže vlekla zelo dolgo. Ako se vse države ne bodo dogovet-rile za skupno akcijo proti silbmaAnom, tedaj bodo angleške in francoske bojne ladje prevzel« to nalogo in pri tem jima bo mogla pomagati vsaka država. DRAGINJA POVZROČA VLADI SKRBI Cene so se izza lanskega julija povišale skoro za pet odstotkov. — Izjava Ameriške Delayske Federacije. WASHINGTON, D. C., 6. septembra. — Visoki življanski stroški so zopet pričeli vznemirjati vlado in javnost. Vlada se jezi na trgovce, trgovci pa na vlado ter pripisujejo krivdo visokim davkom in visokim plačam, ki jih morajo plačevati svojim uslužbencem. Delavci pravijo, da zasluži- FAŠISTI SO SE UTRDILI V KATEDRALI Fašistična ' garnizija v Belchiti se je zabarika-dirala v katedrali.—Republikanci imajo okoli mesta 80,000 vojakov. HENDAYE, Francija, 6. sep. — Fašistična garnizija v Belchite se je zatekla v katedralo ter se trdno drži proti neprestanim republikanskim napadom. Četudi je včeraj vladno poveljstvo sporočilo padec Belchite, vendar današnje poročilo priznava, da se v mestu jo nekaj več, toda zaslužek ni še vedno bori nekaj fašističnih dragi- v nobenem razmerju njo. Izza lanskega julija se je povišala cena življenjskim potrebščinam za štiri in pol odstotka. Ameriška Delavska Federacija pravi: Vsled naraščujočih življen-skih stroškov je treba plače znatno zvišati. Delavec, ki ne zasluži pet odstotkov več kot je lani izaslužil, se le s težavo preživlja. Meseca julija so bi oddelkov. Republikanci imajo okoli Belchite 80,000 vojakov, ki so popolnoma obkolili katedralo. Republikancem je mnogo ležeče na tem, da se popolnoma polaste Belchite, ker bi -s tem odrezali fašistom zvezo med Saragosso in Teruelom. Garnizija v katedrali se nahaja v skoro istem položaju, kot se je nahajala svoj čas garnizija v Alcazarju v Toledu, toda republikanci trdijo, da NA VSEJ ŠANGHAJSKI FRONTI SE JE VNELA VROČA BITKA SANGHAJ, Kitajska, 6. septembra. — Japonci so zgodaj zjutraj pričeli silovito ofenzivo ter so poslali v boji vse svoje sile na suhem, na vodi in v zraku proti kitajskim črtam okoli Šanghaja. le življenske potrebščine štiri garnizija v katedrali ne bo in pol odstotka dražje kot so nikdar dobila pomoči, da bi bi- bile lanskega julija. Pred koncem leta se bodo še podražile, posebno pa meso, jajca, obleka, pohištvo in stanarina. PADEREWSKI SVARI POLJSKO la osvobojena. Fašisti zanikujejo, da bi republikanci okoli Belchite dosegli kaj uspehov ter trdijo, da so vladne čete bile povsod z velikimi izgubami odbite. Republikanci/zatrjujejo, da Varšava, Poljska, 6. sep. —'so v svoji ofenzivi na aragon-Bivši prvi poljski predsednik j ski fronti zavzeli 270 kvadrat-Ignacij Jan Paderewski je na|nih milj ozemlja in več mest. Poljskem povzročil veliko sen-J zacijo, ko je objavil resno sva-' . fa severa fasisti stalno pn-rilo na svoje rojake, da naj ne ^J®na važno P™tanišče dovolijo, da bi bila na Polj- GlJon' ^ ®e še naha^a v vlad skem vpeljana totalitarna via- nih rokah- Fašlsti Pričakuje, da, ker bi to po njegovem mnenju vodilo do državljanske vojne. Nek varšavski list, ki je objavil Pavdertewskijevo svarilo, je bil takoj zaplenjen. Paderewski poživlja poljsko vlado, da naj opusti vsako misel na totalitarno obliko vlade ter pravi: " Totalitarizem je tuj poljski duši. Tega sistema ni mogoče vpeljati, ne da bi bila izzvana državljanska vojna." Paderewski je posvaril svoje rojake, da naj ne verjamejo preveč Nemčiji, ker ima a-gresivne namene proti Poljski. Paderewskijevo svarilo se v obliki poziva razdeljuje po celi Poljski in je napravilo na ljudstvo globok vtis. jo, da bodo v teku enega me-S GOR gospodarji cele severne Španske. ANGLIJO SKRBE NOVINCI . REŠENA PREHOGARJA TAMAQUA, Pa., 6. sep. — Danes so rešili dva premogar-ja, ki ju je včeraj zasulo v tukajšnjem rovu. Premogarja William Lucas in Kenneth Lutz sta povsem nepoškodovana in sta bila jezna, ker so ju po sili spravili v bolnišnico. LONDON, Anglija, 2. sep.— Anglija, eije mladina zasleduje pacifistične cilje, bo pričela z veliko kampanjo, katere namen je v armadi izpolniti 2.3 tisoč praznih mest. Anglija je storila že vse, da bi svojo armado povečala na 205,000 mož, toda nikdo ne ve, od kod bodo prišli maledniči, ki bodo stopili na mesta vojakov, ki gredo na stalni dopust. Vlada je že vpeljala mnogo reform, s katerimi je hotela izbrisati spomin na svetovno vojno in je nastopila proti organizacijam, ki pridigujejo proti vojni. — Navzlic temu pa se mladeniči ne priglašajo k vojakom. Da bi privabila mladeniče pod zastave, je vlada izvedla naslednje reforme: štiri jedi na dan, lepa uniforma za čas dopusta, centralna kurjava "v vojašnicah, 6 centov dokl&de Kitajci so dobro utrjeni v svojih postojankah ter so vzdržali vse japonske napade. 