Leto XV. V Celju, dne 26. maja 1905. 1. Stev. 41. DOMOVINA tfredništvo je * Schillerjevih nlicah Št. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo. Izgubljene armade. Gornji besedi je izrekel Anton Trstenjak na zadnjem vseslovanskem časnikarskem shodu v Joloski in tožil je. kako malo se stori, da se hrani ljudstvo svojemu narodu ter se ne potujči. 'e pogledamo kraje, ki naj bodo stebri germanskemu mostu od Belta do Adrije, vidimo, da so to v pretežni večini industrijelni. Kako lepo se vrste: Štore, Celje, Laško, Hrastnik. Trbovlje, Zagorje in višje gor Jesenice. Štore so popolnoma izgubljene. Kriv je temu seveda nemški kapitalizem, a krivi smo temu tudi sami: Od slovenske strani se ni storilo-nobenega koraka v obrambo naše zemlje! Tako je prišlo do tega, da grozi nevarnost tudi slovenskim Te-harjem. Isto se bo zgodilo v doglednem času v Hrastniku. V tamošnji steklarni služijo privan-drani Nemci, kar se sprejme slovenskih delavcev, se ponemčijo. V kemični tovarni delajo večinoma Kranjci in domačini. Uradniki so ali Nemci ali nemčurji. Jako zvito, potuhnjeno se dela tu od stani delodajalcev za nemštvo. Naročajo delavcem j.»giftao. k-roto''. uradniki govore z delavci le nemško;" ko se je ustanovilo slovensko gasilno društvo, so se od nas ločili ter ustvarili svoje 'nemško društvo, pri katerem se mora pridno haj-lati in priveli so delavce do tega. da tolčejo in mrcvarijo tudi ti blaženo nemščino. Pri volitvah so tvorniški delavci čudni možje, brez lastne volje, ki slede svojim gospodarjem, kamor se tem poljubi. Z istim veseljem bodo šli prihodnjič v boj za nemškega kandidata, kot so šli zadnjič za slovenskega — radi osebnega prijateljstva med tem in med nemškimi voditelji tovarne. Pri premogokopu istotako žalostno! Uradniki brez izjeme skrajni zagrizenci, nemčurji in izzi-vači. ki se pri vsaki priliki norčujejo iz svojih podložnikov in njih jezika; ti pa so glede narodnosti popolnoma apatični in taka malomarnost kaže, da je ljudstvo brez ponosa na svojo narod- LISTEK. • Karin. Zgodovinska povest. — Spisal Mavro Jokay. Prevel Prost. Mrvičkov. (Dalje.) Karinu je trebalo samo pokazati'prstan, in takoj so ga odvedli v Glicerijino dvorano. Palača je bila mirna, temna. Cesar je čutil, lako so po stopnicah mimo njega šumela svilena Irila, čutil, da so nežne roke oddajale ga druga drugi ter tiho šepetaje vodile ga po nemem sagu; končno, kako mu je roko stisnila nežna ročica, in kako mu je pri tem električnem stisku zavrela kri. Znan glas mu je šepnil v dosedaj še nepoznati iskrenosti besede: Manlij, si li prišel? Bila je Glicerija, kruto prevarana Glicerija. Pričakovala sem te neizrekljivo hrepeneče, a hotela bi vendar, da nisi prišel; šepetala je. Čutiš li, kako se mi roka trese v tvoji ? Niti srce moje ne trpi manj zbog ljubezni, zbog bojazni. Zblaznela sem radi ljubezni. Ena sama tvoja beseda pretvorila- mi je dušo tebi v robinjo. Kar sem negovala vse svoje življenje, dolgo globoko Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in droge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja apravništvn. plačuje se vnaprej. « nost, da jo tona-v3yk»jas lahko zamenja. Poleg vsega tega cvete tu še socijalni demokratizem. Nismo nasprotni njegovim načelom, namreč prizadevanju za saniranje stanja delavcev, nasprotni pa smo njegovim puhlim nazorom o internacijo-nalizmu. Če prašaš demokrata, kake narodnosti je, poreče brez sramu, da je'vse, kar kdo hoče. Obrtniki so ali odvisni, premalo izobraženi, ali pa se, kakor vsi tamošnji ,.Slovenci" zanašajo, da bode en mož vse stcril! Da pa ta ne zmore vsega, je očividno. Tu j€ treba zastaviti vse moči. ustanoviti čitalnico, izobraževalno, pevsko, tambu-raško društvo, sčasoma Sokola itd. Gotovo je tam narodno učiteljstvo; to naj bi se pobrigalo! V Trbovljah je nekoliko boljše. Vas sama je seveda narodno zaspana,; le tuintam se prebude iz tega spanja. Vesel pojav je na Vodah, kjer so si zavedni rudarski pazaiki sestavili tamburaški in pevski zbor. Tudi „Delavsko podporno društvo" je še za silo narodno. Sfveda tudi tam ne manjka zagrizenih renegatov, a 5e bodo delavci tako dalje napredovali kot zadnji čas, se ni bati. Zagorju imajo nempurskega župana. V steklantif^so Nemci, > r . premogokopu rogovili Čobal. Zagorjani pag!'" ij ■"•■"'.vodje. kakoršen jim je bil pokojni M.;d\vd. Ta mož je pokazal, koliko se da storiti ti i v manjših krajih za narod. Ustanovil je krepko sokolsko društvo, ki je sicer po njegovi smrti zadremalo, a se počelo zadnji čas zopet vrlo ra:vijati. Pogum Zagorjani, po vstrajnem delu do znage! O Jesenicah ni treba posebej pisati. Zadnji čas se je pričelo tam gori živahno gibanje. Dal Bog, da ne zastane. Rodoljubi po teh postojankah, složno na delo. da vas ne bodo potomci obsojali in kazali na izgubljene armade. Sv. Ilj v Slov. Goricah. V zadnjem članku sem površno narisal, kako se je zanesel v lepi naš kraj narodni boj, ———————— v osrčji, po čemer sem koprnela, česar se nikdar nadejati nisem upala, o čemer sem sanjarila vedno, a pričakovala nikdar, tf> sem dosegla v tem hipu, ko te zagrlim. Niti zbrati se ne morem. Sedi, v tej uri ne smela bi midva govoriti o ljubezni, toda ti si govoril