" # 5 Globalizacija1 s svojim liberalizmom vsi- ljuje raznolike hierarhije ter tako ustvarja vedno veèje neenakosti, neenakopravnosti in nepraviènosti tako na nivoju posameznih dr- `av kot na svetovnem nivoju. Posega na raz- lièna podroèja dru`benega `ivljenja — na gos- podarstvo, politiko, kulturo, tehnologijo, ekologijo, in deluje v razliènih dimenzijah. Je sinonim za sodobno svetovno gospodars- tvo, kjer orientacija podjetja na lokalni trg le-temu ne omogoèa veè pre`ivetja. Posamez- ne industrijske veje se zaènejo spreminjati iz prete`no nacionalnih v globalne, podjetja pa prenehajo proizvajati doma za doma, am- pak doma in na tujem za svet (glej Svetlièiè 1996: 83). Na proces globalizacije so prièeli opozar- jati `e sociologi 19. in zgodnjega 20. stoletja. Sam termin globalizacija pa se je dejansko za- èel uporabljati šele v 60-tih oziroma 70-tih letih 20. stoletja. Pristopi, ki so bili uveljav- ljeni do 60-tih let in so razlikovali med no- tranjimi in zunanjimi dogodki, domaèim in mednarodnim, lokalnim in globalnim, so po- stali nezadostni. Dogodki, ki so se dogajali v svetu, so zaèeli uèinkovati na dogajanje doma in obratno. Vzrok zato so bile tudi spremembe virov konkurenènosti oziroma kreiranja bogastva podjetij in s tem poslediè- no tudi dr`av (glej Svetlièiè 2004b: 5): - pred letom 1960 se je tekmovalo predvsem na osnovi lokacijsko specifiènih prednosti, v obliki razpolaganja s cenenimi surovi- nami in energijo; - po letu 1960 se je te`išèe tekmovanja selilo na tekmovanje s pomoèjo cenenega dela; - v 70-tih letih so pridobile na pomenu eko- nomije obsega in s tem kapitalna inten- zivnost; - v 80-tih letih je temeljni vir konkurenè- nosti postala tehnologija; - v 90-tih postane temeljni vir konkurenè- nosti znanje in informacije nasploh (ne le tehnološke); - s prelomom stoletja pa pridobivajo na po- menu omre`ja in hitrost (èasovno uteme- ljena konkurenènost). Soodvisnost dr`av in narodov zaradi vse veèjega poudarka na povezavah in omre`jih tako postaja vse pomembnejša. To se ka`e v povezovanju podjetij v obliki raznih mre` in partnerstev ter dr`av. Najbolj nazoren primer pomembnosti povezanosti dr`av je Evropska unija in `elja vse veè dr`av Vzhodne Evrope, da se ji prikljuèijo.             V najširšem smislu globalizacija zajema širitev globalnih povezav, organiziranost dru`benega `ivljenja na globalnem nivoju in rast globalne zavesti s poudarkom na vedno veèjem zbli`evanju svetovne dru`be. Posamez- ne definicije globalizacije v sebi izra`ajo raz- liène ocene globalnih sprememb, zato se med seboj razlikujejo glede na to, kaj `elijo pri pomenu globalizacije izpostaviti, in glede na èas, v katerem so bile oblikovane. @CA+ :   !4  )    #           " Globalizacija je `e od vsega zaèetka zelo kompleksen pojav, saj se spreminja v proce- su samem, pa tudi v posledicah, ki jih pov- zroèa. Globalizacija je tako dobila vrsto pris- podob, ki ponazarjajo doloèen vidik celot- nega procesa. Na primer »time-space compres- sion« oziroma zdru`itev prostora in èasa (Harvey 1989) pomeni odpravo prostorskih in èasovnih ovir v dru`beni aktivnosti s po- moèjo tehnološkega razvoja, predvsem na podroèju transporta in komunikacij; »the compression of the world« oziroma zmanjšanje sveta (Robertson 1992) odra`a rezultat te èa- sovne in prostorske dostopnosti. To je stis- njenost kultur in dru`b ter vedno bolj vza- jemne interakcije med njimi; dru`ba, v ka- teri `ivimo, je zaradi vedno veèje povezanosti in soodvisnosti teh interakcij na vseh ravneh dru`benega `ivljenja postala mre`na dru`ba oziroma »a network