0-fenziva se je pričela okoli Vu-sunga, 10 milj od Šanghaja ob izlivu Vangpua v Jangce. V boj je pobegla tudi japonska poveljniška ladja, križar-ka Izumo, ki je zapustila svoje mesto poleg ameriške kri-žarke Augusta ter je s polno paro od plula po reki navzdol. Križarka Izumo se je postavila pri Jukongu, sredi med Vusungom in Šanghajem ter bo vodila v boju bojne ladje, med tem časom pa je 20 aero-planov bombardiralo kitajske notranje postojanke. Obenem, se je tudi pričel strahovit artilerijski dvoboj med kitajskimi topovi v Kian-gvanu in japonskimi baterijami v Jangce .............. i Mew Tort aaealo Mo flpu>0 Za pol leta ItlDOMHtVOMMtokto Ifjeo Za pol leta ........................ffcDQ Atfrrniwyft ta osebnosti ee ne prloMuJejo. Denar naj ae blacoroll taHJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroftntkov, prosimo, da m tndi pnjanle blvallHe nananl. da hitreje najdemo nariornlka. TUB LABGJBST BWPW^TWLY-tW Wi Sabacrlpdon Tearly 98X10 "Qtae Naroda" lakaja vsaki dan nedelj ln "GLA8 NARODA". SI« W. ltth Street. Ne* lat N. f. Telephone: CHelsea 3—1242 ZAČETEK MASARYK6VEGA BOJA ZA OSVOBOJEN JE Avgusta meseca 1. 1914. je Masaryk prvič med svetovno .vojno zapustil domača tla in preko Nemčija odpotoval na Nizozemsko, da se pouči o mednarodnem političnem položaju. Po povratku v Pragi pa je sklical prvo .posvetovanje nekaterih ožjih prijateljev, da jim poroča o svojih vtisih, obenem pa je pojasnil zadržanje Dunaja in avstrijske vlade. V tem otziru je predložil cek) vrsto tajnih listin in za npnib poročil češkega namestnika kneza Thuna avstrijski vladi, ki jih je preskrbel H. Kovanda, sluga ministra Hainolda. Takih sestankov je bilo kasneje še več in novembra meseca je Masaryk zaupnikom že poročal o načrtu vstaje proti Avstriji, o propagandi v mednarodnem svetu in o delu doma. Šc istega leta v decembru se je odločil, da odpotuje v Italijo z namenom, da se kasneje še enkrat vrne domov. Pred svojim odhodom je pripovedoval o svojih pomen-* kih z voditelji čeških političnih strank in kulturnih organizacij z dr. Scheinerjem, Chocem, dr. Hajnom, poslancem Kali-no, dr. Šmeralom in iposlancem Nemcem. Obenem je prijateljem se enkrat opisal mednarodni položaj, naslikal v velikih potezah načrt dela ter jim dal naslove svojih številnih prijateljev v inozemstvu. Pri tem je Šel do takih podrobnosti, da je narekoval pro-klamacijo za primer, ako bi Rusija zasedla češke dežele, kakor tndi označil zadržanje, ako bi Nemci Ruse potisnili nazaj. • Priporočal je osnovanje sokolskih legij in ustanovitev narodnega odbora, ki naj prevzame Vlado ob prevratu. Na zadnjem sestanku se je Masaryk izrazil odločno za republiko kot obliko bodoče češkoslovaške države, pripravljen je bil pomiriti se tndi z monartujo, ker je tedanje mišljenje naroda bolj odgovarjalo tej obliki. Odločno se je asoperstavil, da bi češki prestol zasedel kak ruski veliki knez, in je poudaril, da je treba izbrati raje kakega angleškega princa, ker bo s tem zagotovljen razvoj par-lamntame demokracije po zapadnem vzorcu. Po odhodu Masaryka v Italijo so nekaj časa dobivali le redka poročila potom članov njegove rodbine. Avstrijske oblasti pa so pazno zasledovale delovanje Masaryka v Rmiu in poročale na Dunaj zlasti izčrpno o vseh njegovih, odnoša-jih do Jugoslovanov ter ga spravljale v zvezo t veleizdajni-skem početjem Suila in Trumbiča. Predsem je sklenil, da ostane vso vojno v tujini, in da bt organiziral boj proti Avstriji, kar se je tudi zgodilp. Bivši angleški notranji minister sir Herbert Samuel je napisal zanimiv članek, ki je ribudil v svetovni javnosti velik odmev: Vsak se vprašuje, kako je s špansko vojno; kako dolgo bo trajala in kako dolgo bo zaradi nje španski narod trpel, svet pa v nevarnosti. In kako se bo sploh končala t Stališče, ki ga je zavzela Anglija, je priznano kot upoštevano. ,V Angliji se pa javno mnenje ne prilagode-va vselej odločitvam vlade. V tej zadevi je angleško mnenje povsem jasno. O nje.m so se izjavili že vsi. To je nazor, ki se zelo razlikuje od mnenj drugih države. Izražen je tako: Pustimo španski narod, naj to zadevo uredi sam; druge države se naj ne vtikajo v spor; predvsem ne smemo dopustiti, da bi se španska vojna razširila v svetovno; Čim se pa nam bo ponudila priložnost k uspešni intervenciji od strani nevtralnih, se je poslužimo iskreno in prijateljsko, da bi bila kruta vojna čim prej končana. To je dejanska politika angleške vlade. Njena akcija je dosegla povsod soglasno v načelu priznanje. Ako pa vlado kritizirajo, to ne pomeni, da gledajo na njeno politiko kot slabo, ampak zato, ker ta politika ni bila izvedena dovolj naglo in odločno In ako sta zdaj dve drugi velesili zavzeli drugo stališče, v očeh marsikoga nepravilno in omahljivo, kritiki vlade vendar ne mislijo* da je premalo močna in popustljiva. V Angliji, kakor v drugih državah, so simpatije za voju-joči se stranki v Španiji deljene. Deljene so pa istih meril-lih kakor drugje; stranke skrajne levice so navdušene za špansko republikansko vlado, skrajni desničarji so pa prav tako vneti za Franca. Nazor centra se je pa mislim nekoliko spremenil. Simpatije so bile znatno deljene. Sila, ki jo predstavljajo v Španiji komunisti in anarhisti, je bila odklonjena in alarmirala je angleški narod. Konfiskacije industrijskih