Izhaja vaak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della L.berta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casetla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Poaamezaa it. 4o ne prvič ne zadnjič, ko ni mogoče izslediti krivcev, zlasti če so na visokih položajih. ŠKODA ZARADI ORKANA Nedavni huragan je povzročil na nasadih kakaa na Trinidadu in na Tobagu tako škodo, da je za zdaj Tobago po izjavah tamkajšnjih gospodarskih krogov sploh izločen kot izvoznik in pridelovavec kakaa. Huragan pa je opustošil tudi eno izmed treh glavnih kakaonih področij na Trinidadu. škodo na kalkaoni letini cenijo na dva milijona funtov šterlingov. H Stna S Ob spominu rajnih Pred vrati večnosti Urni vrtinec človeškega življenja, vsakdanja borba za kruh, denar, čast in oblast zastrejo zemljanu le prepogosto misel na onstransko življenje. Ob praznfku in spominu na vse mrtve se pa le vsaj enkrat na leto nekaj zgane v človeku, da se vpra-,sa, čemu vse to hlastno beganje za minljivim. Vprašanje, ki se morda porodi le enkrat na leto v človeku, se pa nagromadi kot orjaška gora pred njim, ko mu oči že zgubljajo življenjski lesk. Takrat preleti njegov spomin v bliskoviti naglici, morda le nekaj sekund, vse njegovo življenje. V poslednje besede zgosti mnenje o svojem živ'jenjskem popotovanju in se največkrat zave, da ni znalo ubrati prave smeri. Zgodovina je zapisala zadnje besede nekaterih velikih mož, iz katerih se odsvita njih duševnost v jasni ali medli luči. Iz velike izbere ponovimo le nekaj misli in izrekov zgodovinskih osebnosti na pragu večnosti. Velikemu filozofu Hebbelu je v smrtnih trenutkih dozorelo jasno spoznanje: »Smrt šele pokaže človeku, kaj je.« Zresnila je tudi jedkega modreca Voltair-ja, ki se je poslovil od prijateljev: »Zdaj pa je čas, da postanemo resni.« Napoleonu se je pa še v smrtnih izdihih mešalo o slavi in mogočnjaštvu. »Moj Bog... Francija... armada..so bile zadnje besede. Državnik in kardinal Mazarin, še poln dejavne sile in življenjske radost’’ je žalosten vzdihnil: »O, moja uboga duša, kam že greš?« Francoski revolucionar Mirabeau je daroval pred smrtjo zlato uro prijatelju z besedami: »Vzemi jo. Ura kaže čas, jaz pa odhajam v brezčasno večnost.« Do 'konca je ostal cinik sloviti politični kameleon Talleyrand. Prijatelji so mu ob smrtni postelji prigovarjali, naj poskuša zakašljati. Ni šlo. »Pa zažvižgajte, knez, in dokažite, da ste še pri življenju.« Z zaničljivim nasmehom jih je zavrnil: »Morda bi se mi posrečilo, a na koncu vse komedije bi govoričili, da sem vas izžvižgal — čeprav bi vi to zaslužili.« Prijateljsko šaljiv pa je bil zadnji dan življenja veliki humorist Viljem Busch. Prijatelje je takole potolažil: »Ljubi moji, nikoli se ne boste za menoj tako jokali, kakor sem vam jaz povzročil smeha.« Svojevrstne so Goethejeve zadnje besede »Več luči!* O francoskem mislecu Bertrandu Trista-nu govore, da je hodil nekaj dni pred smrtjo ves zamišljen po pariških ulicah. Na vprašanje, kaj ga tako vznemirja, je odgovoril. »Mislim, da bom moral kmalu u-mreti, pa mi ne šine nič pametnega v glavo, kar bi vi zabeležili kot moje zadnje besede.« Koga je hotel s tem osmešiti? Ponižen in preprost je pa bil zadnji vzdihljaj svete Terezike: »Moj Bog... jaz Te ljubim.« Besede, ki kažejo malo, a gotovo pot preko groba ... Poziv K : V baziliki sv. Petra v Rimu so obhajali v nedeljo velike svečanosti vpričo velike večine koncilskih očetov. Papež Pavel VI. je proglasil za blaženega italijanskega redovnika Domenika della Madre di Dio, ki je deloval večino svojega življenja na Angleškem. Po njegovem prizadevanju je pre-1 stopil v katoliško cerkev bivši anglikanec in poznejši sloviti kardinal John Henry Newmann. V svojem nagovoru po proglasitvi blaženega je papež naslovil na vso anglikansko cerkveno ločino poziv, naj se združi s katoliško Cerkvijo. »To vabilo,« je rekel sv. oče, »prihaja iz srca vsega vesoljnega cerkvenega zbora in vsi katoličani imajo vročo željo, da se Anglija vrne k Cerkvi.« Kot je znano, imajo anglikanci odlične zastopnike na konoilu, ki so stalno prisotni pri vseh generalnih sejah. i V ponedeljek je poudaril isto misel o vrnitvi vseh kristjanov v en hlev tudi kardi-1 nal Suenens. V baziliki je papež daroval i slovesno mašo v spomin na peto obletnico izvolitve njegovega prednika Janeza XXIII.1 Belgijski kardinal Suenens je imel po ma-1 ši blesteč spominski govor. Podčrtal je zlasti skrb pokojnega papeža za koncil, in njegovo preroško gledanje na bodočnost, kateremu bo sedanji papež dal obliko in Združena Irska Irski narod vodi že več kot pol stoletja borbe, da bi se ves irski otok združil v enotno republiko. Po ustavi irske republike, ki se je ločila od Velike Britanije, pripada tudi severni del ali Ulster Irski. Dejansko je pa ta kos zemlje, ki meri 13.000 in pol kvadratnega kilometra s poldrugim milijonom prebivavcev, še vedno priključen Angliji. Irski ministrski predsednik Lemase je zato naredil korake pri Organizaciji Združenih narodov, da bi Irska spet dobila Ulster. Irci utemeljujejo svoje želje s trditvijo, da če je Anglija odpravila kolonializem drugod, čemu vztraja pri njem na irskem otoku, ki leži blizu Anglije. Severna Irska mora prav tako dobiti pravico samoodločbe kot na primer afriški narodi. LEDENIKI V NAJEMU Marsikaj na svetu se že daje v najem, da se pa gorski ledeniki oddajajo za denar v turistične namene, se je pa menda zgodilo prvič te dni. Pogodbo je sklenilo županstvo francoske obmejne občine Bra-aians v Visoki Savoji z nelko italijansko turistično družbo. Ta je prevzela v najem za 100.000 frankov ledenike na gori Aubin, ki leži na francoskem ozemlju. Dohod nanje je pa s te strani izredno težaven, medtem je dosti bolj dostopen vzpon z italijanske meje. Najemniška družba bo zgradila iz Bar-donecchije 18 kilometrov dolgo cesto do ledenika in 3 vzpenjače za smučarje, na vrhu ledenika bo postavila turistični hotel. Računajo, da bo obisk ledenika prinesel desetkrat več dohodkov že v enem letu kot pa bodo veljale vse naprave z najemnino vred. trdno strulkturo. Še prav posebna pa je bila, po kardinalovih besedah, 'ljubezen prejšnjega papeža do vseh kristjanov različnih veroizpovedi; on je visoko dvignil misel o človeškem bratstvu, o socialni pravičnosti in o miru po vsem svetu. Papež je kardinala po govoru prisrčno objel, po vseai velikanskem svetišču je pa odmevalo gromovito ploskanje. »SVETILNIK ITALIJANSTVA« V soboto je tržaška univerza obhajala 25. obletnico svoje ustanovitve. Ob* tej priložnosti je bila v veliki dvorani vseučilišča slovesnost, med katero je bil podeljen predsedniku republike Segniju častni doktorat iz političnih ved. Segnija so sprejeli člani akademskega zbora, predstavniki oblasti in večje število študentov. Ko je predsednik s soprogo stopil v dvorano, je godba zaigrala državno himno, katero so v zboru peli tudi udeleženci slovesnosti. Manjša skupina študentov pa je po zaključeni državni himni zapela na isto melodijo slkraj-no žaljivo in sramotilno popevko na račun jugoslovanskega državnga predsednika. Iz Rima je Segni poslal brzojavko, v kateri' pravi, kako ga je odlikovanje presunilo in pomnožilo »slavo univerze Ikot svetilnika italijanstva v najbolj italijanskem Trstu.