DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T IN LANCUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 259 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Usodepolni dnevi pred odločitvijo Vsa Amerika zre na državo Ohio, v katero smer se obrne Columbus, Ohio, 3. novembra. —- Politični opazovalci pazno zasledujejo položaj, da doženejo kakšne posledice bo imel poklic narodne garde glede štrajka tobačnih delavcev v Middlefield, Ohio. Mnogi opazovalci položaja so mnenja, da je governer Da-vey nepremišljeno in prevzet strankarske strasti poslal 500 vojakov v Middlefield. Toda delavci so ga prehiteli. Še pre-dno je vojaštvo dospelo v Middlefield, je C. I. O. preklicala štrajk in svetovala ljudem, da se vrnejo na delo. Bočim jih je še malo, ki bi direktno trdili, da je Davey poklical narodno gardo v edinem namenu, da pomaga republikanskemu kandidatu za governer j a Brickerju in škoduje demokratu Sawyer ju, pa je toliko gotovo, da je Davey poklical narodno gardo, da je ob tej priliki zopet lahko udaril po C. I. O. delavski uniji, ki vseskozi podpira demokrata Sawyerja za governerja. Davey je namreč dobro vedel, da bo vpoklic narodne garde v C. I. O. štrajku silno vplival na farmarske glasove v državi Ohio. Farmarji namreč zelo nasprotujejo C. I. O. organizaciji, in Davey je to izkoristil, da je udaril indirekt-no po Sawyer ju. Medtem je pa demokratski kandidat za governerja Chas. Sawyer zaključil politično kampanjo v Clevelandu. V Clevelandu je imel tekom zadnjih štirih dni nekaj nad 50 shodov in sestankov. Sawyer je bil vsepovsod sprejet z največjim entuziazmom in se je veselo poslovil včeraj iz mesta, da potuje proti jugu, kjer bo imel spotoma še več shodov, dokler v soboto ne dospe v Cincinnati, kjer je doma. Sawyer je vsepovsod omenjal, da se je v politični zgodovini države Ohio pripetil najbolj umazan škandal, ko se je sedanji demokratski governer Davey tajno zvezal z republikanskim nasprotn i k o m Brickerjem. Bricker, ki je pred primarnimi volitvami napadal Daveya kot najslabšega governerja, kar jih je Ohio imela, je sedaj prijatelj z Daveyem, s katerim skupno deluje pod roko. Bricker tega do danes še ni zanikal v javnosti. Tudi governer Davey stalno molči glede te sramotne 70-30 zveze, kajti odgovarjati ne more, ko ima Sawyer v rokah stotine zapriseženih izjav, ki dokazujejo, da se je demokrat Davey zvezal z republikancem Brickerjem. Republikanski kandidat Bricker je imel včeraj shod v Toledo, Ohio, tekom katerega je obdolžil Sawyerja, da pobira doneske od gostilničarjev, od registrirarjev in državnih uslužbencev. Sawyer je ta očitanja že prej zavrnil. Številne shode je imel te dni tudi zvezni senator Robert J. Bulkley. Na . vseh shodih je Bulkley napadal svojega nasprotnika Tafta, ki se je izjavil, da je proti vladnemu trošenju javnega denarja. "Ako bi šlo taW je dejal senator Bulkley, "kot Mr. Taft zahteva, tedaj v Clevelandu ne bi imeli rtobenih javnih del, nobenih WPA delavcev. Oni, ki so brez dela, bi dobivali nekaj kosov kruha in zelenjave na mesec in bi morali biti zadovoljni. "Taft je nasproten gradnji Main Ave. mosta, nasproten gradnji bulevarda in drugih javnih izboljšanj in gradenj. WPA delavci so v nekaj letih v Clevelandu naredili več za napredek Clevelanda, kot se je naredilo prej šest let zaporedoma pod republikansko vlado." Kampanja je postala tako ostra, da se je udeležujejo tudi ženske. Zlasti one ženske, ki so zbrane v posameznih "boljših" klubih, so se zedinile, da agitirajo za izvolitev Tafta senatorjem in Brickerja governer jem. Politična bitka v Ohio bo trajala še tri dni. Bila je ena najbolj resnih in pomembnih političnih bojev v zgodovini države Ohio. Na eni strani sta: Sawyer in Bulkley, oba demokrata, oba predstavnika novega deala in zagovornika administracije Roosevelta. Na drugi strani je pa republikanec Taft, zagovornik korpora-cij in John Bricker, zagovornik visokih slojev v politiki, oba pa nasprotnika Roosevelta. In v tem znamenju se bo v torek volilo. Našim volivcev! Ne moremo dovolj poudarjati, da volite za dodatek k mestnemu čarterju, ki nalaga mestni zbornici da naloži davke za vzdrževanje naprav za uničevanje odpadkov. če boste volili "Yes" pri tej predlogi, boste odpravili 40% zvišanje računov za vodo. Lastniki velikih poslopij v mestu se branijo tega, župan Burton se brani tega, torej ste lahko prepričani, da bo v vašo korist, če volite za dodatek, že radi tega bi morali iti v torek na volišče, da sami sebi zmanjšate ogromne račune za vodo. V torek je čas, da ste dobri gospodarji svojega denarja. Obliko te glasovnice bomo pred volitvami v našem listu priobčili, da boste tako gotovo prav volili. Kitajska pripravljena za nov spopad Cengtu, zapadna Kitajska, 3. novembra. Vrhovni poveljnik Kajšek se je umaknil v največjo in najbolj obljudeno kitajsko provinco Cečvan, kjer pripravlja novo armado za svoje japonske nasprotnike. Cečvan provinca je oddaljena 2,000 milj od Pacifika. Provinca sama šteje 53,000,000 prebivalcev. Vsi moški med 18. in 45. letom so bili pozvani za vojaško službo in neizmerne množine orožja in živeža prihaja zadnje dneve v provinco. V provinci je bilo že prej organiziranih 400,000 vojakov, katerim bo pridelil Kajšek še nadalj-nih 300,000. Provinca je imela letos izredno bogat pridelek poljskih sadežev, da ima dovolj živeža za dve leti. Privatne industrije Kot naznanja trgovska zbornica in držiavni posredovalni urad za delo je dobilo v Clevelandu tekom mešeca oktobra 0877 oseb delo v privatnih industrijah. Ob istem času je zgubilo delo v privatnih industrijah 1,267 ljudi, torej je še vedno preostanek nekako nad 2,000 ljudi, ki so se vrnili na delo. šole odprte Sodnije v Daytonu, Ohio, so odredile, da mora šolski odbor odpreti mestne šole za 34,000 učencev, ki so od zadnjega petka brez pouka. Država je obenem obljubila prispevati 3. decembra $240,000 za nadaljevanje šol. Poroka Jutri se poročita v cerkvi sv. Vida ob devetih Miss Ann Gobec, hčerka Mr. in Mrs. Anton Gobec iz Prosser Ave. in Mr. Louis Gornick, sin Mr. in Mrs. J. Gornick iz Chisholm, Minn. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Ameriška vlada kritizira japonsko izjavo Washington, 3. novembra. Izjava japonske vlade, da se bo Japonska glede Kitajske ravnala po izreku: Azija samo za Azijate, je naredila skrajno neugoden vtis v Zedinjenih državah. Do-sedaj so imele vse države enake prayice glede poslovanj? s Kitajsko, ko se je izvajala takozva-na politika "odprtih vrat," katero so Zedinjene države vselej na vso moč zagovarjale. Najnovejša izjava japonske vlade pa pomeni, da zanaprej nobena država ne bo imela ekonomskih ugodnosti v Aziji, ne da bi Japonska tega dovolila, kar pomeni, da bo prava vladarica Azije — Japonska. Vlada Zed. držav bo v kratkem času tozadevno jasno odgovorila Japonski. Poslušajte Roosevelta Danes zvečer govori na radio predsednik Roosevelt. Bo to njegov zadnji politični govor v tekoči politični kampanji. Govor bo v prvi vrsti posvečen politični borbi v državi New York, toda bo vseboval tudi mnogo drugih značilnih izjav. Govor bo oddajan po vsej Ameriki. Osma obletnica V nedeljo ob desetih se bo v cerkvi sv. Vida brala sv. maša za pokojno Mary Prijatel v spomin 8. obletnice. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Jakob Križman umrl Danes zjutraj je umrl v Lakeside bolnišnici dobro poznani Jakob Križman, oče odvetnika Joseph Križmana in Emery Križ-mana. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti jutri. Ford znižal cene Ford Motor družba naznanja, da je znižala cene najnovejšim Ford avtomobilom. Cene so nižje za $5.00 do $20.00 pri avtomobilu. Ford truku so pa znižali v ceni celo za $50.00. To velja za 1939 modele. Policisti na delu Policijski načelnik v Clevelandu je odredil, da na volivni dan noben policist ne sme imeti dopusta. Vseh 1,500 policistov bo skrbelo za red pri volivnih kočah, ker je ponekod razburjenje med pristaši raznih kandidatov precej veliko. * Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. J0E MLAKAR UMRL Globoko je pretresla ves slovenski Cleveland vest, da je umrl dobro poznani in priljubljeni rojak Joseph Mlakar. Ob 7:30 včeraj zjutraj ga je stisnila pljučnica v bolnišnici v Paines-ville. Ranjki Joe je bil doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Rojen je bil 22. februarja 1893. V Cleveland je prišel leta 1913 in je delal v White Motor Co. do leta 1921. Potem je začel trgovino z grocerijo in mesom na 14516 Sylvia Ave., ki mu je ja-ko dobro uspevala. Leta 1933 je kupil farmo na Hubbard Rd., Madison, O. in pozneje prikupil še eno. Leta 1935 se je z družino preselil na farme, da bosta tam s svojo pridno ženo uživala sadove svojega trdega dela. V juliju 1937 sta odšla z ženo na obisk v staro domovino, kjer sta ostala tri mesece. Ranjki Joe je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ, član strelskega kluba Euclid Rifle Club, direktor North American banke, delničar Slovenskega delavskega doma na -Waterloo Rd., Slovenskega doma na Holmes Ave. in SND na St. Clairju. Dokler je bil v trgovini je bil član tudi Kluba collinwood-skih groceristov in mesarjev. Tukaj zapušča soprogo Antonijo, roj. Rus, sina Josepha in closti sorodnikov, v stari domovini pa sestro Ano škarje in brala Antona. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu August F. Svetek na 478 E. 152nd St. Čas pogreba naznanimo jutri. Kot se nam poroča, je bil Joe samo nekaj dni v bolnišnici. Dobil je hudo pljučnico, ki je pa kljub svoji močni naravi ni mogel premagati. Father Lud. Vi-rant iz Madisona mu je prinesel zadnja tolažila sv. vere. Naj naš dobri prijatelj Joe v miru počiva v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje. -o—-- Danes zvečer! Vi dvorani pod cerkvijo sv. Vida se vrši danes običajni zabavni večer. Danes so vzeli večer pod svoje okrilje člani dr. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, ki vabijo vse člane in narod sploh, da se udeleži. Več lepih nagrad bo oddanih, za katere se vam izplača priti. Otpera "Hubička" Samostojna Zarja vprizori v nedeljo popoldne ob treh v SND na St. Clair Ave. krasno češko opero "Hubička" (poljub), delo svetovnega mojstra B. Smetane. V operi nastopa celoten zbor in solisti. Opera je komične vsebine in boste uživali pri njej. Cene vstopnicam so po $1, 75 in 50c. Vstopnice se dobe pri Mrs. Mary Makovec, slaščičarna v S. N. D. Sezite po njih! Dva zamorca Dne 27. januarja se vrši v New Yorku rokoborba med dvema zamorcema, in sicer med sedanjim čampijonom Joe Louisom in nekim drugim črncem, ki mu je ime John Henry Lewis, šlo se bo za prvenstvo. To je prvič v zgodovini rokoborbe, da se vrši borba za prvenstvo med dvema zamorcema. Ples in zabava Danes večer priredi Klub šeri fovih deputijev ples in domačo zabavo v SND na St. Clair Ave Vstopnina je 35 centov. Najeta je najboljša godba za ples in vsakemu posetniku je zagotovljen kar najbolj prijeten večer. Komunisti so Amerikance glede španske borbe za demokracijo strahovito potegnili za nos New York, 3. novembra. Mnenje, da se španski "lojalisti" borijo za demokracijo, je posledica ene največjih časnikarskih rac in svetovnih laži, kar jih je bilo še kdaj serviranih ameriškemu narodu. Tako se je včeraj izjavil Mer-vin K. Hart, ki je predsednik New York State Economic Council. Pred kratkim je Mr. Hart tozadevno imel radio govor na Španskem, katerega je potom kratkih valov razposlal tudi v Amerik o. Mr. Hart se je te dni vrnil iz Španije v Zedinjene države, potem ko je štiri mesece preživel v Španiji in je na svoje oči videl kaj se godi. Njegovi besedi se mora verjeti, ker uživa v Ameriki kot ekonom največji ugled. Pripovedoval je, kako je slišal v Zedinjenih državah samo propagando za lojaliste, dočim se za nacionaliste ni vršila nobena propaganda v Ameriki. Radi tega je sklenil, da gre v Španijo in se prepriča, kje je resnica. Včeraj se je Izjavil: "Po mojem mnenju je vojna fronta na- cionalistov glavna fronta svetovne civilizacije, kateri preti pogin od strani barbarstva in nasilja. Na Španskem se ne borijo Španci na strani lojalistov, pač pa — komunisti. "Amerikancem je na primer neznano sledeče: Ko so se leta 1936 v Španiji vršile narodne volitve, je zm/.gal zmerni element, toda anarhisti in komunisti so volivne rezultate falzificirali in s silo zasedli vlado. To je neizpodbitna resnica. "V vrstah lojalistov v Španiji se danes nikakor ne borijo Španci, pač pa anarhisti in mednarodni komunisti. Več kot sto tisoč komunistov iz vseh delov sveta zaeno z onimi, katero pošilja Stalin tja, se bori proti generalu Francu. V vrstah lojalistov ne dobite niti desetine španev, pač pa je tam mednarodna tolpa teroristov, ki je prve dneve vlade pokazala kaj namerava. "Amerika mora zvedeti fakta, in ta fakt sem jaz premotril in jih našel pravilna. In o tem dobro ve Francija kot Rusija, čas je bil, da se je ameriškemu narodu enkrat povedala resnica. -o— Štiri važne točke na vrsti pri volitvah v torek« Vse so velikega pomena za bodočnost mesta Cleveland, O. Poleg imen kandidatov za javne urade v državi Ohio, bodo Clevelandčani imeli še priliko glasovati o štirih izredno važnih točkah, ki se tičejo boljše bodočnosti mesta Clevelanda. Prva točka je sprememba mestnega čarterja v toliko, da bodo v bodoče vsi mestni uslužbenci, bodisi uradniki v uradih ali snažilci cest in pobiralci odpadkov in smeti pod nadzorstvom mestne civilne komisije. To pomeni, da kdor je enkrat zaposlen pri mestni vladi, ne more zgubiti dela, razven v slučaju, ako je za krivil kak zločin. Nadalje pomeni to, da v slučaju izvolitve novega župana ne bo mogel novi župan odsloviti starih uslužbencev iz mestnih služb in napolniti njih mesta s svojimi pristaši. Druga sprememba k mestnemu čarterju glede pristojbin za vodstvo odvodnih kanalov. V Clevelandu se je zadnja leta zgradil sistem odvodnih kanalov, ki je veljal $22,000,000. Dva milijona dolarjev velja mesto na leto vodstvo uprave tega sistema. Da se dobi denar so ouncil-mani glasovali, da se zvišajo računi za vodo. Ker je pa radi tega nastalo silno godrnanje, se bo sedaj glasovalo, da se odpravijo zvišani računi za vodo in se naložijo tozadevno stroški na lastnike hiš. Glasovanje za izdajo bondov v svoti $3,000,000, da se popravi Central viadukt in drugi mestni mostovi. Ako hoče ta zadeva prodreti, mora 65 odstotkov vseh oddanih glasov biti za izdajo bondov. Potem bo na vrsti tudi glasovanje glede $8,000,000 za cleve-landske šole. Mnoge je treba popraviti, in tudi nekaj novih se potrebuje. Vse organizacije se strinjajo, da je to absolutno potrebno. Tozadevno smo zadnje tedne že obširneje razpravljali v časopisu in naj volivci po svoji razsodnosti v