podjetij po nediscipliniranih hordah, zažiganje cerkva, tisoče umorov in žr- HAMKSTO 32, JE IMEL BLIZU 60 LET. Ob angleški obali so pri Sal-couribeu našli truplo 25-letnega dekleta. Izredno lepo de*kle je imelo na aebi zeleno obleko iz svile, nad desnim očesom pa je zevala rana. Kakor so dognale poizvedbe, je šlo za Heleno Jakafoauskaiti, hčer ugledne litovske rodbine. W tvojem življenju je doživela več razočaranj, na zadnje ei je začela dopisovati z nekim ----Ei. kanadskim farmerjem. Domenila sta se, da se poročita in za ta namen bi se sestala v Londonu. Tu je dekle ugotovilo, da mož ne šteje 32 let, kakor je trdil v svojih pismih, temveč da mu je malo manj nego 60 let Tega razočaranja ni več prenesla. Dejala je, da se vrne v Litvio, toda med vožnjo iz Plymoutha v Le Havre pa je izginila s partiiika. Izvršila je kakor vse kaae, samomor. ceorgec. UNDERTAKER EDINI JUGOSLOVANSKI TORKU h POPOLNI OWHJCI POGMB MEpNO OftCBTE KAM DRUOAM, OBRNIT* NA NAi NJQHCBNI ZAVOD, KI VA'm BO NAJ. 10LJ&E POtTPreOEL PO NAJNIŽJIH CENAH-tblsktl nai zastopnik, ki vam bo | ^ VB® SF \ !£ES££ ■ Bt, I &9&uaotLcAvi tev, hkrati pa neprestani spori, ki so mejili že na anarhijo — vse to je spremenilo naše nazore. Toda čez nekaj časa so se ti pojavi začeli rdečiti. Iz zanesljivih virov so prihajale tudi Vesti, da se je enakih o-gabnih sredstev posluževala nasprotna stran. Usmrtitve številnih vodilnih ljudi v posameznih krajih, zavzetih , po upornikih, bombardiranje Madrida, streljanje civilistov, be-žečih iz Malage, bombardiranje Guernice — vse to je vplivalo na spremembo javnega mnenja med nevtralnimi Angleži o generalu Francu in njegovi stranki. Niti proglase-nje njegove fašistične politike pred tedni ni učinkovalo tako, kakor to postopanje. Njegov proglas, da 'bo v režimu, ki ga bo uvedel, ako zmaga, življenje Španije slonelo na armadi, je bil v nasprotju z britski-mi idejami. Anglija si je želela obnovitve in utrditve miru povsod na Sredozemskem morju. Ni hotela, da bi postala Španija prednja straža napadalnega komunizma, pa tudi ne, da bi postala zaveznica fašizma. Druga izmed teh nevarnosti se zdi verjetnejša. Angleški narod bi gledal s tesnočo na zmago fašizma. Naj španski narod odloči s^ojo usodo kakorkoli, Anglija bo sprejela situacijo v kakršnikoli obliki. Stroga nevtralnost v notranjih zadevah drugih držav je v resnici eden o-snovnih načel angleške politike. Tri načela so, ki na njihovi ohranitvi sloni svetovni mir; nevtralnost je eno izmed njih; spoštovanje mednarodnih zakonov in enakopravnost vseh neodvisnih držav, bodisi velikih ali malih, je drugo; častno izpolnjevanje dogovorov, skle-l njenih prostovoljno, je tretje. Dokler so v veljavi ta načela, ne more postati ljudstvo žrtev nasilja in vojne. To se je izkazalo tudi v španskem -primeru. Načelna nevtralnost je biln izredno pomembna in potrebna. Ta vojna je ena najsurovej-ših. Španski narod, ki je . v njen prirojeno največje navdušenje za bikoborbe, je kakor se zdi, vzgojen v krutosti. Med p če naročiti za svoje p i sorodnike ali prijate- ^ f Ije, to lahko stori. — A ^ Naročnina za stari i kraj stane $7. — V p (talijo lista ne poši-^ ljamo^ _ Japonski harak5riJ vojno se je ta njegova lastnost-še bolj izoblikovala. Ali pomagajo zdaj drugi ta plamen ne morda razpihati, ampak u-gasiti? Mr. Churchill je pri nedavni dofbati v poslanski zbornici prožil zanimiv predlog; predlagal je za poskušnjo, naj bi velesile skupno posredovale za uvedbo prisilnega miru in za uvedbo novega .režima, ki bi ne bil ne desničarski in ne levičarski. Toda njegov govor ni našel soglasja. Ne opažam, da bi bilo kaj poddbnega dandanes- že^podvzeto. Zdaj po leto dni vojne v Španiji ni dosegla nolbena stran popolne zmage in ce bi tudi ena izmed njih zmagala, je vprašanje, če bi se ji polsrečilo uvesti redno in mirno upravo. Vsiljeni mir ene strani drugi pomeni v Španiji brezvladje. Sedanja valencijska vlada bi bila nekoliko bolj naklonjena mirni poravnavi. Ako bo i-mela angleška vlada uspeh teh Fe ji bo posrečilo skupno z drugimi vladami doseči odpoklic vseh inozemskih prostovoljcev iz Španije, pride do pomirjenja prihodnje leto. Ako bo v bližnji bodočnosti padla odločitev na bojišču, bo nastala situacija, ki bo odločala o miru in vojni, ko bosta nasprotnika izčrpana. Vojna bi se lahko končala na osnovi sestave vlade centra, zajamčene na splošni pacifikaeiji in brez vsakih represalij. Morebiti bi se druge države sprijaznile s tem nazorom. Iz Tokija so nedavno poro-! šali, da je rezervni stotnik! Diroicu na tokijskem paradnem prostoru izvršil harakiri,' ker svoji preizkušnji ne more koristiti. To poročilo dokazuje, da so se stari običaji na Japonskem še ohranili. Primer harakirija, ki je zbudil veliko pozornost, se je zgodil tndi v letošnjem fdbniarju, ko si,je pet članov družbe "smrtnih (prostovoljcev" razparalo trebuh pred tokijsko policijsko prefekturo, pred par-lamento min pred stanovanjem predsednika poslanske zbornice. Hobeli so na ta način protestirati proti vladi, ki se ni