« Eksplozija v vesoljstvu Ameriškim tzvezdoslovcem se je posrečilo izredno odlkritje v gibanju oddaljenih svetov. Fotografirali so eksplozijo zvezdne meglenine M 82. Meglenina je podobna naši Rimski cesti, ki obsega na milijone o-zvessdi j. M 82 pa je oddaljena od nas 10 milijonov svetlobnih let (ena svetlobna se kunda znaša 300.000 kilometrov). To številko pomnožite s 60, da dobite minute; še s 60, da zračunate ure, potem s 24 za dneve in še s 360 za leto. Vse to še z desetimi mi’ijoni. Zdaj si pa predstavljajte neznansko daljavo tiste rimske ceste. Eksplozija se je izvršila pred enim in pol milijona let; svetlobni žarki od tiste točke lso predrveli vesoljske razdalje do nas komaj letos. Snov eksplozije se pa oddaljuje od jedra s hitrostjo 8300 kilometrov na sekundo. Kako majhen je še človek spričo neizmernega vesoljstva kljub svojim astronavtskim poletom! OLIMPIJSKE IGRE V MEHIKI Pred kratkim se je zbral na sejo v Baden-Badenu mednarodni odbor za olimpijske igre. Njegova naloga je bila, izbrati mesto za 19. mednarodno poletno olimpiado, ki je določena za leto 1968. Izmed 58 odposlancev se jih je 30 odločilo, naj se vrše igre v mehiškem glavnem mestu. Za to čast so se potegovala še druga mesta, in sicer francoski Lyon, argentinsko glavno mesto Buenos Aires in ameriško mesto Detroit. Kot je znano, se bodo poletne olimpijske igre za leto 1964 odigrale v Tokiu. Za zimske v prihodnjem letu je pa izbran Innsbruck na Tirolskem. T'tZfibhvij n TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Na ponedeljkovi seji tržaškega mestnega sveta je prišla v razpravo tudi okrožnica ministrstva za prosveto, 'ki predvideva, da bodo na tržaški univerzi odslej plačevali znižano šolnino le tisti akademiki, katerih starši nimajo več ikot milijon lir letnih dohodkov. Doslej pa je ta meja znašala tri milijone. Svetovavec dr. Pincherle je zato naprosil upravni odbor, naj preko svojega zastopnika v upravnem svetu univerze posreduj^, da se omenjena okrožnica ne vzame v poštev. Pristojni odbornik je izjavil, da se bo ravnal po tem nasvetu. O tem vprašanju je te dni dal posebno izjavo tudi rektor vseučilišča prof. Origo-ne. Pojasnil je med drugim, da je po omenjeni okrožnici od upravnega sveta vseučilišča odvisno, če bodo odslej plačevali manjšo šolnino le akademiki, katerih starši nimajo več kot milijon lir letnih dohodkov. Stvar torej še ni dokončno rešena. Svetovavec Tonel je vprašal župana, ali ne smatra za potrebno, da bi vprašanje tržaške luke, ki očitno nazaduje, proučila posebna parlamentarna komisija, kot sta za svoje pristanišče zahtevala župana Genove in Benetk. Dr. Franzi! je odgovoril, da za ustanovitev te parlamentarne komisije nista zaprosila župana, temveč Trgovinski zbornici. V tej zvezi je tržaški župan izjavil, da se je že zanimal pri tukajšnji trgovinski zbornici, naj bi povabila parlamentarno komisijo na obisk tržaške luke. SLOVENSKI OTROŠKI VRTEC V SREDIŠČU TRSTA Tržaški župan dr. Franzil je med razpravo o občinskem proračunu zagotovil sve-tovavcu Skupne slovenske liste dr. Simčiču, da bo občinska uprava ustanovila še v teku letošnjega proračunskega leta slovenski otroški vrtec v središču mesta. V skladu s tem zagotovilom sta dve prizadevni učiteljici sestavili prošnjo ter zbra- li podpise staršev določenega števila otrok, ki je potrebno za otvoritev novega vrtca. Prošnjo s podpisi sta že izročili na županstvu. Nato se je zglasil pri županu svetovavec I dr. Simčič, ki je prošnjo podprl ter se1 zavzel, naj bi čimprej odprli novi vrtec. Dr. Simčič se bo v kratkem sestal s pristojnim odbornikom za šolske zadeve ter z njim proučil podrobnosti ustanovitve. Med razgovorom z županom se je svetovavec Skupne slovenske liste zanimal tudi za zadevo prostorov slovenskega otroškega vrtca pri Svetem Ivanu, župan mu je zagotovil, da bo slovenski, otroški vrtec imel tudi v bodoče svoje prostore zraven tamkajšnje slovenske osnovne šole. VABILO STARŠEM V bližnji bodočnosti bo v središču Trsta otvorjen slovenski otroški vrtec. Tržaški občinski odbor je že dal zadevno zagotovilo, pred nekaj dnevi je pa bila vložena prošnja za otvoritev. Zato vabimo slovenske starše, ki bivajo v širšem mestnem središču in imajo otroke godne za vrtec, naj to čimprej sporočijo osebno ali po telefonu uredništvu Novega lista v ulici Martiri del la Liberta (ul. Commerciale) 5/1 tel. 28-770. Urad je odprt vsak delavnik od 9. do 12. ure. Tega ni treba, da store starši, ki so podpisali prošnjo za otvoritev vrtca. Za dodelitev prostorov, opreme in osebja novemu vrtcu je treba namreč nujno najprej vedeti, koliko otrok ga bo obiskovalo. Dr. VRTOVEC JIIZE (Jr.) SPECIALIST za ustna in zobna bolazni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIŠKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trst, Ul. Mercadante l/l. Vogal Ul. Carducci, Ul. Milano Tol. M-349 Gropada: DOBILI SMO ŠE ENO UČITELJICO Kakor je že poročal Novi list, je pred nekaj tedni obiskalo odposlanstvo gropaj-skih mater namestnika šolskega skrbništva ter zahtevalo namestitev še tretje učne moči na osnovni šoli v Gropadi. Namestnik šolskega skrbnika je našo zahtevo takrat zavrnil, češ da je pri nas premalo učencev za nastavitev tretje učne moči. Zato smo bili Gropajci toliko bolj presenečeni, ko se je pretekli teden pojavila na naši šoli še ena učiteljica ter prevzela pouk v tretjem razredu. Tako bodo na naši šoli kakor v preteklosti tudi letos poučevale tri učiteljice. Šolskemu skrbništvu izrekamo priznanje, da je spoznalo upravičenost naše zahteve ter spremenijo svoj prvotni krivični ukrep. POROKA NA KATINARI V nedeljo sta v župni cerkvi na Katinari sklenila življensko zvezo g. Drago Štoka in gdč. Mirka Lovrenčič. Ženin je naš znani prosvetni delavec v društvih in na radiu. Prav tako poznamo nevesto iz njenega prosvetnega udejstvovanja pri Slovenskem o-dru in na radiu. Priljubljenemu mlademu paru želijo prijatelji in znanci mnogo sreče in blagoslova na življenjski poti. Tem voščilom se pridružuje tudi Novi list. Poroka je bila s slovesno peto mašo, ki jo je daroval katinarski župnik gospod Miklavec, na koru pa je pel izredno ubrano katinarski cerkveni zbor, v katerem je več let pela tudi nevesta in ga vodi nevestin oče. Tako je bil ta dan praznik kar za vso katinarsko slovensko skupnost. PRISPEVKI ZA KMETOVAVCE Kmetijsko nadzomištvo v Trstu soporoča kme-tovavcem naslednje: 1. Sprejemajo se prošnje za nakup odbranega semena pšenice. Prispevek Kmetijskega nadzorni-štva znaša največ 50“i nakupne cene in ga bodo podeljevali, dokler ne bo izčrpana v ta namen že vnaprej določena vsota. Vsak kmetovavec pa lahko zaprosi za nakup enega stota odbranega semena po znižani ceni. 2. Enak prispevek (50" o nakupne cene) je določen tudi za nakup trt sadik — divjak in cepljenk — ter za nakup sadnega drevja (češenj, mandeljnov, orehov, marelic, hrušk in češpelj). Naročiti je treba najmanj 100 trtnih sadik ali 25 sadnih drevesc. 3. Dokler ne bo izčrpana vnaprej določena vsota, se sprejemajo prošnje: a) za nakup odbranih semen povrinln (brezplačno — pravico do tega prispevka imajo le tisti kmetovavci, ki oddajajo svoje pridelke na trg); b) za nakup čebulic tulipanov, narcis, hijacint, irisa in sadik vrtnic - cepljenk. (Prispevek znaša 50“« nakupne cene, vsakdo pa mora naročiti najmanj 250 čebulic posamezne vrste cvetlic ali najmanj 50 vrtnic); c) za nakup me-litozija za zimsko krmljenje čebeljih družin. (Prispevek znaša 40“o nakupne cene); č) za nakup čebelarskega o od'a in sodobnih panjev. Ta prispevek znaša 30"» nakupne cene. ! SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU I V nedeljo, 3. t. m., ob 17.30 v Prosvetni dvorani na Opčinah Jože Javoršek — William Shakespeare »IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE« Koncertna uprizoritev JfretneShci (//oueitifa TEČAJ ZA PEVOVODJE IN ORGANISTE V okviru Zveze cerkvcnili pevskili zborov bo novembra PEVOVODSKI TEČAJ. Na njem bodo podani osnovni nauki iz zborovske korepeticijc, fiziologije, pravorečja, dirigiranja in liturgije. Tečaj bo v Trstu, ul. Donizetti 3, v dnevih; 3. novembra ob 18. url ter 4., 7., 12., 13. in 14. no- vembra ob 20. url. MLEKARSKO ZADRUŽNIŠTVO V VIDEMSKI POKRAJINI V videmski pokrajini imajo 625 mlekarskih zadrug oziroma sirarn. Od 187 občin, kolikor jih je v pokrajini, samo v 13 občinah ni mlekarske zadruge, v vseh ostalih je vsaj ena, pa tudi več. Tozadevne številke so: V 34 občinah je po ena, v 32 sta po dve, v 35 'so po tri, v 23 po 4, v 16 po 5, v 11 po 6, v 13 po 7, v 3 po 8, v 4 po 9, v 1 po 10, v 1 po 11, v 1 po 12. Glede količine dnevnega mleka so številke naslednje: 194 mlekarn po 1-5 q, 187 6-10 q, 142 11-15 q, 54 16-20 q, 28 21-25 q, 12 26-30 q, 6 31-35 q, 1 36-40 q, 1 41-45 q. Vse mlekarske zadruge so razpolagale v letu 1962 z 2,210.703 stoti mleka, 'ki je po skromni ceni 48 lir za liter predstavljalo izkupiček nad 10,611,374.400 lir. TIPANA Na zadnji občinski seji so se spomnili občinski možje pod predsedstvom župana Viktorja Novaka (Noacco) z enominutnim molkom vseh žrtev pri Vaiontu. Sklenili so tudi, da se bodo zbirali prispevki za ponesrečence. Nato so izvolili občinsko gradbeno komisijo, ki bo delovala 4 leta. Lojze Sedole in Srečko Tomasin sta pa določena kot predstavnika v Porodniško zadrugo v Ne-mah. Sprejet je bil tudi dodatni načrt za osnovno šolo v Platiščih. Težka je bila razprava o razlastitvi zemljišč, da se omogoči razširitev ceste v Brezje. Občina si bo morala