m izi v Uamjnnl,«sredo, dne 3. ianlja 1908. Leto xxxvi. Velja po poŠti: sa telo leto naprej K 26'— pol leta „ h — četrt leta „ „ 6-50 M sa ua en mesec 220 V upravniStvu: ia celo leto naprej K 21 40 >a pol leta „ „ 11-20 /ta ietrt leta „ „ 5 60 ca en mesec „ „ 190 Za poSHj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo i« * Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod čez --dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi site vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. 1 * V; V' 1 I 1 A:- 1 j J r • t". S.' ■' " Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, in serate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev, 188. J^* Današnja številka obsega 6 strani. Zavarovanje goveje živine. Piše deželni poslanec J. M a n d e I j. II. Zavarovanje je stopilo v novo fazo, ko je Bavarska leta 1895 sklenila ustanovitev deželne zaravovalnice za živino in ta sklep leta 1896 tudi realizovala. Glavna načela bavarske zavarovalnice so sledeča: 1. Javna zavarovalnica se osnuje na temelju vzajemnosti pod nadzorstvom države. 2. Zavod dobi v svrho naprave rezervnega zaklada enkratno dotacijo 500 tisoč mark in redno letno podporo 40.000 mark. 3. Zavaruje se goved in koze. 4. Zavarovalnica se snuje kot zveza onih krajevnih zavarovalnic, ki sprejmo enotno določeni statut. 6. Krajevne zavarovalnice so prostovoljne in vzajemne. 6. Javna osrednja zavarovalnica služi kot zavarovalnica krajevnih in sc določijo prinosi krajevnih zavarovalnic v skupni premijski sklad. Po bavarskem vzorcu je leta 1898 ustanovil nižjeavstrijski deželni zbor deželno zavarovalnico za zavarovanje konj in goveje živine. Temu vzgledu je kmalu sledila moravska in koroška dežela. Sestav zavarovalnice na Nižje-Av-strijskem. Koroškem in Moravskem je v glavnih določbah enak. Moravska ima od prvih dveh le ta razloček, da je živinska zavarovalnica del deželnih zavarovalnih zavodov, med tem ko je na Nižje-Avstrij-skem in Koroškem zavarovalnica za živino popolnoma samostojen zavod. Na Moravskem je povrhu tega uprava ločena v češki in nemški oddelek. Glavne določbe teh deželnih zavarovalnic so: 1. Deželna živinska zavarovalnica temelji na vzajemnosti in prostovoljnosti zavarovanja. 2. Zavarovani posestniki so organizo-vani po krajevnih zavarovalnicah z lastnim odborom. Imenovanje načelnika izvrši deželni odbor. Krajevne zavarovalnice so ločene v one za zavarovana goveda in za konje. 3. Krajevne zavarovalnice so zvezane s centralo na podlagi enotnega statuta. 4. Denarne prejemke na premijah itd. pošiljajo krajevne zavarovalnice, deželni zavarovalnici, ki vodi za vsako posebni račun. 5. Glede pokritja upravnih stroškov krajevnih zavarovalnic so določila različna. Na Moravskem se prepušča v to svrho 10 odstotkov na premijah krajevnim zavarovalnicam, na Koroškem in Nižje Avstrijskem se isti pokrivajo iz skupne deželne subvencije. 6. Deželne osrednje zavarovalnice so ločene glede uprave in zakladov na oddelek za govejo živino in konje. Osrednji zavod ima skupni premijski fond. ki sc nabira iz polovice premijskih doneskov krajevnih zavarovalnic. V slučaju škode pripada osrednji zavarovalnici izplačilo polovice zavarovalnega zneska, drugo polovico pokrije krajevna zavarovalnica iz lastnega zaklada, ki se pa tudi pri centrali upravlja. Osrednja deželna zavarovalnica služi prvič kot zveza krajevnih zavarovalnic in drugič kot pozavarovalnica krajevnim skupinam. Deželna zavarovalnica za živino nima spekulativnega namena delati dobiček. Nasprotno! Premije za zavarovanje živine so tako nizke, da pokrivajo komaj nastalo škodo. Upravni stroški deželne osrednje zavarovalnice in krajevnih zvez se večinoma pokrivajo iz subvencije, ki jo nakianja vsako leto dežela. Zavarovalne premije pri omenjenih treh deželnih zavarovalnicah so zlasti za govejo živino tako nizke, da se zavarovanja more udeleževati tudi mali živinorejec. Zavarovalnina znaša povprek nekaj nad en odstotek zavarovane vsote. Sicer se more ta premija za krajevne zavarovalnice v izrednih razmerah nekoliko zvišati. Odškodnina je določena s povprečno 80 odstotki cenilne vrednosti; izjemoma 65 odstotki na Nižjeavstrijskem pri oni živini, ki je padla ali se pobila vsled tuberkuloze. Podrobnosti glede odškodnine določajo pravila in se tu ne morem v to razpravljanje spuščati. V sledečem razvidu navajam nekaj važnih podatkov iz letnih poročil deželnih zavarovalnic imenovanih treh dežel, v kolikor se tičejo zavarovanja govedi: Leto 1906 Koroško Nižje-Avstrijsko Moravsko Število zavarovanih govedi, glav: 20.475 i 161-781 71 175 Od vse goveje živine je bilo zavarovane v «/„: 7-90 V 27 34"/. j Vrednost zavarovanih goved, kron : 4.044 100 46,628 250 22,196.930 Slučaji škode J ^aVz'varovanjh elav: 537 2-62 V 3.929 2-42 «/. 2063 3-06 "/„ Odškodnine se plaialo v kronah: 84.667 969.689 542-240 Od plačljive odškodnine je bilo pokrito z izkupilom za kože meso itd. od padle oziroma zaklane živine, v kronah 28.250 392.214 227-779 Zavarovalnine se je prejelo, kron : 00.588 606.613 313267 Glede letne bilance imenovanih treh zavarovalnic bi še omenil, da Koroška sklepa z malim primanjkljajem 508 K drugi dve z nekoliko večjim, kar je z ozirom na nizko letno zavarovalnino popolnoma umljivo. Naglašam zopet,da deželna živinska zavarovalnica ne more služiti v do-bičkanosne namene, temveč ima prvi namen, varovati malega živinorejca za slučaj nesreče v hlevu pred gospodarskim propadom, drugi ne manj važni namen pa je ta. da se ustvari potom zavarovalnice podlaga za vestno in uspešno zatiranje vsakoja-kih kužnih živinskih bolezni. Ker deželna zavarovalnica po pravilih zahteva, da zavarovanci z živino lepo ravnajo zanikerni gospodarji se niti ne sprejmo ker nadalje različne vsakoletne komisije živinske hleve in živino pregledujejo ter živinorejce na licu mesta na različne nedostatke opozarjajo, služi zavarovalnica po svojem ustroju kot teoretična in praktična šola v povzdigo dobre živinoreje. Sedaj preidein na vprašanje, ali naj se ustanovi deželna zavarovalnica za živino na Kranjskem in kakšna. Po vsem, kar sem prej pisal, je razvidno, da privatni zavarovalni zavodi za živino radi drage uprave in visokih premij ne ugajajo, državne obligatorne zavarovalnice v doglednem času ni pričakovati, preostaje tedaj edino slediti zgledu Moravske. Nižje Avstrijske in Koroške z ustanovo deželne zavarovalnice. Res. da fta »Zadružna zveza« in Kmetijska družba za Kranjsko« izdali vzorna pravila za samostojne krajevne zavarovalnice, vendar bi jaz snovanje samostojnih krajevnih zavarovalnic odsvetoval, ker so z ozirom na mali okoliš prešibke. da bi zadoščale v vseh slučajih. Poleg tega pa imajo pravila za krajevne samostojne zavarovalnice še določila glede odškodnine pri kužnih boleznih, ki zavarovanje zelo ob vrednost spravljajo. Vzorna pravila izdana od »Zadružne zveze« določajo v S 28.. «da društvo ni dolžno plačati odškodnine, ako žival pogine ali se mora pobiti vsled kužnih bolezni ali drugih bolezni, ki so jednake kužnim«; vzorec »Kmetijske družbe« isto določa v S 46. glede odškodnine, da se ista ne plača •ako pogine zavarovana žival, ali se mora pobiti vsled kužne, ali kužnim boleznini enake bolezni.