izkazala. Leto dni prej je izvršil harakiri polkovnik Hozabu-ro Jamama, šef nekega urada v vojnem ministrstvu, ker je menil, da je bil soodgovoren za atentat, ki je veljal življenju generala Nagata. Leta 1934 se je zgodila policijskemu šefu v. Gumi, ki bi moral urediti promet med nekim mikadovim obiskom, majhna napaka, ki je imela za posledico,.da se je ne- * ft Gospe na letovišču je pošel denar, zato brzojavi svojemu možu: 'Takoj pošlji denar; hotelir hoče biti plačan." Mož odgovori: "Slučajno nimam denarja. Pošljem v treh dneh. Tisoč poljubov." In mož dobi odgovor: "Za denar se mi ne mudi. hotelirju sem dala nekaj tvojih poslanih poljubov in je s tem zadovoljen." * Polkovnik govori rekrutom: — Enkrat za vselej vedite:— ako ste se" odločili za vojaški stan, se morate mnogo učiti iu mnogo znati. Prej so govorili: Neumen kot vol, zabit kot osel. naj bo častnik. To je bilo takrat, ko sem bil še mlad. Danes pa je drugače. * Dva moža stojita pri slapq- 'Škoda,5 pravi pnfi, 'da je tolika vodna sila neporabljena." "Tudi jaz mislim tako," odvrne drugi. ka manifestacija zakasnila za "Ali ste tudi inžinir?" ___ nr„--i<\r« ^ mlnl/nm Denarne mmmmmmmmm. BHcnn funiiui n iiunri ni >] u i u n;! *BifiiiiH mnHHisctini uimnumu nrnt; nnin n? nn i r.i 119 DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU » 4CC.OS1.AVMO t»%tM __________JMi». 1J* $ IM .............. IHn. »N % _________L____ 1*1. iH $».f* ............ Din. I m* I4S.M .................. Din. »M V ITALIJO h MM f isis s ».n f KM 1112.39 $117 M lir m ur m lir m tir im ur im Lir K K It S K CKNK SKI »A J HITIM) MKX.JAJO SO NAVKDKNK CEN K r*01 rmŽKNF.-JSrRKM Kill 11 Ot.l Za iipbtilo vetjih uitskof kot zgoraj navedem, bodisi t dinarjih t'! •'rah dovoljnjmi« če boljše pogoje. Izplačila v .ameriških dolarjih ^ vplačilo $ 5.— morate poslati $ie— * 111 %vu- - r m- - - m- -- - ..4 jmM —L*— .........J:...........$«^5 ..r.........:________|S13« rri>JeiuD-k itohi t stiftrt-uj krajn ir.|rt>ir-|U) \ dolarjili. JNA XAkAHLA 1ZVR<(|M^ J^l VA&1* L^TCKK ZA rRISTOJOINO IU- SLOVENIC fUBUBHIWG COMPANY "Glaj Narod*'' iKlU KHtKKI - MW YORK, N. četrt ure. To se je možu videl zadosten razlog, da je ^e i stepa večera v svoji pisarni izvršil tradicionalni harakiri. Dan po podpisu -pomorekega-s-porazuma v Wa^liinptonu je po\izrooil velpko razburjenje v iavnosti harakiri komandanta Kusajarija. Znamenit je hara-1 kiri, ki ga je izvršil 1. 1912 na dan mikadovega pogreba general Sfogi, zmagovalec pri Port Arturju. Seveda pa je tudi res, da se raikadovi zdrav niki, ki so jim isto dejanje polagali na srce, niso odločili zanj. Tudi Ja-ponci pač počasi uvidevajo, da je harakiri prav tako junaška, kakor po-gostonm nesmiselna reč. NAZNANILO Bojakom po Pennsylvania (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okrajn) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnik PRANK AHLIN Rojaike prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda POSESTVO NA PRODAJ Prav lepa prilika za nakup po. sestva. Velika dva nadstropna hiša, z dvema velikima lokaio-ma, spodaj s trgovino grocerij-skega blaga, ter z železnino in usnjem. Zadaj je še druga bi-ša z gospodarskim poslopjem, skladiščem, lepim sadnim vrtom; več njiv ter travnikov, gozd, dva vinograda. Vse v prvovrstnem stanju. — Pišite na lastnico: FRANČIŠKA VO-LOVEC, Št. Jernej na Dolenjskem, Dravska banovina, Jugoslavija. — Za obris podatkov informacije, se resni kupova-lec lahko zglasi pri IGNACIJ 'Ne, trgovec z mlekom. * V angleških listih leta 1826 je bilo citati naslednjo časnikarsko raco: 4 4 Dr. Hotham je na ledeniku Sv. Gotharda pod debelo ledeno plastjo našel popolnoma ohranjeno moško truplo. Zdelo se mu je, kot bi bil mož pred malo časa zmrznil. V bli-nji gorski koči so mu je posrečilo truplo odtajati in ga oživiti. V splošno presenečenje je zmrzli mož povedal, da je sta-rinoslovete Roger Dodsworth, da je bil rojen leta 1619 in da se je leta — 1650 na potu iz Italije ponesrečil. Dodsworth je popolnoma okreval, samo tožil je, da. ga bole noge, kar pa ni nič čudnega pri človeku, ki je star 207 let!" — Ali pa so-čitatelji leta 1826 to novico verjeli ? * Rojak je hotel od svojega brata izposoditi denar. Brat mu je volja® posoditi proti 9 odstotnim obrestim. "Za božjo voljo," pravi, "devet odstotkov? Kaj bi re-naš pokojni oče, ko bi gledal z neba in bi vklel, da zahtevaš od njegovega lastnega telesa in krvi 9 odstotkov!" "Nio^ ne boj," pravi brat, "od zgoraj se vidi devet šest." •V železniškem vozu, ki rav- BLATNIK, 15722 Holmes no vozi skozi predor, sedi mla- Ave., Cleveland, Ohio. (3x) i ■- POŠILJATELJE OPPZARjAHao, ari XiwprW tU, <*>. tuumtm* itoti najboljša pojasnila in tndi ne pstotbito IMskrfood, da ja fotorafcju noobn« in bltrc. «*4o se ta-Qfoa •brnita os na* u m fajanlta. - Ml prahfkiM via. MW prerijo ta povratna dovoljenja, potni liste, vfufe )n aalph vm, kar Je u potovanja potrebo* v najhitrejšem laso, In bar Je iflavpo, sa najuianj&e stroške. HedriavlJaal a*l a* MlaftaJa <* tramtka, ker pretoa lobl ls