izposoditi tudi 8 milijonov lir za kritje občinskega primanjkljaja. Menimo, da bi morali občinski možje staviti tudi nove predloge, da se ZAMENJAVA ZEMLJIŠČ Neverjetne težave se še vedno pojavljajo pri zamenjavi zemljišč, ki so last italijanskih državljanov na jugoslovanskem ozemlju ob sosedni meji. V okolišu Vrtojbe, Bilj in Mirna nameravajo jugoslovanske oblasti razlastiti približno 16 ha zemlje, katerih posestniki so italijanski državljani. Tisto zemljo nameravajo arondirati z drugimi zemljišči zaradi uspešnejšega obdelovanja v kmečkih zadrugah. Italijanski lastniki pa naj bi dobili v zameno podobna zemljišča tostran meje ali pa odškodnino. Način zamenjave in še bolj odškodnine se jim pa ne zdi zadosten. Tozadevna pogajanja se vlečejo že nekaj časa. Danes teden je prišel na sedež goriških neposrednih obdelovavcev italijanski generalni konzul v Kopru Zecchin s skupino strokovnjakov, ki so natanko pregledali zemljišča, ki bodo prišla v poštev za razlastitev. Prizadeti lastniki pa niso bili zadovoljni, kljub temu da ponujajo z jugoslovanske strani 24 ha za zameno. Gre pač za kakovost zemljišč, katera bodo dobili v zameno, za njih lego in možnost pristopa. V prihodnjih dneh bodo poklicani lastniki tistih zemljišč na Zvezo obdelovavcev, kjer bo mogel vsak lastnik obrazložiti svoje želje in zahteve. Zelo težko bo vsem ustreči in se bo vsa zadeva bržkone še precej zavlekla. omili slabo gospodarsko stanje v občini in da se zagotovi košček kruha vsem vaščanom na domači zemlji. RAJBELJ Vprašanje o zgradbi posebnih podjetij in naprav za predelavo cinkove in svinčene rude iz rajbeljskih ležišč je spet prišlo v široko razpravo javnosti. Kot je že znano, je prešla uprava rabeljskega rudnika dne 30. junija iz rok dotedanje družbe »Raibl - Pertusola« v lastništvo družbe AMMI. Nova družba ima svoj sedež in svoje glavne interese na Sardiniji. Tam namerava tudi postaviti obširne naprave za predelavo cinka in svinca. Pri tej rudniški družbi je udeležena tudi država. V korist gospodarstva Furlanije in nove dežele bi pa bilo, če bi se predelovanje rude omogočilo kje blizu rudnika. Na ta način bi se pocenili stroški, ker bi odpadel prevoz na Sardinijo, obenem bi pa dobilo zaposlitev tudi dosti domačih delavcev. Rajbeljski rudnik ima že sedaj letno zmogljivost 60.000 ton surove rude. Povečati jo pa more še na 80 do 85.000 ton. Možnost dela in obstanka rudnega izkoriščanja je torej zagotovljena še za dolgo dobo. Kot smo že rekli, so pa nekateri politični ali osebni nagibi povzročili, da bo rudnik okrnjen, ker se ne bo mogel celotni postopek predelave izvršiti doma, ampak morda na Sardiniji. Prav zato so se v ponedeljek zbrali v Vidmu na sedežu Trgovinske zbornice zastopniki pokrajinskih gospodarskih ustanov. Sprejeli so resolucijo, v kateri pozivajo vlado, naj poskrbi, da ne bo trpelo gospodarstvo nove dežele Furlanije - Julijske krajine škode, če se bo preneslo predelovanje naših rud z domačih tal. RUPA V soboto okrog enajste ure dopoldan je malo manjkalo, da se ni pripetila pri nas smrtna nesreča. Kamionist Lado Pahor je vozil poln tovornjak peska skozi vas proti hiši »pri Durčkovih«. Njih hiša in še dve drugi stoje ob stranski cesti. Pot je zelo slaba in ima mehko cestišče. Tovornjak je privozil že kakih 100 metrov do ontenjene hiše, kjer bi moral razsuti svoj tovor. Kar naenkrat se je začela udirati zemlja pod kolesi in voz se je nevarno nagnil proti 3 metre visokemu zidu nad dvoriščem Durč-tvovih. Zid pa ni vzdržal teže in se je s tovornjakom vred zrušil skoro 3 metre globoko na dvorišče. K sreči se Pahorju, ki jje obenem lastnik kamiona, ni pripetilo nič hudega. Prava sreča je pa bila, da ni bilo na dvorišču prav tisti hip nobenega od domačih, sicer bi še koga pomečkalo. Vozilo, ki ima precej poškodovano kabino, so morali z žerjavi odstraniti. Ta nesreča je prav kot opomin tistim, ki bi morali skrbeti za občinske ceste, a se ne spomnijo svoje dolžnosti. Omenjeno pot so si morali domačini sami popravlja ti, češ da je zasebna. Zemljiški izvedenec je pa sedaj točno dognal, da je občinska. Kdaj se bodo torej za to poklicani možje pobrigali? Ali bo potrebna poprej res še kaka smrtna nesreča? Dostikrat smo se pritožili tudi glede o-pornega zidu »pri Poldiču« na glavni cesti v vas. Vedno grozi, da se bo porušil. Tam bi bilo potrebno urediti in zmanjšati ovinek. Upamo, da bodo imele te blagohotne be sede kaj uspeha. SOVODNJE Nekdanja naša kmečka vas ima danes popolnoma drugačno lice. Pogostokrat se menimo, da jih je ostalo od prejšnjih družin, ki so se b a vile izključno z obdelovanjem njiv in vrtov, danes le še kakih pet. Večina Sovodenjcev in okoličanov je zaposlenih v obeh tovarnah, ki dajejo kraju že na pol industrijsko lice. V tkalnici in v kartonaži sta na delu skoro dve tretjini domačinov, človeik bi bil vesel tega gospodarskega izboljšanja v občini, a vse je bolj navidez kot pa v resnici. Delavske razmere v tkalnici, ki zaposluje okrog 180 moči, so še vedno neurejene. Večina delavskih naporov za izboljšanje svojega stanja se izjalovi ob neodjenljivosti lastnikov. Prizadete so posebno delavke, ki se morajo podvreči celo nočni izmeni, čeprav je takšno delo po obstoječih predpisih prepovedano. Zgodi se, da se delovni urnik podaljša kar samovoljno v nočne ure. Notranja komisija, katere skoraj ni, si ne upa ali ne more nastopiti. Stavbno gibanje v vasi je pa še precej živo. Dograjeno bo v kratkem času novo poslopje domače posojilnice na prostoru ob koncu igrišča. Zida se tudi nekaj novih stanovanjskih hiš. Večino teh del opravlja domače stavbno podjetje Tomšič, ki hvalevredno zaposluje večinoma domačine. Pritoževati se pa moramo še vedno na listi del ceste od zadnjih štandreških hiš j do Kamna. Približno poldrugi kilometer je dolg tisti kos, po katerem pešačimo ali se vozimo v prahu in v blatu. Menda je tisti del poti prava pepelka; pokrajina samo obljublja, da ga bo asfaltirala, obe občini goriška na zgornjem koncu, naša na spodnjem pa menda nista dolžni brigati se zanjo. Tako bo ostalo vse pri starem. Morda pa bo občina le kaj segla v blagajno, ker upa, da bo od nove samostojne proste cone dobila kaj dohodkov. Ministrstvo je že izdalo tozadevno odločbo na prizadevanje senatorjev Bonacinija in Vallau-rija. ŠTMAVER Prejšnji teden smo se udeležili pretresljivega pogreba. Na zadnji poti smo spremljali domačina Josipa .Ferija, ki se je smrtno ponesrečil v četrtek ponoči na klancu pri kraju Bolzanetto Vicentino. Mladi mož, star komaj 39 let in bivajoč onkraj meje, je krmaril težko obložen tovornjak. Nesreča, ki še ni prav natančno pojasnjena, se je menda zgodila tako, da je od zadaj trčilo vanj drugo tovorno vozilo, šoferja in spremljevavca, 28Jletnega Antona Makuca iz števerjana, je vrglo iz kabine. Medtem ko je Makuc padel na mehko v travo in se je le lažje poškodoval, je nesrečni Feni trčščil na asfalt prav v tistem hipu, ko je privozil nasproti drug tovornjak in ga je zmečkal. Ubogi Feri je že v življenju marsikaj pretrpel. Med vojno je stradal v nemških taboriščih. Po vojni je dobil kot zakonsko družico dekle iz Ukrajine. Družina je na-rastla; štirje otrooi so v njej. Feri se je zaposlil kot šofer pri prevoznem podjetju. Zdaj je pa vsa družina tako na naglo zgubila očeta in prehranjevavca. Vsi sosedje sočustvujejo s tako hudo prizadeto rodbino in želijo pokojniku blaženi mir onkraj groba. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Na zadnji seji je pokrajinski odbor razpravljal o popravilih in izboljšanju cestnega omrežja v goriški pokrajini. Pokrajinska uprava je tudi izdala posebno poročilo o položaju in financiranju naših cest. Pokrajinska blagajna je močno obremenjena z izdatki za medobčinske ceste in za tiste, katere je sprejela lani in letos v svojo upravo. Skupni predvideni stroški za celotni načrt popravljanja in moderniziranja cest znašajo eno milijardo in 145 milijonov lir. Od te vsote mora prevzeti pokrajinska uprava na svoja ramena 229 milijonov, kar vsekakor ni malo. Kljub finančnim težavam je pa odbor sklenil, da sprejme v svoj načrt 13 medobčinskih cest. Med te spada tudi cesta iz Gorice skozi Sovod-nje v Zagraj. Dela so preračunana na 298 in pol milijona lir. Pokrajinska uprava pričakuje tudi ministrske odobritve za dela na cesti Zagraj - Martinščina - Devetaki; ta popravila in asfaltiranje bodo stala 30 milijonov lir. V razpravi pa je še proračun za pokrajinsko cesto iz Dolenj do Mernika, ki zahteva drugih 100 milijonov lir v breme pokrajini. Načrtov je torej vse polno in pričakujemo, da se bodo tudi kmalu uresničili. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Pesnik Seferis - Nobelov nagrajenec Švedska akademija znanosti in umetnosti je po- ka v zunanjem ministrstvu v Atenah na novo ve- delila letošnjo Nobelovo nagrado za 'književnost grškemu pesniku Georgisu Seferisu. Njegovo pravo ime je Seferiadis. V utemeljitvi je rečeno, da Seferisova pesniška produkcija ni velika, toda zaradi odličnosti svojega stila in miselne globine, ter zaradi lepote izraza je postala simbol tistega, kar ostane neuničljivega od helenskega pojmovanja žviljenja. Kadar beremo Seferisove pesmi, se človek spomni tistega, kar je včasih morda že pozabil: da zemljepisna Grčija ni samo -polotok, ampak tudi svet, sestavljen iz tisočev otokov, starodavno pomorsko, kraljestvo, nevarni in viharni dom mornarjev. Ta Grčija je. stalno ozadje Seferisove poezije, v kateri je občutiti vizijo močne in nežne veličine. Pesnik Giorgos Seferis je star 63 let. Po poklicu je diplomat. Rodil se je leta 1900 v Smirni, a je moral z drugimi grškimi naseljenci vred zapustiti domače mesto po turški zmagi nad Grki po prvi svetovni vojni. Od leta 1926 je v diplomatski službi. Bil je med drugim veleposlanik v Londonu, Tirani, Beirutu in Ankari. V zadnjih letih je. bil veleposlanik v Londonu, trenutno pa ča- l!Hr/VrifVfi frlavenblii ftiitilmj V Palermu so podelili v soboto zvečer nagrade Giuseppe Pitre za dela o folklori. Nagrade so imele mednaroden značaj. Prvo naglado v znesku milijona lir so razdelili med Bcrtranda Hanisa Bron-sona iz Združenih držav in Belgijca Dc Meyerja, ki je avtor knjige o nizozemskih ljudskih tiskih. Hanis Bronson je bil nagrajen za zbirko angleško-škotskih balad. Drugo nagrado v znesku pol milijona lir je dobila Angležinja Linda Degh za knjigo »Pravljice, pripovedniki in občinstvo«. Nagrajen je bil tudi znani slovenski folklorist Milko Mati-četov. Nagrado je dobil za svoj esej »Sežgan in prerojen človek«. POSMRTNA HEMINGWAYEVA KNJIGA Spomladi bo izdala neka ne.wyorška založba novo Hemingwayevo knjigo, katero je ta pisal prav v času, ko je napravil samomor, 2. julija 1961. Knjiga bo imela naslov »A Movable Feast« (Premični praznik). Knjiga bo vsebovala galerijo literarnih portretov znanih osebnosti iz pariškega literarnega in umetniškega življenja v 20 letih tega stoletja. He-mingway je, kot znano, takrat živel v Parizu kot nekak prostovoljni izgnanec, s številnimi drugimi pozneje slavnimi ameriškimi pisatelji in umetniki. Med ljudmi, ki jih opisuje v teh svojih spominih, so Scott Fitzgerald, Ezra Pound in Gertrude Ste.in. »A Movable Feast« bo prva Hemingwayeva knjiga, ki bo objavljena po njegovi smrti. NOVI ROMAN GRAHAMA GREENA Znani angleški pisatelj Graham Green je izdal nov roman z naslovom »A Sense. of Reality« (Smisel za realnost). V romanu spet obravnava verski konflikt v svojih osebah. Po besedah nekega kritika bi mogli ob vsebini tega dela uporabiti za Greena madžarski pregovor: »Ce imaš Boga za prijatelja, ne potrebuješ sovražnika«. Graham Greene sicer odklanja trditev, da so njegova dela avtobiografska, vendar se glavni konflikt v romanu spet poraja iz misli, da je izguba vere pri posamezniku dokaz za bivanje Boga. Glavna oseba romana je katoliški pisatelj, ki je izgubil vero. Ker pa se ne more izviti iz svojega katoliškega kroga, bi moral vsaj na božični praznik prejeti sveto obhajilo. O sebi misli, da jc v njem še toliko katolicizma, da ga prenaša kot bolezen, ne. da bi bil bolan. Toda k obhajilu bi moral, a vendar ne more, ker meni, da' to ni dopustno, glede na to, da ga je vera zapustila. Nazadnje se odloči za misel: »Tako dolgo, dokler ne bom pristopil k obhajilni mizi, je moje pomanjkanje vere dokaz za obstoj vere. če pa bi šel k obhajilu in bi se vrnil prazen, potem bi bilo gotovo vsega konec.« Tako se pisatelj trudi opisati, kakor da bi bila nevera neozdravljiva bolezen ,pri tem pa tembolj podčrta na koncu, kako je božja ljubezen usmiljena tudi do najbolj trmastega, če pri tem trpi. leposlaniško mesto. Svoje prve pesmi je objavil leta 1936. Sam se je večkrat označil za modernega Odiseja. Ena njegovih pesniških zbirk pa nosi naslov »Ladijski dnevnik«. Seferis ljubi samoto ,a je po značaju prijazen in ljubezniv človek. Zdaj skromno živi v neki ljudski četrti v Atenah. Izjavil je, da upa, da bo lahko sam odpotoval v Stockholm, da bo prevzel Nobelovo nagrado. JULIUS HAY NA ZAHODU Madžarski pisatelj Julius Hay, ki so ga po madžarski revoluciji obsodili skupno s Tiborjcm Dc-ryjem, bo konec tega meseca prvič lahko potoval na Zahod. Obiskal bo najprej Dunaj in nato preživel mesec dni v Zahodni Nemčiji. V tem času bo sodeloval v Hamburgu pri nekem televizijskem filmu. Pozneje bo obiskal še druge zahodne dežele. FILMSKA SNEMANJA V TRSTU V Trstu bodo posneli enega izmed težjih prizorov filma »Požar Rima«, ki ga snemajo zdaj v i t a 1 i j an s ko-j u gostova n s k i koprodukciji v Zagrebu pod vodstvom režiserja Guida Malateste. Ta prizor bi morali posneti v Rimu na starodavni Appia Antiča. Toda zaradi tehničnih težav je. režiser sklenil pripeljati svojo igravsko skupino rajši v Trst in bodo tukaj rekonstruirali košček te slavne starorimske ceste. JEVTUŠENKO IN RILKE Sovjetsko glasilo »Izvestja« je znova objavilo napad na Jevgenija Jevtušenka. Članek nosi podpis Tatjane Tc.ss, ki očita Jevtušenku, da je preveč samozavesten in verjetno tudi lažnjivec, kot naj bi to dokazovala izjava nemškega književnika En-zensbergerja. Kot izhaja iz članka, je Enzensbar-ger na nedavnem leningrajskem kongresu književnikov zaklical Jevtušenku: »Vi ste mi v Nemčiji dejali, da smatrate Rilkeja z njegovimi pesmimi skoraj za svojega učitelja. Tu, v Sovjetski zvezi, sem pa ugotovil, da je bil Rilke le zelo malo prevajan v ruščino. Vi pa ne govorite nemški. Ka- Pisal jc v literarni tradiciji Petra Roseggerja, odličnega avstrijskega domačijskega pisatelja. Najbolj znani romani Ottokarja Janitscheka so »Der Raxkdnig«, »Vojvoda Reichstadtski«, »Cesar Franc Jožef« in »Der Napoleonbauer«. Tudi starejša slovenska generacija dobro pozna ta dela. KONCERT CERKVENIH ZBOROV V cerkveni dvorani Santa Maria Maggiore v starem mestu je bil v ponedeljek zvečer koncert cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Nastopilo je devet zborov, med njimi tudi slovenski cerkveni pevski zbor iz Skednja, ki je nastopil pod vodstvom gospoda Dušana Jakomina. Ta zbor se je edini izmed vseh slovenskih cerkvenih zborov na Tržaškem odzval povabilu na ta nastop. Poleg obveznih pesmi »Veni Sancte Spiritus« in »Ave Sanc-tissima« tržaškega skladatelja Zaccina je zapel še Vodopivčevo »Gledam jo«. Postavil se je — najbrž zaradi treme nekaterih pevcev — nekoliko slabše kot lani, ko je bil prvi. TRETJA ZBIRKA CIIAUNIEROVE Tržaška pesnica Michelle Chaunier, ki st je ustvarila ime z dvema dobrima pesniškima zbirkama v italijanščini in ki živi zdaj v Vidmu, jc izdala pred kratkim v Parizu svojo tretja, zbirko z naslovom »Par la fene tre«, to je »Skozi okno«. Zbirka je izšla pri založbi »Scorpion«. Njeni prejšnji zbirki je opremil Milko Bambič. KRATKE KULTURNE NOVICE • Pri izkopavanju na tako imenovanem arheološkem področju v Ogleju so odkrili te dni mozaik, ki je sestavljen iz številnih raznobarvnih geometrijskih likov. V manjšem panelu pa je upodobljen praznično okrašen bik. Doslej so odkopali samo del mozaika, ki meri najbrž v celoti kakih 25 kv. metrov. Arheologi menijo, da je iz drugega stoletja po Kristusu. Vendar je nekoliko poškodovan. Črno-beli rob je ločen od notranjega barvnega dela po široki zarezi, e V Parizu je umrl v starosti 65 let znani skladatelj in dirigent Roger Desormiere. Že od leta 1952 ni več nastopal, ko ga je zadela med gostovanjem v Rimu kap. Desormiere je bil eden izmed vidnejših pripadnikov tako imenovane »areueil-ske« glasbene šole, ki jo je ustanovil Erik Satie iz nasprotja do »skupine šestih«, to je do skladateljev Milhauda, Aurica, Dureya, Tailleferreja, Ho-neggerja in Paulenca. Desormiere je dirigiral med drugim orkester Diagilevih ruskih baletov in v ko naj bi potem bil Rilke lahko vaš učitelj?