o njej; in bi si li ona, ki ljubi, izbirala čas, ona, katere vse bitje zavzema edino le ta ljubezen? Karinu silno ugaja strast ljubeče žene. Ali Manlij! Mene pretresa misel, da si morda prišel le, da se mi rogaš. Morda se le igraš z manoj, da mi izvabiš najgloblje tajnosti mojega srca in da me potem zasramuješ? Ne, tega storiti tebi ni moč! Edini čut, katerega sem si bila ohranila čistega v viharnem življenju, ne moreš, ne smeš pogaziti v prah! Bi me li radi tega mogel sovražiti, ker te ljubim, in .da me črtiš, bi me li ne umoril rajši, nego se mirogal? Mesto odgovora si jo potegne Karin na prsi ter jej posipa obraz in ustni z gorečimi poljubi. V sladki prevari dopušča,Glicerija. da jo ogrli in v srečnem objetju sliši komaj še opominjajoč glas žalostne slutnje v trepetajočem svojem srcu. A ko se Karin dotakne njenega obraza s svojim, opazi, da je to lice golo. Kakor blisk prodere najstrašnejša misel dušo Glicerije. Za Inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od -dajoči aparat v vseh strokah Slovencem, in taka adresa bi služila zanamcem v ravnanje." — Napad na gornjeradgonski okraj. Po odhodu notarja Otona Ploja se je razpisal notarijat v Gornji Radgoni. Oglasil se je eden docela sposoben prosilec. To priliko je porabilo nemčur- S to znamko zavarovan Fellerjev rastlinsko esenčni fluid je, kakor razvidno iz zdravniških pri-poznanj in 60.000 zahvalnih pisem, izvrstno odpravljalno in olajševalno domače zdravilo, hvaljeno za protinske in revmatične bolečine, zbadanje, trganje ter bolečine v glavi, zobovju, v prsih, vratu in križu itd. po prehlajenju nastale bolezni, krčne in nervozne popadke. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic franko 5 K. Dobiva se pri F. V. Feller, Stnbica, Elsin trg, Hrvatsko. Jeller £lsa Jluid stvo v Radgoni in Ljutomeru za nesramni predlog, da naj se ta notarijat odpravi, češ, da lahko notar Turn iz Ljutomera opravlja vse posle oh posebnem uradnem dnevu v Gornji Radgoni. Skovala se je v neki notarski pisarni prošnja na justično ministrstvo, in vodje justičnega ministrstva eksce-lenca Klein ni imel nič nujnejšega, kakor izročiti to prošnjo znanemu graškemu satrapu, ki je vprašal za mnenje: ljutomersko občino, a ne okrajnega zastopa ljutomerskega, gornje-radgonsko nemčursko občino a ne nobene druge občine v gornjeradgonskem okraju, in končno občinski zastop mesta Radgona! Dotično prošnjo je vložil znani nemčurski agent Bračko, ki je postal načelnik okrajnega zastopa samo vsled tega, ker so Slovenci pri volitvi z 2 glasovoma propadli in so zaradi teh dveh glasov dobili nemčurji večino. Po ljudski štetvi od 1. 1890 je štel gornjeradgonski okraj 12.204 slovenskih in 410 nemških prebivalcev. In teh 12.204 Slovencev hočejo prisiliti, da si morajo notarska pisma dati delati ali v Radgoni, kjer notar nič slovenski ne zna ali pa od nemčurskega notarja Turna iz Ljutomera. Na ta način se hočejo izključiti vse slovenske pogodbe in ponemčiti celo zemljiško knjigo. Ta manever kaže, kako se že nekaj uradnikov drzne z nami pometati in s kako ravno-dušnostjo se nam že streže po življenju. Treba 3e, da se proti temu atentatu dvigne ves okraj, treba je, da nastane po celem okraju vihar, pravi vihar, sicer se sovražnikom res posrečijo njihovi naklepi. Nujno je treba, da se oglase slovenske občine, da se oglasi slovenski narod iz gornjeradgonskega okraja odločno in neustrašno. Opozarjamo pa tudi vse državne poslance na ta naklep sovražnega nam nemčurstva in jih prosimo, naj nastopijo brezobzirno in z neizprosno odločnostjo proti tej gorostasni akciji nemčurstva in Gleispacha. — Knezoškof dr. M. Napotnik, je prišel v sredo, dne 24. t. m, ob pol 8. uri zjutraj v Celje in se peljal v grad Novo Celje grofa Salma, kjer je posvetil prenovljeno grajsko kapelo in birmoval mlade grofice; ob pol 6. uri zvečer se je vrnil v Maribor. Ob njegovem prihodu in odhodu so peli cerkveni zvonovi. — Nemški pesnik Schiller: Kako so nekdaj postopali ž njim in kako sedaj zlorabljajo njegov spomin!' Te dni so slavili Nemci svojega pesnika Schillerja na vse možne načine in so tudi Nenemcem, posebno po šolah v Avstriji, usiljevali svoj praznik. Jako lepo je. da vsak narod spoštuje svoje duševne velikane, toda, kaj pomaga to, če se-16. godi šele po smrti in sicer čez poldrugo stoletje. Marsikdo, ki je čital slavljenje obletnice Schillerjeve smrti, si bo mislil, kako srečen je pftč moral biti ta pesnik že za časa svojega življenja, kako so ga Nemci že takrat spoštovali, častili in skrbeli zanj. Ali to ni res. Schiller je imel v svojem življenju polno bridkih ur in ko je umiral, se je jokajeoziraina svoje štiri nepreskrbljene otroke, katerih zadnje je imelo komaj par, mesecev. Navadno je tako, da se takim velikanam ob smrti izkazujejo časti, se jim pokladajo vrtici, se skrbi za veličasten pogreb, v kar se tešijo zneski denarja, ki bi bili eventuelno. popreje dotičniku lahko podaljšali življenje mnogo časa, če bi jih bil imel na razpolago takrat, ko je trpel — glad! Ali Schillerju niso izkazali Nemci niti te časti, dasi je za njegovo smrt vedel veliki vrstnik mu Goethe in razni njegovi prijatelji, ki so dobro vedeli tudi to, da je bil Schiller v