torek volijo. Jutri večer v SND! Naše priljubljeno društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ priredi jutri večer, 5. novembra, prijetno domačo veselico v SND na St. Clair Ave. Preskrbljeno je za fino godbo in za vsestransko dobro postrežbo. Društveni odbor prav prijazno vabi vse člane in članice SDZ na udeležbo, kakor tudi drugo občinstvo. Clevelandski židje Včeraj so imeli clevelandski židje ogromno zborovanje, katerega namen je bil z resolucijo apelirati na angleško vlado naj nikar ne zapre Palestine nadalj-nemu naseljevanju židovskega prebivalstva. Resolucija je bila poslana angleški vladi, predsedniku Rooseveltu in vsem senatorjem in kongresmanom. Važna seja Danes zvečer se vrši seja staršev pevskega zbora Črički v Newburgu. Treba je ukreniti za prihodnji koncert, ki se vrši na Martinovo nedeljo. Delavski glasovi Cleveland Federation of Labor, v kateri so združene vse delavske organizacije Clevelanda, ima te dni posebne govornike na raznih radio postajah. V govorih se resiio apelira na delavce, naj nikar ne pozabijo volitev v torek 8. novembra in volijo Sawyerja za governerja in Bulkleya za senatorja, ako želijo delavci samim sebi boljšo bodočnost. Tudi C. I. O. organizacija je enako odobrila Sawyerja in Bulkleya. Rojenice Družini Mr. in Mrs. Thomas Biscott, 1153 Norwood Rd. so vile rojenice podarile krepkega sinčka. Mlada mamica je hči dobro poznane Blaž Hacetove družine. Naše čestitke! Prevzetje gostilne Mr. Frank Modic Jr., znan pod imenom Tino, je prevzel gostilno in dvorane od Dominik Kra-šovca na 6025 St. Clair Ave. Veliko uspeha želimo novemu lastniku. ALI JE ZBAJ JUGOSLAVIJA NA VRSTI? Dunaj, 3. nov. — V političnih krogih se govori, da bo zdaj prva prišla na vrsto Jugoslavija, ki bo morala odstopiti ozemlje, ki ga je dobila po svetovni vojni od Madžarske. Obenem z Jugoslavijo bo prizadeta tudi Romunija. Jugoslovanski in romunski opazovalci, ki so napeto opazovali razkosavanje Čehoslovaške in vidijo, kako sta Nemčija in Italija ugodili madžarskim zahtevam, se upravičeno boje, da bosta Italija in Nemčija ugodili zahtevam Madžarske, ki se bo obrnila proti Jugoslaviji in Romunski za svojo zemljo, ki jo je morala odstopiti tema državama po tri-anonski mirovni pogodbi. Vidi se, da sta se zdaj postavili Italija in Nemčija v Evropi za cenilki posestev in ukazujeti, kam gre ta ali oni kos zemlje. Če bo do tega prišlo, bosta Jugoslavija in Romunija izgubila velik del sedanjega ozemlja, katerega si lastijo Madžari. Jugoslavija bi izgubila Banat, Romunska pa Sedmograško. Na Madžarskem vlada silno veselje nad pridobljeno zemljo. Ministerski predsednik Bela Im-redi je rekel, da ne bo nikdar pozabil Nemčije in Italije, ki sta stali Madžarski na strani, zlasti pa Italija, s katero je bila Madžarska že dolgo® v prijateljskih odnošajih. Kako bo Madžarska to svojo hvaležnost plačala Italiji, se še ne ve, najbrže pa na račun Jugoslavije. Za Jugoslavijo se ne obetajo nič dobri časi, ko bo kar od treh strani obdana od sovražnika: Nemčije, Madžarske in Italije. Rešila se bo samo z spretno diplomatsko potezo. Mestni busi Včeraj je odpotovala v Washington posebna delegacija mestnih c o u n c i 1 m a n o v in drugih mestnih uradnikov, da predloži PWA administraciji zahtevo mesta Clevelanda, da posodi PWA administracija Clevelandu $5,000,000, da začne Cleveland z operiranjem mestnih busov, ker se družba cestne železnice neče podati zahtevam mesta Clevelanda. Skoro je gotovo, da bo posojilo odobreno. Volivni stroji V 40 volivnih kočah v Clevelandu bodo imeli v torek volivne stroge namesto volivnih listkov. Ti volivni stroji so že sedaj na ogled za one, ki se zanimajo. Volivni uradniki pripovedujejo, da bo v precinktih, kjer so volivni stroji, primeroma oddanih mnogo več glasov kot drugje, ker bodo državljani že iz radovednosti prišli volit. Tak volivni stroj se nahaja v precinkt "C" v 23. vardi, dočim je v precinktu "V" v 24. vardi. Potegnjeni vojaki Včeraj zjutraj je dospelo v Middlefield, Ohio, kakih 500 vojakov narodne garde. Vsega skupaj je bilo 55 častnikov in 445 vojakov, s topovi, strojnimi puškami, ambulancami, itd. Toda "sovražnika" ni bilo nikjer. V mestu je prevladoval večji mir in disciplina kot v vojašnici. Vojaki se jutri vrnejo domov. Zopet doma Mrs. Johana Kolar, 1021 E. 61st St. so se včeraj vrnili iz bolnišnice. Vendar bodo morali biti še naprej pod zdravniško oskrbo. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 4, 1938 r f AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall. $3.50 for 6 month? Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 259, Fri., Nov. 4, 1938 BESEDA IZ NARODA Naprej ali nazaj? Novembra meseca 1932 sta stala pred ameriškim narodom republikanec Hoover in demokrat Roosevelt kot kandidata za predsednika Zed. držav. Narod je poznal republikanca Hooverja in mizerijo, katero je ustvaril. Ni pa toliko poznal kandidata Roosevelta. Toda razmere so bile tako obupne, da bi narod v letu 1932 izvolil tudi zadnjega državljana predsednikom v pričakovanju, da si pomaga iz brezdna, kamor ga je pahnila republikanska strankarska nezmožnost pri vladi. Roosevelt je bil izvoljen z veliko večino. Toda našel je razmere tako zapletene, tako neusmiljeno zamešane, da sprva ni vedel, kje bi začel. Predvsem so morali dobiti ljudje jesti. Roosevelt se je obrnil na kongres za potrebni denar. Potem je bilo treba odstraniti strah, ki je prevladoval pri narodu in preprečiti strah glede bodočnosti. Roosevelt se je obdal z strokovnjaki in šel na delo. Sprevidel je takoj v začetku, da s tem, da bo samo skušal mašiti luknje v ekonomskem in družabnem položaju, da ne bo prišel nikamor. Za par mesecev, za par let bi bilo morda pomagano, potem bi pa zopet z vso silo izbruhnilo. Roosevelt je mora' obrniti pogled v bodočnost in gledati, da prepreči enak kaos, v katerega je zašel ameriški narod pod republikanskim režimom. Najprvo so morali dobiti ljudje zaupanje v javnost. Ko je kakih 14,000 bank zaprlo vrata, je Roosevelt izjavil, da se to ne sme nikdar več narediti. Ni trajalo dolgo, ko je kongres naredil postavo, glasom katere se garantirajo depoziti v bankah do $5,000.00. Kdor ima več lahko deponira v drugi banki, kjer je njegov denar enako zavarovan. To je v ogromni meri ustvarilo novo zaupanje v javne denarne zavode in položaj se je bistveno izboljšal. Ko se je Roosevelt ozrl po deželi je opazil milijone mladih fantov, pridnih rok, razumnih src in pripravljenih za vsako delo, toda ostajati so morali žalostnih src doma, ker dela ni bilo. Roosevelt je nemudoma od kongresa izposloval, da so se ustanovila gozdna taborišča, kjer je bilo sprejetih 500,000 mladih fantov, ki so se naučili v taboriščih koristnih del, imeli vso preskrbo in poleg tega so dobivali denar, da so ga pošiljali domov svojim brezposelnim staršem. Nad tri milijone fantov je v gozdnih taboriščih dobilo najfinejšo življensko izobrazbo, obenem pa starši pomoč. Roosevelt je šel naprej in gledal v bodočnost. Kaj če narod zopet dohiti enaka kriza, kot se je sporadično ponavljala pod republikanskimi predsedniki? To je treba kolikor mogoče preprečiti. Roosevelt je začel z družabnimi načrti. Najprvo je bila vpeljana brezposelna zavarovalnina. Joj, to je bilo vpitja v milijonarskih krogih, ko so morali prispevati v tozadevne blagajne nekaj tisoč dolarjev. Kričali