« Jev- Plvem povojnem času orkester pariške Opere, tušenko je baje na to vprašanje molčal. • One 15 .novembra se bo začel na Dunaju osmi i mednarodni teden religioznih filmov. Prireditve se UMRL JE PISATELJ OTTOKAR JANITSCHEK bodo začele s predvajanjem ameriškega filma »Li- Pred kratkim je. umrl na Dunaju znani avstrij- lije na polju«, ski pisatelj Ottokar Janitschek. Star je bil 80 let. J» V Hollywoodu je umrl znani filmski igravec Objavil je osemnajst romanov zgodovinske in bio- Adolph Menjou, imenovan »gentlemen filmskega grafske vsebine, katere so ljudje zelo radi brali, i platna. Politika m a&Mahtm biike Zaradi ameriške umetniške razstave v Alma-Ati, vih poganjkov na veji umetnosti in zatreti vsak glavnem mestu sovjetske republike Kazakstana, je j novi talent, ki se noče vdati v to, da bi hodil skoraj prišlo do resnega spora med obema vele-1 po shojenih stezah in pokorno prikimaval starim silama. Razstava, ki jo bodo v decembru prenesli | mojstrom, ki bi radi ovekovečili svoje nazore o tudi v Moskvo in nato v armensko glavno mesto umetnosti. Erivan, vsebuje tudi nekaj abstraktnih slik. Sovjetsko glasilo »Izvestja« je sedaj objavilo članek o tej razstavi, v katerem pravi med drugim: >-.Wi smo za kulturno izmenjavo, ne gre pa, da bi pod takim častitljivim praporom prirejali neko vrsto ideološke prevratnosti in vsiljevali sovjetskemu ljudstvu umetnost, ki mu je tuja«. Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je takoj uradno odgovorilo: »Združene države nimajo namena uporabljati kulturnega programa za kakršne koli prevratne namene. Obžalujemo, da tolmačijo »Izvestja« razstavo v tej smeri«. Razstava je prirejena v okviru ameriško-ruske kuturne izmenjave in ima seveda samo namen seznaniti rusko in splošno sovjetsko javnost s sodobno' ameriško umetnostjo in zlasti z novejšimi strujami. Ravno s svojim napadom na razstavo pa so zagovorniki socialističnega realizma, te /e davno zastarele smeri sovjetske umetnosti, izdali, da vzbuja razstava vsaj veliko zanimanje, če že ne odobravanje v sovjetski javnosti in zlasti v mlajših umetniških krogih, ki so naveličani togega oklepa socialističnega realizma. Gotovo pa je, da bo zmagalo življenje tudi v sovjetski umetnosti, ker je nemogoče za cela desetletja dušiti rast no- SMRT KATOLIŠKEGA ČASNIKARJA V Parizu je umrl znani katoliški časnikar Fran-cisque Gay, ustanovitelj dnevnika »L’Aube« in krščanskega demokratičnega gibanja. Doživel je 78 let. Bil je eden najuglednejših francoskih časnikarjev in je igral veliko vlogo v političnih in drugih organizacijah francoskih katoličanov. Začel je kot dopisnik raznih francoskih katoliških listov ter si s svojim peresom in političnim delom kmalu pridobil ime. Leta 1932 je ustanovil dnevnik »L'Aube«, ki je postal glavno glasilo francoskih katoličanov v politiki, kot uradni list Francoskega republikanskega gibanja, ki jc sorodno italijanski in nemški Krščanski demokraciji. Med zadnjo vojno je Fran-cisque Gay aktivno sodeloval v odporniškem gibanju, po osvoboditvi Francije pa je spet prevzel uredništvo dnevnika »L’Aube«. Postal je tudi visok funkcionar ministrstva za informacije v prvi vladi generala De Gaulla po osvoboditvi. Leta 1945 je bil izvoljen za poslanca, nato pa je bil imenovan za ministra brez listnice v Dc Gaullovi vladi. Bil je minister še v dveh naslednjih vladah, nato pa je bil do srede leta 1949 veleposlanik v Kanadi, nakar je stopil v pokoj. Letos rjavijo vsa vina O porjavenju letošnjih vin smo sicer že pisali, a ne dovolj, ker se nismo zavedali, da je letos ta vinska napaka splošna. Nič ni pomagalo navadno žveplanje sodov, ki je druga leta preprečilo rjavenje. Kdor ni ob trgatvi že grozdju ali moštu dodal zadostne količine žveplenokislega amonijevega fosfata (solfofosfalo ammonico) ali tekočega žveplovega dvokisa (acido solforo-so) ali kalijevega metabisulfita (metabisol-fito potassico), ima vino, ki na zraku porjavi. Vreme pred trgatvijo in po njej je preveč podpiralo razvoj plesni, iki so napadle grozdje. V takem grozdju se je razvil neki enoim (oksidaza), ki vpliva predvsem na spojine tanina (čreslovine). V bistvu je isli pojav, kot porjavenje železa na zraku: zračni kisik se spaja z železom in nastane rja, v vinu pa se spaja z mnogimi snovmi, ki porjave. Plesen je torej kriva, če letošnje vino tako močno porjavi. Porjavelo pa bi lahko tudi vino iz popolnoma zdravega grozdja, če bi ostalo več časa na zraku. Če vino porjavi ali ne, ugotovimo, če ga kisline ali 12 do 15 gr metabisulfita in 2 kocki enososine ali 2 koleščki tannisola. Letos te količine ne zadostujejo in jih je potrebno povečati- še vsaj za polovico, žveplova kislina je tekočina in jo kot tako dodamo vinu, metabisulfit in pripravke pa moramo zdrobiti v prah, raztopiti v vinu in zliti v sod ter nekoliko na vrhu premešati, če ima še dražje; drugače premešamo do dna. Po tednu dni preizkušamo, ali j,e vinska barva stanovitna ali ne. Če ni, oziroma če vino še rjavi, moramo dodati še polovico zgornjih snovi in odložiti pretakanje. Drugače pa po tednu dni pretočimo vse sode do 7 hi, po 10 dneh vse sode do 12 hi in po 3 tednih vse večje sode. Ker mora biti to vino ozdravljeno, torej ne sme več rjaveti, pretočimo na zraku, da vino izgubi neprijetni vonj. če pa iz kakšnega razloga moramo pretočiti vino, ki nima še stanovitne barve, potem pretakamo s sesatko. Če je vino že v sodu porjavelo, ga zdravimo na enak način, a po zdravljenju ga 10 milijard od lova V Italiji je milijon, lovcev,, od katerih, ima država letno okoli '10 'milijard dohodkov, to je približno 10.000 lir oS posameznega lovca. Lov v Italiji pa ni piti od daleč kakšna pridobitna gospodarska panoga, ker stane vsaka ustreljena žival najmanj 3 do 4-krat toliko, kot je vredna. Vsako leto se zgodi mnogo lovskih nesreč- ih je letno tudi precej1 Smrtnih žrtev, posčbnb na dan otvoritve lova in ob nedeljah. Zato pa se mnogo govori o reorganizaciji lova, predvsem o "skrčenju števila lovcev. V ta namen predlagajo 1 nekateri, naj se vpeljejo posebni izpiti vseh lovskih kandidatov, ki bodo morali dobro poznati strelno orožje in vso favno - živali države. Se--veda je mnogo lovcev proti vsakemu izpitu. RASTE ŠTEVILO ZADRUG V letih od 1955 dp 1962 se je, v Italiji števi’o zadrug dvignilo od 24,000 na ,35.001) ali za 46%. Med letom 1962 je, bilo. ustanovljenih 1513 zadrug več kot; Jela 1961. Največ novo ustanovljenih zadrug je stavbnih in kmetijskih: stavbnih zakadi državne podpore za gradnjo ljudskih stanovanj, kmetijskih pa zaradi Zelenega načrta, ki predvideva podporo zja take .zadruge.; TRAVA SE NE OPRIJEMLJE KOSILKE Neka tvrdka v Wisconsm (ZD/\) je dala v trgovino neki aerosol (razpršilo), ki prepreči, da bi se trava oprijemala nožev, in dotičnim aerosolom. izpostavimo vplivu zraka. V ta namen • mQnmo čistki bodiši z želatino ali še bo memo tz vsake vinske posode kozarec vma.lje g p,avim čiščenjell (rapid) lampo)j ,ki °Paz'|1jern° s °^1 ar' ma. so v ho v Italiji v kratkem dovoljeno. Sploh sodih kava no is a, epa. rava vina n. dobro, če čistimo tista vina, katera smo njih okvirnika, če te dele prej opršijo z poriavno, čeprav irh imamo v kozarcih ’ ... . ,____________________ r •-<• 1*J“ J n • j u • u 'zdravili proti rjavenju ------ več kot 48 ur. Pn nezdravih vinih začne r j j najprej rjaveti tista plast vina, ki je najbolj v dotiku z zrakom, to je zgornji del. Porjavela plast pa se vedno bolj širi, nakar začne barva še bolj temneti. Takemu vinu se okus in duh vedno bolj slabšata in končno postane vino neužitno. Žitne zaloge na svetu Kako zdravimo taka vina? Odkar kupujejo od komunistov vodene stotov. Od te količine je bilo v ZDA ojtoh države »pri kapitalistih« velikanske količi- 633 milij. stotov ali 4% manj kot leto prej. ne krušnega in drugega žita, se o žitu V Kanadi je zaloga dosegla rekord s 322 sploh mnogo piše in razpravlja. Marsiko- milijoni stotov. Avstralija je 'izkazala zalo, V velikih kletarstvih imajo posebne pa-'ga zanima, kje in kako velike so zaloge go 41 milij. stotov/mnogo več kot v prej: starizatorje (enoterme), s katerimi ozdra- žita, ki so kupcem na razpolago. šnjih letih. Argentina izkazuje v zadnjih vijo več vinskih bolezni in napak, med j Nekaj žitne zaloge, vsaj za tekoče potre- letih zelo pičle zaloge pšenice; -čeprav je L drugimi tudi rjavenje. Tako vino segrejejo be, je v vsaki državi, kakšna država pa julija letos izkazala 23 milij. stotov ali ne- na 70 do 75" C, s čimer se uniči encim ' razpolaga celo z zalogo, ki krije vso po- kaj več kot lani v istem času. oksidaza in se s tem odstrani povzročitelj 1 trebo do prihodnjega pridelka. Samo 4 dr-' Pšenice in ostalih štirih žit je bilo v za- porjavenja. Ker pa j,e redkokateremu na-‘žave pa so, ki imajo vedno nekaj zaloge za, logah letos 1. julija za 117 milij. stotov šernu vinogradniku na razpolago pasteriza- izvoz. Te 4 države so Kanada in ZDA na manj kot lansko leto v istem času. Največ-tor, si moramo pomagati drugače, in sicer severni polovici zemlje, Argentina in Av- jo razliko izkazujejo ZDA, kjer-je bilo le- z žveplovo kislino ali metabisulfitom ali s .