denarnih stiskah. Ne Goethe, ne vojvodski dvor, se ni brigal za Schillerjev pogreb. Ubožna vdova je morala glefortiT-4ajmredi pogreb kolikor le možno po ceni. Radi tega mu ni mogla kupiti lastnega groba. Dosegla je le toliko, seveda proti plačilu, da so ga pokopali v takozvanem obzidanem grobu, v katerega je navadno šlo okrog 30 krst. Ponoči med 11. in 12. majem so nesli Schillerja lepo tiho k večnemu počitku in njegov sprevod je štel celih 20 oseb! Brez duhovna, brez vsake slavnosti so ga spustili v zaduhlo grobje, kjer je bilo že kakih deset na pol segnitih krst. Soproga njegova mu je dala napraviti, kakor je pozneje povedal mizar, čisto navadno najcenejšo rakev, niti ploščice z imenom mu ni preskrbela, ker je bila v denarni zadregi. V tem grobju je ležal veliki nemški pesnik celih 21 let. Seveda so med tem časom spuščali vanjo še vedno druge krste na one, ki so bile že na pol ali pa popolnoma segnjile. Le kadar je bilo grobje prenapolnjeno, so ga nekoliko pospravili; pobrali so strohnele dele krst in kosti ter jih prenesli v skupen grob na pokopališču. Ko so leta 1826. zopet hoteli pospravljati, se je spomnil Weimarski župan Karol Lebrecht Schwabe, da je tam zakopan tudi Schiller in da bi torej tudi njegove kosti prenesli v navadno jamo z drugimi vred. Ukrenil je potrebno, da se velikemu pesniku vendar napravi posebna gomila, Ali sedaj je prišla težkoča, na katero nihče prej niti mislil ni. Iz gnjilo-ples njevih ostankov grobja so prinesli na dan 23 lobanj iri mnogo kosti, ki so bile vse pomešane. Katera je tedaj Schillerjeva glava in katere so njegove kosti? Ali je med temi glavami sploh katera prava? Sedaj so merili in primerjali razne glave in kosti po osteologični metodi, kakor so vedeli in znali ter konstruirali Schillerjev skelet (pregledaval ga je tudi Goethe). Ta nepopolni in nezanesljivi kostenjak so potem pokopali 16. decembra 1827. zjutraj zgodaj (o. in pol) v knežje grobje v Weimarju. To krsto kažejo še dandanes kakor Schillerjev grob. Pa tudi pri tem pogrebu ni bil prisoten Goethe; vendar pa se je dal zastopati po svojem sinu. Tako se je godilo nemškemu velikanu Schillerju, katerega spomin in obletnico zlorabljajo Nemci za svojo velenemško propagando kakor „Edelvolk", napram »barbarom" Slovencem! Vendar pa ti poslednji vedo vsaj toliko, kje počivajo kosti narodnih velikanov revnega in zatiranega naroda, ki dostikrat ni smel (če tudi bi bil hotel) izkazati zadnjo čast kakemu zaslužnemu možu, ker bi to bila — po mislih naših državnih uradnikov — provokacija. — Iz Savinjske doline. Trg Vransko ima na poštnem uradu in na poštnih vozovih samo-nemške napise. Trg Vransko vzdržuje in podpira občinsko požarno, brambo, katera je vseskozi nem-škutarska. Kje so pa vranski Slovenci? Požarna bramba na Vranskem slavi v nedeljo, dne 4. junija tridesetletnico svojega ob-, stanka. Mi bi ne imeli nič proti temu in bi celo z veseljem pozdravili to slavnost, ako bi bila požarna bramba taka, kakoršna bi morala biti. Vse požarne brambe daleč naokrog so se otresle nemške komande — le vranska še trobi s svojo komando v nemčurski rog. Kakor smo zvedeli, povabila so se tudi druga društva iz okolice na to slavnost. Ako je to resnica, moramo to vabilo imenovati le nesramnost, s katero se drzne nemškutarski „fajerber" vabiti na svojo slavnost vrle brambovce drugih društev, ki so imeli toliko narodnega ponosa v svojih prsih, da so brcnili od sebe nemško poveljevanje. Tudi se vrši veselica samoobsebi umevno v nemški gostilni „Pri pošti". No. vransko razumništvo in vse kar slovensko misli, se bode že vedelo vzdržati imenovane slavnosti. Vi fantje in možje pa, ki še niste pozabili, da vas je rodila slovenska mati, vzdramite se, zapodite med staro šaro nemško ,.špraho" in pen-zijonirajte njene brenoeljne! Ali ni Vaš slovenski jezik toliko vreden kakor nemški! Na slovenski zemlji mora veljati in gospodovati slovenščina! Kar vas je junakov, potegnite se za čast svojega jezika! Vranskivpožarni brambi pa: Gut Schlauch! — V Ormožu sJeni dva meseca terjal od! — edinega narodnega trgovca v Ormožu poleg 6 ali 7 nemškutarskih — narodni kolek; zmirom mi je odlagal, rekoč, da še ni prišel. Nazadnje mi je ipak resnico rek^l, da ga ni naročil, ker nima pri tem nobenega dobička, ampak še mora pošta-rino plačati. Tak odgovor mi je bil zelo zopern, posebno stega, ker sem mu jaz odjemalcev iskal, kolikor sem mu le mogel. In tak človek hoče biti naroden trgov.ee! Dasi mu trgovina dobro gre, noče niti vinarja žrtvovati za slovensko stvar! A ne mislimo, da je ta trgovec edini glede takšne narodne nemarnosti! O, 'jih je še na kupe, ki niti slišati nočejo o kakšni dobrodelni stvari. Častna izjema je slovenski trgovec pri Vel. Nedelji. — Apel na dobra srca! Pisatelj Podravski je pač znan malone vsakomur, saj menda ni slovenskega književnika, ki bi bil že toliko spisal, kakor Podravski ali z njegovim pravim imenom Peter Miklavec. Miklavec je prevel na slovenski jezik vse znamenitejše Sienkievviczeve romane in celo vrsto romanov, povestic in črtic iz poljskega, ruskega, češkega in srbskega jezika. Vešč je v govoru in pisavi vseh slovanskih jezikov, iz katerih je preložil v slovenski