Washinetons povratno dovoljenje. REENTRY PKKSttS. r4? TUiU tor< takoj da boste poceni In ndiibno alna navodila In sncetevUanM Vam, aH. I SLOVjENIC pt^l^UlNC COMPANY . (trsvel Bm^au)- 2 I| West I8A $tr«et -New Yorjc, N. Y. da, ne posebno ugodno poročena žena in mlad moški, ki ji je že tlolgo dvoril. Skozi predor sta oiba tiho. Ko pride vlak na prosto, pravi gospod: "Veste, gospa, ta predor je veljal tristo milijonov:" 4 ."To je bil nepotreben izdatek," pravi ona, "saj kar se vas tiče.'' * Star trgovec šepeee na smrtni postelji nitarju: "In vsakemu mojemu uslužbencu, ki je bil pri meni .v službi 20 ali pa več let, zapuščam 40,000 dolarjev." "Kako velikodušnost,''. ,za-kliče notar. "Ali ni to malo preveč?" • "$e." pravi trgov^ "veste, pri meni ni nobeden čez eno leto, toda tako dobro se mi zdi, ko se bo to v časopisih -bralo." ■ * Ona: "Kje si bil nocoj tako dolgo?" On: "Pametna žena kaj t a-kega ne vpraša." . ,Ona: "3Jako! Pameten mož pa .sme vprašati, kje je bile njegova žena, kaj ne t" - On: "O tem niti ni vprašanja. V -Qua-: "In sajEaj.jie.!" , On: ".Ker pameten mož sploh nima žene." ■ ' . 111,1 1 1 ■ — New Yorfc rJFt»d«y* ^Sdpimffce^ 1 , ■ TEB LABGS&T T" T V ~ 'A ^iJi^ngam Ranjen pobegnil iz 'bolnišnice. TEPFI: (Ludmila Alekkandrbvna je skočila s postelje ob osmih zjutraj. Svoje jutrnje prebujenje o-?načujemo namreč vselej s te-mile varijacijami: Ce smo se *bwdi!i zjutraj ob desetih, pravimo: — Danes sem se zbudil ob desetih. Če šele ob dvanajstih, reka-mo: — Vstal sem ob dvanajstih. < V ob devetih, pa: — Dvignil sem se ob devetih. Toda oe se probudimo že ob usmili, rekamo gotovo •• — Skočil sem — Pa četudi se godi to že toli počasno, če zevamo, se brez konai raztezamo in godrnjamo — to je vseeno, moramo se izražati: — Poskočil sem ob osiuih! Tako torej je tudi Ludmila Aloflreandrovna skočila s svoje postelje ob osmih zjutraj. Sedla je na pofctelj in začela takoj razmišljati, da nikakor ni skočila s postelje kar tako, brez vzroka, nego da ima danes opraviti veliko množico različnih opravil: kupiti mora potni kovčotg, preskrbeti si ležišče v, spalnem Vodu, iti k modistki po klobuk, potem po novi korset, in k šivilji in v lekarno in napraviti mora še dva poseta. A si čim naj začne?* — Tako neumno je, letati l>r«s misli. Zato si je treba sestaviti načrt in program potov, sicer ne pridem nikamor. Najprej pojdem torej k modistki. Ludmila Aleksandrovim je Kpustila že noge s postelje, a >e naenkrat ustavila. — K modistki? A za-kaj ravno k modistki najprej! Zakaj ne k šivilji? In zakaj ne v lekarno! Odgovora na ta vprašanja ni našla v svoji duši. S široko odprtimi očmi je premerila tla. strop in vse stene, izimsi ono, ki jo je imela za hrbtom. Todn niti ondi ni našla k svoji veliki nevolji noben« ga odgovora. V MRE2I LOGIKE — Ne moram se odločiti, — je dejala končno. — Lekarna je aajbližje, torej je treba začeti z lekarno. To je vendar jasno! Toda tedaj ji je s protustom proti lekarni šinila v glavo druga misel, ostra in tehtna.: — To je pamet! Podim naj i. Lekarna je najbližje — torej trfba začeti z lekarno Seveda, z druge strani vzeto, pa korset je najdalje, ali bi ne bilo torej bolje začeti s korsetom in nazaj grede domov, oskrbeti vse ostalo. Ali pa začeti z najbližjim, opraviti vse po vrsti ter se nato vrniti naravnost domov ? In kaj poset ? Tu je postalo Ludmili Aleksandro vn i tako slabo, . da je morala nemudomn Vzeti Valefi-janskih kapljic. Toda niti kapljice je niso HWnirilfv — Kaj se vendar godi z menoj! — se je mučila Ludmila Aleksandrovna. — Kaj bo z menoj? Logika uie. je zapustila Ne. moram še koncentrirati. Začnimo torej zopet od začetka. Glavna stvar je — ne r;i7 burjati se in razmišljati logično. Tako torej, začnem s korset om. Najprej po>d»»?n k ši- vilji po korset, — namrč k modistki. Ampak zakaj "k modistki ko je najbližje v lekarno? Čemu začenjati z najbližjim, ko ie mogoče začeti z najoddalje-nejšim! Medtem je dobila migreno in za trenotek je legla, se odpočije. In ko se je odpočila, je začela razmišljati iznova. — Recimo, da pojdem v lekarno. Recimo! A zakaj? Zakaj naj grem v lekarno najprej ! Mrzel pot ji je stopil na čelo. — Čutila je, da ne najde izhoda in da pogine. Poskočila je in stekla k telefonu. — 553 — in 54! Za Boga, gospodična ,hitro . . . 