society« (Castells 1996), mre`a interakcij, ki so premagale teritorialne ovire in s tem oslabile moè nacionalnih dr- `av, kar je razvidno iz naslednje prispodobe »the borderless world« oziroma svet brez meja (Ohmae 1994). Loèimo veè širših definicij globalizacije (glej Rizman 2001: 21), ki v svoje opredelitve vkljuèujejo pojme, ki so s procesom globali- zacije tesno povezani: - internacionalizacija, ki pomeni mednarod- no izmenjavo in medsebojno odvisnost z narašèajoèim pretokom blaga, kapitala, in- formacij in idej med dr`avami; - liberalizacija, pri kateri gre za odpravljanje ovir med dr`avami, da bi lahko nastala od- prta ekonomija brez meja; - univerzalizacija, ki je kot trend `e v 40-tih letih 20. stoletja napovedala »planetarno sintezo kultur« in »globalni humanizem«; - versternalizacija ali modernizacija, pri ka- teri gre za širjenje kljuènih dru`benih struktur, kot so kapitalizem, industriali- zem in racionalizem po vsem svetu (ame- rikanizacija, McDonaldizacija); - deteritorizacija ali širjenje suprateritorial- nosti, kar pomeni, da dru`beni prostor ni veè pogojen s fiziènim prostorom, fiziè- nimi razdaljami in geografskimi mejami. Svetlièiè (2004a: 22) globalizacijo defi- nira kot: - veèdimenzionalen proces, vkljuèujoè eko- nomske, politiène in kulturne prvine, ki skupaj tvorijo novo kakovost; - globalna internacionalizacija ali vsaj inter- nacionalizacija dejavnosti, kot so trgovina, tuje neposredne investicije, pogodbene oblike mednarodnega sodelovanja na vseh pomembnih trgih; - globalna sopovezanost, ki terja globalno usklajevanje in povezanost dejavnosti na povsem nov naèin; - proizvodnja enakih izdelkov za domaèo porabo in tujino; - narašèanje dele`a tujih sestavin v proizvo- dih za domaèo porabo in za izvoz. Globalizacija poleg funkcionalne inte- gracije gospodarsko razpršene ekonomske aktivnosti pomeni tudi nove ekonomske za- konitosti in nove tr`ne mehanizme, kot so moèna svetovna konkurenca, pestra ponud- ba diverzificiranega blaga in storitev, visoka kakovost izdelkov, decentralizirana politika poslovanja in oblikovanja cen. Poleg tega pa tudi vse zahtevnejše kupce, ki jim ne za- dostuje le razpolo`ljivost proizvodov, am- pak dnevno servisiranje, vedno nove rešitve in novi naèini zadovoljevanja njihovih po- treb. Proizvajalec mora nenehno izpopol- njevati vedno višja prièakovanja kupcev, hkrati pa mora nenehno optimizirati tudi vse prvine svojega poslovanja, da ohranja svojo konkurenènost. S spremembo tr`nih pogojev so se spremenili subjekti, naèini in oblike tekmovanja, ki je postalo vse bolj globalno in vse ostrejše. Transnacionalna podjetja razpolagajo z izdelki in s standar- diziranimi proizvodnimi procesi za posa- mezne nacionalne trge (@lebnik 1994: 358). 5 " # Njihova strategija tr`enja in lociranja proi- zvodnih faktorjev je soèasno usmerjena na kljuèna svetovna tr`išèa. :   Z multinacionalnimi koorporacijami se sreèujemo vsakodnevno, ko opravljamo na- kupe ali ko se le sprehajamo po mestu ali vo- zimo naokrog. Postale so del sodobne dru`be v najširšem smislu in dejansko tudi soobli- kujejo številne aspekte vsakdanjega `ivljenja. Multinacionalke niso le svetovno znana pod- jetja, kot so Nike, Microsoft ali McDonald’s, temveè tudi številne medijske hiše (èasopisne in televizijske), letalske dru`be, tovarne, ki proizvajajo najrazliènejše izdelke in `ivila, in celo nekatere samopostre`ne trgovine, v ka- terih dnevno nakupujemo. Kot vidimo, se vsak dan sreèujemo z multinacionalko `e, ko jemo, beremo èasopis, gledamo informativne in ostale oddaje, potujemo … Multinacionalke so