« Pravila omenjenih deželnih zavarovalnic pa določajo odškodnino tudi v slučaju kužnih bolezni. Izvzeto je samo ono, kar plača država v svrho zatiranja kužnih bolezni po veljavni državni postavi. (»Wenn ein versicher-tes Rind infolge einer Seuclic oder Krank-heit umsteht oder getodtet wird, fiir wel-che der Staat nach den bestehenden Ge-sctzen Entsehadigung zu leisten bat« samo tedaj odpade odškodnina od strani zavarovalnice.) Potemtakem o vprašanju glede zava-valnice ne vem drugega odgovora kakor: dežela Kranjska ustanovi zavarovalni zavod za živino, in sicer po Koroškem vzorcu. Koroška deželna zavarovalnica deluje z malim aparatom; upravni stroški centrale znašajo le 10.803 K 62 v in upravni stroški 109 krajevnih zavarovalnic bagatelo 647 K 22 v. - Nagrade načelnikom krajevnih zavarovalnic se je dalo za trud iu stroške 8506 K 04 v, ker so nekateri krajevni načelniki odklonili delno, nekateri pa celotno nagrado. Deželna subvencija centralnemu zavodu in krajevnim zavarovalnicam je znašala v letu 1906 — 21.157 K 28 v. Iz navedenih številk jc razvidno, da jc tudi z malimi denarnimi žrtvami dežele mogoče ustanoviti in voditi tak za živinorejo imenitno važen zavod, kakor je deželna zavarovalnica za živino. Poslanci »S. L. S.<- nameravajo v kranjskem dež. zboru bržkomogoče deželno zavarovalnico za živino v razgovor spraviti in preverjen sem, da se nc bo od nobene stranke delalo ovir ustanovitvi tega prepotrebnega deželnega zavoda. Deželna zavarovalnica bi se, kakor drugod omejila na zavarovanje goveje živine in konj. Spravil sem zadevo zavarovalnice v javnost z namenom, da se o tem še kdo drugi oglasi. Zlasti bi bilo želeti, da kdo od gospodov živinozdravnikov pove svoje strokov-njaško mnenje ter stavi primerne nasvete in prepričan sem. da bo deželni zbor gotovo vse opravičene želje in izvedljive nasvete v zadevi deželne zavarovalnice rad upošteval, pa naj dohajajo od te ali one strani. Državni zbor. Dunaj, 2. junija. Govor barona Becka. Ministrski predsednik baron Beck je danes prvi posegel v proračunsko debato. Iz njegovega govora je odmeval optimiz-mus, ki mu daje pogum, da nc obupa vz-pričo mnogih ponavljajočih se težav in ovir. Navajal je razne načrte, ki jih hoče vlada predložiti v jesenskem zasedanju. Tako govori mož, ki se ni še naveličal vednih pogajanj med strankami in ima pogum, da se loti še tretje svoje glavne naloge, jezikovnega vprašanja. Tudi je potrdil naše mnenje, da se novi ljudski parlament sme postaviti pred javnostjo«. To »izpričevalo pridnosti« je tako ganilo večino poslancev, da so mu živahno ploskali. Baron Beck je izvajal: Tudi mene veseli, ker se je zbornica resno lotila proračunske razprave. Srečna je bila misel, naj se za razpravo določi omejen čas. S tem pridobimo mnogo časa za druga vprašanja. Ze razni predgovorniki so na-giašali, da je tudi izpremeniti poslovnik zbornice. Ta izprememba je nujno potrebna. Avstrijski parlament je edini v Evropi, ki že desetletja ni izpremenil svojega poslovnika. Vzrok temu pa je. ker je to vprašanje narodno-politično in ne samo par-lamentarno-teluiično. Vlada je predložila nov načrt, dolžnost je sedaj zbornice, da odobri ta načrt in si tako napravi pot iz grmovja starega poslovnika na ravan. Uradniška disciplina. Razni govorniki so se že pečali z reformo politične uprave. Reforma je potrebna, vendar pa avstrijska uprava ni tako slaba, kakor se vedno povdarja. Da pa more uprava biti boljša, mora biti neodvisna od narodnih in političnih vplivov posameznih strank. Uradniška disciplina in veljava omogoči stvarno, nepristransko iu zaupanja vredno upravno poslovanje. Uradniška disciplina pa trpi ravno vsled strankarskih vplivov, in vsled tega trpe tudi javne koristi. Vlada noče kratiti uradnikom državljanskih pravic. Zahtevati pa mora. da državni uradniki izvršujejo svoje dolžnosti, kakor to zahteva že po naravi njihova služba in javni blagor. Zato je vlada že izdelala načrt službene pragmatike, ki je sedaj predmet posvetovanju ožjega odbora v ministrstvu. Pouk Rusinom. Prvi protigovornik se je pritoževal o zatiranju rusinskega naroda. Po volivni reformi pa je rusinski narod izdatno pomnožil svojo politično moč. V stari zbornici jc bilo deset rusinskih poslancev, sedaj jih je 33. Ako Rusini nimajo še poslancev, kolikor bi jih morali imeti po številu prebivalstva, naj pomislijo, da naravni zakon nc pozna skokov in se le polagoma razvija politično življenje. Tako se bode tudi rusinski narod še razvijal v kulturnem in gospodarskem oziru. Pri tej priliki pa resno svarim Rusine, naj ne poslušajo glasov, ki priporočajo pot radikalizma do hitrejšega razvoja. Vsak radikalizem poraja reakcijo na drugi strani, vsled česar nastajajo boji, ki izrabljajo najboljše moči brez trajnega uspeha. Rusinski narod naj zaupa v svojo življensko silo. njegovi voditelji pa naj mu prigovarjajo trezno in zmerno politiko, da se ublažijo nasprotja med Rusini in Poljaki. Teh misli je bil tudi pokojni grof Potočki, ki jc bil sicer zaveden Poljak, u je imel odprto srce tudi za Rusine. Obenem pa priporočam tudi Sta-rorusinotn odkrito politiko, ki more prepričati tudi nasprotnike, da njih politika ni centrifugalna, ampak centripetalna. (S tem jc baron Beck hotel bržčas grajati Staro-ruse, v katerih imenu se jc dr. Hlibovicki pridružil dr. Kramaru in Hribarju ua poti v Peterburg. Op. por.) Nato je baron Beck pohvalil poljski klub, ki podpira vlado in služi državi, ter obljubil Bukovincem vladno podporo za gospodarski razvoj. Dalmatinsko vprašanje. Dalmatinski poslanci so ponavljali svoje državnopravne pritožbe. V smislu Ua. drž. tem. zakona o državnem zboru sc ne more odstopiti dežela brez državnega zbora. Poslanec Biankini: In člen 12. iz leta 1867? Baron Beck: Temu nc nasprotuje. Biankini: Zakon je, ki je bil pozneje potrjen, nego državni temeljni zakon! Baron Beck: Gospod poslanec, midva se ne razumeva, ker menda sedaj jaz govorim. (Veselost.) Biankini: Nc ugovarjam. Baron Beck: Vendar nekaj popustljivosti! (Živahna veselost.) Po zakonu je Dalmacija avstrijska kronovina. Vlada torej ne more Dalmaciji priznati posebnega državnega prava. Zato obžalujem, da pravašem ne morem ustreči. Priznam pa, da so avstrijske vlade mnogo grešile, ker so zanemarjale Dalmacijo. Z enim udarcem pa ne moremo nadomestiti tega, kar se je zamudilo v desetletjih. Vlada liočc pospešiti akcijo za Dalmacijo, poslanci pa iz Dalmacije naj poučč in pomire prebivalstvo. Nato baron Beck pojasni znani kompromis z ogrsko vlado glede na plače častnikom in moštvu. Vlada je storila svojo dolžnost, kolikor so dopuščale razmere. Vladna politika. Vsakdo mora priznati, da ima vlada težko nalogo, ako hoče toliko narodov in strank pridobiti za skupne državne koristi. Kateri drugi sistem pa je sedaj sploh mogoč? Z velikim trudom moramo sostav-ljati iz pisanih kamnov harmoničen mozaik, kamne pa obdelavati, da sostavljajo celoto. Navzlic temu pa je ta zbornica izvrševala svojo nalogo. Dosedanje delo je najboljša legitimacija splošne in enake volivne pravice. Vlada hoče v jeseni predložiti načrte za reformo davka od žganja, za starostno zavarovanje in načrt jezikovnega zakona za Češko. Poslanec Fresl: Mi nočemo tega zakona, ker imamo S 14. državnega temeljnega zakona. Baron Beck: Vlada upa, da bode mogoče doseči kompromis med Cehi in Nemci. Kritike bode seveda dovolj, toda ne kri-tikujte, dokler ne poznate načrta. Vladanje v Avstriji je sploh jako neprijeten posel. V Avstriji je osem narodov, 17 dežela, 20 parlamentarnih korpo-racij, 27 strank, zamotano razmerje z Ogri. različne kulturne razmere. In vse to je treba združiti v eni točki, da je mogoče vladati. To povem naravnost, toda brez obupa. Nasprotno, jaz imam neomahljivo zaupanje v bodočnost Avstrije. Ravno vzajemno tekmovanje in žilava moč avstrijskih narodov nam zagotavlja vedni razvoj naše države, da izvrši svoj zgodovinski poklic, trajno, mirno življenje vseh narodov. (Zivalma pohvala in ploskanje.) Med govorom barona Becka je bilo v zbornici