653, 54! — Slišim! — je odmeval odgovor. — V jeročka! Dragica! Zgodila se mi je strašna nesreča! — je zaklicala s tresočim se glasom Ludmila Aleksandrovim — Razumeš, strašna nesreča! Moram k šivilji, po korset. v lekarno in po kovčeg . . . — Če moreš pa pojdi! — se je odzval obup; n miren glas. — Kaj naj torej storim? — S čim naj začnem? — Za Bogn ^*etuj mi! Ti imaš iz daljave lepši pregled. — To se razume, da pojdeš predvsem po kovčeg! — se je oglasil nagli in odločni odgovor. — Po kovčeg? — se je začudila Ludmila Alcksandrovna. — A zakaj ne v lekarno, ko je vendar tja najbližje! — E, pusti lekarno! Čemu ti je treba? — Dobro torej, a zakaj ne najprej po korset ? Tja je na j-dalje in ali bi ne bilo najbolje, začeti z drugega konca ! — Ali, rmsti tudi korset. Kaipak! Čemu pa potrebuješ korset ? — To vendar ... bilo bi ven-•lar najprimerneje. — Kaj pa še? Pusti korset k je je. in pojdi po kovčeg. — Misliš! — • je vprašala Blizu maksimirske mitnice v Zaigrebu so se spopadli zidar Karel Spoljar, njegov sin Josip in žena Terezija s skupino 12 kmetov- Spoljar je izjavil, da so mlu kmetje zastavili pot s hlodi in jih je zaradi tega pozval na odgovor. Kmetje, ki so bili vinjeni, so ga takoj napadli z motikami in krampi. Spoljar, njegov sin Josip in kmet V Pa ta i ič so obležali na kraju pretepa s težkimi rana- mi. Vse tri so odpeljali v bol- ^ neprijetne nre^- L. Ganghofer; r jL-LL* ' i Grad Hutetus R o mit n 187 "Za to moram iz Časti pred suknjo, ki jo nosit^ tudi vi, gospod baron, vztrajati pri svojem pogoju." 'Moral ga bo sprejeti. In, da povem odkrito, potrditi vam moram. Zdaj mi pa ne zamerite nišnico. Patačič je imel hude rane na prsih. Ko so ga operirali obvezali, je na veliko začudenje zdravnikov in bolnikov takoj po operaciji pobegnil. Najbrže je imel slabo vest in se je na ta način izognil zasliševanju policijskih oblasti. POVRATEK NEMŠKE ODPRAVE 8 HIMALAJE. V Monakovo sta se vrnila vodja nemške ekspedicije na Himalajo, Paul Bauer in Fritz Bcchtokl, ki sta bila v juniju z letalom odšla v Indijo. Njima "Ni bila neprijetna, samo resna." Baron Doerwall si je ogrnil plašč okoli ramen. Tasilov glas je nemirno zadrhtel. ko je rekel: 'Prositi vas pač smem, da me čez dan obvestite kako 'bo." "Kam?" "Na Hubertovo." "Javil vam bom in upam, da se bo stvar po-voljno iztekla." "Daj Bog! In ko bo vse pri kraju, ne prej, -poročite, prosim, Robertu, da je oče hudo bolan." i Ko je bil Tasilo sam, je segel po uri. "Se dvanajst minut. Še bi bilo mogoče." Njegov pogled je obstal na Anini sliki, ki je stala pred njim na pisalni mizi. Zdaj je revna, toda ve- in njunima spremljevalcema se 1. P^SrefIfe.^1 (l"el ie> da se bo zadovoljno" nasmehnila. Ta ura je poravnala grdo besedo, ki jo je bil izrekel Robert o Ani — in zdaj mu je pomagala!" Skozi okno je gledal beli dan. Jutranja svetloba je bila rdečkasta. ( TasiloVa konja sta tekla proti postaji, toda vlak je že odpeljal, preden sta prišla do cilja. Tri dolge ure do prihodnjega vlaka. Da bi prebil čas in bil sam s seboj, se je odpeljal Tasilo z vozom do prihodnje postaje. In zdaj je doma. Kaj ga čaka na Hubertovem ? Kaj bo zvedel iz Monakovega! LTra je že tri! Morda je tam koeka že padla. Kako neki! Temen strah je vstal v njem — veljal je očetu in veljal je Ibratu. Pred vrtnim obzidjem ga je sprejel prodiren dekliški glas: "Tas! Tas!" Z vihrajočo črno so na kraju, kjer je doživela nemška ekspedicija na Nanga Parbat strašno nesrečo, našli pet izmed ponesrečenih plezalcev in dragocene dnevnike ter zapiske- Vsi ostali člani reševalne ekspedicije, kakor tudi edini preostali član ekspedicije na Nanga Parbat, dr. Luft, se vračajo ta čas v domovino s parnikom, razen dr. Trolla, ki l>o še nekaj časa vršil znanstvene raziskave v Sikimu. Aleksandrov- olašno Ludmila na. — No, to se razume; To je' jasno, kakor da je dvakrat dve,obkko' ^ Potekla Kiti svojemu bratu nasproti, štirih Pojdi po kovčeg! Še preden sta konja obstala, je skočila na voz Ludmila Aleksandrovna se je h se oklenila brata okoli vratu. Ni izgubljala oddahnila, se nasmehnila ter se dosti besed. Njena bolečina je govorila preraz- iočno. Nemo je objemal Tasilo sestro, ko je dr-firal voz mimo prazne orlje kletke. Potem je vprašal: "Ali ve, da pridem?'' "Ne. Poskusila sem, da bi napeljala besedo uate. Pa mi ni dal govoriti. Potem se je vznemi-til — boji se menda, da sem te obvestila." Voz je obstal. Doktor Eisler je čakal nanj. začela urno in veselo oblačiti. — Kako dobro je, če ima človek prijateljico, s katero se moje .posvetovati. Bila sem kakor brez glave. Zdaj, ko vem, da je treba iti najprej po kovčeg. pa je vse lahko pri-pmsto in jasno. Posvetovati se — to je zelo koristno. Naglo se je oblekla in se odpeljala — k modistki po klobuk. POGLED NA SANGHAJ "Oče vas klice," je dejal zdravnik proti Kiti, "toda prosim, pregamujte se! Vsak znak va«e bolečine ga vznemirja. Ne vidi, tembolj pa čuti." Kiti si je otrla lica. "Čul ne bo noben^Oglasu." Ozrla se je proti bratu. "In ti?"I "Pridem iza teboj." Ko je odšla Kiti k očetu, se je napotil doktor Kisler s Tasilom po parku. Tasilo je čutil, da ra čaka težka novica. "Kaj vam je dejala sestra?" je vprašal zdravnik. — "Da je očetovo življenje v nevarnosti." 