nosilci globalizacije, to so t. i. globalna podjetja, po Dunningu (1993: 3) multinacionalna ali transnacionalna. Po njegovem je to podjetje, ki se udejstvuje v tujih neposrednih investicijah in ima v lasti ali nadzira dejavnosti, ki ustvarjajo dodano vrednost v veè kot eni dr`avi. Po Svetlièièu (1985: 168) je najpogostejša definicija transna- cionalnega2 ali globalnega podjetja tista, po kateri zadošèa, da ima podjetje svoje afiliacije v vsaj dveh tujih dr`avah. Dejanskih razlik 5 Hans Multscher, Kristusovo rojstvo, 1437, panelna plošèa, 148 x 140 cm, Staatliche Museen, Berlin.     " med multinacionalnimi in transnacionalnimi ali globalnimi podjetji ni, èe ne vpeljemo raz- like na temelju stopnje internacionalizacije, velikosti, zemljepisne razprostranjenosti, or- ganizacije ali pomembnosti tr`išè, na katerih podjetja delujejo. Po tem kriteriju so mul- tinacionalna podjetja najmanj, transnacional- na srednje, globalna pa najbolj internaciona- lizirana (glej Dunning 1993: 3). Za globalna podjetja ni nujno, da de- lujejo v vseh dr`avah sveta, temveè le na vseh pomembnejših trgih, pa èetudi samo v dveh dr`avah, èe sta ti dve najveèji porab- nici doloèenega izdelka ali storitve (Svet- lièiè 1999: 95). Torej je v osnovi globalno usmerjeno `e tisto podjetje, ki veèino svo- jih izdelkov ali storitev izva`a na globalno pomembne trge in ima v tujih dr`avah svo- ja predstavništva in prodajna podjetja. Sicer pa po Svetlièièu (1996: 74) globalna pod- jetja izpolnjujejo naslednje kriterije: dober polo`aj na vseh strateško pomembnih tr- gih, globalna integracija in koordinacija poslovanja, proizvodnja izdelkov in stori- tev, ki so namenjeni tako svetovnemu kot lokalnim tr`išèem, nacionalnega porekla pa ni veè mogoèe jasno ugotoviti. Globalizacija namreè odpravlja pomen uèinka dr`ave izvora, ker sestavni deli posa- meznih produktov prihajajo iz razliènih dr- `av. Zaradi tega dobiva blagovna znamka in s tem ugled lastnika izdelka ali storitve vse veèji pomen. Razloèevalno znamko »Made in …« (izdelano v dr`avi X), ki jo je v 19. sto- letju uvedla Velika Britanija, da je loèila svo- je proizvode od tistih, ki so bili narejeni v Nemèiji, danes vse bolj zamenjujeta »Made by…« (izdelal proizvajalec X) in »Made for…« (izdelano za proizvajalca X). Izdelka torej ne proizvaja veè lastnik blagovne znamke sam, še posebej, èe prihaja iz dr`ave z visoko ceno delovne sile, ampak izdelek zanj proizvajajo drugi proizvajalci iz dr`av s cenejšo delovno silo, predvsem iz Azije. 9 "      Zaradi kompleksnosti sodobnih globali- zacijskih procesov so se razvile številne inter- pretacije. Njihove zagovornike v grobem raz- delimo na globaliste in antiglobaliste. Prvi globalizacijo odobravajo in vidijo v njej pred- vsem pozitivne vplive, drugi pa z ji z razliè- nimi protesti in protiglobalizacijskimi aktiv- nostmi nasprotujejo. Antiglobalisti z uporabo neposredne ak- cije, mednarodnih kampanj in politike pro- testa, v okviru doloèenih zdru`enj3 in skupin pritiska, koordinirano na lokalni in globalni ravni opozarjajo na podrejenost ljudi delo- vanju globalnega trga. V zadnjih letih so bile organizirane številne mno`iène demonstra- cije, ki redno spremljajo predvsem sreèanja Svetovne trgovinske organizacije, Mednarod- nega denarnega sklada, Svetovne banke, G8 (sedem industrijsko najrazvitejših dr`av in Rusije), Svetovnega ekonomskega foruma in Evropske unije. Opozarjajo na neenakosti med revnimi in bogatimi, kar velja tako za neenakosti med dr`avami kot tudi za neenakosti med prebi- valci istih dr`av. Svetovna konkurenca nega- tivno vpliva na