precej poslancev, ki so obkrožili ministrske sedeže. Komaj je baron Beck končal svoj govor, so se poslanci kar drvili iz zbornice, ki je ves čas jako prazna. Do šeste ure je govorilo osem poslancev. Seja pa traja še do devete ure. Doslej je vzbujal še največ pozornosti princ Liechtenstein, ki je znan kot eleganten go-vornik. Včeraj pa je jako ostro prijemal židovsko časopisje, ki vedno litijska stranko proti stranki ter ustvarja nove afere. Kalna politična voda je najboljša za židovske ribiče. Seja se je zaključila ob četrt na deset zvečer. Prihodnja seja jutri ob II. uri dopoldne. Brambeni odsek. Brambeni odsek jc zaključil danes razpravo o izpremeinbi brambene postave. Razprava se nadaljuje jutri popoldne. Svobodna industrijska zveza •se je danes posvetovala o trgovinskih pogodbah z balkanskimi državami. Poslanca Giintlier in Liclit sta zahtevala, naj se kmalu uveljavi srbska trgovinska pogodba, kakor naj se tudi sklene trgovinska pogodba z Bolgarijo, Runumijo in Črno goro. Nadalje so razpravljali o sitnostih, Jkf jih delajo finančni organi z ozirom na fejave 0! osebni dohodarini. ii^ibni' i Tiskovni odsek jfljjaftpravljal o §§ 33. in 34.. ki govorita Dj ^zpfj^epi zasledovanju zaradi nenrav-Hil); f.l?jav in prepovedanih zdravil. Dvorni ,SV#tnik SkedJ je .predlagal, da smejo tožiti jjr^mHi zaradi, razžaljenja časopisja. ,, AVSTRO - OGRSKA. Večni VVahrmund. i /Ml« Trmasti'' Walirrfitind je pričel v Ino-mbstn zofret tajno' predavati. Mislilo se je, da se frt>mire"val6vi razburjenja, ki jih je umetno delalo judovsko časopisje. VVahrmund ie ^^g^s^.jufipvske bojevne organjčjipije gnal, škandal, se dalje. Lastni ovariši so mu že namignili, da se ne stri-jjiijb ž njjnj. JV}^žli pa hi ha tem, kaj da solijo njegovi \oVarlši, kaj koristi vseučili- ščem,in prav nič mu ni mar,da se ozira na javne koristi. Gre se mu le za lavorjev venec, ki mu ga ovija judovsko časopisje okoli njegove neumne trme. Dne 21. aprila so sklenili inomoški profesorji, da odpadejo VVahrmundova predavanja o cerkvenem pravu v poletnem semestru. Mislilo se je, da velja ta sklep tudi za po VVahr-inundu napovedane vaje v seminaru. Naučilo ministrstvo je potrdilo sklep profesorjev in pripomnilo, da odpadejo vsa VVahrmundova predavanja na inomoškem vseučilišču. O tem je bil obveščen tirolski namestnik in rektor inomoškega vseučilišča. Ker je pa VVahrmund kljub temu predaval v svojem seminaru, je sistirala vlada vsa predavanja na inoinoškem vseučilišču. Ni še znano, koliko časa ostanejo sistirana predavanja na inoinoškem vseučilišču, a sodijo, da pred binkoštnimi prazniki ne otvorijo več inomoškega vseučilišča. Ni nobenega dvoma, da se je vlada ustrašila katoliškega tirolskega ljudstva, ki bi ne trpelo, da konfiscirani VValir-inund tebi nič meni nič še nadalje pohujšuje dijaštvo. Med tirolskim namestni-štvom in ministrskim predsednikom se je vršil živahen telefoniški razgovor, kako preprečiti nemire v Inomostu. V Inomost je došlo veliko orožnikov, ki stražijo hiše, kjer občujejo katoliški dijaki. Zastopniki nemškega svobodomiselnega dijaštva so se posvetovali z rektorjem Scalo, ki je naznanil, da namerava minister popolnoma zatvoriti inomoško vseučilišče, a da nasprotuje profesorski kolegij. Svobodomiselno dijaštvo je odgovorilo, da protestira proti zaključitvi vseučilišča in da pozo-vejo dijaštvo po ostalih avstrijskih vseučiliščih, naj prične splošni štrajk. Nekoliko pred 12. uro opoldne je vročil namest-niški uradnik rektorju odlok, da se suspendirajo vsa predavanja na inomoškem vseučilišču. Rektor je izjavil, da protestira proti odgoditvi predavanj. Svobodomiselno dijaštvo je imelo shod, na katerem je izjavilo, da prizna zopetno otvoritev za veljavno le, če bo smel VValirmund poleti nemoteno predavati. Če se to ne prizna, se prične baje žc danes opoldne glavna stavka po vseh avstrijskih vseučiliščih. Iz Brna se že poroča o stavki nemških tehnikov. Dunajski akademični senat sodi, da ostane dunajska vseučiliška mladina mirna in hladna. Tudi po izjavah svobodomiselnega časopisja dunajski vseučiliščniki niso posebno navdušeni za štrajk. Svobodomiselnim poslancem je rekel Beck, da je sistiralo predavanja na inomoškem vseučilišču tirolsko namestništvo. Na Dunaju se jc govorilo, da odstopi dr. Marchet, a se je stvar hitro poravnala. Nemški deve-torici se namreč kozli, ki jih preobrača VVahrmund, nič ne dopadejo in se jim že zdi neumna VVahrmundova predavalna norost. Izjavila je devetorica, da VValirmund ni bil opravičen, da predava v seminaru. Nemška krščansko-socialna zveza je imela sejo, ki so se jc udeležili Lueger, ministra Gessmann in Ebenhoch ter zbornični predsednik VVeisskirchner. Izjavili so, da obžalujejo sklep gosposke zbornice glede na znižanje sladkornega davka. Nadalje so izjavili, da obžalujejo, ker je predavalVVahr-mund, vsled česar so zatvorili inomoško vseučilišče. Inomoško katoliško dijaštvo je izročilo rektorju resolucijo, ki izjavlja, da je zopetno VVahrmundovo predavanje raz-žalilo katoliško nemško dijaštvo. Proti temu protestira in izraža nezaupnico aka-demiškemu senatu. Splošno se sodi, da premeste VVahrmunda v Prago. Dunajski jubilejski izprevod. Sklenili so, da koraka jubilejski izprevod tudi po Taborski in po Cesarja Jožefa cesti, da vidi tudi širše občinstvo izprevod in ne samo oni, ki plačajo sedeže na tribunah. Viharen shod državnih uradnikov. Shod državnih uradnikov na Dunaju, ki se ga je udeležilo 77 društev, je bil v nedeljo zelo buren. Razpravljali so o službeni pragmatiki. Zastopniki društev poštnih uradnikov so zahtevali podrobno razpravo, večina jc pa sklenila, da se predlagan načrt odobri. Na to je zapustilo 30 zastopnikov poštnih uradnikov shod, večina jim je ploskala in klicala: »Zakaj se niste prej zavzeli za to? Vam žc še povrnemo!« Konfiskovana brošura o cesarju Franc Jožefu 1. Državno pravdništvo je zaplenilo brošuro bivšega glavnega urednika »Grazer Tagblatta« licrmanna Kienzl: Franc Jožef I. Historično politična študija. Kienzl se bo moral zagovarjati zaradi razžaljenja Veličanstva. Cesar se letos na prigovarjanje svoje okolice ne udeleži procesije ob Telovem dne 18. t. m. Cesar F^anc Jožef I. in srbski kralj Peter. Ni izključeno, da sc letos sestaneta cesar Franc Jožef I. in srbski kralj Peter, ki obišče Karlove Vare. Ogrsko-hrvaški državni zbor je odobril v tretjem branju finančno postavo za leto 1908. Vseslovanski trgovski shod. P r a g a, 2. junija. Tu bo v Pragi 6. in 7. junija t. I. vseslovanski trgovski shod. Prijavljenih jc precej trgovskih korpora-cij, tudi poljskih in ruskih. Iz časnikarstva. Glavnemu uredniku lista »Bosnische Post« v Sarajevu so nenadoma odpovedali službo. V javnosti se ta dogodek spravlja v zvezo z ostrim stališčem VVagnerjeviin nasproti velesrbski propagandi v Bosni. VVagner je tudi nedavno priobčil v »B. P.