'To sem ji moral povedati. Toda zamolčal sem ji, kako je ta nevarnost blizu. Vam nasproti moram biti odkrit, naj bo še tako bridko. Pripravite se na najhujše! Vašemu očetu ni več pomoči. Zastrupljena kri. Beseda je neizprosna." Bled je omahnil Tasilo na vrtno klop in si zakril obraz. Trajalo je dolgo, preden je mogel spregovoriti. "Slep? In zdaj smrt. Neizprosno?" u Bolezen se hitro razvija. Zjutraj ob desetih sem menil, da bi ga še mogel oteti. ako mtt od-vzamem roko. Odhitel sem, da bi vse pripravil. Ko sem se vrnil, sem videl, da je prepozno. Zato sem molčal. Kaj bi ga brez potrebe mučil. Olajšal sem mu samo bokčine. Zdaj ne trpi preveč!" "Ali oče sluti—?" "Ne vem za gotovo. Premaguje se hčeri na ljubo. Ima pa svoje misli — saj je vprašal sam: strup v krvi? — Seveda sem zanikal." "In kako dolgo utegne še trajati?" Tasilov glas je drhtel. "Do jutri. Na večer, se bojim, bo začel blesti in spati. To naznanja najhujše." Tasilo je molčal. Doktor Eisler je rekel: "Hudo mi je, da sem vam moral to povedati. iMeui samemu sega v srce. Prav zdaj. Trde čase preživljam. Smrt ne-ismiljeno kosi. Tn nikjer ne morem pomagali. Vaš pče je star mož, ki mu je čas že merjen. — Kanj je smrt odrešenje. Toda drngi! Ljubki o-Iroei in cvetoča mladina. Trdi časi zame!" Sta-leinu inožu so se orosile oči. "Ali se smem posloviti. gospod grof? — Čaka me dobro, drago dekle, ki se bori s .%DA V 4 knjige, Vsebin*: Smrt Mohamed Emina; Karavani smrti; Na batu v Goropa; Droiba En Nk: " _____________\M x . s i KRltEM PO 4U9teVXM 4 knjige. »I ftraol. • »likam! Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nila;'kako sam ? Mekko romal;'Pri Samarih; Med Jearfdl Cen* -J.______________ IM PO DIVJfcM SIIRDISTANC ■ « knjige. 6H strani, s slikaal Vsebina: * ' ' AmadUa* Beg ts jede; Krona sveta; Med dvema ognjema Cen ...............1.M PO DKftHJ SklPETAUfcV r< • ' 4 knjige, a sOkamL STt strani Vsebtnst i . Brata Alattlja; Kota ▼ soteski; Mirfdit; ' Ob Vardarju Orna ___________LM SATAN IN I&KARIOT * U knjig, a slikami, 1714 tfranl Vsebtns: * e ' . ' TsMiJenei; Toma Setar; Na sleda: ,Nevar -nostf nasproti; Alrosden: V treh del|b tveta; NaroČite jih lahko pri: * t - £ i • - > Izdajalec; Na iovn; Spet o» dir Jem xapadn; Heleni milijoni ; Dedi« j . ^ Cena --------- V GORAH BALKANA 4 knjige, • alikami. 57« strani Vsebina: - > Kovač Slmen; Zarota t zaprekami; V go.'-»b-njaku t Mobamedanski svetnic Cena ------------LM WINTOO? . v • , 12 knjig, s alUtsmi, 1768 atranl Vsebina.' Prvikrat na divjem aapadn; Za flvljenje; NSo-či. lepa in^Oank«; Proklestvo tiata; Za detektiva: Med ConmnSl In Apafl; t9a nevarnih potlb; Wlnnetovov roman: 8ans iMr4: "Pti s^ttinflb; ^lanetor« «mrt; Wta-netova oporoka ~ !l Ž D T fv - v- . 4 knjige, s slikami, M7 Vsebina: Boj z medvedom; Jama dragaljev; Con-(no —; Bib, in njegova poalednja pot Cena ................ljf U 216 West I0th Street .- ^ ir i V 1M ^J-llV ■»■■ t New York, Tuesday, September 7, 1937 nw muwr 9 wvwwb WULT HP res. w. MOREM TI RAZODETI III <0 ZA "8US NARODA" PRIREDIL: I. H. 29l I O "Prav gotovo, Klaus, brez vsakega vprašanja Na vsak način bom poskusila — nekaj veselja tudi hočem imeti, predno--" Garda naglo prekine in prične govoriti o drugih stvareh. Brata takoj pričneta s svojimi predlogi, kaj si mora na vsafk način ogledati po svetu. In vsi so zelo marljivi pri predlogih, da jim čas kaj naglo poteče. Slednjič pa Klaus skoči na noge. "Toda sedaj morava jahati domov, Werner, to je bila zelo dolga čajanka.'1 Medtem ko se Werner poslavlja od Garde, si Klaus še enkrat ogleduje Renino fotografijo. In le težko jo zopet položi na mizo. Ko brata zajahata svoja konja in jahata skozi park, pravi Werner razburjeno: "Klaus, mislim, imaš prav! To, da se Garda brani postati moja žena, mora biti v zvezi s smrtjo njenih starišev" Klaus prikima. * M Ali si ti tudi opazil?" "Da, opazil sem, kako je bila potrta, ko si pričel govoriti o njenih stariših. In sedaj vendarle upam, da bo mogoče vse ]>ojasniti. Jaz tudi ne vem, kako bi mogel prenesti, ako je ne bi mogel dobiti." "Na to ne bova niti mislila, ker prav gotovo upam, da bo Garda moja svakinja. Saj mi menda nisi zameril, da sem >-i pri njej izgovoril iste ugodnosti, ki jih je dovolila tudi tebi, toda napravil seni to zaradi ljudi. Ako samo tebe kliče po imenu in ti njo, potem si bodo ljudje pri tem kaj mislili; ako pa oba na isti način občujeva ž njo, je nedolžno in prijateljsko. "Takoj som vedel, da je bil to tvoj amen in so ti zahvalim, Klaus.. V svojem hrepenenju, da bi se ji približal, bi jo mogoče še spravil v zadrego. Ti si bil bolj pameten kot jaz." Klaus se smeje. "To more biti vsakdo, dokler ne govori srce, četudi nočem s tem reči, da je Garda daleč od mojega srca. Rad jo iinam kot mlado srstro. Ali veš, ko sva bila še mlada, sva si oba želela sestro, ki bi jo tako razvad i I a. Sedaj se mi jo ta ieJja izi»olnila. Majhen prostorček mi moraš že pustiti v Gardinem srcu." Brata si trdno stisneta v roke in nekaj časa molče jahata dalje. Ko že vidita Burgvcrbon na vrhu hriba, pravi Klaus mimogrede: "Tajnica, katero ho vzela Garda, se mi zdi, da je zelo razumno dekle; njeno pismo je bilo zelo pri kupi ji vo." "Vsa njena prikazen je prikupi ji va. Veseli me, da bo Garda dobila lepo in prijazno družabnico. Na njeni duši lfži nekaj težkega in zato je vesela in vedra družabnika za njo potrebna." "Tudi jaz sem tejja mišljenja, in poleg tega scan še zelo radoveden, kak utis bo napravila pri osebenm s poena n ju." Rena Holl je že skoro opustila vsako upanje, da bo sploh