gospodarske razmere v razvi- tem in v nerazvitem svetu. Prebivalci slednje- ga `ivijo v revšèini, zato prodajajo svojo po- ceni delovno silo, ker jim le-to omogoèa pre- `ivetje sebe in dru`ine. Delovni dan je dolg,4 veèina zaposlenih so mlade `enske,5 splošne delovne razmere so zelo slabe, za svoje delo pa prejemajo zelo nizke mezde. »Ko so delav- cem na Haitiju, ki šivajo za Disney, pokazali ceno majice iz Wal-Marta, so bili šokirani. V enem dnevu naredijo na stotine enakih ma- jic, èe bi pa hoteli eno kupiti, bi zanjo odšteli petdnevni zaslu`ek« (Klein 2002: 255). Tudi socialne pravice so v teh dr`avah, kjer mul- tinacionalke izkorišèajo poceni delovno silo, neznanka. »Delavci pravzaprav `ivijo v »brez- zakonitem« obmoèju. Stavke so veèinoma 5 " # prepovedane, mnogi delavci nimajo niti os- novne varnosti pri delu niti zdravstvenega za- varovanja … Znani so celo primeri, ko so de- lavcem dajali injekcije amfetamina, da so zdr- `ali 48-urni maraton za strojem … Šest najstnic iz Cavite spi v isti sobi, ki ima dve postelji« (glej Klein 2002: 157-160). Sklicujejo se na veè primerov opeharjenja `e tako revnih narodov, kar ka`ejo naslednji primeri. V Ekvadorski Amazoniji so naftne dru`be (Texaco) staroselcem onesna`ile vodo.6 Podobno je škodo je povzroèil Shell Oil v delti reke Niger v Nigeriji. V severoza- hodni Sibiriji so nafta, zemeljski plin in hi- droelektrarne unièili domaèo ekonomijo, ki je slonela na ribištvu, lovu in reji severnih je- lenov (Watson 2003: 403). Omenjena je tudi privatizacija vodnih virov v Afriki, zaradi ka- tere mnogi ljudje ne morejo veè do pitne vode, izsilil pa naj bi jo Mednarodni denarni sklad. Azijski kmetje pa ne smejo veè pride- lovati tradicionalnih sort svojih kulturnih rastlin, ki so `e stoletja temelj pre`ivetja, ker so zahodna podjetja te sorte registrirala. Tudi delavci na Zahodu izgubljajo slu`be zaradi zapiranja tovarn doloèenih industrij- skih panog ali pa se njihove mezde zni`ujejo. Izdelki posameznih panog, ki so se dolga de- setletja proizvajali v tovarnah Zahoda, niso veè konkurenèni izdelkom proizvedenim v dr- `avah s cenejšo delovno silo. Kitajska je danes zaradi velikega števila prebivalstva, torej po- sledièno zaradi visoke koncentracije delovne sile, ki je za naše razmere zelo poceni, dr`ava z najhitrejšim gospodarskim razvojem. Enega izmed poglavitnih vzrokov za njihov uspeh predstavlja tradicionalna kitajska konfucijan- ska ideologija istovetenja posameznika z dru- `ino (podjetjem) in dr`avo (politiènimi av- toritetami) ter podrejanja specifiènih potreb (pravic) posameznika avtoritetam izjemno hierarhièno strukturirane skupnosti. Tak na- èin dela in `ivljenja pa povsem ustreza post- kolonialnemu kapitalistiènemu sistemu. Vedno znova lahko v poroèilih zasledimo razprave v vrhu Evropske unije glede tekstil- nih kvot o uvozu kitajskega tekstila. »V Brus- lju so junija znova uvedli kvote za deset ka- 5 Tintoretto, Rojstvo Janeza Krstnika, 1540, olje na platnu, 181 x 266 cm, Ermita`, St. Petersburg.     " tegorij oblaèil, s katerimi naj bi v prihodnjih treh letih omejili uvoz kitajskih tekstilnih iz- delkov, ki so po odstranitvi še zadnjih trgo- vinskih ovir za tovrstno kitajsko blago v za- èetku leta preplavili evropske trge. To so sto- rili predvsem na zahtevo èlanic, kot so Italija, Francija in Španija, ker poceni kitajska ob- laèila ogro`ajo njihove domaèe izdelovalce tekstila« (BBC Slovene, 2005). Kitajski tekstil resno ogro`a evropsko tekstilno industrijo, ki mu cenovno ni konkurenèna. Poleg tekstilne industrijske panoge je ogro`ena tudi kovinskopredelovalna, ki pa v Sloveniji zaposluje precejšen del delovne sile. Posledice se pri nas `e èutijo pri zni`evanju plaè zaposlenih v tej industrijski panogi, kmalu pa bo potrebna tudi selitev dela proi- zvodnje v azijske dr`ave. Èeprav se pri tem postavlja vprašanje izkorišèanja, je to edina mo`nost, da tovrstna industrijska panoga pri nas dolgoroèno pre`ivi. ?    @       V okviru navidez enotnega procesa globa- lizacije se oblikujejo razlièni mednarodni si- stemi, kot so politièni, kulturni, ekonomski, vojaški itd. Gre za nastanek t. i. svetovne kul- ture. Teorija svetovne kulture oznaèuje po- sebno interpretacijo globalizacije, ki se nanaša na proces, v katerem udele`enci pridobijo za- vest o `ivljenju v enotnem svetu — homogeni celoti. Vprašanja, ki se nanašajo na pomen `ivljenja in urejenost ̀ ivljenja, postanejo pred- met globalnega razmišljanja. Odgovori na ta vprašanja so raznoliki, ker jih dajejo razlièni posamezniki in dru`bene skupine z razlièni- mi vrednotami. Po Ronaldu Robertsonu (1994: 49-50) gre pri tem za sooèenje razliè- nih pogledov, kar pomeni, da povzroèa glo- balizacija »primerjalno interakcijo razliènih oblik `ivljenja«. Homogeni postajajo proi- zvodi, saj se oglašujejo globalni in ne veè lo- 5 Jan Steen, Praznovanje rojstva, 1664, olje na platnu, 89 x 109 cm, zbirka Wallace, London. "! # kalno, naèin `ivljenja, navade ljudi in svetov- ni standardi. Razvoj tehnološke iznajdbe televizije, ra- dia, predvsem pa razmah filmske industrije in radijskega ter televizijskega oglaševanja je najveè prispeval k širjenju kulturnih vplivov in homogenizaciji kulture. Televizijski pro- grami so s svojim vedno veèjim dometom ši- rom po svetu najmoènejši tehnološki sistem za prenos idej in kultur. Tukaj gre predvsem za ameriške televizijske programe,7 s katerimi se po svetu poveèuje dominanten polo`aj an- gleškega jezika, še posebej v poslovnem svetu, politiki, administraciji, znanosti, na akadem- skem podroèju in na podroèju raèunalništva (glej Held &McGrew 2002: 34). Coca-colanizacija, kulturni imperializem, mcdonaldizacija in amerikanizacija so štirje glavni razlogi, ki ka`ejo na to, da globaliza- cijski vplivi spodkopavajo temelje kulturne raznolikosti (glej The Globalization Website; h t t p : / / w w w . s o c i o l o g y . e m o r y . e d u / globalization/issues.html, 21. 7. 2005). Coca- colanizacija oznaèuje promoviranje kulture potrošništva s strani multinacionalk, kjer se standardne proizvode oglašuje z globalnimi marketinškimi kampanjami, ki z izkorišèa- njem osnovnih materialnih potreb oblikujejo podobne `ivljenjske stile svojih potrošnikov. Kulturni imperializem se ka`e v tem, da so za- radi moèi doloèenih dr`av ideali zahodne dru`be postali univerzalni in postopoma uni- èujejo ideale lokalnih tradicij. Mcdonaldiza- cija v osnovi pomeni globalno širjenje hitre hrane. Gre za podru`nice, ki poslujejo širom po svetu in proizvajajo novo kategorijo stan- dardizirane oblike zaposlitev, ki zahtevajo niz- ko stopnjo izobrazbe in izkušenj, t. i. McJobs, namenjene predvsem mladim, nove izdelke, ki radikalno spreminjajo prehranjevalne na- vade ljudi, in nov naèin `ivljenja in prehra- njevanja, kot je npr. prehranjevanje s hitro prehrano na naèin »odnesi s seboj« (glej Urry 2004: 56-57). V McDonald’s restavracijah niso standardizirani le izdelki, temveè tudi naèin stre`be in sprejema strank, t. i. storitev z nasmehom, saj morajo biti zaposleni v tej prehranjevalni verigi vedno nasmejani. Ame- rikanizacija je sinonim za širjenje ameriške kulture, torej njihovih vrednot in navad po vsem svetu preko medijev (film, televizija) in popularne kulturne industrije. So pa tudi razlogi, ki govorijo v prid pos- peševanja kulturne raznolikosti (glej The Glo- balization Website; http://www.sociology. emory.edu/globalization/issues.html, 21. 