jezik nebroj leposlovnih del. Malokomu izmed čitateljev njegovih prevodov bode nemara znano, da je Podravski preprost kmet, ki se je sam s svojo močjo in pridnostjo priučil vseh slovanskih jezikov m se kot samouk dvignil na tako visoko stopinjo naobrazbe, kakor malokateri izmed-onih, ki jim je dana prilika se naobraževati na visokih šolah. Podravski se je popolnoma posvetil pisateljevanju in s skromnim svojim zaslužkom vzdrževal svoj rodni dom. Ta zaslužek pa je bil, kar je pri naših razmerah umevno, skrajno pičel in pisatelju je bilo treba mraveljske marljivosti, da si je s' svojim peresom prislužil toliko, da je ohranil sebe in svojo rodbino bede in gladu. Končno pa so mu le klonile moči; vsled prenapornega dela in prenapetja živcev je zbolel na umu, da so ga morali lani prepeljati v blaznico Feldhof pri Gradcu. Pred tedni je zapustil ozdravljen ta zavod in se vrnil domov v Ribnico na Štajerskem, kjer je našel svojo rodbino v najskrajnejši bedi. Mož je, dasi je duševno ozdravel, telesno popolnoma onemogel in oslabel, da si sam ne more več pomagati iz uboštva in bede in mora ravnodušno čakati, da mu prodado zadnjo kravico iz hleva in ga izženo izpod rodnega krova.. Ker poznamo dobro srce slovenskega naroda, se obračamo na vso slovensko javnost z iskreno prošnjo, da bi priskočilo na pomoč bednemu Podrav-skemu. Vsak najmanjši prispevek bo sprejet z hvaležnostjo in se bo izkazal v časopisih. Velikodušni darovi se naj blagovolijo pošiljati naravnost pisatelju, ali pa Rastu Pustoslemš^cu, tajnika »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani. — Učiteljsko društvo za celjski in las okraj je zborovalo dne 14. maja v Celju ob pr cejšni udeležbi; na novo sta pristopili našem društvu gdč. V. Kosi iz Teharij in gdč. Vošnjak iz Ponikve. Delegatom za glavno skupščino ..Zaveze avstr. jugoslovanskih učit društev", ki se vrši 13., 14. in 15. dne avgusta t. 1. v Pulju. ?? bili voljeni tovariši gg. Krajuc, Černej in Vogl Pri poskušni volitvi dveh delegatov, ki bosta stopala učiteljstvo celjskega okraja v deželni ue teljski skupščini, sta bila izvoljena tovariša g». Černej in Gradišnik. Naše društvo je sklenilo pristopiti kot ustanovnik »Društva za zgradbo učit. konvikta" z 200 K. Za prireditev koncerta v korist »Učit. konviktu" se je izvolil odsek. — Upokojenje ravnatelja Lapajneta je uprizorilo mnogo hrupa po časopisih. Mož, ki je toljko storil za povzdigo šolstva, sploh znan kot vrl učitelj po celem slovenskem ozemlju, ni zaslužil, kar je doživel. A da je nadzornik profesor Belar govoril proti vrlemu, za šolstvo nad vse zaslužnemu možu v tako skrajno žaljivem tonu. je ne-odpustljivo. Pri zborovanju navzoče učiteljstvo se zgraža nad takim netaktnim, surovim obnašanjem nadzornikovim. — Prestopila je k protestantizmu starejša hči advokata Schurbi-ja, ki se jutri, v soboto, poroči v evangelski cerkvi z nadporočnikom Den-gel-nom. — Roparsko družbo iz brežiškega okraja so v sredo popoldne s poštnim vlakom pripeljali v Celje in jo izročili okrožnemu sodišču. Že v torek se je velikanska radovednost polastila nekaterih senzacij željnih brezdelnežev. ko se je zaslišalo, da pripeljejo roparje v Celje. V sredo popoldne pa je na tisoč broječa množica oblegala kolodvor in stranske ulice ter nestrpno čakala vlaka. Želja se jim je izpolnila. Pripeljalo se je in odšlo pod asistenco 10 orožnikov 21 roparjev, med njimi tri ženske, ena je vodila dva otroka, tretjega nesla v naročju. Pozornost med ljudstvom je bila silna, ker se ne zgodi z lepa. da bi toliko zločincev skupaj privedli pravici v roke. Ujetniki so razne starosti od 25—60 let. večjidel kmetje ali poljski delavci. Večinoma so šli pobiti po ulicah, apatičnih obrazov, le dva sta gledala za-ničljivo in izzivalno na množico. Z velikim zanimanjem pričakuje vse sodnih preiskav, ker pride menda do senzacijonelnih odkritij. ... — O slovenskih, srednješolcih si dovoljuj " zadnji Čas »D. Wacht" najnizkotnejša obrekovanj same laži. tako grozne, da se človeku ježe lasje. Čujmo šarlatana in revolver-žurnalista: »Nemške sosede nadlegujejo »windische Bettelstndenten" na najpredrznejši način. Do pozne noči morajo poslušati »vvindische Hetzlieder". Nekemu dečku, ki stanuje v tisti hiši; so zagrozili s šibo, če bi še nemški .govoril. Najstrašnejše pa so počeli štirje pri neki branjevki stanujoči »windischen Bettelstudenten" povodom Schillerjeve slavnosti Dobili so Schillerjev kip, mu odbili glavo in roke ga položili na pralni mizi na oder in plesali okolo tako oskrunjene figure indijanski ples ter peli „windische Hetzlieder". — O. joj, prejoj! To je res trikrat grozno, kako se temu časnikarskem norcu meša v glavi. Ta človek mora' biti blaz drugače mu pač ni mogoče toliko budalosti prekuhati v svojih možganih! No. takšnega žurna-lističnega nestvora ni smatrati resnim, in čudili se bomo, ako ne zblazni v kratkem ves nemški Izrael v Celju, kateremu je ..D. Wacht" dušna hrana. — Slov. politično društvo iz Teharjev in Št. Lovrenca je imelo po krasnem majnikovem sprehodu v Žalec na vozovih dne 14. t. m. komaj čez teden dni leg shod v Št. Lovrencu. Tam so govorili g. dr. Štor o splošnih državljanki pravicah, o gosposki zbornici, državnem