-.tralija na južni. Majhne količine so ved- los 1. julija v zalogi 935 milij. Stotov ali kakšnim bolj ali manj posrečenim priprav- no na razpolago tudi v Novi Zelandiji. V 122 milij. stotov manj,- kot v istem času kom na podlagi metabisulfita, citronove ki- Evropi je med »kapitalističnimi« državami lanskega leta. Predvsem se je skrčila za losi i ne in tanina; taka, prav dobra priprav-'edino Francija, ki ima kakšno leto večje Sa pšenice, in sicer za-90 -milij. stotov, ter ka sta »enososi-na«, 'kii odgovarja franco- izvozne količine — kot je pač letina. j koruze za 36 milij.-stotov, Za^malenkost skemu pripravku »narcol«, in »tannisol« Na hi vina, ki je dodalo druga leta , ... _ ... „ se je zvišala, zaloga ječmena. Poleg, naye- ,Se: -pre.d ,.P.ar.,_leV..J?.. členih zalog žit imajo ZDA še posebno, za- Na h-1 vina ki je podvrženo rjavenju, se je . • , , > • • • - , - - dodalo drusa leta navadno 20 gr žveplove ^n,ce' tako fa J° Izvažala največ pa , sirk jn si.cer m miUj slotov, Ka- Ida,ja na razpolago za Z1V ko krmo. Raz. ,n Avstra] ne idelujota girka ačj ------------ mere pa so se potem temeljito spremenile se y A tinj prjddovanje vodno bolj PARADIŽNIK BREZ OPORE m v tem letu bo Italija morala uvoziti 10 *■„ sQ , julija Z1>ašale, vse Zaloge Precej hitro se širijo v Italiji, zlasti v - mi ljonov^ stotov pšenice, vec kot to- Kanade 190 milij. stotov, v Avstraliji 48-pokrajinah, kjer gojijo paradižnike za tvor- lk° oruze 111 se mnogo Jecmcna, ovsa in ^ milij. stotov — največ pšenice — in, v Ar-nice konserv, posebne sorte paradižnikov, ... . v. gentini 57 milij. stotov, pšenice in koruze, ki ne potrebujejo nobenih opornikov ih ki Tore.i imajo večje in stalne zaloge žita ( Izvedenci računajo, da se bodo v tem dovolijo skrčenje ročnega dela za 70%. V samo zgoraj navedene države. A kakšne ]ekl zaloge v navedenih 4 državah znižale jrokrajini Piacenza sadijo že takih sort. so te ?aloge? Pri tem moramo upoštevati, za okoij 220 milij. stotov, ker na toliko Najbolj razširjena sorta je »Red-Top«, ka- da ZDA in Kanada javljajo tiste zaloge, cenijo nakupe Sov, zveze, Kitajske in dru- tero sadijo že po vsej Padski ravnini za klv obstajajo konec kmetijskega leta: pri gih komunističnih držav. Seveda se bi za-tvomice’ konserv. Niso pa ti paradižniki Plenici 1. julija, pri koruzi 1. oktobra, Ar- ]ogc §e bolj znižale in'bi najbrž sploh iz-, posebno primerni za proizvodnjo lupljenih, gentina m Avstralija pa zaloge 1. decem- ginile, če bi »kapitalistične« države hotele a upajo, da bodo že čez kakšno leto razpo- bra- J svoje zaloge žit »ljudskim demokracijam«- lagali z nizko sorto, ki bo imela iste odlič-1 Glavno krušno žito je pšenica. Njena j darovati ali pa prodati:po smešno znižanih ne lastnosti kot Sanmarzano. zaloga jp 1. julija 1963 znašala 1,020 milij.! cenah. . j< n 1 itHl (Reportaža o E L VI N I K. B. J »To je pa na vsak način čudno,« je zinil Roter, ki se je že obrnil k svojemu pisalniku. »Ne bomo dosti razpravljali. Vaši želji, Sever, bomo ustregli. Imate tukaj fotografijo ?.< j Obotavljaje se je odprl Sever svetlo torbo, ki jo je skoraj v strahu stiskal pod pazduho. Vzel je iz nje sliko, ki je vise’a v sobi na steni in jo je podal uredniku Roterju. Skoro peta ura popoldne je že bila, ko sc je časnikarski poročevavec Srečko Sever pomikal med vrstami grobov na mestnem pokopališču. V pisarni so mu dali listek s številko in vrsto svežega groba. Pred pisarno je kupil še šopek cvetlic. Ko je zavil v naznačeno vrsto, je opazil že od daleč vitko, v črno oblečeno žensko postavo pred svežo gomilo. Tu je bil edini na novo izkopani grob — gotovo leži v njem Elvina. Zdaj se je Sever nehote ustavil. Zenska ob grobu je bila zavita v gost pajčolan. Kdo je neki? Morda njena tovarišica iz urada? Morda pa ena ... izmed tiste tolpe? Sever je šel dalje. Ko so zaškripali njegovi koraki po nasuti stezi, se je tista ženska obrnila proti njemu. Za trenutek se je zazdelo Severju, da je zelo mlada; tedaj pa je naglo obrnila glavo proč in je brzo odšla. Sever je premiš-ljevaje zrl za njo. Obstal je pri grobu. Zemlja je bila še sveža, na gomilo je bil zataknjen zasilen križ z napisom: Elvina Ranieri — 24 let. Poleg so ležali še trije venci; dva prav preprosta, eden pa zelo lep. Sever se je pripognil in je na trakovih čital: Elvini — - Elo Kalc. Nekdo je vendarle v ozadju nesrečnega dekleta, je pomislil. Nekaj gai je zabolelo. Na drugem vencu je bral: Zadnji pozdrav — Kerinova. Njena gospodinja je torej tudi že bila na pokopališču. Na tretjem vencu je zaman iskal trakove. Bil je kaj preprost venec, spleten iz smre-. kovih vej; še dišal je po smo'i. Ali je od te ženske, ki je pravkar zbežala z groba? Ni več hotel misliti na to. Položil je svoj šepek poleg vencev in je stal nekaj minut ob grobu, zatopljen v misli. —0— Zopet sta minila dva dneva, ne da bi se bilo zgodilo kaj ponembnega. Tisto obvestilo je izšlo v »Dnevniku«, toda nihče se ni oglasil. Ko se je tisti večer spravljal spat, ni niti od daleč pričakoval, da mu bo noč prinesla nove uganke. Čutil se je samo utrujenega, neznansko utrujenega. Prečital je samo dve strani neke knjige, nato je pa ugasnil luč in je globoko zaspal. Nenaden šum ga je vrgel pokonci. Počasi je razmišljal, kje je. Spet je zašume-Io. Ni odprl luči, prebadal je temo z očmi. Miši! je bila njegova prva misel. Potem pa je zagledal v poltemi obrise rieke postave, ki je stala pred omaro. Ni bil strahopetec, vendar se mu je izvil iz grla pritajen vzklik. Spoznal je pred omaro vitko, dekliško postavo. Zdelo «-e mu je, da natanko razločuje tudi poteze na njenem obrazu. Noben dvom ni mogoč: ona je.. . Elvina! Skoraj proti volji je zavpil njeno ime. S tresočo roko je tipal, kje je gumb na stikalu. Skrivnostna postava je po Severjevem vzkriku za trenutek nepremično obstala. Potem se je pa bliskovito obrnila in skočila skozi okno na dvorišče. V glavi mu je kar švigalo nešteto misli. So to le sanje? Je samo privid, kar je slišal in videl? Ali je pa morda resnica? Fantast ni bil ni!koIi, Elvino je videl s svojimi očmi, toda ona je mrtva. Ali je kaka druga tujka? Toda kaj je iskala v omari za obleke? Končno se je le toliko premagal, da je skočil s postelje in je planil k oknu. Zunaj je bila tema, nikjer žive duše. Časnikar se je umaknil in je zaprl okno. Privil je luč sredi sobe. Omara je bila zaprta, (ključ je tičal v ključavnici. Na vratih se je oglasilo trkanje. Njego- vi živci so bili tako napeti, da je komaj zavpil »Noter!■< »Se je kaj pripetilo, gospod Sever?«, je zaslišal glas gospe Kerinove. »Zdelo se mi je, da nekdo vpije...« Sever si je ogrnil nočno haljo in je odprl vrata. Gospodinja je preplašeno vstopila in se je ogledovala po sobi. Ko je opazila; stanovavčev prepadli obraz, se je posmejala: »Gotovo ste sanjali?« Sever je prekrižal roke na hrbtu in je začel korakati po sobi. »Nisem sanjal,« je sunkoma obstal pred njo, »če verjamete ali pa ne. Ona je bila tukaj!« Gospa se je v strahu umaknila: »Ona?« »Elvina!« je potrdil Sever in je ponovil njeno ime. »Prebudil me je nenaden šum. Videl sem nekoga stati pred omaro...« Gospodinja se je kar sesedla na stol in je ikimala z glavo. »Zadnje čase ste precej nervozni, gospod Sever...«, je počasi spregovorila. Mislila sem že, da ste .. »... blazen,« se je zakrohotal. »Saj tudi drugi že tako mislijo, toda...« Hotel je še nekaj dodati, a je naglo utihnil. Srepo je pokazal proti steni pri oknu. »Slika,« je izdavil iz sebe. »Elvinine slike ni več!« (Dalje) 2e naš prvi pevec je zapel t'sto žalostno resnico, da »slep je, kdor se s petjem ukvarja, on živi, umrje brez dnarja.