so, da bo Roosevelt odri ameriške industrije iz kože, dočim v istem trenutku niso pomislili na milijone delavcev, ki že leta in leta niso imeli poštene hrane in obleke ter druge oskrbe. Kljub vsem napadom, oviram in metanjem polen od strani delodajalcev in zlasti republikancev, je bila v vseh državah sprejeta postava glede brezposelne zavarovalnine. Majhen je sicer začetek, toda vsako leto se postava popravlja, tako da bo v desetih letih lahko reči, da ljudje ne bodo več trpeli radi brezposelnosti, pač pa bo vlada pripravljena nastopiti uspešno in takoj. Kaj enakega sicer ni mogoče narediti v enem letu ali dveh., treh, pač pa vzame čas, da se vidi kje postava koristi in kje je pomanjkljiva. . Za brezposelno zavarovalnino je prišla starostna pokojnina. Mnogo tisoč vas je, katere vas ne sprejmejo več na delo, ker ste stari nad 50 ali več let. Zdravi ste, delali bi, toda nimate prilike. Roosevelt jc začel delovati kako bi preskrbel stare ljudi z pokojnino. Naredila se je postava, ki določa od $23.00 do $95.00 na mesec pokojnine. In kako znajo vse te uspešne in blage ustanovitve propasti, bomo navedli v prihodnjem članku. Mr. Gongwer je dobro povedal v brk governerju Daveyu, ko je rekel, da se mož, ki je pač mož, ukloni porazu in istega sprejme kot mož. Podpora! Kako pa, če bi mister Gongwer te lepe besede tudi na svoji osebi izvajal. Tudi on je bil poražen, a poraza.ni sprejel, kot raoi • * * Trgovcem po St. Clair ju, ki so našli ono jutro po maškarad-r.crn večeru svoja okna vsa napaekana, svetujemo za drugo leto, da povabi jo na ta večer vse otroke iz naselbine na kak velik prostor tsr jim kupijo ajskrima in popa. Pa jim zjutraj ne bo treba omi- vati šip na izložbenih oknih. * * * Se rečo, saj paekanje šip še ni tako hudo, če pogledamo razigranost fantov na pustni večer v starem kraju. Tako so fantje v neki vasi spravili cclu kola na streho skednja, da je bilo potem dovolj godrnjanja (če ni bilo še hujših besed) od strani gospodarja, ki je z veliko težavo opravil voz zopet na mater zemljo. Naša politika in volitve Zopet se bližajo volitve, zato je treba tudi nam državljanom malo premisliti koga in kaj bomo volili. Eni ljudje si mislijo in rečejo, kaj bomo hodili volit, saj so vsi enaki, demokrati kot republikanci. Toda to ni res. Danes je velika razlika med demokrati in republikanci, kot noč pa dan. Kar poglejmo republikance in njihove platforme. Oni sploh nimajo nobenega programa ali platforme v korist delavstva in za izboljšanje današnje družbe. Ali jo imajo demokrati? Da, imajo jo! In kot sami veste, je v preteklosti demokratska stranka in vlada že naredila in sprejela veliko postav v korist delavstva in nas vseh, medtem ko so republikanci vedno nasprotovali in glasovali proti novem dealu in Rooseveltu. Kot sami veste, republikanci so proti WPA., so proti podpori ali relifu za brezposelne, so proti da bi se delavci organizirali, oni so sploh proti vsemu, kar bi bilo v korist srednjega sloja in delavca. Oni še vedno sanjajo o tistih starih dobrih časih, ko je bilo dela dovolj, tako da ste garali v tovarni po dvanajst ur na dan za nizko plačo in sploh niste imeli nobene pravice za pritožbo, ako se je vam krivica godila v tovarni. Če ste kaj rekli v tovarni, se je vas enostavno ven vrglo. Tisti časi so minuli, odkar je prišla na krmilo demokratska stranka. Resnica je, da je danes velika brezposelnost, stroji izpodrivajo delavce. Da se temu odpomore je treba delati nove postave tako, da odgovarjajo današnjim potrebam in časom, da se pomaga vsem, ki so v potrebi. To je skrajšanje delovnih ur, zvišanje plač, brezposelna podpora, starostna pokojnina, in W. P. A. In kdo dela te postave in lajša trpljenje bednim in delavcem? Nihče drugi kot demokrati s pomočjo Roosevelta. Republikanci kritizirajo Roosevelta in njegovo administracijo, da preveč zapravlja denar, in da smo obdavčeni preveč. Res je, da imamo precej davkov na razne stvari, katere plačujemo vsak dan skoro na vse stvari, katere kupimo. Toda ko mi ne bomo mogli več plačevati davkov, jih bodo plačevali pa oni, ki imajo. Republikanci vedno kritizirajo in nasprotujejo Rooseveltu in vladi, sami pa nimajo ničesar konkretnega, da bi odpravili brezposelnost v deželi. Kritizira lahko vsak, toda delati in izvajati je bolj težko. Republikanci bi radi videli, da bi delali po dvanajst ur na dan in za 25c na uro tako, da bi bila še večja brezposelnost kot jo imamo danes. Demokrati pa pravijo manjše ure in večje plače tako, da bi ljudje imeli denar za nakup kar se producira, in da se upo-sli več ljudi, kar je edini izhod iz današnje krize in brezposelnosti. Oni vedno kričijo, da se igra politika pri W. P. A. delih zato, da demokrati dobijo glasove. Toda poglejmo malo njih same, če so oni tako pošteni. V Clevelandu imamo župana Burtona, kateri je govoril pred volitvami, da je on neodvisen in da bo dal mestu pošteno j vlado in dobro postrežbo. Da je j naš župan Burton neodvisen, to je bunk, on je bil republikanec in republikanec ostane. Burton zahteva vedno več davkov tako, da lahko zvišuje plače že itak dobro plačanim re-| publikancem. To se dogaja za-j to, ker imamo mestno admini-! s t r a c i j o republikansko. Tn , upam, da pri prihodnjih županskih volitvah vržemo našega dičnega župana Burtona na politično smetišče kamor spada, in izvolimo na njegovo mesto v resnici new deal poštenega demokrata. Volitve se bližajo. Glavna vo-livna bitka se bo vršila za go-vernerja države Ohio. Na republikanski listi kandidira Bricker, na demokratski pa Charles Sawyer. Zapomnite si to slovenski volivci, da Bricker je reakcionar, on sploh noče razumeti današnjega položaja v državi Ohio. Ako bo izvoljen Bricker, bo pričel takoj zmanjševati relif, starostno pokojnino in sploh bo pozabil na preproste ljudi in delavce ter bo gledal vedno za bogatine, kot vsi republikanci. Če pa bo izvoljen bodočim governerjem države Ohio Charles Sawyer, bo veliko boljše za nas vse. Sawyer bo dal državi Ohio pošteno administracijo, spodil bo čizlerje in raketirje iz državnih služb, upošteval bo civil service dela. On bo tudi sodeloval z vlado v Washingtonu glede relifa, starostne pokojnine in W. P. A. Sawyer-ja podpirajo vsi po šteni in treznomisleči držav ljani, kot ga podpirajo skorc vsi organizirani delavci A. F L. in C. F. L. Z izvolitvijo Charles Sawyerja nimamo izgubiti ničesar, pridobimo pa lahko veliko. Dalje glejmo, da bomo tudi izvolili za U. S. senatorja Rob ert J. Bulkleya, ki bo v velike pomoč Rooseveltu, ker le s takimi možmi bo lahko dosege cilj, da narod dobi boljšo bodočnost. Volite demokratski tiket in sicer "straight" to je da naredite "X" pod petelinom in storili boste svojo narodno dolžnost in s tem tudi volil za naša dva državna poslanca in sicer za Joseph Ogrina, k je Slovenec in Wm. Boyda, k je Hrvat. Herman Radina Kam pa zvečer? Kam bomo šli vsak petek večer? Vabljeni ste vsi, stari in mladi, da pridete na zabavo vsak petek večer v mesecu novembru k prireditvi društva Najsvetejšega Imena ml. od fare Marije Vnebovzete v Col-linwoodu. Zabava se vrši v cerkveni dvorani. Mladina želi, da tudi starejši ljudje pridejo, da se tako bolj spoznamo med seboj in se vsi skupaj veselo zabavamo. Torej pridite že kar nocoj. Ne bo vam žal. Gotovo se vam bo toliko dopadlo, da boste prišli vsak petek v tem mesecu. Vstopnina je zelo