zbora, deželnem zboru, okrajnem zastopu itd. Potem g. učitelj M. Levstik jako umestno in izvrstno za okraj o sadjereji. kar je navzoče občinstvo, menda ni manjkal noben posestnik iz občine, tako zanimalo, da so živahno pritrjevali obema govornikoma. Tretji govornik č. g. kaplan Čemažar je pojasnjeval pravice in dolžnosti političnega društva in imel toliko uspeha, da je takoj pristopilo 33 novih udov iz Št. Lovrenca k političnemu društvu ter takoj plačalo letnino. Pri nas ljndje od dneva do dneva bolj sprevidevajo, da je na" zemlja slovenska! Vrlo naprej! — Teharski občani so si že pripravili vm les za novo cerkev, ga obtesali ter dali na različne žage; veliko materijala je tedaj pripravljenega za novo cerkev, kar se tiče zidanja, pa za-državajo nemškutarji. Svojedobno pred občinskimi volitvami so obljubili štorovski volilci po 10 gld. za cerkev, do danes pa no »eden še vinarja plačal ni. »Deutsche Treue, keine Treue!" — Žigertov stolp in mariborsko sodišče. Kakor znano, podrl se je na Pohorju slovenskemu planinskemu društvu od njega postavljeni »Žigertov" stolp. Zgodilo se je to v pozni jeseni v času največjih viharjev na mestu, kjer daleč na okrog ni žive duše. Takoj, ko se je izvedela ta za društvo in vse podravske Slovence žalostna vest, razneslo se je tudi slej res potrjeno dejstvo, da je eno najvažnejših žic deloma presekala zlobna roka. Z veseljem in zadoščenjem se je torej sprejela vest, da je slavno državno pravd-ništvo takoj odredilo komisijo na lice mesta, ker se je upalo, da se bo na podlagi najdenih podatkov pričela najstrožja preiskava proti neznanemu storilcu. A kaj še! Iz mnenja, katero so končno podali prijazni nemško-nacijonalni inženerji, je bilo razvideti, da jim je bilo v prvi vrsti ležeče na tem, da bi zvalili vso krivdo na nesreči na društvo, oziroma na društveno vodstvo. Pripisali so namreč poškodovanju žic popolnoma postranski, nevažen pomen. Na podlagi podatkov je bilo samo ob sebi razumljivo, da se je ustavilo postopanje zoper nepoznate storilce poškodbe žic ter se je obrnila ost proti slovenskemu planinskemu društvu. Vršila se je obravnava v Slovenski Bistrici kot okraju storjenega čina in sicer zoper dva člana načelništva ter zoper stavbenika. Načelništvo je bilo sicer oproščeno, a stavbenik je bil obsojen, vkljub temu, da se je izkazalo, da je društvo tovarni za napravo žic natančno naznanilo namen žic, težo, koji bodo imele kljubovati itd. To nas sicer ni razočaralo, ker nekdo je moral biti vsekakor obsojen. Razočaralo nas je pa postopanje c. kr. okrajne sodnije v Mariboru. Ta je našla zdaj čez dobrih šest mesecev, da je treba še nekoliko mešati to zadevo. Pričela je svojo inkvizicijo po c. kr. žandarmeriji ter ne samo zahtevala vse podrobnosti glede stolpa, ki sploh ni nikdar stal v njenem okrožju, marveč še celo naložila društvu, da naznani, pri kateri seji da se je sklenil a-stavba stolpa, kdo je dal za to denar ter da mu naj društvo izroči vse knjige. — Nenadoma je umrla danes dopoldne hči trafikantinje na celjskem kolodvoru, Giza Meyer; skočila morda padla — je iz drugega nadstropja Hausbaumove hiše ter si zlomila križ. — Učenost nemških uradnikov na c. kr. pošti. Iz Ptuja se nam piše: Pisal sem pismo posestniku v Lešju. To ime sem zapisal z velikimi črkami in razločno zunaj na pismo. Tudi pošte nisem pozabil, ampak sem pod ime Lešje zapisal: Pošta: Črnogora. To je slovensko ime za trg med Ptujem in Rogatcem, katerega nemško ime se glasi „Maria Neustift". Moje pismo ni bilo poslano v Lešje, ampak na romanje po svetu, Šlo je na Češko in potem na jug med Črnogorce. Ko je potovalo skoro celi teden po svetu, dobil sem gaiš*wtzaj, češ, da gospodje v Ptuju ne poznajo ne JKcine Lešje, ne pošte Čraagora! Zakaj neki imajo take ignorante v državni službi in zakaj dobivajo še plačo? — Vitanje. „Šulferajn". Samo pritisnjeni "Nemci in blazni nemškutarski zagrizenci praznujejo letos petindvajsetletnico „šulferajna" ali ne-bodigatreba. Seveda tudi Vitanjčani morajo junaško stopiti v to veledično vrsto. Da se mladi naraščaj že prav zgodaj vname za to hujskarsko društvo, hoče skrbeti nemška šola. Nje slavno vodstvo je blagovolilo dne 13. maja oprostiti šolskega pouka mlade nemške viteze, da se hvaležno in navdušeno spominjajo petindvajsetletnice „šul-ferajna Kaj pomeni to društvo, izmed vitanjskih odličnjakov gotovo ne ye toliko, kolikor je prstov na eni roki. V svarilo Slovencem povemo tole: Povsod brezobzirni Nemci hočejo od Severnega do Jadranskega morja raztegniti svoj dolgi jezik, in protestantovsko krivovero. Na potu smo jim katoliški Slovenci. Zato so za naše kraje ustancr-vili „šulferajn" ali društvo ža ponemčevanje naših krajev. V njem zbirajo denar, da z njim zidajo in vzdržujejo ponemčevalne šole. Žal, prepogosto se mu posreči kakšnega preslepi j enega slovenskega kalina prekaniti, češ, otrok se" mora nemški naučiti, če hoče na svetu kaj veljati in z gospodo govoriti. A otrok potem v taki šoli ali pozneje postane narodni izdajalec in celo verski odpadnik. — Novorojenega otroka je vrgla v Dravo. 