«, da je državni finančni minister Burian iz Monakovega počastil zaprtega urednika »Srpske Riječi«, Jahkovica, z razglednico. OBSOJEN VOHUN. Državno sodišče v Lipskein je obsodilo zaradi vohunstva pisatelja Schivvaro v desetletno ječo. ZOPET SPOPAD MED FRANCOSKIMI IN ŠPANSKIMI VOJAKI V CASA-BLANKI. Dne 31. t. m. so se zopet stepli francoski in španski vojaki v Casablanki. Spanci so zaprli enega Francoza in razposlali patrulje. ANARHISTIČNA ZAROTA NA ŠPANSKEGA KRALJA. V Lizboni zaprti anarhist in zarotnik Morralov je star šele 19 let. Anarhistiški zvezi je pristopil, ko je bil star šele 14 let. V Madridu so mu ponujali 10.000 pezet, če ubije kralja in kraljico. Nekaj dni pozneje je pa obljubil, da napravi bombo, ki naj jo vrže neki drugi anarhist. Dobil jc zato 10 tisoč pezet. PERZIJA. Šali je odobril odstop vlade. V Teheranu je vedno bolj nemirno. Nabiti so lepaki proti šahu. UGODNE JAPONSKE FINANCE. Dohodki so presegali v minulem letu stroške za 6,200.000 funtov šterlingov. VSTAJA NA SAMOSU. Sainoški knez poroča, da so oblegali vstaši vladno poslopje, dokler niso došla vojaška ojačenja. Vstaši so obstreljavali turške čete. ki so se izkrcavale. Streljanje iz ladij je pregnalo vstaše. Turške čete so zasedle Vati. Voditelj vstaje Sofulis potuje po deželi in organizira vstajo. Med vstaši so vsi orožniki, 153 mož, s častniki, policija in uradniki. Sofulis agitira že dve leti za vstajo. Knez Kopassis je odpotoval v Karlovasi in zahteva od Turčije nove čete. Ko je došlo 200 turških vojakov, je pozval senat poveljnika, naj ne izkrca čet. Ob izkrcevanju so streljali nanje samoški orožniki in metali bombe. Izgube niso znane. S samoško vstajo se je pečal francoski min. svet. REVOLUCIJA V PANAMI? Ob zadnji predsednikovi volitvi se pojavlja revolucijsko gibanje. Zjedinjene države so zato poslale na volišče 500 mornariških vojakov. Dnevne noulce. + Za S. K. S. Z. Gospod Ignacij Až-noh v Ljubljani je daroval jubilejno krono za S. K. S. Z. Bog plati! Naj najde še mnogo posnemovavcev! + Kanonično umeščen je bil dne 1. t. m. na župnijo Reteče č. g. Janez Mer-šolj, dozdaj župnik pri Sv. Katarini. -i Vedno lepše. Akademično tehnično društvo »Tabor« v Gradcu« pošilja sledeči popravek: »Ni res, da sta slovenski akademični društvi »Triglav« in »Tabor« bili na tem shodu (sc. v Industriehalle) ofi-cielno in korporativno zastopani, res pa je, da akademično tehnično društvo »Tabor < ni bilo na tem shodu niti oficielno niti korporativno zastopano. — Za odbor akad. tehn. društva »Tabor«: Milan Korun, tč. predsednik. - N. J. Vrabl, tč. tajnik.« — Poslali se nam pa še drugi popravek; za komentar že preskrbimo. -j- Med buršl. Svobodomiselni shod v »Industriehalle« ali zveza »Tabor« - »Tri-glav«-Markhl-Los-von-Rom. Akad. teh-t nično društvo »Tabor« v Gradcu nam pošilja sledeči poravek: »Ni res, da »Tabor« in »Triglav« sta se celo korporativno udeležila tega shoda in predsednik se jim je zahvalil za pomoč pri zadnjem nastopu v zvezi z Nemci, res pa je, da se akademično tehnično društvo »Tabor« ni korporativno udeležilo tega shoda in predsednik sc mu ni zahvalil za pomoč pri zadnjem nastopu. Ni res, da so se oficielno pogajali, res pa je. da sc niso »Taborjani« v tej zadevi z nikomur pogajali.« Čemu ta popravek, gospodje? Dolgo ste ga krpali, celih deset dni. Ne gre za to, ali sta »Tabor« in »Triglav« korporativno bila na shodu nemških nacionalcev v »In- dustriehalle« zastopana, temveč za to, da je bilo ondi mnogo slovenskih liberalnih in radikalnih akademikov. Da je pa to res, rz-pričuje I. očividec, ki je bil na shodu in nam poročal, 2. dopis o shodu v »Domovini«, kjer se liberalni dijak sam baha z udeležbo in očita nekemu katoliškemu slovenskemu dijaku, da je bil zraven le za to, da bi liberalce »Slovencu« »ovadil«. Sicer pa sta celo graška nacionalna lista v ofi-cielnem poročilu o shodu poročala izrečno, da so se slovenski iu italijanski svobodomiselni visokošolci v deputaciji pritožili pri predsedniku shoda, da jih je Marklil v svojem govoru razžalil. Torej je jasno kot beli dan, da obstoji zveza »Tabor«-»Triglav«-Markhl-Los-von-Rom! Da pa slovenski liberalni akademiki na shodu niso bili oficielno, to smo mi sami pribili, ker smo konstatirali, da niso bili zraven v društvenih znakih in čepicah, kakor bi se spodobilo, ker so se namreč nemških batin bali. Gospodje, poživljamo vas, da objavite oficielno pismeno zahvalo od nemških buršev, ki ste jo sprejeli za vaš združeni nastop! Allons enfant dc la patrie! + Izkaz prispevkov za dunajski cesarski slavnostni sprevod. Prva objava je izkazovala skupno vsoto 3718 K. Med tem časom so doposlali kranjskemu izvrševal-nemu odboru sledeče gospe, gospodje in korporacije naslednje prispevke: Nikolaj vitez pl. Gutmannsthal - Benvenuti, Novi grad, 300 K; I. C. Mayer v Ljubljani 200 K; Anton Luckmann, Kranjska stavbena družba, Riunione Adriatica po zastopniku g. Josipu Perdanu, Podružnica avstrijsko ogrskega kreditnega zavoda, vsi v Ljubljani in Oton baron Apfaltrern, Križ pri Kamniku, vsak po 100 K; Albert Zeschko in dr. Ivan Šusteršič, oba iz Ljubljane, Hutter in Zabret .Britof pri Kranju, Hranilnica in posojilnica v Bohinjski Srednji vasi. Friderik baron Rechbach, Krumperk, vsak po 50 K; Jean Schrey, Ljubljana, 32 K; H ligo ihl, Josip Anton grof Barbo, Vaso Petričič, Milan Rosner, obitelj Arturja pl. VVurzbacha in dr. Maksa pl. VVurzbacha, vsi iz Ljubljane, Kmctska zveza za sodni okraj Logatec v Logatcu, Ivan Zabret, Bo-bovek pri Kranju. Terezija baronica Laza-rini, Boštanj, vsak po 20 K: županstvo na Bohinjski Beli 15 K; dr. Andrej Karlin, Iv. Boltz, Avgust Tomažič, imejitelj tvrdke Hartmann, dr. Franc Illner, G. Stedry, dr. Ignacij Iv. Nejcdli, Fr. Doberlet, dr. Alojzij Praunseis, Melanija Luckmann, vsi iz Ljubljane, Anton Stenovec, Duplje pri Tržiču, županstvo Št. Peter na Krasu, županstvo Stara Loka pri Škofji Loki; Cistercijenska opatija v Stični. Hranilnica in posojilnica v Črnem vrhu nad Idrijo, Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, Hranilnica in posojilnica v Planini pri Rakeku, Anton vitez pl. Gariboldi, Bled, vsak po 10 K; Anton Mezek in Janez Hribar v Špitaliču, Jakob Slave v Dol. Logatcu, čč. uršulinke v Ljubljani, županstvo Zminec, dr. Josip Binder, Ljubljana, vsak po 5 K; Josip Bez-laj Ljubljana. Davorin Vukšinič, Metlika, vsak po 3 K; Peter Natlačen, Stanko Do-stal iz Metlike, Alojzij Milielčič, Lokvica pri Metliki, pol. svetnik VVratschko v Ljubljani in Anton Šiška v Ljubljani, vsak po 2 K. Skupaj znaša danes izkazana vsota 1673 K, skupna vsota vseh prispevkov pa 5391 K. + Brezspolni brezdomovinci«, to je najnovejša in najduhovitejša cvetka »Narodove« polemike. Ta izraz rabi namreč glasilo liberalne »inteligence« proti našim urednikom, ker je naš list povdarjal, da Hribar ni bil pooblaščen v Peterburgu predstavljati slovenskega ljudstva, temveč le dekrepitno liberalno stranko. To je čisto pravilno stališče in kar se dr. J. Ev. Kreka tiče. naj bo »Narod« kar pomirjen. Vseslovanski kongres pod patronatom Hribarjevim, to je vse liumbug. Morda so pooblaščeni Slovence pri tem kongresg. zastopati mnogospolni gospodje od »Naroda« ? -f Fraze je stresal v obilni meri Hribar v Peterburgu. Pri banketu žurnalistov je med drugim napil na »slovansko solnce«, ki je vzšlo, odkar je Rusija dobila »ustavo!« Rusi so debelo gledali, da bi videli tisto slovansko solnce, katerega vzhod je neslani Hribar spravil v zvezo z rusko »ustavo«, katera sestoji iz še vedno absolutnega carja in tnalopomembne dume. Čudno, da Hribar ni še japonskemu maršalu Oyami napil, ki je z rusko ustavo gotovo v veliko tesnejši zvezi kot mistično »slovansko solnce.« Hribarja so pač povsod samo velika usta. Zdaj se nič ne čudimo, da krakovska »Nova Reforma« imenuje peterburško prireditev »vseslo-vansko komedijo«. 