nizka, samo 10 centov. Pričakujemo vas v velikem številu. Začetek je ob osmih zvečer. Vabljene ste tudi vse članice podružnic SŽZ, Oltarno društvo in od društva Najsv. Imena st., da se gotovo udeležite. Na veselo svidenje nocoj. Eddie Planisek. --o- Nova filmska slika i • —o- Progresivna trgovska zveza Krasno darilo za vsako gospodinjo! Tako je vzkliknila neka gospodinja, ko je čitala; kake nagrade bo dala Progresivna zveza svojim odjemalcem. Resnično je, da so nagrade krasne, člani Progresivne zveze niso štedili z denarjem ko se je šlo za izbiro nagrad. Veljalo je geslo: "Nič ni predobro za naše odjemalce. Ali ste že premerili svojo kuhinjo in preračunali, baš v kateri kot bi postavili prekrasno električno ledenico? Ali ste sc že zamislili, kako koristna b bila ta ledenica, ako boste vi imeli srečni nagradni listek, k. vam jo prinese v vaš dom? Baš sedaj v teh dneh mora človek razmišljati, kako koristna je električna ledenica. Skoro prehladno je, da bi človek kupoval led. A zopet se živila tako rada pokvarijo, ker jih ni kam na mrzlo spraviti. Da, električna ledenica bi bila na mestu v vaši kuhinji! Seveda, ako boste vi tako srečni, da jo dobite. I, zakaj pa ne bi bili? Ravno tako lahko kakor katerikoli drugi! VPRAŠAJTE SVOJEGA TRGOVCA ZA NAGRADNE LISTKE! Ne moremo dovolj poudariti dejstva, da čim več listkov boste imeli na dan prireditve, temveč boste imeli prilike, da vam bo lahko Progresivna trgovska zveza dostavila na dom krasno električno ledenico. Vprašajte ob vsakem nakupu za nagradne lislke Progresivne trgovske zveze. Če pa vaš trgo-govec nima listkov, zahtevajte od njega, da si jih nemudoma priskrbi! V petek 28. oktobra se mi je nudila zelo lepa prilika vzeti novo filmsko sliko. Na zelo redek način se je dogodil slučaj, da je položila hči svojemu očetu na spomenik venec v ?nak spoštovanja. Saj ste brali, da je dospela iz Detroita Mrs. Cabrilovitch, ki je hči ve-ikega ameriškega pisatelja in mmorista Mark Twaina, katerega spomenik je postavljen v kulturnem vrtu, ki nosi ime American Cultural Garden. Ta vrt je prvi od Superior ceste proti St. Clair ju. Ob tej priliki se je zbralo ob enajstih iopoldne več uradnikov kulturnih vrtov. Bil je navzoč tudi nadzornik šol, Mr. Brown, direktor parkov Varga ter člani Lige kulturnih vrtov. Navzoča je bila tudi šolska mla-lina iz Notre Dame šole. Med drugimi govorniki je govorila tudi Mrs. Cabrilo-/iteh. In ker je bil zelo lep ian, sem posnel sliko od vsega 'ega prizora. Ta slika bo posebno pomenljiva za mladino. Za spomenik Mark Twainu so nabrali denar šolski otroci po centih. Gotovo bodo radi videli to zanimivo sliko, kako hči oolaga venec na spomenik svojemu očetu. A. Grdina. novembra. Torej bo čas, da se začnemo pripravljati. Lepo je bilo od tebe, ko si se spom- \ nil na naju z Ančko, ko si pra-| vil, kako bi bilo vse drugače,' če bi bil naju imel s seboj v Pennsylvaniji. Po pravici ti povem, da so mene solze zalile same ginjenosti, ko ti je bilo tako hudo pri košti, ker nisva z Ančko pomagala pri ognjišču. Če je bila Ančka kaj gin j ena, tega pa ne vem. Veš, jaz sem bolj mehak v tem ozi-ru, ona je pa gorenjske krvi, ki se je ne spravi tako kmalu iz ravnotežja. Ampak kaj nam pomaga po toči potrkavati. Treba se je pripraviti že sedaj, da ne bo potem zopet splošno kesanje. Torej jaz sem se odločil, da grem. Tudi z Ančko sem govoril in je bila' strašno vesela, da se bo peljala za kuharico. (Ne vem, kako bo. Ančke se bojim od zadnjič;, ko me je tako pisano pogledala in rekla, da me bo fentala, če ne bom dal neke vesti v cajtenge. Hiteti sem moral, da sem si rešil to borno življenje. Op. Jak.) Zdaj samo še čakava, kdaj boš izdal ukaz za odhod in da poveš, kaj vse naj vzameva s seboj. Jaz bom vzel krigsmar-šadjustirengo z feldgereto. Mimo grede povedano, jaz sem tudi dober strelec in se me lahko tudi v tem oziru porabi. Ampak jaz si sam ne bom dela izbiral, ampak se bom ravnal po ukazih. Tudi Ančka ne bo izbirčna in bo zadovoljna, če bo oberkuharca, ali pa samo za krompir lupit, ki je precej nizka šarža, pa je vseeno zelo potrebna, kot frajtar pri kompaniji. Prosim torej, da se zganeš o pravem času, da se veva pripraviti. Za vami pa ne bova letala, da veš. Do takrat pa te pozdravlja Tone Vatovec Novice iz Jutrovega Ker imamo ravno volitve sedaj, želim tudi malo o tem omeniti. V nedeljo 30. oktobra smo imeli tudi v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. politični shod in kot se je videlo, je letos veliko zanimanje za volitve, ker dvorana je bila lapolnjena do zadnjega kotička. Veliko je bilo govornikov. ?ovedali so tudi veliko dobre-ra, pa ne vem, če bodo vse to zpolnili. Že dolgo vrsto let se ideležujem takih shodov, pa ":alibog, dozdaj se je še malo obneslo v naše zadovoljstvo. 3dino takrat, ko smo bili izvolili Millerja ža župana in Roosevelta za predsednika, se nam je bilo posrečilo izboljšati razmere. Če bi videl v bodočnost, bi se drugače ravnal pri volitvah. Sedaj nam ne preostaja drugega kot da volimo za tiate, ki pravijo, da so dobri in da bodo dobri. Priporočano je, da volimo za ves demokratski tiket. Tudi meni se vidi, da je to najbolj priporočljivo. Posebno za tiste, ki se bolj slabo razumemo na amerikanska imena in bi mogoče napravili kako napako. S tem bomo volili vse tiste, ki se strinjajo z predsednikom Rooseveltom, ki je vreden te usluge. * Pa še našemu Jakatu nekaj na uho. Kot slišim, boš začel izdajati dovoljenja za lov 15. Slovenska zadružna zveza Tem potom se Slovenska Zadružna Zveza zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k sijajnemu uspehu 25-letnice obstoja organizacije. Jubilejna proslava je dosegla višek vseh zadružnih prireditev: pri popoldanski prireditvi je bila dvorana nabito polna in pri banketu se je moralo kar dvakrat ser vi rati kljub veliki dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. Direktorij se tem potom zahvaljuje vsem ustanoviteljem, vsem delničarjem in odjemalcem, kateri so pokazali svojo lojalnost skozi vsa ta leta in posebno z udeležbo pri 25-let-nici. Nadalje se zahvaljuje vsem listom, ki so nam skozi vsa ta leta šli roka v roki na razpolago, osobito Ameriški Domovini in Enakopravnosti. Prosveti pa za stalne članke in drugo zadružniško gradivo, katero doprinaša stalno iz leta v leto. Nadalje se najtopleje zahvaljuje vsem slovenskim trgovcem, kateri so naklonili oglase v programu in jih tem potom toplo priporočamo svojim prijateljem in delničarjem. Zahvaljuje se tudi vodstvu Doma za prijazno postrežbo in vljudnost pri proslavi in tajniku Penkotu za prijazne besede pri 25-letniški popoldanski predstavi. Besed zmanjkuje, da bi se primerno zahvalili deln. John Pezdirtzu, kateri nam je kot mlad delničar pomagal z ogromnim programom s tem, da je vodil popoldanski program, in za lep nagovor ustanoviteljem. Prisrčna hvala zavednemu delničarju. Zahvaliti se moramo nadalje najtopleje vsem trem pevskim zborom, Ilirije, Jadran in Slovan za lepe točke, katere so nam speli ob tej priliki. Zadruga jih ne samo toplo priporoča, ampak šla jim bo na roke 100fX z oglasi in dobro besedo za njih priredbe in koncerte. Zahvaljuje se Jakobu Tomšiču za de- klamacijo, katero je spisal zsC ta izreden dogodek med ameriškimi Slovenci; enako pa Edward Slejkotu za deklamira-nje iste. Spet se moramo zahvaliti in pohvaliti nesebične pevovodje, kateri