221etna Marija Caf. posestnikova hči od Sv. Jurija ob Ščavnici. se je dne 22. t. m. sama javila mariborskemu sodišču, da je dne 16. t. m. svoje dete, ki ga je porodila kraj ceste blizu Slap v bližini Maribora, takoj po porodu vrgla v Dravo. Svojo krivdo opravičuje s tem, da so jo bratje in sestre raditega, ker je bila v blagoslovljenem ' stanu, črtili in potem zapodili od hiše. Sedaj pa bila v skrbeh, kako bi preživela otroka, zato je raj« vrgla v Dravo. Žiče. Veselica, katera se je priredila v nedeljo, dne 21. maja t. 1. se sme prištevati najlepšim prireditvam, kolikor smo jih doživeli v Žicah. Kako se je ljudstvo zanimalo za to veselico, nam s pričuje dejstvo, da je bila prostorna šolska soba do zadnjega kotička polna. Častno število gostov iz Konjic, Špitaliča, Dramelj, Ponikve. Loč, Št. Jerneja in drugih sosednih župnij, nas je posenetilo ta dan v Žičah. Kar se tiče igre „Lurška pastarica", moramo vše le pohvalno omenjati. Nastopili so vsi igralci srčno in spretno, da smo jih vsi občudovali. Prvič so tudi nastopili pri tej veselici žiški tamburaši. Vse točke so se proizvajale izborno pod vodstvom velečastitega gospoda Jakoba Kosarja, župnika v Žičah. Ponosni smemo pa tudi biti na naše mlade igralce, ki žrtvujejo vkljub telesnemu napornemu delu svoje duševne moči v povzdigo glasbe in prijetnih iger v čast ^ občini in v procvit slovenske naše domovine. Želimo le, da bi imeli še večkrat priliko tako imenitno se zabavati, kakor smo se v nedeljo, dne 21. majnika. — Iz Št. Petra v Savinjski dolini. Ker zajec in sploh divjačina sadnemu drevju pri nas mnogo škoduje, zato smo se pritožili pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju, da naj ono za nas posreduje in kaznuje najemnike lova. In res so nas poklicali popolnoma brez haska na c. kr. glavarstvo, da smo tam še posebej potrdili v zapisnik; ta mesec pa je prišla čisto nemška komisija, da prisodi dotičnim gospodarjem škodo. Komisar lovskega odseka, cenilni mož, oba trda Nemca in pa nekov pismonoša, to je bila komisija. Prvi je imel besedo, drugi je molčal. Nemec Bien je cenil pet do. deset let stara drevesa po 1 krono, kolikor stane, ko ga vsadiš. Razume se, da so kmetje nad takšno krivično cenitvijo vsi ogorčeni. In še to le one, ki so bili popolnoma uničeni, in vse po nemški! Skoraj noben posestnik ; ne ve, koliko so mu cenili škodo. Potem so vsi ti ' šli k najemniku lova na kosilo, nas pa so pustili čakati na zapisnik še do danes! Sram bodi vse, ki so tako cenili. Proč s takimi poštenjaki! Zakaj ne bi bil cenitelj kmet, ki se spozna! Poslanci, skrbite, da piide novi lovski zakon v moč! Odslej bodemo tožili za vsako "poškodbo, in to vsi kmetje. — Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Uravnava Pesnice prav lepo napreduje in upanje imamo, da bomo kmalu rešeni vsakoletnih po-vodnji, ki so nam doslej napravile toliko škode. Prihodnji teden otvorjen bo prvi večji prekop in Pesnica bo dobila v njem novo krajšo in ravno strugo. Vodstvo regulacijskih del priredi povodom imenovane otvoritve svojim delavcem majhno veselico na vrtu g. Jožefa Kovačec-a v Osluševcih. Vsi prijatelji Pesniške uravnave se uljudno vabijo, da se udeležijo veselice, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo t. j. 28. maja 1.1. popoldne po večernicah. — Rimski sarkofag so izkopali v Ptuju na posestvu župana Orniga, kateremu so .delali delavci plot za dvorišče. Sarkofag, nagrobni kamen, je iz belega marmorja, nosi latinski napis ter več hieroglifov. Spravil ga je ptujski muzej. — Potres je bil 23. maja, v torek v 'Celju, ob četrt na 3. uro popoldne. Prvi sunek je trajal 7 sekund in je bil precej močan; vendar ga mnogi ni čutil. — Razen v Celju so čutili ta potresni sunek tudi po drugih krajih Štajerske in Kranjske. — V noči 24. t. m. ob 1. uri je -bilo čutiti v Celju zopet potresni sunek v smeri od vzhoda proti zahodu. — Magneta Neptuna zračna kraljica je priplavala v Gaberje in ostane tam ob deželno-brambovski vojašnici le kratek čas ter bo izvajala svoje slavne produkcije. Priznanja po časnikih so zelo laskava za Magneto Neptuno. * — Spustili vojno ladjo v morje. V nedeljo dopoludne so spustili v Trstu ob velikanski udeležbi občinstva v morje vojno ladjo »Nadvojvoda Ferdinand Maks", katero so zgradili v ladjedelnici tržaškega tehniškega zavoda. S to vojno ladjo poveča se obrambena zmožnost naše vojne mornarice zdatno. Vojna ladja, ki je izdelana iz materijala avstrijske provenijence, je tretja ladja sedaj najmočnejše divizije naše mornarice. Dolgost ladje znaša 118'55 m, največja širokost 2172 m ter obsega ladja 10.600 tonelad. Jakost posameznih oklopov. je mej 40 in 240 mm. Stroji indicirajo maksimalno 14.000 konjskih sil ter podeljujejo ladiji hitrost 19'25 morskih milj na uro. Glavno armiranje obstoji iz' štirih 24 cm brzostrelnih topov, ki bljuvajo 215 kg težke kroglje s začetno hitrostjo 750 m in s probojuo silo za 400 mm najboljšega utrjenega kromnikelnastega jekla. Topovi nosijo kroglje do 16 km daleč. Sestri te najnovejše ladje ste vojni ladji: „Nadvojvoda Karol" in »Nadvojvoda Friderik". Karavanski predor prebit. Gorenjska in Koroška sta se približali druga drugi in videli bodejo Slovenci na. Kranjskem, kako. hitro umira slovenski narod na Koroškem, katerega potujčujeta z vsemi silami dežela