4- Iz davčne službe. Prestavljen je davčni praktikant Stanislav Košir iz Ljubljane v Radoljico. + Is sodne pisarniške službe. Leopold Primožič, sodni kancelist v Radoljici, je postal oficijal ter ostane na sedanjem mestu. + Radi gradnje šolskega poslopja v Mekinjah bo 11. t. m. ob deveti uri zjutraj komisijonelna obravnava, ki se sestane pri cerkvi v Mekinjah. Navzoč bo državni 'ehnik deželne vlade. -f Kolavdacija mosta čez Pivko. Dne t .m. ob 3. uri popoldne bo državni tehnik deželne vlade kolavdiral most, ki ga je občina Postojna zgradila čez Pivko. Istodobno bo kolavdiral tudi cesto v Vel. Otok, ki je s tem mostom v zvezi. + Od državne železnice. Imenovan je asistent Kelec Viljem za postajenačelnika v Bohinjski Beli; premeščen je Ivan Hočevar, postajni mojster iz Bohinjske Bele v Zatičino kot postajevodja. Kot asistent c. kr. drž. žel. je sprejet: Grimvvidl Aleksander za postajo Gorica. Od obratnega vodstva v Crnovicah je premeščen k blagajni tržaškega ravnateljstva Dobrostan-ski Fvgen, pristav, in od c. kr. sevečne železnice v področje tržaškega ravnateljstva revident \Verner. -f Iz gozdarske službe. Prestavljeni so okrajni gozdarji Ferdinand Ferjančič iz Kamnika v Cerknico,Fran Maček iz Cerknice v Postojno. Humbert di Centa iz Gorice v Kamnik. Voditelj gozdne in domen-ske uprave na Bledu, dr. Adolf Stengel, je poklican v poljedelsko minstrstvo. + Nerazdeljeni dopoldanski pouk je deželni šolski svet dovolil na enorazredni-ci v Božjakovem, okraj Črnomelj, za dobo od 1. maja do konca šolskega leta. + Pasji kontumac v okraju Kranj. Ker se je na nekem psu iz Stražišča pokazala steklina, zaukazan je pasji kontumac v občinah Stara Loka, Škofja Loka, Selce in Zminec. — Iz Škoejana pri Mokronogu se nam poroča: Umrl je tu v nedeljo popoldne ob-čespoštovani hišni posestnik Franc Rab-zelj po zelo dolgem, hudem bolehanju. Nemila smrt je v teku osmih mesecev dvema bratoma v najboljših moških letih utrgala nit življenja. Lansko leto v jeseni smo položili k zadnjemu počitku Janeza Rab-zelja. v sredo pa brata Franca Rabzelja. Naj v miru počivata! — Predavanje je priredilo preteklo nedeljo društvo »Tabor« v Loškem potoku. Govoril je gospod Škulj o verskem boju na Francoskem z malo ilustracijo nakan svobodomiselcev v Avstriji. Naklanska mlekarska zadruga je imela v minulem letu 46.884 K denarnega prometa. Rezervnega zaklada ima 1919 K. Zadružnikov šteje 85. — Zrelostni izpit na novomeški gimnaziji se vrši, in sicer pismeni dne 1., 2. in 3. junija, ustni pa 25., 26. iu 27. junija. — Učiteljstvo v Starem trgu pri Ložu priredi binkoštno nedeljo, t. j. 7. t. m., veselico s petjem, godbo in šaljivo pošto. Vstopnina prosta. Prostovoljno darovani doneski, porabili se bodo za pogoščenje šolske mladine pri jubilejni slavnosti, katero priredi učiteljstvo mesec pozneje, to je 8. julija. Veselica se vrši pri Wigeletu v Pudobu. V slučaju slabega vremena se vrši ista v ponedeljek, dne 8. junija. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi se uljudno vabi. — V kranjski okolici že cel mesec ni bilo dežja. Trava vene. Fižol je ostal v zemlji. Po razsušeni zemlji zijajo široke razpoke. Sadja bodo imeli, kjer zalijajo drevju. Gozdni nasadi so skoraj končani. Ubogi kmet! Pa čutil bo tudi meščan posledice suše. — Na Premskovem pri Kranju je dne 2. junija umrl Jakob Dolinar. posestnik in gostilničar. Bil je priden in pošten mož. Veteransko društvo se udeleži pogreba. — Na šolah v Kranju, na gimnaziji in v ljudskih šolah, se konča šolsko leto dne 4. julija. — Umrl je včeraj zjutraj ob 8. uri Fr. Mejač. posestnik v Zalogu št. 14. Bil je blag mož in zvest pristaš S. L. S. Priporočamo ga v molitev. — Miliarija v Mirni peči. Umrla je 2. t. m. na Dol. Vrhovem ženska, ki je najna-zadnje zbolela. Zapustila je štiri otročiče, najmlajše je staro komaj dva meseca. Tako so umrle v tej vasi tri sosede po vrsti. »Dol. Novice« z dne 1. t. m. prinašajo zanesljivo poročilo o miliariji v Mirni peči na podlagi zdravnikove izjave, kjer stoji, da jih je umrlo dosedaj pet žensk. To poročilo je pa le v toliko zanesljivo, kolikor sega nazaj v čas, ko se je začel zdravnik baviti s to boleznijo. A umrle so tri ženske in en moški, še predno je bil zdravnik prvič klican. Umrlo jih je torej dosedaj vseh skupaj deset. — Kamniška liberalna dostojnost. Pred nekaj dnevi je bila pri kamniškem županstvu seja reklamacijskega odseka. V ta odsek je bil poleg drugih voljen gospod Potokar. Ker pa ni Potokar sprejel izvolitve, je županstvo kar enostavno k seji klicalo trgovca Kumra. Proti taki nepo-stavnosti je g. Benkovič odločno protestiral. S tem je pa tudi dal gg. liberalcem priliko pokazati sc v pravi luči. Ker sc županu Krautu ni posrečilo konstituiranje rekla- macijskega odseka, je začel očitati g. Benkoviču, da je prišel samo zato, da prepreči sejo. Benkovič mu seveda ni ostal dož-žan. Najbolj sta se pa repenčila žlajfar in pa apotekar Močnik. Zlasti od Močnika bi pričakovali vsaj nekoliko dostojnosti. Olikan človek se pač ne bode dal voditi slepo od svojega fanatizma, kot g. Močnik. Razjarjen je kričal pri seji proti Benkoviču: »Vsi boste preje pocrkali!« Benkovič mu na te prijazne besede ni odgovoril drugega kot: »Gospod Močnik, vi to lahko govorite kot apotekar.« Tolike surovosti menda nikjer ne kažejo liberalci, kakor pri nas. Ali je to dostojnost? Kaj hočete, gospod Močnik, s svojimi lepimi besedami? Morda so vam ušle, ker veste, da leži ravno sedaj več uglednih meščanov na bolniški postelji? Ce na to merijo vaše besede, vas pomilujemo.Ce pa ste izgovorili v pomenu, kakor vam je odgovoril g. Benkovič, potem ne vemo, kaj bi rekli k toliki slepi jezi! Tako se godi v Kamniku, v času, ko županuje sokol Kraut! — Prevzetje gostilne. Vilmanovo gostilno nasproti postaji v Dovju je kupil Josip Zupan iz Podkuž ter jo primerno prenaredi in poveča, kar bo zlasti izletnikom všeč. — Samoumor. Obesila se je v Kozljah na Krasu v soboto zjutraj žena posestnika Josipa Majcen. Antonija. Ko so se vsi domači odstranili iz hiše, je šla v sobo in se tamkaj obesila za strop sredi sobe. Ko so domači prišli ob 8. uri domov, so jo našli mrtvo. Zapustila je sedem nedoraslih otrok. Antonija Majcen je bila že več časa umobolna. — V Zagorji pri St. Petru bode v torek, t. j. 9. t. m., živinski semenj. — Protest proti kolesarski dirki slovenskih društev v Gorici je sklenil slavni italijanski občinski svet goriški. — Katoliško časnikarstvo. Hrvatski književni list »Prosvjeta« preide s 1. julijem t. 1. v last »Pijevega društva«, ki mu jo je prodal A. Scholz za 20.000 K. Urejeval bo list O. Szlavik. — Telefonsko omrežje v Istri. Istrska mesta prosijo, da bi se obenem s telefonsko progo Trst-Pulj. ki je zagotovljena, zgradilo tudi progo Trst - Piran - Bulje -Motovun - Poreč - Rovinj. Tržaški dež. odbor se je pridružil tej akciji in odposlal ministrstvu primerno prošnjo. — Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela v letu 1907 dohodkov 98.000 kron. med tein prispevki podružnic 17.000 kron, zbirke listov 18.864 K. darovi 21.000 kron. razna podjetja 19.000 K, »Ciril-Me-todski zidarji« 9200 K itd. Premoženje družbe znaša 236.000 K. Družba je vzdr-žavala 27 ljudskih šol in dva otroška vrtca. Učnih moči je bilo 45. — Maščeval je svojo čast. Ovčar Kazina Paroci v Vinkovcih je ustrelil svojega gospodarja Kopiloviča, ker se je prepričal, da mu je isti bil zapeljal ženo. Mo-rivca so izročili sodišču. — Samoumor v Osjeku. Dne 1. t. ni. se je iz neznanih razlogov na pokopališču v Osjeku obesil 38letni Josip VVettheim, oče treh otrok. — Električna železnica v Zagrebu. Načrte za zagrebški električni tramvaj, ki jih je izdelal inž. Robert Weiss, so te dni predložili trgovinskemu minstrstvu v Budimpešti. Štajerske noulce. š Za mladeniški shod v Ljutomeru vlada veliko navdušenje. Tako je prav! Mi mladeniči pokažimo svetu, da smo nepremagljiva četa, ob katero še bodo butali brezverski mogotci, a si bodo razbili lobanje. Kakor slišimo, se udeležita mlade-niškega shoda tudi gospoda državni poslanec dr. Krek in urednik Terseglav. Živela rnladeniška organizacija! š Štajerski deželni zbor bo baje