so vodili svoje zbore, Jack Nagel in Martin Rakar. Umetni ples in petje mladih Leonard in Eileen Zaller zasluži najlepšo hvaležno priznanje in zahvalo direktorija otrokom in staršem. Imeli smo druge govornike, katerim smo se zahvalili na mestu, kot župan Harold H. Burton, sodnik Frank Lausche, preds. Clev. zadružne federacije K. Fick, in Kelnerju od Češke zadruge. Za Vadnalov kvartet pa vsi veste kdo so, kaj znajo in nam je treba le pribiti še enkrat dejstvo, da so vse razveselili s svojimi točkami, zato najlepša hvala tem in materi, ki se tako požrtvovalno udeležuje vseh kulturnih prireditev med nami. Lipetovemu profesorju iz Ribnice gre posebna zahvala, kajti tacega še nismo videli na našem odru, zato se direktorij v najiskrenejših besedah zahvaljuje našemu komiku Antonu Eppichu za originalno točko, katero upamo in želimo, da jo kaj kmalu ponovi drugod med nami. Kadar pa pridejo na vrstu njegove LUTKE — marjonete — tedaj naj bo brez skrbi, posegli bomo po velikem številu vstopnic za njegovo prireditev. Zadruga mu bo ob strani s vso svojo moralno in gmotno pomočjo. Hvala Tone Eppich. Sodelavcem pri igri smo že dali priznanje, torej naj bo dopis prikrajšan za ta del. Moramo se pa najlepše zahvaliti Jožetu Terbižanu za lepo ma-skiranje vseh, ki so nastopali v šaloigri, katero je spisal Andrej Kobal. Hvala za pomoč in nesebičnost, polg bomo znali poravnati, kadar nanese prilika, Jože! Ostane še nekaj in to je zahvala vsem članicam ženskega odseka, mladini, Vauterju pri Slovenskem domu za pomoč na odru, in Francki Martinjako- vi za popoldansko in večerno pomoč. Sploh najlepša hvala vsem, prav vsem ki ste bili na priredbah ali ste delali, vsem, ki so pripomogli k 1007« u»Pe" hu in najlepši proslavi SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE ob 25-letnici obstoja. Zahvala torej vsem, tudi onim, katere smo iz neprevidnosti mogoče prezrli. Povedati pa moramo tudi, da se zahvaljujemo najtopleje tvrdki s pohištvom. Joe Kremžar, za pohištvo, katerega nam je iz prijaznosti posodila pri igri-Imamo pač par glavnih trgovin v tem in ti dve priporočamo vsem: Kremžar in Grdina. DIREKTORIJ Slovenske Zadružne Zveze IZ DOMOVINE —Sredi gozda je umrl bolni brezposelni natakar Zvonimi1' Štrus blizu Litije, rodom iz Tre-beljeva. Nesrečni natakar Je zaman iskal službo po vsej Jugoslaviji. —Krainz Alojzij, veletrgo-vec, veleposestnik in industri-jec v Ljutomeru, je umrl dne 9 oktobra. —V Krškem je 8. t. m. umrla šivilja g. Kodrič Marija, katere mož-krojač je umrl pre" sedmimi leti in tako sta ostali 2 hčerki, obiskujoči osnovno od nosno 4. razred mebčanske bole, yiroti brez bližnjega sorodstva. —V soboto, dne 8. oktobra, je po daljši bolezni umrl ugledni jeseniški meščan,' nekdanji občinski odbornik, odbornik Hranilnice in posojilnice, posestnik več hiš in trgovec gosp. Ignacij MoriČ. Dosege je starost.70 let. Že dalj časa pa je bil priklenjen na posteljo. pr AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 4, jm" twiiiiiiiii;:nii»iiti;i{in»i)iiii»;»iii!»iii»»iiiii»itiisi!»>ii»in»itt»t»t»»»;mtt ŽUTI Fo nemškem Izvirnika K. Maya ^nt>»»»»m»»tin»»n»n»i»»»»:»»»»»mmm«»n»»i8iiimt»»t»»»»K»muw: Hodnik je bil nizek in ozek. Vzel sem svetiljko v levico, samokres v desnico in stopil naprej. Preveč dobro se nisem počutil, to moram že povedati. Luč je svetila komaj nekaj korakov naokoli, videl pa jo je že od daleč, če se je kdo nahajal pred nami v rovu, Žuti ali pa kak njegov zaveznik. Brez posebnih težav bi nas lahko vse postrelil. In iz alimovega pripovedovanja sem posnel, da čaka v rovu na nepoklicanega vsiljivca past. Toda kje —? Tla so bila pokrita z deskami. Čemu —? Pokonci smo stopali, počasi počasi smo hodili, vsak korak smo prej preiskali. Crez kake četrt ure je zavel krog nas zrak, ki je bil za nekaj stopinj hladnješi. . "Najbrž smo blizu razpoke, ki je o njej govoril alim," sem omenil Kolamiju. Skrajne previdnosti je treba." Še nekaj korakov pa je zazijal pred nami prepad. Brv je držala črez in izginjala v temi. "Tule je mesto, kjer čaka na nas pogin!" je menil Kola-mi. "Poglej, gospod, kako se pride črez!" "Privežite me!" Vzeli smo namreč tudi vi vi s seboj. Trdno so mi privezali dvojno vrv okoli prsi in pod pazduho, se krepko uprli in držali za drugi konec. Sklonil sem se in posvetil po brvi. Tri bruna so bila vštric položena črez prepad. Na srednjem brunu je ležala deska, postranski bruni pa sta bili skoraj za pol metra odmaknjeni od deske. Čemu — ? Zakaj nista ležali bruni trdo ob deski _? Nisem dolgo ugibal. Nenavadno zgrajena brv je bila past za nepoklicane obiskovalce. Stopil sem po brvi, neskončno previdno in počasi. Kakih pet minut daleč sem prišel, pa opazil novo posebnost. Podolžni bruni sta bili zvezani s poprečnim kratkim brunom. Pokleknil sem in ga preiskal. Tičalo je v luknjah, zvrta-nih v desnem in levem podolž-nem brunu. Na mah sem razumel napravo. Ali ste že kedaj videli gu-galnico, ki si jo napravijo otroci na dvorišču? Dolgo desko položijo črez poprečen ploh. Na tem plohu niha gugalna deska gor in dol. Prav tako je bila sestavljena nevarna brv. Podolžni bruni sta segali črez prepad in s konci sloneli na skali. Nosili sta gibljivo poprečno bruno, ki se je prosto sukalo kakor os v tečajih ter nosilo srednje podolžno bruno in desko, pritrjeno rta njem. To srednje podložno bruno pa je le na zunanji strani prepada, torej v smeri proti vhodu, trdno slonelo na skali, na notranji pa je viselo prosto v zraku. Do srede brvi, torej do osi, si lahko varno prišel, brž pa ko si stopil črez os, je šinila prva polovica pod tvojo težo v zrak, druga pa se je prav tako pod tvojo težo nagnila, strmoglavil si v temno globočino ter se ubil. Alim je pravil, da bom brez nevarnosti prišel po brvi, in pri tem malomarno zamahnil z roko, kot bi hotel poudariti, da res ni nevarnosti na tistem mestu. Toda njegove temne oči so me pri tem potuhnjeno in obenem maščevalno ošinile in obrvi so se mu vzbočile, kot bi jih bila pognala kvišku bežna, skrita misel. Že tistikrat sem zasumil, da me na brvi čaka nevarnost in poguba. Mož je bil seveda prepričan, da bom kar slepo šel po deskah. Vrnil sem se in razložil to- varišem, kaj sem našel. "Torej ne moremo črez?" je menil handžija. "O pač! Saj tudi Žuti hodi po rovu k celicam. Inglisa na primer je po tej poti zvabil pod zemljo. Ko je polagal brv, je gotovo poskrbel tudi za napravo, da. se da srednje bruno pritrditi in da se ne zasuče krog osi. Poglejmo!" Pocenili smo. Res, srednje bruno je prosto slonelo na robu, stranski bruni pa sta bili pritrjeni. Dvignil sem ga, zagugalo se je, zasukalo na gibljivi osi, prav kakor sem slutil. Iskali smo, kje bi bila kaka luknja, kak zapah ali veriga, ki bi se z njo pritrdilo srednje bruno, pa nič nismo našli. Vstali smo. "Poj dem pa pogledam na drugi konec." "Pri Allahu, ne stori tega! Padel boš v prepad!" "Ne. Stopili bodete vsi trije tule na brv, ne bo se dvignila. Trije odrastli moški bodo že vzdržali mojo težo. Sicer pa visim povrh še na vrvi. Pokleknite vsi trije na desko in jo tiščite še z rokami navzdol! Šel bom." Preklicano neprijetno mi je bilo okoli srca, ko sem stopil po brvi. Močno se je gugala druga polovica. Pa srečno sem prišel črez in stopil na trdo skalo. Posvetil sem. Res —! Konec bruna je visel prosto v zraku, ni dosezal roba. Pa v brunu sta tičala dva