in država, da čimpreje pripravite pot Prusu. Z ozirom na to pravi Gorenjec": Naš Gorenjec ima čvrsto krepko dlan in pa bistro glavo. On je zmožen, da zajezi nemško povodenj, ki se uliva iz severa na Koroško in na Gorenjsko. Ali nečesa mu manjka — in to je narodni ponos! Gorenjski veljaki, zlasti pa še jeseniški rojaki in še vi kar vas je ostalo onstran Karavanskega predora čvrste slovenske korenine, sedaj na delo! Ne peščica zemlje naj ne pade več v roke Nemcu! Zadnja stena Karavanskega predora, ki je padla te dni, naj nam nudi spomin, da onstran Karavank so naši bratje, da je tudi tamkaj plodovita slovenska zemlja, da bodi konec prodiranja Nemcev proti jugu na Kranjsko, naj sedaj pride čas našega prodiranja proti severu. V tem znamenju: Nazdar Korotanu! — Sveta gora — trdnjava. V zadnjem času se nekako sumljivo množe znamenja bližajoče se vojne Avstrije z Italijo. Primorski časopisi poročajo, da naša vojna uprava utrjuje soško dolino z vojnimi pripravami. Na vse važne postojanke je poslala že pred časom vojaštvo in zdaj dopošilja na te postojanke preko -Gorice streljivo in drugo. — Vrhunec vsega tega pa je to, da se namerava spremeniti Sv. Gora v — trdnjavo. V ta namen so pričeli dovažati na goro že topove ter jih shranjevati v kleti frančiškanskega samostana. Prve tri topove so peljali gori preteklo soboto v največjem nalivu. Sv. Gora je strategično jako važna točka, ker se raz nje lahko obvladuje vsa obmejna pokrajina ob reki Idriji. — Miliarija na Dolenjskem. Ta bolezen sega še vedno dalje, a videti je, da ne nastopa s tisto silo kakor v začetku. Največ bolnikov leži po vaseh ob Krki in Krkinem pritoku Radešica, to so v topliški občini vasi Podturm, Obrh, Me-niškavas in Podhosta. Zadnje dni so se pripetili posamezni novi slučaji. — Miliarija je neka špe-cialiteta med boleznimi, ker napada skoro izključno ženske v najboljši dobi. V Šmihelu pri Novem mestu miliarija tudi kruto gospodari. Pretekli teden do 21. maja je zbolelo 16 žen in deklet. Bolezen napada nagloma. V nekaterih vaseh so zbolele po dve ali tri na en dan. Vse so še nevarno bolne, da se še ne ve, kakšen bo izid, ena pa je že umrla. Ljudje so radi bolezni silno zbegani, zlasti mlade žene in dekleta, ker te bolezen najraje napada. — Od začetka te epidemije na Dolenjskem do 20. t. m. je obolelo 87 oseb, od katerih je ozdravelo osem oseb, 12 pa umrlo. Društveno gibanje. — „Ceijsko pevsko društvo" vabi na svoj veliki koncert združen s III. slovenskim rajem ki se priredi dne 1. junija 1905 v „Narodnem domu" v Celju na korist „Celjski dijaški kuhinji". Spored: A. koncert. 1. I. pl. Zajec: Slavnostna jugoslovanska ouvertura, igra godba. 2* Anton Hajdrih: Hercegovska poje moški zbor. 3* A. Dvorak: Rasi, rasi travica ženski zbor s spremlje-vanjem klavirja. 4.* a) Dr. A. Schwab: Vasovalec? b) J. Padovec, harmonizoval dr. B. Ipavec: Moje jutro, mešan zbor. 5* Dr. B. Ipavec: Nezakonska mati poje g. dr. Gvidon Sernec. 6* St. pl. Mo-niuszko: Večerna pesem (poljska) poje moški zbor 7.* H. Volarič: Grajska hči poje mešan zbor s sopran-, alt- in tenor-solo. 8.* Ženski duet-solo. 9* St. Mokranjec: Rukovet srbskih narodnih pesama, mešan zbor, bariton-solo g. dr. Gvidon Sernec. 10* F. S. Vilhar: Slovo, moški zbor z bariton-solo in spremljevanjem glasovirja. Solo g. dr. Gvidon Sernec. Z zvezdico zaznamovane pesmi se pojejo v Celju prvikrat. Spremljevanje na klavirju prevzame iz prijaznosti gospodična Mila Sernec. — B. III. slovenski raj v vseh zgornjih prostorih ,.Narodnega doma" z najraznovrstnejšim sporedom in dvojno godbo. Blagajna se odpre ob pol 7. uri. Začetek točno ob pol 8. uri. Vstopnina: Sedeži v parterju I—II. vrste K 2'40, III—VI. vrste K 1'60, VII,—XII. vrste K 140, XIII—XIX. vrste K 120. Sedeži na balkonu K 1'20. Stojišča v parterju K 0'80. Stojišča na balkonu K 0'60. Dijaške in vojaške vstopnice K 0'40. Ker je čisti dobiček namenjen »Dijaški kuhinji", kjer dobi dan na dan lepo število ubogih slovenskih dijakov toplo kosilo, upa odbor „Celjskega pevskega društva", da najde to njegovo vabilo povoljen odmev v srcih vseh prijateljev učeče se mladine. — „Kat. bralno društvo v Št. Jurju ob juž. žel. priredi dne 1. in 4. junija 1.1. v gostilni Nendl igro „Lurška pastarica" s petjem in tam-buranjem. Začetek ob 4. uri popoldne. — Iz Ptujske gore. Bralno društvo na Ptujski gori priredi dne .28. majnika ob 5. uri popoldne v gostilni gospe Jagodič društveno veselico. Na sporedu je petje, igra „Eno uro doktor" in tamburanje. Iz prijaznosti sodelujejo hajdinski tamburaši. K obilni udeležbi vabi prijazno odbor. Dopisi. Po občinskih volitvah na Teharjih. Dne 25. svečana t. 1. na dan občinske volitve pokazalo se je pooblastilo Marije Cmok, posestnice pri Sv. Ahaciju h št. 9 in v Čretu pri Teharjih z dne 24. svečana t. 1. za slovensko stranko ter se je ob istem času oglasil kot pooblaščenec znani štorovski nemškutar Anton Peer ter pokazal volitveni komisiji pooblastilo z dne 25. svečana t. 1. za nemško stranko. Kaj pa Marija Cmok pravi, sledi iz tele izjave. Izjava. Jaz podpisana Marija Cmok, posestniea pri Sv. Ahaciju h. št. 9 in posestniea v Čretu pri Teharjih, priznavam s tem, da nisem izdala to