dobila kak odgovor z gradu Ranefc, ko slednjič vendarle pride Ga nI i no pismo. S tresočimi mkami ga odpre. §e vedno je mogoče, da pismo vsebuje odpoved. In nemirno bere: "Velecenjena gospica Holl! Med prosilkami za mesto, ki sem ga razpisala, je izbira padla na vas. Kakor je mogoče iz pisma in gotografije na-praviti o Vas sliko, se mi ravno Vi zdite najbolj primerna oseba. Zelo bi mi bilo ljubo, ako kaj kmalu pridete na grad Ranek, da bove na jasnem, ako se bove mogli medselbojno ra-sumeti. Ne želim si samo, da bi mi bili samo Vi prikupljivi, tomveč bi Vam tudi jaz bila priknipljva. Tukaj živim sama na deželi in potrebujem prav zelo zanesljivo oseibo, kateri morem popoinoma zaupati. Torej prosim, pridite, čimprej morete in Vam prilagam ček za potne stroške. O vsem drugem se bove razgovorili tukaj. Mogoče boste takoj vse tako ukrenili, da nfitanete takoj tukaj in da bo prtl jaga poslana za Vami. Toda poslati mi mdtrate brzojavko, kdaj pridete, da Va m bom poslala voz na posta io. Pričakujoč Vašega prihoda, s spoštovanjem. Garda, pl. Ranek." DOPISNICA IZDALA VLOMILCA. ša svojim lastnikom pred vojno donašala vsako uro zlat dukat. Pred dunajskim porotnim so- °kro£ nJe so se Plele. vedno diščem se je zagovarjala te dni tolpa šestih vlomilcev, ki je policiji v rekordno kratkem času po vlomu v neko trafiko prišla v roke. Da se je tako zgodilo, gre zasluga v prvi vrsti sicer naključju, ki je najboljši detektiv na svetu. Glavar tolpe je bil sluga v neki trgovini Heinrich Deutsch. Ta je imel posefoen ključ, s katerim si je v tihih ureh često preganjal čas s tem, da je skušal ž njim odpirati rolote. Tako je nekoč ugotovil, da odpira njegov, ključ rolo neke trgovine s čevlji. Mož pa ni imel za čevlje nobenega zanimanja. Pač pa ga je zanimala trafika, ki je bila poleg te trgovine. Tako se je s svojimi pajdaši domenil, da bodo ponoči odprli trgovino s čevlji in skozi njo vdrli v tobakarno. Tako so v neki noči letošnjega maja tudi storili. Deutsch je odprl trgovino, nekateri njegovi pajdaši so napravili luknjo v steno, ki jo je ločila od tobakarne, vdrli v to in nagrabili, kar so mogli, kadilnejfa blaga, med tem ko je Deutsch s svojo prijateljico stal zunaj na straži. Nakradeno blago so izročili nekemu Bur-gerju, da ga spravi na varno s kolesom. Tega Burgerja je opazil kratek čas pozneje neki stražnik na cevsti in ga pozval, naj se u-stavi, ker se mu je videl sumljiv. Burger pa se ni ustavil, temveč je j>ognal kolo, kar se je skrivnostne legende. Ljudje so pripovedovali, da so se v njenih kletnih prostorih ob začetku prejšnjega stoletja odigrali skrivnostni dogodki. Oblasti so dale preiskati upravičenost ter govoric, niso pa mogle odkriti ničesar posebnega. Iz starih zapiskov so sedaj ugotovili, da je bila v hiši tudi gostilna, kjer se niso zbirali sa. mo temni elementi stare Peste s svojimi ženskimi priveski, temveč tudi bogati trgovci iz inostranstva in province. Po-gostoma se je zgodilo, da so njih svojci zaman čakali na njih povratek. Vse preiskale s strani oiblasti so bile zaman. Kakor se je sedaj pokazalo, so te nesrečneiže izropali in njih trupla so pokopavali v širnem kletnem prostoru hiše. Policija je dala teh petnajst okostij, ki so jih sedaj odkrili, preiskati po zdravnikih antropološkega zavoda. Ti so ugotovili, da gre v vseh primerih za moška o-kostja, ki so ležala kakšnih sto let v zemlji. Policija meni tudi, da gre po večini za okostja trgovcev iz balkanskih dežel in Rusije, ki so tedaj pogostoma prihajali v Budimpešto in so v Orezvjevi hiši opravljali svoje posle. Okostja so izročili an-tropolo^ičnenm zavodu. ČUDEŽNO OKO. "Daily Telegraph" poroča, da je neki Anglež izumil nov dalo, in izginil. Stražnik, ki čudežni stroj, "čudežno oko/' ga je zasledoval, pa je videl, da je možu padlo s kolesa nekaj na tla. Bil je usnjen suknjič in v njem je našel dopisnico, naslovljeno na Deutscha. Seveda je pohitel takoj na ta naslov in prod hišnimi durmi je našel ogromen nahrbtnik s ti-oči smatk, cigaret in zavojčkov tobaka, ki jih je bil Burger v naglici tja postavil. Trenutek pozneje jo stražnik obiskal Deutscha, ki je bil tako presenečen, da je vso stvar priznal, pplolh ne poznaš." KLET ČLOVEŠKIH OKOSTIJ. ki zna gledati tudi skozi najbolj goste oblake. S tem "o-čer: Paris v Havre 28. sentemlier: Europa v Bremen 20. sentenilH-r: Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre ZEMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.60 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_30 Dravska Banovina........... .30 CANADA .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................16 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabaass, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana, Mlssippi, Washington, Wyoming ............J2S Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom Je priloiiU denar, bodi si ▼ gotovini, Money Order all pottne znamke po 1 aH S centa. Ce poftljete gotovino, rajte KNJIGARNA "GLAS NARODA" 2ie W. 18 Street New York, H. Y.