sklican šele v drugi polovici septembra. Izpred sodišča. Oproščen jc bil Podboj, ki je bii obtožen uboja. Svoje dejanje je sam priznal. Detomorilka. Marija Križanec, 22 let stara kasirka, je gruntarska hči iz Ceste pri Rogatcu. Obdolženka je lahkomišljeno dekle. Dne 30. oktobra minolega leta porodila je Križanec v Vevčah nezakonsko dete z imenom Gizela. Otroka je dala v Vevčah neki Alojziji Predikaka v rejo. Služila jc potem v dveh kavarnah v Ljubljani. potem pa v Kranju. Obdolženka pravi, da je letos dne 18. januarja prišla v Ljubljano brez denarnih sredstev in v obupnem stanu. Ona pravi, da je prišla do spoznanja, da je nemogoče z njenim pri-služkom dva nezakonska otroka vzdrža-vati. (Ima namreč še enega.) Lotila sc jo je misel, da bi sc podala z otrokom k svojim staršem in jih prosila, naj bi otroka obdržali. A misel, kaj bi bilo, če bi doma ne našla milosti, jo je privedla do tega obupnega stanja, da je sklenila se otroka s silo iznebiti. Nastanila se je v hotelu »Lloydu« in sc dne 19. januarja t. 1. peljala po otroka, katerega je v hotel prinesla. Obdolženka izpove, da jc dala detetu karbolovo kislino, ki jo je že dalj časa pri sebi imela, na kar je otrok po preteku treh ur umrl. Truplo je potem zavila in shranila v svojem kovčegu in se nato odpeljala v Trst ter prenočila v hotelu »Fu-ropa« pod napačnim imenom Ilona Hoi-man. Drugo jutro je mrtvo otrokovo truplo, zavito v papir, vzela s seboj, najela čolnarja, ki jo je vozil nekaj časa po morju, ter neopaženo zavoj spustila v morje. Dne 22. januarja se je odpeljala v Pulj, kjer je dobila službo v »Narodnem domu«. S tem je mislila obdolženka, da je zadeva končana, in res bi nihče ne bi bil slutil, kakšen grozen zločin da je storila obdolženka. da ni župni urad pri Devici Mariji v Polju naznanil okr. sodišču porod nezakonskega otroka, katerega dolžnost je kot nadvarstvena oblast skrbeti za to, da nezakonski oče plačuje aliriiente za otroka. Ljubljansko sodišče je pa moralo odstopiti celo zadevo okr. kot pristojnemu sodišču v Rogatcu, katero je zopet naprosilo, ko je za pravo bivališče obdolženke poizve-delo, mestni urad v Pulju, da jo o predmetu zasliši. Tu je bila dne 6. marca t. I. zaslišana ter jc izpovedala, da je dala svojo hčerko neki babici v Sarajevu v rejo, obenem pa prosila, naj se je več ne kliče, ker se boji, da bi ne izgubila službe. Ker jo je pa pekla vest vsled storjenega hudodelstva, se je žc po preteku treh dni sama prijavila pri tem uradu, kateremu je sama priznala umor svojega otroka, kakor je tu opisan. LIublJansKe noolce. lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v LJubljani so naklonili gg. deželni uradniki znesek 12 K kot preostanek prispevkov za venec na krsto umrlega dež. vratarja gospoda Ivana Bukovica. lj Mrtvoud zadel je danes zjutraj ob 5. uri po Ljubljani obče znanega Zaneta Podkrajška, po domače Buta, v svojem stanovanju v Novem Vodmatu. Bil je takoj mrtev. Ij Še enkrat vlom pri trgovcu Jebačinu. Poročali smo že, da sc je načelnik ljubljanskega policijskega oddelka, policijski svetnik Lauter, pred kratkim mudil v Trstu, kjer je sporazumno z ondotnim policijskim ravnateljstvom nadaljeval poizvedbe po plenu, ki ga jc skril in zakopal vlomilec in ubijalec France Koren; žal, da brezuspešno. Kakor čujemo. je bil prej-imenovani funkcijonar včeraj zopet v Trstu, da bi na podlagi novih zaupnih informacij vodil nadaljnje poizvedbe v tej smeri. To pot so se celo prekopala in natančno preiskala tla v dveh čuvajnicah na tržaškem južnem kolodvoru; žal, da je bil tudi sedaj ves trud zaman. To jc tembolj obžalovati, ker bi se v slučaju, da bi se bil denar našel, ne le dobili novi dokazi proti storilcem, ampak bi bilo to tudi v interesu oškodovanih strank, kakor tudi mestnega magistrata samega, ker mu je z ozirom na velikansko krajevno razdaljo vsa preiskava te zadeve povzročila precejšnje stroške. Kakor je sedaj položaj, se bode moralo razvozlanje vprašanja, kje je zakopan denar baje 18.000 kron prepustiti pristojnemu sodišču in to še posebno, ker bo brezdvomno treba- storilca Franceta Korena prepeljati, v Trst in ga pripraviti do tega, da pokaže mesto, kicr je zakopal svoj plen. Ij C. kr. avstrijske državne železnice. Vlak št. 1722 (odhaja iz Ljubljane juž .žel. ob 5. uri 50 minut zjutraj, prihaja na Jesenice ob 7. uri 45 minut, odhaja z Jesenic ob 8. uri 7 minut, prihaja v Trbiž ob 9. uri 16 minut dopoldne) bo vozil junija meseca ob nedeljah in praznikih. Od 1. julija 1908 naprej vozi ta vlak na progi Ljubljana juž. žel.-Jesenice vsaki dan, na progi Jese-nice-Trbiž pa samo ob nedeljah in praznikih. Ta vlak se ustavlja na vseh postajah in postajicali. lj Deželno društvo državnih pisarniških oficijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani vabi na svoj 3. redni občni zbor, ki se vrši na binkoštno nedeljo, dne 7. t. m., ob 3. uri popoldne v mali dvorani »Mestnega doma« z običajnim 'dnevnim redom: volitvijo odbora in poročilom delegata o dunajskem shodu in konferenci načelnikov. — Predlogi, ki se hočejo na istem staviti, morajo biti pismeno priglašeni. Računajoč na polnoštcvilno udeležbo, se tovariši z dežele opozarjajo, da so jim pri ljubljanskih tovariših nekatera prenočišča tia razpolago. lj Na Kodeljevem se gradi zdaj novo vojaško preskrbovališče. Postavili bodo pet poslopij. Pri vseh je temeljni zid zgrajen že 2 nietral nad cestnim površjem. Stavbni svet, ki ga je mestna občina dobila ob Dunajski cesti od voj. erara v za- menjavo, bodo razdelili na 4 a li 6 blokov, ker zgrade ondi, oziroma podaljšajo ceste in ulice. Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Razne stuarl. 2000 oseb obtoženih! Dne 1. t. ni. so se stepli pri neki veselici v Rossbrunnu pri Wiirzburgu na Bavarskem. Tepež je trajal več ur. Nevarno ranjenih je nad sto oseb, proti 2000 osebam je pa vložena1 tožba. Mladi roparji. Citanje roparskih romanov je tako zmešalo tri londonske fante v starosti od 15. do 17. leta. da so ustavili osebni vlak v Montani in oropali potnike. Fantički so imeli krinke. Izprevodniku so zapovedali, naj zbere pri potnikih denar in vrednostne stvari. Ker se je branil, so streljali nanj. Potniki so metali stotake skozi okno. Neki potnik je izkusil pobegniti, a mladi roparji so streljali nanj in ga ranili na nogi, tako da so mu jo morali odrezati. Po dovršenem junaškem činu so dovolili, da se je peljal vlak naprej. Iz veselja, da se jim je tako posrečil napad, so precej časa stali na licu mesta, kjer jih je aretirala policija. Mlade roparje je vodil 151etni Hatch. elefonsKa In Mam poročilo. DIJAŠKE SVOBODOMISELNE OTROČARIJE. — GENERALNI ŠTRAJK. Gradec, 3. junija. Na tukajšnjem vseučilišču so sistirali predavanja. Dijaštvo namerava proglasiti generalni štrajk. Praga 3. junija. Danes ponoči je sklenil akcijski odbor nemškega svobodomiselnega dijaštva generalni štrajk. Sporočili so to rektorju praškega vseučilišča iu tehnike, ki sta pa dijake svarila pred posledicami. Češki dijaki se nameravajo pridružiti štrajku. Vseh skupaj je menda 8000 štrajkaželjnih mladeničev. Inomost, 3. junija. Svobodomiselni dijaki so rektorju izročili spomenico, kjer sc pritožujejo, da se je vseučilišče zaprlo, da se tako prepreči Wahrmundu predavati. Sklenili so stopiti v splošno stavko. Druge nesreče ni bilo. Gradec, 3. junija. Rektor je v vesti-bulu nagovoril dijake. Dejal je, da so se predavanja prekinila v interesu miru, ne pa za kazen. Dijaki so mučno rjuh: »Hcil!