7. 2005), in sicer pluralizacija se ka`e v èezmejni interakciji, ki vodi do mešanja kultur na do- loèenem kraju in v doloèenem primeru, di- ferenciacija pomeni, da kulturni tokovi vodijo do razliènosti v razliènih sferah in imajo tudi korenine na razliènih mestih, pri nasprotova- nju oziroma tekmovanju gre za integracijo in širitev idej in predstav, ki izzivajo doloèene reakcije in upiranje, glokalizacija oznaèuje globalne norme ali prakse, ki so razlièno in- terpretirane glede na lokalno tradicijo; »uni- verzalnost si nadene lokalnost« in institucio- nalizacija, kjer razliènost sama po sebi posta- ne globalna vrednota, ki jo promovirajo med- narodne organizacije in gibanja, da nacional- nih dr`av sploh ne omenjamo. Razlogi, ki govorijo v prid vedno veèji kul- turni diverzifikaciji in etnièni identifikaciji, nam ka`ejo, da v prihodnosti ni mogoèe pri- èakovati umirjanja etniènih napetosti. Sodob- ne informacijske tehnologije omogoèajo zbli- `evanje ljudi z razliènih kontinentov, vendar se bo kulturna raznolikost razliènih narodov in njihovih civilizacij prav gotovo ohranila. »Evropske dr`ave priznavajo bogastvo mul- tikulturalizma, v stvarnosti pa krepijo nacio- nalni polo`aj dr`ave« (Vreg 2001:15). Kulturno globalizacijo danes ne oblikujejo in narekujejo dr`ave, temveè podjetja. Sve- tovne koorporacije so zaradi svoje moèi tako po obsegu svoje mednarodne razse`nosti kot po velikosti kapitala postale oblikovalci in po- 5     "" sredovalci kulturne globalizacije in v tej vlogi popolnoma nadomestile nacionalne dr`ave. Zaradi moèi multinacionalnih podjetij se tako zmanjšuje vloga dr`ave, vendar njena vlo- ga ne bo povsem izginila, ker so najpomem- bnejši politièni procesi še vedno »nacionalni«, saj imamo ekonomsko in pravno unijo, po- litiène pa verjetno nikdar ne bo. S tem bi bila popolnoma unièena suverenost dr`av èlanic, kar pa si nobena od njih ne `eli. )   "    ; Nastanek globalnega ekonomskega in po- litiènega prostora so povzroèili trije glavni de- javniki: nove informacijske in telekomunika- cijske tehnologije, kompetitivnost in konku- renènost ter liberalizacija prostega trga (glej Vreg 2001: 6). Nove tehnologije omogoèajo posamezniku dostop do globalne mre`e po- datkov, komuniciranje z nekom, ki je na dru- gi polobli, mu olajšajo delo in skrajšajo èas dostopa do najnovejših informacij. Tehno- loške inovacije, predvsem uporaba najnovejših informacijskih tehnologij, kot so internet, elektronska pošta, mobitel ipd., so povsem spremenile dojemanje èasa in prostora med ljudmi. @e v 90-tih letih se je pokazalo, da je porast interneta povzroèil bolj hiter razvoj kot katera koli od prej razvitih tehnologij. In- ternet bo kmalu uporabljala milijarda ljudi po svetu (glej Urry 2004: 1,2). V današnji postindustrijski dru`bi se ka- pital globalizira, revšèina pa lokalizira. To je povezano z izginevanjem dela (Bauman v Ule 2000: 43) v klasiènem smislu, ki zahteva vse manj delovne sile. Zaradi tehnološkega na- predka in vse veèje avtomatizacije delovnega procesa se bo v prihodnosti potrebovalo ved- no manj delovne sile. Vse pomembnejša z vi- dika dostopnosti dela pa postaja izobrazba ljudi, predvsem vse`ivljenjsko uèenje. Za pri- dobitev delovnega mesta in prav tako za nje- govo ohranitev bo potrebno vse bolj osve`e- 5 vati in predvsem nadgrajevati znanje posa- meznika. Pri