železna obroča, in na steni sta viseli dve verigi s kaveljni. Če je Žuti obesil bruno na verigi, je lahko brez skrbi stopil po brvi. "Si našel?" je vprašal Kola-mi črez prepad. "Da! Pripel bom bruno, ne bo se povesilo. Brez skrbi lahko stopite po deski." Krepko sem potegnil za verigi, da bi se prepričal, ali sta dovolj trdni, pripel bruno in še posebej poskusil, ali je res trdno. "Pridite!" sem zaklical. Počasi in previdno so prišli. Pokazal sem jim napravo in šli smo dalje. Mnogo časa smo zamudili z brvijo, pol ure je že minilo, kar smo zapustili Zutega in va-ščane. Pa saj je šlo za življenje —. Rov je držal precej strmo navzgor. Po treh minutah smo prispeli v okrogel prostor, prav kakor je napovedal alim. Zidan je bil. Pet vrat sem naštel, štiri so bila nizka, zapahi so jih zapirali, ena so bila visoka in ozka, pa brez zapaha. Vlomiti bi jih moral, če bi jih hotel odpreti. "Za temile nizkimi vrati ti-čita ujetnika," sem dejal in odrinil najbližnji zapah. Zagledali smo kaka dva metra dolgo, poldrugi meter široko in prav tako visoko luknjo. Človek je ležal v njej na golih tleh, na nogah vklenjen v železne spone, ki so visele v obročih, vdelanih v skalo, prav kakor je pravil Anglež, da je bil prikovan. "Kdo si?" sem vprašal. Zaklel je. "Povej, kdo si! Prišli smo, da te rešimo." Robato je odgovoril neznanec: "Ne laži!" "Res je! Žutovi sovražniki smo in — Nisem utegnil več povedati. Za menoj je kriknil Kola-mijev hlapec, koj nato še nekdo. Klečal sem pred luknjo in svetil v njo. Poleg mene je klečal Kolami, hlapca pa sta se sklanjala za nama, da bi tudi videla. (Dalje prihodnjič) Javno priznanje U nedjelju na 23. listopada o. g. izvadjala je Cleveland-ska tamburaška simfonija pod vodstvom g. Milana Grbavčiča i pod upravom g. Marijana Mi-haljeviča svoj koncerat u Sack-senheim dvorani na E. 55th ulici blizu St. Clair Ave. sa sljedečim programom: 1. Dobro došli (koračnica)— Simfonija. 2. Savski valovi (selekcija) —Simfonija. 3. Gdjica Katica Ruskovec (solo): Tuguj violino, Oči čar-rtia, Adio Mare. 4. "Kuk orkestar." — G. Blaž Kuk sa četiri sina. (Dvije selekcije.) 5. Jedne tihe noči (selekcija od Moravca) — Simfonija. 6. Gdjice. Štefanka Djako-vič i Jean Jurkovič (duet): Ja nekog volem, Jedan mali bro-dič i V nedeljo ustala bom. 7. U jeseni (selekcija od Hrvačiča) — Simfonija. Odmor od 15 časaka. 8. Simfonija (kvintet): Zeleni se gaj (narodna), Vsi so prihajali (slov. nar. pjesma). 9. Pozdravni govor drži: Gl. podpredsjednik HBZ. i senator države Ohio Hon. W. M. Boyd (Boič). 10. Gdjica Olga Kolman (solo): Sunce jerka; gdjica O. Kolman i g. J. Sedlaček (duet) : Stari ribar (od A. Še-noe); i gdjica O. Kolman (solo) : Golubica bela. 11. G. Josip Škornjak (solo) : Zlatni pehar. 12. "Izlaz sunca" (Overtura od Hrvačila) — Simfonija. Svečeni završetak. M oje misli in opažanja Volim glazbu i upravo uživam u njezinoj ljepoti. Zato sam i pohrlio sa brojnim po-sjetnicima dana 23,. listopada o. g., da slušam Hrv. cleveland-sku tamburašku simfonij u. I nijesam požalio. Oživio sam i odmorio dušu svoju. Osjelao sam se kao putnik u tajinstve-noj noči, kad mu slavulj pjes-mom čeznje krati časove trud-nog putovanja Kad sam slušao razne u-mjetničke izvedbe tamburaške simfonije — tada sam se pre-nesao duhom na hrvatsko og-njište i na miroljubivu čud slavenskog naroda. Misli su me zanesle u život i običaje starih Slavena, koj i su uz svoju banduru, gusle javorove i tamburicu — u veselju i radosti, u tugi i žalosti — spro-vodili kroz vjekove svoj mirni život dobročudne slavenske duše. Pjesma i glazba — to je bilo najmilije blago i duševno bogastvo svih Slavena u njiho-vom domačem i narodnom životu. U tom glazbenom umiječu i toj osebujnosti svih Slavena zapremaju Hrvati u svojo j hi-storiji časno i odlično mjesto. Na razbojištvu i krvavo j po-zornici svijeta kroz duga sto-ljeca — njegovo junaštvo, hrabrost, dobročudnost i društveni i narodni život — čeličila je i sladila milozvučna njegova tamburica, koja mu je uvijek sitnim glasom udarala, a uz nju mlado momče, lijepa dje-va, veseli starac i dobra stari-ca — junačko kolo igrahu — skladno pjevajuči. Hrvatska tamburica jest proizvod i odraz hrvatske duše i njezinih osječaja. Duša hrvatska kao nekom prirodnom nuždom morala je stvoriti nq,-što vesela, što če je razvedriti i osladiti gorke časove njezi-nog narodnog života, a to ne-što, jest njezino mezimče — njezina vesela i milozvučna tamburica — bez koje se nije-su mogli zamisliti narodni običaji. Ona je sastavni i bitni dio narodnog kola, prela, sva-tovskih običaja, društvenih zabava i različitih hrvatskih slava. Taj dar boži i to narodno blago, kojim je Bog obogatio hrv. narod — donešen je kao neotudljiva svojina hrvatske duše i u ovu blagoslovljenu zemlju — Ameriku — zajed-no sa Iseljenom Hrvatskom. Ovdje isto hrv. tamburica nastavlja i vrši .svoju misij u — lijepe narodne umjetnosti. Strana javnost je poznaje i rado sluša. Američka javnost u njoj uživa i lijepo o njoj govori. Na glas hrvatske tam-bUrice — srce igra, šire se grudi, ori se pjesma, ljudstvo se miri i sloga se širi. Ovu narodnu, kulturnu i pro-svjetnu misiju izvršila je na obče zadovoljstvo Hrvatska tamburaška simfonija u Clevelandu 23. listopada o. g. Ona je taj dan svojim biranim i kulturnim glazbenim programom probudila u nama svima ponos, svijest i ljubav prema rodjenoj grudi hrvatskoj, koja nas je obdarila sa tako velikim tekovinama narodne-hr-vatske glazbene umjetnosti, s kojom se možemo dičiti i po-nositi pi*ed svim narodnostima u stranome svijetu. Taj čas prenesao sam se u mislima pod krovove naše Stare Slave Djedovine, pod kojim krovovima lijepa naša umjet-nost glazbe i pjesme se je rodila, odnjihala, procvala, ople-menila i obogatila hrvatski narod i pronesla hrvatsko ime širom svijeta. Daj nam Bože dočekati više ovakovih sretnih trenutaka i duševnih užitaka hrvatske tam-bui'ice u Americi! Još jednom moje iskreno, javno priznanje i čestitka Hr-vatskoj clevelandskoj tambura-škoj simfoniji za njezin sla-jan uspjeh! Dr. Nikola G. Puharič. IZ PRIMORJA — Nesreča tovarnega avta. Knežak, septembra 1938. — Na neki cesti v bližini Mašuna pod Snežnikom se je prevrnil tovorni avto, last trgovca Lam-freda iz Matulj, Človeških žrtev ni bilo. — Opčine. Pri želežniškem mostu je neznani avtomobil povozil 60 let starega pismonošo Škabarja. Zlomil si je roko in težko ranil na glavi. Zdraviti teško ranil na glavi. Zdravite se bo moral 5 tednov. —Trst. Pri delu je zemlja zasula 28-letnega Jakoba Jak-ca, zidarja. Njegovi tovariši su ga kmalu izkopali na srečo še živega toda z večjimi ranami po vsem telesu. Zdraviti se bo moral 3 tedne. DNEVNE VEST! Postava o plačah in urah ne razburja več Washington, 3. novembra. Vedno bolj ugodna poročila prihajajo v glavno mesto glede poslovanja najnovejše postave o minimalnih delavskih plačah in delovnih urah. Nered prevladuje le v nekaterih malih tovarnah v Texasu, ki je pa skoro brez pomena. Tovarne v južnih državah, odkoder se je pričakovalo največ nasprotovanja, so se uklonile in povoljno poslujejo. Nekaj tisoč ljudi je zgubilo delo, dočim so bili zaposleni drugi tisočeri z mnogo boljšimi plačami. Palestina naj se odpre Židom za zavetišče Washington, 2. novembra. Predsednik Roosevelt je danes dobil prošnjo, katero je podpisalo 243 ameriških kongresmanov in 30 governer j