« Tudi na tehniki so predavanja sistirana. Brno, 3. junija. Na nemški tehniki štrajkajo. Nemcem se baje pridružijo tudi Cehi. Ljubno, 3. junija. Dijaki tukajšnje montanistiške visoke šole so stopili v generalni štrajk. Dunaj, 3. junija. Akadeiniški senat ima danes sejo. ITALIJANSKE VELIKE VAJE. Padova, 3. junija. Italijanske velike konjeniške vaje se bodo vršile od 26. avgusta do 16. septembra ob Tagliamentu. POROKA NADVOJVODINJE. Baden, 3. junija. Tu se je vršila poroka med princem Gottfriedom Hohenlohe in nadvojvodinjo Marijo Henrieto. Poroki je prisostoval tudi cesar. Občinstvo ga je burno aklamiralo. SMRTNE OBSODBE NA RUSKEM. Varšava, 3. junija. Vojno sodišče je obsodilo na smrt 11 oseb, ki so bile udeležene ropa na neki poštni voz priSokolovu. Med njimi sta en mlad gimnazijec in en avstrijski državljan. ,38Q Zahvala. Povodom smrti moje nepozabne soproge Marije Plevnik roj. Strah došlo mi je toliko dokazov sočutja, da mi je dolžnost se tem potom vsem II prijateljem in znancem iskreno za- Lj hvaliti. Vi Zahvaljujem se v prvi vrsti za častno spremstvo na zadnji poti ter za darovane krasne vence gg tovarniškim mojstrom iz Vevške papirnice, rodbini Cvek iz Kamnika; rodbini Benčina iz D. M. v Polju, prijateljema gg. Ivan Zaje in Iv. Paternoster, gospodom gostilničarjem, rodbini Perdan in tvrdki Kosler iz Ljubljane, veleč, duhovščini iz D. M. Polja za trud v bolezni i. t. d. Vevče, t. junija 1903. Franom Plevnik gostilničar. 12 <2 4 Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke, portland-cement najboljše vrste, zarezane strešnike (sistem fllarzola) De?j štedilniki in dru^i sfa^b maferiial (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti. " ' »llSUlinilU III arU^I marCNJi!. F. P. VIDIC &. Komp., Ljubljana. ta, naročajte »Slovenca"! ŽITNE CENE. Budimpešta 3. junija. Pšenica za oktober..... Rž za okt......... Koruza za julij....... Oves za okt........ Efektiv: nesprem. 1029 886 665 7-27 Meteorologično poročilo. Višina n.morjom 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 ma i 4 4 I i 4 i < i j i 4 I i Reelno! Dobro! Ceno! j Mihael Kastner" 3 Cu ap»- »OTK1J* Stanje barometre T mu Temperatura po Celiiju Vetrerl Neb« hi p- 2 9. »več. 736 6 22 3 sl. svzh. obl 7. ijjutr- 37-8 184 sr. ssvzh. del. obl. o-o 2. pop. 370 27 5 sr. svzh. It Srednja včerajšnja temp. 22-8', norm. 16 2». LJubljana. Telefon št. 36. 1339 4—2 Naslov za briojave: Kastner, Ljubljana. Glavna zaloga vseh tu- in inozemskih mineralnih voda. Vsak dan nove pošiljatve. ■■ Grenke vode. Franc Jož., Friedrichshall., Herkules, I iunyady Janos, Piiilna, Palma (Kakoczy), Lajos Saidschitz. Razne mineralne vode. Blinska, Bonifacijev vrelec, Ems. Kran., Franco-varski Natalijin vrelec, Fachingen, Giesshubier, Gleichenberg.-Ema in Konstantinov vrelec, Guber Srebrenica, Hail-Jodova voda, Kario-varski Miihlbrunn, Schlossbrunn in Sprudei, Krondorfski Stefanijin vrelec, Levico močan ali slab, Marijinovarski Kreuzbrunn, Preblavska, Radenska, deželna Rogaška, Templjev vrelec, Styria-vrelec, Rimski vrelec, Roncegno, Salvator, Selterjeva v steklenicah in vrčih, Vichy, Vita, Vildungen-Helenin vrelec, Darkavska Jodova sol, Karlovarska sol Mattonijeva, morski lug in morska sol za kopeli. Prodaja na debelo za morsko sol, navadno in namizno sol. Tudi slanica in lug za kopališča. Velika zaloga špecerijskega in kolonialnega blaga, petroleja, olja za mažo, vseh vrst bencina, (obdavčen in neobdavčen) iz tržaške rafinerije za miner. olje. Kupujejo se prazni sodi od petroleja in olja po najvištih cenah. Ceniki, prospekti vrelcev itd. zastonj in franko. 3 S i i 4 4 4 I 4 PP^lSl Jjl 1313351U rasli! MEH 1 DL Ivan Jenko ne ordinuje do 10. junija. Majar ja, treznega, poštenega, 40-50 let starega, k 12 govedom in 12 prašičem, kateri bi znal i tudi molzti. išče proti dobri plači Fran Tavčar, posestnik in trgovec v Selcih. | Vstopi lahko takoj. 1386 5-1 Sprejme se takoj dobro izvežbana prodajalko zmožna tudi nemščine, za manufakturno rgo ino T. OGRIN, 1385 1 — 1 Novo mesto. ' M*' Prode se 1382 3-1 mala hiša pod jako ugodnimi pogoji. Natančneje se izve v Rožni dolini St. 154, tretja ulica proti Rožniku. Za birmo velika izber krasnih oblek :: za dedke. ss Fine salonske obleke lastnega izdelka. A. KUNC zaloga in izdelovanje oblek Ljubljana, Dvorni trg št. 3. Luka Vilhar, urar Ljubljana, Kopitarjeve ulice priporoča 1388 3-1 svojo veliko in izbrano zalogo birmanskih daril kot ure, verižice, uhane, zapestnice po najnižjih cenah soli-tr» glavnica 1 1 1 K 2,000.000. i 1 - 1 Rezervni fond > < < K »00,0851? » s Priloga 127, fttcv« n§lo¥cnca" dn6 3» junija 1308. Mlekarska razstava na Urhnlkl. Občni zbor »Mlekarske zveze« na Vrhniki. Otvori ga načelnik Kump sledeče: Ni sicer ta občni zbor po pravilih nujen, pač pa zaradi preniembe pravil in načelstva potreben. Konstatiram sklepčnost, ker je zastopanih 30 zadrug. — Začne se pogovor o izpremembi pravil. Precej živahno se je govorilo o tem, koliko mesecev pred izstopom mora javiti zadruga svojo odpoved. Župnik Pristov iz Horjula predlaga, da se nastavi rok enega leta za odpoved, dočim so drugi trdili, da je nujno potreben večmesečni rok za odpoved, ker imajo druge zveze na Avstrijskem celo rok treh let. Zato je ostalo prejšnje določilo, da se mora naznaniti izstop 18 mesecev prej. — Živahen razgovor se je vnel o meri deležev in obveznosti; končno pa obvelja predlog g. Kumpa, da vsaka zadruga vplača na 200 litrov dnevno prejetega mleka en 'delež za 100 K. - G. Kump predlaga, naj se sprejme mesto 10-kratne, samo 3-kratna obveza. Župnik Oblak predlaga, naj se sprejme vsaj 5-kratna obveza, da ima mlekarska zveza tudi nekaj kredita, kar tudi obvelja. — Horjuljska mlekarna je predlagala, naj bi zadruge ne bile obvezane, vseh izdelkov prodajati zvezi in nakupovati mlekarskih potrebščin po zvezi. Občni zbor pa sklene, naj se v zvezi drži stroga disciplina. Ne more pač biti članica zveze ona mlekarna, ki bi svoje dobre izdelke morda prodajala drugam, slabe pa pošiljala zvezi. — Sprejme se določilo, naj prihodnji odbor sprejema le take članice, ki so se prej podvrgle reviziji, da se ne sprejemajo v zvezo zadruge, ki so že morda na koncu svojega življenja. — Živahno se je razpravljalo o tem, ali naj se izpusti iz pravil določilo, da zveza pristopi kot članica »Zadružni zvezi«, v svrho zakonite revizije in denarne izravnave, ali nai to določilo ostane. Končno se sklene, da se ta odstavek iz pravil izpusti z ozirom na kompromisna pogajanja z »Zvezo slovenskih mlekarn«. — Ker pravila pravijo, da mora biti en odbornik vedno vsakočasni deželni, oziroma drž. mlek. nadzornik, se izpremeni, naj bi bil v odboru en mlekarski veščak. — Ker je izstopil iz odbora g. Premrov radi preselitve in ker se g. poslanec Demšar ne more udeleževati odborovih sej, se mesto teli izvolita gg. Zabret, župan iz Predoselj, iu Lenarčič. Ko g. Legvart načelnikom mlekaren priporoča zanimanje za zvezo in kupčijo z jajci, se občni zbor zaključi. Kritika o mlekarski razstavi na Vrhniki. Ci. Kump, načelnik mlekarske zveze, pozdravi navzoče. Hoteli smo videti, koliko smo od lani napredovali. Zato se bo sedaj izrazila kritika o izdelkih, l^azsta-vile so svoje izdelke mlekarne: Rova, Izlake, Mošnje, Livek, Trboje, Cerklje, Vr-snik, Št. Vid pri Zatičini, Vodice, Dolsko, Duplje, Mengeš, Št. Jakob v Rožu, Moravče, Škaručna, Naklo pri Kranju, Komenda, Sv. Gora, Logatec, Prevoje, Št. Jošt, Predoslje, Polhov gradeč, Horjulj, Selca, Koče, Ledine pri Zireh, Medvode, Škofjaloka, Krtina, Šmarca, Št. Lovrenc, Brezovica, Žiri, Vrhnika, — z Danskega in Šlezije. G. Legvart podaje kritiko ocenjevalne komisije. Opozarjam, da je potreba prirediti vsaj vsako leto tako razstavo. Na Vrhniki imamo drugo razstavo in nas je