« Premnogi kulturni ustvarjavci so že v prejšnjih časih živeli v revščini in pomanjkanju. Tedanji svet ni znal ceniti kulturnih stvaritev. Peli so slavo vojskovodjem, cesarjem, velikim politikom; pesnike, u-metnike, glasbenike in ustvarjavce resničnih dobrin so sodili kot čudake, od katerih družba nima nič koristi. Včasih so se pa 'le našli meceni, ki so podpirali umetnike le določene stroke, kakršen je pač bil okus tiste dobe. Ne govorimo o starih Grkih in deloma tudi o Rimljanih, ki so z odlikovanji in denarjem obsipali kulturne tvorce. V srednjem veku in še posebno v renesančni dobi so na nekaterih dvorih visoko cenili umetnike, zlasti slikarje in stavbenike, ki so krasili knežje dvore. V 19. stoletju so na Angleškem kraljevsko plačevali Van Dycka li Velasqueza na španskem dvoru Literarna ln pesniška dela jih pa niso zanimala. Dunajski dvorni knjigar Trattner je tiskal igre in pesniška dela, pisateljem je pa plačal komaj za eno kosilo. Malo so cenili tudi skladatelje. Mozart se kljub svoji sla- vi ni nikoli rešil denarnih skrbi. Ko je umrl, je zapustil komaj za pogreb. Cesar „Slep je, Kdor se...” je milostno dovolil, da so za vdovo in otroke priredili dobrodelni koncert. Prav tako znani Schubert je imel ob Usmrti le par oblek in nekaj polomljenega pohištva, kar je bilo sodno ocenjeno ko-naj na 63 goldinarjev. Njegov založnik je pa samo za nekaj njegovih skladb potegnil 27.000 goldinarjev. Svoje možgane je moral »dajati v najem.< tudi znani komponist Čajkovski. Njegov varšavski založnik mu je za simfonije izplačal le nekaj stotakov, sam pa je zaslužil tisočake. Še bolj žalostna je bila usoda dunajskega komponista Schenka, dirigenta dunajske opere. Zaslužil ni niti toliko, da bi v redu preživ-jal 'svojo družino. Zena je morala rediti dve kravi in prodajati mleko po Dunaju. Podobno se je zgodilo v prvih letih tudi Rihardu Wagnerju. Za svoje velike opere »Lohengrin«, »Tannhauser« in »Letečega Ho-landa« je zaslužil skupno le 444 cekinov. Slabe skušnje je imel z založniki tudi Bizet. Za opero »Carmen« in za vse klav:r-ske skladbe mu je založnik izplačal 1 j dvajsetino tega, kar je s-m zaslužil. Skladatelj Mascagni jc pa prejel za opero »Ca valleria rusticana« komaj 1003 lir n grade. Šele v drugi polovici prejšnjega stoiletja so začeli ceniti tudi skladatelje in druge umetnike. Verdi je ob svoji smrti že zapustil premoženje, vredno 16 milijonov Vr. Ustanovitelj klasične operete Strauss je tudi s svojim kulturnim delom prislužil lepo premoženje, še več pa Franc Lehar, ki je manj znan. Ustvarjalčevo delo so pač cenili in plačevali po muhastih okusih publike. Še slabši so pa vedno bili honorarji književnikov. Le redki velikani so mogli živeti od svojega ustvarjalnega dela. Večina naših pesnikov in pisateljev je pa bila še bolj živa slika, kako malo smo znati ceniti može, ki so gradili našo kulturno dediščino. Dovolj je, da prebiraš Cankarjeve »Tujce« ali »Belo krizantemo* in še bolj njegova pisma, da se uveriš o tej iprebridki resnici. šele po drugi svetovni vojni se je med Slovenci rodilo spoznanje, da je treba tudi kulturnim ustvarjavcem omogočiti dostojno'življenje. Zal pa, še vedno več velja, kdor pod palcem ima, ne pa kdor razdaja bogastva duha. | Športni pregled V nedeljo »o odigrali oimo kolo državnega nogometnega prvenstva lllilftn in llicenza i' o^pVerlff* V nedeljo so italijanske nogometne enajstoricc prye lige že osmič nastopile za letošnje prvenstvo. Strokovnjaki in časnikarji trdijo, da so letošnje tekme zelo zanimive in da bodo takšne ostale prav do zadnjega kola. Oglejmo si, kako so potekale dosedanje tekme. V prvem kolu so skoraj vsi kandidati za končno zmago osvojili obe točki. Milan je. kot gost premagal Mantovo s 4:1, Roma pa je kot gost porazila Bari 3:1. Na svojih igriščih sta zmagali Inter (Modena 2:1) ter Juventus (Spal 3:1). Le Bologni (doma proti Genovi) in Fiorcntini (v Rimu proti Laziju) sc je nekaj zataknilo (1:1). Od strelcev se je posebno odlikoval Altafini (Milan), ki je zabil , kar tri gole. V drugem kolu sta dosegli pomembne uspehe Roma (Sampdoria 6:1) in Milan (Messina (3:0). Razočarali pa sta Inter (poražena v Viccnzi) in Juventus (poražena v Ferrari), ker sta obe klonili z istim izidom: 0:1. Fiorentina je zabila Ata-lanti kar štiri gole, tekma med Torinom in Bologno sc je končala nerešeno (0:0). Z Altafinijem je tedaj delil prvo mesto strelcev tudi napadavec Rome Manfredini. V tretjem kolu je Roma nepričakovano klonila v Genovi (0:3), Milan pa je osvojil v Rimu proti Laziju samo eno točko (1:1). Nepričakovan je bil tudi poraz Vicenze v Messini (0:2). Visoke zmage so dosegle: Juventus (Bari 4.0), Fiorentina (Sampdoria 3:0) in Bologna (Ata-lanta 2:0). Na prvem mestu strelcev sta bila Ham-rin (Fiorentina) in Sivori (Juventus), ki sla oba zabila po štiri gole. V četrtem kolu ni bilo pomembnih izidov, razen neodločenega izida Milana s Torinom (0:0) in poraza Rome proti Atalanti (0:1). Inter je premagal Mantovo (2:0), Juventus pa Sampdorio. (2:0); Bologna je zadala Fiorcntini nrvj poraz (2:0),-Vicenza pa si je takoj onomogla, ker je premagala kot gost Catanio (1:0). Na prvem mestu je tako bila cela vrsta moštev: Milan, Juventus, Bologna in Lazio. Nespremenjeno ic oslalo stanje po petem kolu, ker so vse najboljše ekipe osvojile obe točki. Inter je premagal ekipo Spal (1:0), Bologna Modeno (4:1), Milan Genovo (3:1), Vicenza Bari (2:1). Tekmi Juventus - Fiorentina (1:1) in Roma - Lazio (0:0) sta bili brez zmagovavcev. Na prvem mestu sta ostala Milan in Bologna, s točko prednosti pred Juventusom, Laziom in Vlčenzo šesto kolo je bilo zelo borbeno. Bologna in Milan sta se razšli z izidom 2:2, medtem ko so ostale vrhunske ekipe bile zmagovite: Inter proti Sampdoriii (1:0), Fiorentina proti Spalu (1:0), Juventus proti Romi (3:1) in Vioenza v Rimu proti Laziu (1:0). Na vrhu lestvice je bila spet četvorka: Milan, Juventus, Bologna in Vicenza. V sedmem kolu je bilo več presenečenj. Juventus je izgubila proti Atalanti (0:3), Bologna proti Sampdoriji (0:?), Inter pa je osvojil v Bariju le eno točko (1:1). Milan ie z lahkoto porazil Catanio (3:1). Vicenza pa Fiorentino (1:0). V nedeljskem osmem kolu je dvojica Milan -Vicenza bila ponovno zmagovita. Milan je premagal Modeno (3:0), Vicenza pa Atalanto (3:0), Tudi Inter (proti Romi 1:0) in Juventus (Torino 3:1) sta osvojili obe točki. Spal je prisilil Bologno na neodločen izid (0:0), Fiorentina pa je klonila v Genovi (1:2). Sedanja lestvica je naslednja: L Milan in Vicenza 13, 3. Inter in Juventus 11, 5. Bologna 10, 6. Lazio in Atalanta 9. 8. Fiorentina 8, 9. Mantova in Roma 7, 10. Torino, Catania, Modena, Gcnoa in Sampdoria 6, 16. Bari 5, 17. Messina 4 in 18. Spal 3. Evropski prvaki Milana, ki tekmujejo tudi za prvenstvo sveta (proti Santosu), so edino moštvo, ki še ne pozna poraza. Milan je zmagal petkrat (Mantova, Messina, Genoa, Catania in Modena). torej-s precej šibkimi ekipami, in trikrat zaigral neodločeno (Lazio, Torino in Bologna); zabil je 19 golov (torej največ od vseh ostalih ekip), prejel pa samo 6. Moštvo je zelo vigrano, čeprav je na tujem igrišču nekoliko neodločeno (trije neodločeni Izidi in zmaga le v prvem kolu. ko je Mantova igrala brez vratarja). Presenetljivo dobre u-spehe je dosegla Vicenza, ki deli z Milanom prvo mesto. Izgubila je samo tekmo proti Messini (0:2) in igrala neodločeno proti Torinu (1:1), zmagala pa je v ostalih šestih tekmah (pet tekem zaporedoma, in sicer proti Cataniji, Bariju, Laziu, Fio-rentini, Atalanti ter Interju). Vicenza je zelo čvrsta ekipa, posebno v obrambi (prejela je samo 4 gole), j medtem ko je napad precej plodovit (10 golov). Napadavec Vinicio tekmuje z Altafinijem (dosedanji najboljši strelce s 7 goli) za prvenstvo, medtem ko je Vaslola tudi zelo točen (4 gole). Na tretjem mestu sta Inter, italijanski prvak in Juventus. Herrerova ekipa je letos zelo' močna v obrambi (prejela je samo 3 gole), čeprav jih je zabila le 8. Inter, ki je zaigral le sedem tekem je dosegel do sedaj.5 zmag (Modena, Mantova, Spal, Sampdoria in Roma), in neodločen izid (Bari) ter en poraz (Vicenza). Kol strelec se odlikuje Jair (4 gole). Juventus pa je zelo nestalna ekipa. Do sedaj je petkrat zmagala (Spal, Bari, Sampdoria, Roma in Torino), a že dvakrat izgubila (Modena in. Atalanta) ter doma zaigrala neodločeno s Fiorentino. Plodovit je posebno napad (16 golov — Od teh sta zabila Nene in