nekaterih dejavnostih (informa- cijsko-komunikacijska tehnologija) znanje za- stara `e v roku krajšem od dveh let. »Manj izobra`eni na dolgi rok zgubljajo delo, bolj izobra`eni pa le, èe se stalno ne izpopolnju- jejo in posodabljajo svoja znanja. Vse to je posledica tektonskih tehnoloških premikov in brzine sprememb pa tudi odpiranja kon- kurence na trgu dela neposredno ali pa po- sredno z izjemno visoko gibljivostjo dejavno- sti v svetu« (Svetlièiè 2004b: 11). Zaradi teh trendov vpelje Roland Robert- son (1992) koncept »glokalizacije«, kjer gre za poudarek na integraciji oziroma pre`ema- nju globalnega in lokalnega ter za nastanek nove samoreproducirajoèe se hierarhije. Na- slednji termin, ki ga prav tako uvede Ro- bertson, pa je »grobarizacija«. Gre za neke vrste dodatek glokalizaciji, ki je v svojem pomenu osredotoèen na imperialistiène te`- nje narodov, korporacij in organizacij. Nji- hov glavni interes je v njihovi moèi, vplivu in v številnih primerih v rasti profitov8 po vsem svetu. V okviru procesa grobalizacije potekajo še številni drugi podprocesi, kot so kapitalizem, amerikanizacija in mcdonaldi- zacija. Ti trije procesi so osrednje vodilne silnice grobalizacije (glej Robertson 1995: 26, 28 -36), kjer je edini cilj minimizacija stroš- kov in maksimizacija profitov. Globalizacijske te`je po minimiziranju stroškov in poveèevanju profitov svoje ne- gativne posledice ka`ejo v vse veèjem one- sna`evanju okolja. Dr`ave Evropske unije se tega zavedajo, saj so `e podpisale Kyotski protokol, ki jih zavezuje glede doloèenih okoljskih standardov. Vse ostale dr`ave, vkljuèno z najveèjo svetovno velesilo Zdru- `enimi dr`avami Amerike, pa teh standar- dov še ne spoštujejo in Protokola vsaj zaen- krat še ne `elijo podpisati, ker bi to pome- nilo pomembno oviro pri minimiziranju njihovih stroškov.  # 5 Èeprav globalizacija ljudi zaradi tehno- loškega razvoja vse bolj zbli`uje, jih na dru- gi strani tudi vse bolj loèuje. Vendar ne fi- zièno, temveè le operativno. Na eni strani namreè `ivi 20 odstotkov prebivalstva, ki mu pripada 78 odstotkov svetovnega bogastva, in ki zaradi zmo`nosti uporabe in dostopa do sodobnih informacijskih tehnologij, v os- novi pa do samega dela, obvladuje ves svet. Na drugi strani pa `ivi 80 odstotkov prebi- valcev le z 22 odstotki svetovnega bogastva v nerazvitem svetu, omejenim le na lokalno podroèje in s popolno nemoèjo, da bi kar koli spremenili. Tudi pozitivne in negativne posledice globalizacije se vse bolj polarizirajo. Na eni strani imamo majhno skupino razvitih dr- `av, kjer se kopièi vse veè kapitala, na drugi pa veliko skupino nerazvitih dr`av, ki se èe- dalje bolj pogrezajo v revšèino. Podatki Or- ganizacije Zdru`enih narodov (OZN) ka- `ejo, da revne dr`ave dnevno izgubljajo okoli 2 milijardi ameriških dolarjev zaradi neprilagojenih pravil trgovanja, kar je 14- krat veè, kot prejmejo pomoèi. Tako je po- moè revnim dr`avam mnogokrat le politiè- na poteza gospodarsko razvitih dr`av, ne pa dejanska pomoè. Andrea Pisano, Rojstvo Janeza Krstnika (panelna plošèa na ju•nih vratih), 1330, Gilded bronze Baptistry, Firence.       5 Literatura: BBC Slovene 2005: »Dogovor o kitajskem tekstilu«. Dostopno na: http://www.bbc.co.uk/slovene/ news/story/2005/09/printable/ 050905_china_eu.shtml, 19. 9. 2005. Dunning, J. H. 1993: Multinational Enterprises and the Global Economy. New York: Addison Wesley Publishing Company, Reading. Held, David in Anthony McGrew 2002: Globalisation/Anti-globalisation. Cambridge: Polity Press. Klein, Naomi 2002: No logo: bez prostora, bez izbora, bez posla, bez logotipa. Zagreb: Tridavajedan. Rizman, Rudi 2001: Nacionalna dr`ava v èasu globalizacije. V: Zajc, Drago (ur.): Slovenska dr`ava ob deseti obletnici. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede. Robertson, Roland 1995: Glocalization: Time-Space and Homogeneity-Heterogeneity. V: M. Featherstone, S. Lash in R. Robertson (eds.): Global Modernities. London: SAGE Publications, 25-44. Svetlièiè, Marjan 1985: Zlate mre`e transnacionalnih podjetij. Ljubljana: Delavska enotnost. Svetlièiè, Marjan 1996: Svetovno podjetje. Ljubljana: Znanstveno in publicistièno središèe. Svetlièiè, Marjan 1999: Organizacijski ustroj transnacionalk. V: Turk, I. (ur.): Zbornik referatov. Simpozij o sodobnih metodah v raèunovodstvu, financah in reviziji. Portoro`, 57-107. Svetlièiè, Marjan 2004a: Globalizacija in neenakomeren razvoj v svetu. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede. Svetlièiè, Marjan 2004b: Sodobni trendi in izzivi globalizacije. Statistièni dnevi, Radenci, 2004. Dostopno na: http://www.stat.si/radenci/ program_2004/vr1-svetlicic.doc, 27. 9. 2005. Ule Nastran, Mirjana 2000: Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in publicistièno središèe. Urry, John 2004: Global Complexity. Cambridge: Polity Press. Vreg, France 2001: Globalizacija in elektronska demokracija. Teorija in praksa 38, 1/2001, 5-28. Watson, Douglas 2003: Indigenous Peoples and the Global Economy. V: Robertson, Roland and Kathleen E. White (eds.): Globalisation: Critical Concepts in Sociology Vol. 3. London, New York: Routledge, 403-407. @lebnik, Zvezdan 1994: Vloga in pomen mednarodnega tr`enja v razvojni strategiji podjetja. Naše gospodarstvo 40, 3/4, 356-365. The Globalization Website. Dostopno na spletni strani: http://www.sociology.emory.edu/ globalization/issues.html, 21.7.2005. 1. Pojem globalizacija je treba loèiti od pojma globalizem, ki po svetovnopolitiènem pristopu obravnava svet kot idealno celoto, ki naj se ji deli te celote podrejajo (Svetlièiè 2004a: 23). 2. Svetlièiè (1985:168) uporablja izraz transnacionalno podjetje, ker predpona trans pomeni delovanje preko neèesa, torej preko nacionalnih meja. Izraz multinacionalen (mnogonacionalen) bi lahko navajal na odnose soupravljanja ali celo enakopravnosti med partnerji iz razliènih de`el, kar pa je danes bolj izjemno stanje kot pravilo, saj gre predvsem za nacionalna podjetja, ki delujejo preko nacionalnih meja. 3. Najbolj poznano je t. i. Gibanje za globalno praviènost, ki poskuša z mno`iènimi demonstracijami in kampanjami spremeniti globalne institucionalne programe. Razvijati se je prièelo v poznih osemdesetih letih, široke razse`nosti pa je dobilo na protestih v Seattlu leta 1999. 4. »14 ur na Šri Lanki, 12 ur v Indoneziji, 16 ur v ju`ni Kitajski, 12 ur na Filipinih« (Klein 2002: 152). 5. Izkušnje delavk v Calvite — eni izmed industrijskih con na Filipinih — ka`ejo, da dekleta najpogosteje izgubijo slu`bo pri petindvajsetih letih. To je naèin, da zmanjšajo število mater na plaèilnih listah. V teh conah materinstvo še zdaleè ni za`eleno in dogaja se celo, da morajo `enske pred zaposlitvijo opraviti test noseènosti in/ali z meseènim pregledom higienskih vlo`kov dokazovati svoje menstrualne cikluse (glej Klein 2002: 162, 163). 6. V zadnjih 30-tih letih je bilo v ekvadorske reke razlitih vsaj 16,8 milijonov galonov surove nafte. 7. Ameriško serijo Baywatch je leta 2001 redno spremljalo 2 milijardi ljudi po vsem svetu (glej Held &McGrew 2002: 34). 8. Iz tega izhaja tudi samo poimenovanje grobalizacija; »profit grow« oziroma rast profitov.