presenetilo, ko smo videli take napredke. Dasi je čas ravno sedaj v vročini neugoden, a vendar ta uspeh. Gledati moramo, da vse mlekarne izdelujejo enako dobro maslo, ker sicer se ne morejo od nekaterih mlekarn dobiti kupci. Naše maslo je dobro, a vendar nekoliko premalo trpežno. Treba manjše zadruge združiti, da si morejo nabaviti dovoljnih strojev. Imamo majhno mlekarno na Kranjskem nekje, pa je dobila eno izmed prvih daril, ker dela umetno-moderno. Ta umetno kisa, zato pa je blago tudi trpežno. Nekatera masla pa so nerabna, izmed vseh samo štiri, dočim jih je bilo lani mnogo več. Imamo pa na razstavi tudi maslo, ki dostojno konkurira z danskim. Zato pa je neobhodno potrebno umetno kisanje, ako hočemo konkurirati s tujimi izdelki. Da se nekatere napake odpravijo, priredimo dvadnevni tečaj. Splošno zasluži pa razstava vso pohvalo, razen nekaterih izdelkov, ki niso snažni, imajo duh, a teli je prav malo. Sledi pouk, kako odpraviti te napake, kar naj mlekarji pogledajo v brošurici, ki jo je govornik izdal lani. De-lujmo torej na to, zlasti mlekarji, da dobi tudi naše maslo svetovno ime. Doslej je pomanjkovalo pri nas pouka, odslej je pri nas drugače. Na Vrhniki imate najmodernejše vrejeno šolo. ki bo gotovo mnogo pomagala, da se nedostatki odpravijo. Letos nam vedno primanjkuje masla, dočim smo lani imeli cele kupe masla, ki ga nismo mogli spraviti v denar, — znamenje, da smo napredovali. Odposlanec poljedelskega ministrstva, svetnik Ertl se je ravno včeraj tukaj izrazil, da smo od lani napredovali vsaj za deset procentov. Gledati treba na pravo kislino smetane, na snažnost v hlevu iu posodah, posebno pa treba smetano dobro hladiti. Upamo, da se prihodnje razstave udeleže vse mlekarne, ker to bo za nas neprecenljiv pouk, iz kojega bo prišel tudi napredek. Saj obeta i dežela i država svojo pomoč. G. Kump: Ako kaka mlekarna ne dobi darila, naj nikari ne zameri, ampak naj izprevidi, da se treba še učiti. Isto, kar pri nas, je bilo tudi na Nemškem, kjer je v nekaj letih slabo maslo padlo na 2c/c, izvrstno in fino pa je naraslo na 87%, dočim ni bilo izvrstnega I. 1900 nič, finega pa I c 3,5%. Darila dobe mlekarna Vrhnika, Rova in Št. Vid pri Zatičini. — Temu sledi po-kušanje surovega masla. ftmm hudiče. k 100 Ziljanov se udeleži v skupini »Koroška« jubilejnega izprevoda na Dunaju v svojih slikovitih narodnih nošah. k Poskusen roparski umor. V bližini Celovca je bil pred kratkim napaden italijanski delavec Pietro della Rosa ter oropan vsega denarja. Policija je odkrila zločince v osebi delavca Obilschniga in Jakoba Parte. Della Rosa ima mnogo ran z nožem ter ga doslej še niso mogli zasli-šati. k Vtihotapil se je v noči na 29. m. m. v Celovcu v knezoškofijsko palačo neki mlad moški. Zlezel je v odprtino za premog zraven stanovanj tajnikov, ter je vratica z vrvico privezal. Med spanjem se je pa stegnil ter je nevedoč tako vrata odprl. Ko so zapazili, da iz odprtine noge molijo, so pogledali in našli neznanca. Na vprašanje je rekel, da se piše Miiller, ko so pa pregledali listine, se je pa izkazalo, da je Janez Pogačar iz Cerkelj pri Kranju doma. Imenovani je bil 26. maja še na Bavarskem ter je prišel 28. t. m. v Celovec in se je podal takoj v knezoškofijsko palačo, kjer je povpraševal po prejšnjem tajniku gospodu Kovaču. Pogačarja so izročili policiji. k Iz prvega nadstropja padla je 28. m. mes. zvečer v Celovcu na Beljaški cesti št. 19 20letna kuharica Angela Ferk, ko je hotela zaveso pri oknu radi dežja doli spustiti. Ker mehanizem ni deloval, je pa stopila na okno. pri tem je pa zgubila ravnotežje in je padla na ulico. Pri padcu si ie zlomila levo nogo. k Poginili so Jakobu Schabus, županu in posestniku v Jenig v zgornji zilski dolini, v teku enega tedna ena krava, dva žrebeta in en žrebec. Zrebec sam je veljal 3400 kron ter ga je kupil šele pred dvema letoma. k Toča in nevihta. Dne 24. m. m. so imeli v Celovcu popoldne ob V26. uri silno nevihto. Celi dan je solnce neznosno pripekalo. Popoldne so se nakopičili oblaki, in vlilo se je z neba, kakor da bi iz škafa lilo. Z dežein vred se je vsula toča, debela kakor prav debeli lešniki. Mahoma so se spremenile ulice v prave potoke, ki so nosili naprej točo, ki je padala tako gosto, da smo jo po senčnih krajih videli še drugo jutro. Vrtnarjem in kmetom v bližnji celovški okolici je naredila mnogo škode. Samo »Marijanišče« ima na svojem posestvu v Zakainnu 3000 K škode. Kupita se dve še dobro ohranjeni stojali za olje. 1362 2-2 Pfllda se za 31 tri i staVelerkvene orgije v župni cerkvi v Vavtivasi. Iste Imajo deset spremenov in še dobro ohranjen meh. Trebalo bi malega popravila in bi bile dobre za kakšno veCjo podružnico. Župni urnd v Vavtivasi na Dolenjskem. Istrska vina Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši tropinovec se dobi pri lastniku Antonu Ferian di Glorslo 1009 24- 12 Rovinj, Istra. zidana hi&a in nekaj zemlji&ča v Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt. Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih. Natančneje se poizve pri dr. Pirou, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24—b C. kr. oblastveno potrjeno 1» 44 ucilišce za Krojno risanje branja desifi Ljubljana, Stari tri it. 28. e Dobi se tudi kroj po žlvotni meri. ® Omare za led :: za gostilničarje in zasebno porobo:: prodaja G, A« Klappacher, Celovec. 1340 12-1 —— Ceniki zastonj in franko.- Singerjevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.; 693 2 1 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 4. IVAN PENGOV podobar, IzdelovatetJ oltarje* tU. naznanja prečastiti dubevgčini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano 2795 52—I« podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovseka, Kolodvorske ulice štev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem »i toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni Izdelovalo, kakor se je dosedaj. a to} tol Gimnazijski lionviktg benediktinskega samostanu it. Paul. m V lepi zdravi legi v lavantinski S dolini, Koroško, (ob državni S" železnici Zelt\veg-Celje.) Jav- ig na, popolna gimnazija in za- j sebni pripravljavni tečaj. Kon- j vikt je vsled prezidave znatno j povečan; razsežne naprave za ; mladinske igre in telesne vaje; j najmodernejše kopalne pri- ; prave, elektriška razsvetljava itd. Za pevce znižane cene. ; Prospekti se dobe pri pred- j stojništvu konvikta, 1316 8—3 i iijmafflimmiifimnmiinifmimnm Poslano. Lepa birmanska darila Ure brez imena ,Union' razprodajam pod tovarniško ceno. Kdor hoče res dobro, poceni in zanesljivo uro, je sedaj najbolj ugoden čas. Nikel ure .... od gld. 1*90 naprej Srebrne ure ... „ „ 3 90 „ Za obilen obisk se najtopleje priporočam z velespoštovanjem Zahtevajte zastonj lepi KTmmm«« Piiflon Delničar velikih tovarn novi cenik s koledar- ■ VUUCII ur „Union" v Blelu in jem, ki je ravno izšel urar in trgovec Genfu v Švici. Tovar- po najnižjih cenah. :: , . niška zaloga na debelo 1276 5-4 •.......~ v Ljubljani. ln drobno. tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni oeni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne. Primerna birmanska darila! "Angleško skladih oblek" 1326 & Največja zaloga oblek za deklice in dečke po najnižjih cenah. O. BERNATOVIC Velika izbera konfekcije za dame in gospode. lj..Miowo" q, Krž^niK (Telefon st. 82.) Predstava se vrftijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON S S cesta nasproti kavarne „Eupopa((. s s IT Danes v sredo nov spored. let 166 tfsak četrtek in soboto od 3. do S. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i zani ceni. i i