Sivori vsak po šest) obramba pa nekoliko šibka (8 golov). Bologni letos ne gre gladko, saj je že zapravila več lepih možnosti za zmago. Nielsen, Bulgarelli (vsak po 4 gole) in tovariši so samo trikrat zmagali (Atalanta, Fiorentina in Modena), medtem ko so štirikrat odšli z igrišča s samo eno točko (Genoa, Torino, Milan in Spal) ter izgubili proti Sam-doriji. Kljub temu ostane Bologna še čvrsto v boju za častni naslov italijanskega prvaka. V ospredju sta Atalanta, ki spada še vedno med dobre ekipe, in Lazio, ki letos preseneča. Ce bi Lazio ne izgubila tekme na domačem igrišču proti Viccnzi, bi bila zdaj na tretjem mestu, in sicer prav zaradi tega, ker je ekipa zelo učinkovita izven Rima. Odličen je Domenghini (Atalanta), ki je že zdaj zabil 6 golov. Doslej je zelo razočarala Fiorentina, ki je dor segla tri zmage (Atalanta, Sampdoria in Spal), dva neodločena izida (Lazio in Juventus) ter že. tri poraze (Bologna, Vicenza in Genoa). Dober je Hamrin (6 golov), nekoliko šibka pa je obramba. Največje letošnje razočaranje predstavlja Roma, ki je bila že štirikrat poražena (Genoa, Atalanta, Juventus in Inter) in zaigrala neodločeno z Laziom. Po blestečem začetku (9 golov v dveh tekmah) je napad odpovedal, ker je zabil v ostalih šestih tekmah le tri gole. Dobro se drži tudi Mantova, medtem ko je Torino doslej razočaral svoje navijače (samo ena zmaga, čeprav ima štiri neodločene izide). Modena, Catania, Genoa, Sampdoria in Bari (nikdar ZAKONSKI ABC • Da ne boste v zadregi, če pride na obisk prijatelj, imejte vedno v zalogi kako steklenico alkoholne pijače. Ce pa jo vaš mož. prehitro izprazni, t ga skušajte lega odvaditi. Hraniti polne steklenice izključno za prijatelje tudi ni prav. Zalo si privoščita z možem od časa do časa kak kozarček. « Klepetanje pred spanjem je prijetno večerno razvedrilo, ki lepša in utrjuje skupno življenje. Pojdite od časa do časa bolj zgodaj v posteljo in berite kaj zanimivega, na glas in menjaje se. • Mnogi zakonci se ne zavedajo svobode, ki jo imajo in je ne znajo izkoristiti. Hrepenijo po »drugi« svobodi in s tem ogrožajo svoje zakonsko življenje. • Ustrežljivost se lahko v zakonu še bolj stopnjuje. Prav tako tudi skrb za red. • Bahaštvo je skrajno odvratno, saj se bahaških zakoncev družba izogiba. Prenašajo se le med seboj. • Sitnarjenje ni prijetno za tistega, ki ga mora prenašati. Čeprav ne.jevoljnež. ne želi, da njegov zmagal, toda petkrat remiziral) se. bodo borili za obstoj v prvi ligi. NAVDUŠENJE ZA 6. slovenski športni teden V soboto, 26. t. m., se je v Trstu začel 6. slovenski športni teden. Otvoritvene prireditve se je udeležilo veliko število slovenske mladine, ki je z napetostjo in navdušenjem s'edila tetkmam, katera so bila na sporedu. V soboto so bila srečanja v namiznem tenisu med člani ŠZ »Bor«. V nedeljo so se v istem športu pomerili mladinci. V ponedeljek so bile na sporedu odbojkarske tdkmc, v torek in sredo pa so : e športniki pomerili v streljanju. V četrtek so se nadaljevale odbojkarsike tekme. Preostali spored je naslednji: Petek, 1. novembra, ob 9. med dvema ognjema in plan.-orient. pohod; ob 11. telovadba; ob 18. šah; ob 20. namizni tenis ženske. Sobota, 2. novembra, ob 20. košarka. Nedelja, 3. novembra, ob 8. atletika; ab 15. gimkana in rallye — filatelistična razstava. Ponedeljek, 4. novembra, ob 9. 'košarka; ob 9. tek čez drn in strn; ob 17. odbojka; ob 19. zaključek in razdelitev nagrad. ŠZ Bor bo razdelil naslednjih 7 prehodnih pokalov: Pokal SKGZ — društvu z najboljšimi tehničnimi izidi; Pokal SPZ — društvu z največ aktivnimi udeleženci! Pokal MI — društvu z najboljšimi ženskimi tehničnimi izi di; Pokal Primorskega dnevnika — društvu za najboljše moške izide; Pokal Novega lista »J. E. Krek« — za najboljše namiznoteniške izide; Pokal SPDT — društvu za najboljše dosežke v p.-o. pohodu; Mali pokal ŠZ Bor — društvu z najštevi'1-reišimi aktivnimi mladinci. Posamezniki (1. in 2.) bodo nagrajeni z dip'omo, najboljši tekmovavci pa bodo prejeli še brezplačno vstopnico za predstavo Slovenskega gledališča v Trstu, katero je ta ustanova z razumevanjem in velikodušno nalkazala za dodatno nagrado najboljšim zamejskim slovenskim športnikom. sobesednik trpi zaradi njegove slabe volje, se vendar ne more premagati, ker si s sitnarjenjem in godrnjanjem lajša dušo. Bolje je. zato, da potrpimo in počakamo, da se »nebo zvedri«} • Zakonskega partnerja ni mogoče prevzgojiti. Vsa prizadevanja v tem smislu so zaman, zato je bolje, da čimprej prenehate s poskusi. • Jež velja za dobro žival. Tudi zakonski partner se lahko kdaj pa kdaj obnaša kakor jež. • Kuhinjska umetnost ne more narediti zakona srečnejšega, kot je v resnici. • Pohvala in priznanje predstavljata temeljni kamen vsakega zakona. • Ce ste napravile svojemu možu krivico, ne smele kesanja le občutiti, temveč mu ga tudi pokazati. Ce boste temu pridružile poljubček, bo vaš zakon še dolgo časa srečen. • Moje in Tvoje sta izraza, ki ju zakonca ne smela poznati. • Tisočkrat ste že očitale napake svojemu možu, toda, ali ni bil že drugi očitek povsem odveč? ŽENA EN DOM.: Za nase naj mlajše WALDEMAR B O N S E L S Čebelica Maja m Riše MIKI MUSTER 9 100. Maja je radovedno Opazovala dolgi, nitkam podobni tipalki, majhne prednje noge in vitko te- lo, ki ga krilca ne bi mogla daleč ponesti. Najbolj pa so privlačile njene poglede zadnje noge zelene tujke. Kot dva' ogrftmna 'polomljena kola sta štrleli daleč' nad tujkino telo. Zelena žival je Majo malce- predrzno, pa tudi malce dobrohotno gledala. 101. »No, gospodična, nikar ne izgubite oči!« je končno ogovorila Majo. »Mar res še nikoli niste videli kobilice?« Drzno se je zasmejala in preden je Maja našla odgovor, je nekaj prasnilo, »Hup!« je še rekla kobilica in že je ni bilo nikjer več. Maja je bila vsa zmedena. Zelenka se je bila pognala visoko v Zrak, ne da bi razpela svoja krila. 102. Maji se je zdel tak skok silna predrznost. 2C je pomišljala o nesreči, ki bi utegnila biti posl*’ dica takega nepremišljenega dejanja, ko se je kdo ve od kod vzela zelena kobilica. Kot bi bila padla z neba, je sedela poleg Maje na cvetlici. »Oh, nl’ kar ne omedlite, gospodična, če kdo malce poskO' či. Osa ste, kajne? Nikar ne tajite!« $ 103. Maje'Tt<' bi m'- '‘T u lice-, huje užaliti. Kar sapa ji je- po,šla. od. c ončrtj-.t..- Da so jo zamenjali z oso,, s,-takšno ,ni:i';nridno roparico, tatico in po-tepenko — ne, taka sramota! »Raca na vodi!« je zavpila užaljena čebelica —: toda zakričala je v prazen-zrak. Ko jo kobilica videla, da jo je polomila; je čebelici s skokom izginila izpred oči. 104. Maja se ni obotavljala in je hotela takoj odleteti. A komaj je razprla krila, že se je spet od nekje iz zraka vzela kobilica in z nedolžnim obrazom sedla poleg nje. »Veste kaj, na živce mi grer ste!« ji je nejevoljno in kar naravnost povedala Maja. »Samo toliko vas še poučim, da nikakor nisem osa — Maja sem, iz ljudstva čebel. Zapomnite si!« 105. »Oh, ali je v tem kakšna razlika?« je. začd" deno in nesramno vprašala kobilica. »Uh!« je z8' kipelo v mali Maji. V jezi je pozabila na Kasan-d lin nauk n lepem vedenju, dvignila je glavo 'n ponosno, b '-’ pozdrava zapustila kobilico. SlaW volja jo še dolgo ni minila. Toda včasih se zgod1’ da imajo tudi čebele slab dan. Maja ga je # imela! II 106. Upehana od' poleta . iil od opoldanske vročine si je čebcfica ' izbrala prostor ' za počitek med velikimi listi divjega kostanja; ki' je s- svojo senco pokrival prostrano dvorišče. Pod Majo so stale mize in klopi. Čeprav maja’ ni vedela, čemu služijo, se ji je nekako zazdelo, da morejo te predmete upodabljati ljudje. Spel. si je zaželela, da bi jih srečala. 107. Toda namesto na človeka je Maja naletela na novo znanko. Zabrenčalo je in na list poleg nje je sedla muha. Tekala je po listu sem ter tja tako urno, da Maja ni mogla slediti gibanju njenih nog. Obračala se je, brenčala in se ozirala, kot da si prav izbirčno išče najbolj primeren sedež. Potlej je nenadoma obsedela, kakor da je otrpnila. 108. Maja je stopila k muhi in jo prijazno pozdr*1" vila: »Dober dan, zdi se mi, da ste muha.« "" »Kaj pa naj bom drugega?« je odrezavo odgovoril*’ muha in si hotela odtrgali glavo. »Joj, kaj P® delate, kaj vas nič rte boli?« je prestrašeno krik' nila Maja. »Nikar se ne razburjajte, vi tega nt’ razumele, a je potrebno!« jo je inuha kratko P0-učila.