ev raznih držav, in v kateri prošnji se svetuje predsedniku, da posreduje pri angleški vladi, ki naj ukrene, da dobijo preganjani evropski židje stalno zavetišče v Palestini. Ne pričakuje se, da bi Roosevelt tozadevno posredoval, ker so to tu-jezemske zadeve. Angleži še vedno delajo mir v Palestini Jaffa, Palestina, 2. novembra. Angleške čete so včeraj iztrgale Arabcem važno sredozemsko pristanišče Jaffa, ki šteje 50,-000 prebivalcev. Uporni Arabci so tam postavili nekak glavni stan. Napad Angležev se je izvršil ponoči in Arabci so bili deloma polovljeni, deloma so pobegnili. Mehika bo dovolila več duhovnov katoličanom? Mexico City, 3. novembra. Katoliške organizacije v Mehiki so na mehikansko vlado naslovile prošnjo, v kateri pravijo, da bi radi imeli, da se postava glede omejenega števila duhovnov spremeni. Sedanja postava določa, da sme biti samo en duhovnik na vsak 50,000 katoličanov. Predsednik Cardenas sam je izjavil, da je postava nesmiselna in brez pomena. Katoličani upajo, da bo vlada dovolila enega duhovna na 5,000 vernikov. Domače klobase Mesene, prav suhe, surove za jesti, 25 komadov za dolar. In tudi bolj sveže ter tudi izvrstne krvave in riževe ,tudi 25 komadov za dolar. Mi imamo vse najboljše klobase. Pošljemo tudi po pošti, ako hočete naročiti, ali vam pa sami pripeljemo na dom, če nas pokličete po telefonu EN-dicott 2758. Se toplo priporočamo. Klobase dobite vsak dan. Viktor in Josephine Kosic 951 E. 69th St. V nemški armadi je zOpet nekaj narobe Berlin, 2. novembra. Gen. Ludwick Beck, star 56 let, je danes resigniral kot načelnik nemškega generalnega štaba in se umaknil v privatno življenje. Beck se nikakor ni mogel strinjati s Hitlerjem. Obenem z Beckom je resigniral tudi general Gerd Rundsted, poveljnik 1. nemškega armadnega zbora. Dasi se v javnosti poroča, da sta oba generala prostovoljno odstopila, pa je resnica, da sta bila prisiljena, ker sta bila popolnoma drugih idej kot Hitler. Gen. Beck je svaril Hitlerja naj nikar ne začne ■/. ray.kosovp.njem čeho-slovaške. Francija ne dovoli lojali- stom bivanje v deželi Paris, 3. novembra. Preko meje je dospel španski vlak, na katerem se je nahajalo nad 400 komunističnih ranjencev, ki so se borili pri lojalistih v Španiji. Kakor hitro je francoska vlada zvedela, da želijo ranjenci izstopiti v Franciji, je odredila, da se mora vlak vrniti. Iz vlaka je smelo izstopiti le 62 francoskih vojakov. Med ostalimi je bilo tudi kakih 50? Amerikancev in 40 Angležev. Vsi so morali nazaj preko meje. Francoska vlada je izjavila, da ima dovolj svojih sitnosti, ne da. bi še skrbela za mednarodne ranjence, ki so se na svoj riziko podali v vojno. -o- Kralj je sprejel povabilo predsednika London, 3. novembra. Angleško časopisje poroča, da sta angleški kralj in kraljica sprejela povabilo predsednika Roosevelta da sta njegova gosta tekom njiju obiska v Kanadi. Angleški kralj pride v Washington koncem maja meseca in bo gost Roosevelta tri dni in dve noči. Drugih ameriških mest angleški kralj ne bo obiskal. -o- Boljša voda Vodstvo mestnega vodovodnega urada naznanja, da bo cleve-landska pitna voda v kratkem najfinejša pitna voda v Zedinjenih državah, brez vsakega smradu ali duha. Voda je bila že prej jakc čista, toda ljudje so se večkrat pritoževali, da ima "nekak poseben duh." Mesto je nabavilo nove tozadevne stroje, ki bodo vodo naredili perfektno. Mnogo ima pri tem zaslug Mr. M. Braidech, ki je poznan po vsej Ameriki kot eden prvih strokovnjakov. Mr. Braidech je profesor na Case School of Applied Science, toda prej se je nekaj časa mudil v mestnem kemičnemu oddelku, kjer je naredil podlago, da dobi Cleveland v kratkem času najfinejšo pitno vodo. Mr. Braidech je sin znane hrvatske pionirske družine Matt Brajdich v Clevelandu. Do $50 prihranite na Frigidairih in Electrolux, floor sample in demonstratorjih. Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., 819 E. 185th St. Odprto zvečer. (Nov. 4, 8, 9.) Dekle se išče za pomagat v restavrantu; kratke delovne ure. Vpraša se na 1178 Babbitt Rd., ali pa telefonirajte KEnmore 0596-M. (260) POZOR! Sveže napravljene klobase, riževe in krvave 6 za .................25c Pork shoulder (mali) ft..................141/z C Kisle zelje, 3 ft. za......10c Sveži mehki vampi, 2 funta za ............19c Imamo najboljše suhe mesene klobase. MATT KRIŽMAN 1132 E. 71st St. 1130 E. 68th St. SPECIALS Friday - Saturday Gold Cross, Lion or Carnation Milk, Tall can............6c "Our Special" Coffee 2 lbs..............25c Fresh Roll Butter lb. 261/2C Selected Eggs, doz, 2TM Solid Cabbage, lb. ....lc Golden Yellow Bananas, lb.........5c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St OBLAK FURNITURE TRGOVINA S POHIŠTVOM Fchištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978__ TREBUŠNE PASOV® IN ELASTIČNE NOGAVIČK man« t polal nlo«l. Poitli.M« tudi pa poŠti. • Mandel »rac Co. 15703 Waterloo Rd. ClmlaMl, o Kdor želi grahaste piščance po 5 funtov težke, po 26c funt; govedina za juho po 16c funt; svinjske ledice, srca in jetra 16c funt; male suhe šunke po 20c funt, teletina za pohanje 28c funt; dobre domače suhe klobase po 32c funt; najboljše jetrne in krvave klobase po 6c vsaka; novo domače kislo zelje 6c funt — vse to dobi pri nas. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Naše posebnosti Očiščene kokoši, ft.......25c Sveže šunke, ft. ..........20c Pork shoulder, celi, ft. ... 17c Leg of Lamb, ft.........23c Domača kisla repa in zelje Riževe, krvave in suhe klobase Domino sladkor, 25 ft. ..$1.17 Narezana slanina, ft......25c Mleko, 4 kante ...........25c Na vsem blagu znižane cene. Se priporočam, Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. Mesarski pomočnik išče delo, priden in zmožen. Vprašajte Nick Boich, 1194 E. 169th St. (261) Išče se 2 ali 3 sobe za moškega. Kdor ima kaj, naj prinese naslov v Grdina Furniture Store, 6019 St. Clair Ave. (259) Plinske studence vrta, popravlja in zamaže. Vrta tudi vodne studence ter jih čisti. Edward Lohiser, Vine St., Wil-loughby. (260) Za vašo lepoto! Izplača se vzeti prijeten shampoo in set za 50c. Uravnanje las samo 35c. Permanent waves $2.00 in več. Za sestanek pokličite Michigan 2780. SISTERS BEAUTY SALON Mary in Angela Blatnik, lastnici 3622' E. 78th St. blizu; Aetna Rd. (259) Concord mošt in grozdje v rodili ali galonih, vsako količino. M. Cohodas, 1065 E. 61st St. Tel. HEnderson 3391. (260) SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 2.J290 ST. CLAIR AVE. Ignac Slapnik, si CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 ZAKKAJSEK FUNERAL HOME, Inc. G016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicolt 3113 Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Ave. HEnderson 3113 DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo F. J. Cimperman J. J. Frericks MALI OGLASI V najem se dajo tri sobe, na novo prenovljene, pripravno za novoporočen-ce\ Vidi se samo v soboto in nedeljo. 973 Addison Rd. JVaznanilo Cenjeni slovenski javnosti naznanjam, da sem prevzel gostilno in dvorane od Dominik Krašovca na 6025 St. Clair Avenue. Priporočam se slovenskemu občinstvu ter zagotavljam najboljšo postrežbo. Vsak čas lahko vzamete v najem dvorane za ples in druge prireditve. Frank Modic Jr. DOBRO POZNAN POD IMENOM TINO ^ffgCiržž^i ffWvif rT^'-T^tiry&irysvi ^g-rt ryjgvirratvirir»