leto nikomur pooblastila za občinske volitve na Teharjih, kakor ono pooblastilo č. g. župniku Val. Mikušu pri Sv. Juriju ob juž. železnici. Če se je tedaj v mojem imenu vršila volitev dne 25. svečana 1.1. na Teharjih in sicer v nem-čurskem ali nemškem smislu, jaz kot Slovenka proti temu odločno protestiram. Nikdar bi ne bila volila nemčurjev, ker sem Slovenka in ker so mi pooblastilo izvabili že lansko leto, in sicer je to storil Franc Zupane, po domače Tomažakov iz Slane pri Teharjih v trgovini gosp. Peera v Štorah na prigovarjanje Zupanca iz Kresnik. Ker se mi pa sedaj predbaciva, da bi bila jaz volila nemške kandidate, to pa nikakor ni res, meni je žal, da so moje. pooblastilo zlorabili in proti moji volji volili nemškutarske kandidate. To bodem vsak dan potrdila pod prisego! Veljavno je edine le pooblastilo č. g. župnika Val. Mikuša. Stopče, dne 29. aprila 1905. Marija C m o k 1. r. ter tri priče. Takih izjav imamo še na razpolago in jih bomo objavili, da dokažemo nemškutarjem a-la Peer, Jellek, da so pri občinskih Tjolitvah nezakonito postopali, a vkljub temu ovadili najboljše može gg. župnika, kaplana, nadučitelja i. dr. c. kr. državnemu pravdništvu, katero jih še sedaj zasleduje po preiskovalnemu sodniku, dasiravno, zato nobenega povoda nima. Na Teharjih še nikoli ni bilo toliko orožnikov, kakor zadnji čas po obč. volitvah," to pa vsled ovadb debeluharja kovača in pa občinskega tajnika, ki je celo nemškutarski občini svojo nemšklitarsko tajništvo odpovedal. Čudimo se pa, da ne dobimo iz Dunaja nobenega odgovora, zakaj da se naše občinske volitvene zadeve ne rešijo, kajti začenjalo se bo peto leto, odkar vlada na Teharjih nemčur, dasiravno se morajo po postavi vršiti volitve vsako tretje leto. Saj vendar ne živimo v Turčiji! Iz mariborskega nemčurskega tabora. Kakor smo že kratko poročali, se je vršil pri Gotz-u v Mariboru na večer dne 20. t. m. volilni shod. Sklical ga je gostobesedni Girst-meier, vulgo' Franci, v ta namen,, da agitirajo trgovci in obrtniki za svojega kandidata Pfrimerja, ki bo po njihovem in Franclovem mnenju najbolje zastopal njihove gospodarske zadeve. Vendar pa tej takozvani meščanski stranki v tem nočejo pritrditi c. kr. uradniki, ki so pri • nas, kakor povsod po Slovenskem, z izjemo slovenskih uradnikov, skozinskoz vsenemškega mišljenja! ter vidijo v osebi nekega Wastian-a iz Gradca najsposobnejšega in najprimernejšega kandidata za državno-zborski mandat mariborskega volilnega okoliša iz skupine mest in trgov. C. kr. uradniki so se v velikem številu udeležili shoda in so navedli vzroke, zakaj da hočejo svojega poslanca in zakaj ravno Wastian-a. Izjavili so, da zahtevajo svojega poslanca zato, ker je baje uradniški stan tako važen in odločilen faktor za gospodarski položaj obrtnega in trgovskega stanu, da bi bila ta dva ruinirana, ako bi uradništvo gospodarsko propadlo; ako bodo uradniki gmotno dobro podprti, bodo imeli od tega le obrtniki in trgovci dobiček! Zato zahtevajo, da se jim prepusti ta mandat! Wastian-a pak hočejo zato, ker je baje ravno on pravi mož, ki jih bo branil proti predstojnikom, Slovencem in njih poslancem, kateri jih baje zmiraj motijo v političnem delovanju. Posebno jim leži v želodcu poslanec Ploj! Trditi si upajo, da so trgovci in obrtniki od njih odvisni, da je uradniški stan glavni steber države! Odličen mariborski obrtnik odgovarja: Prvi je kmet, nato dolgo ni ničesar, potem pride obrtnik in trgovec; uradniki takih lastnosti pa, kakor so mariborski c. kr. nemškutarji, sploh nimajo besede! Sicer pa meščani v Mariboru nič niso nav dušeni za Wastian-a. Franci jte povedal, da zato ne, ker Wastiari, vkljub temu da je že 32 let star, še ni nič, to se pravi, je nekaj, namreč »faliran' študent", a s tem neki Franceljnu in njegovim somišljenikom nič ne imponira. Tudi nemški idealizem Wastian-ovih oboževateljev Franceljnu nič prav ne ugaja. Trdil je, da so dobili Nemci vsled nemškega idealizma že marsikatero zaušnico, posebno pa je isti zakrivil, da stoji „Sudmarkhof" v Št. Ilju baje že na robu propada. Francelj je celo odkritosrčno povedal, da prede šentiljski kobači že tako slaba, da gostilničar že niti nte more' več plačevati najemnine! O ti šmentani nemški idealizem! Pa se ne bojiš zamere pri „Sudmarki" in pri vseh nemčur jih „der windischen Mark?" Šentiljska kobača je eden izmed glavnih stebrov vsenemškega mostu k Adriji in nemški idealizem mu ne privošči življenske moči! Tudi ,.pranemec" Havliček je odprl na tem shodu svoja usta. Rekel je, da, četudi meščanska stranka kandidira Pfrimer-ja, uradniki pa Wastiana, vendarle so vsi ,.mehr oder vveniger" .Nemci, torej „manj, ali več Nemci". Dobro je, da se je Hav- ičku začelo svitati, da je pri nas najti tudi takšne nemce, "katere pošteni Slovenci navadno imenujemo nemčurje, katerim prištevamo tudi samega modrega g. Havlička. Sicer pa njegove besede niso prav nič zjasnile vremen nad razburjenimi nemčurskimi buticami. Prihodnji dan, 21. t. m. sešli so se zopet volilni možje a glede kandidata se niso mogli zediniti. Boj se bo bil v nemčurskem taboru med Wastianom in Pfrimerjem, zmaga je skoraj gotovo Wastianova, ker potegnejo na njegovo stran vsa nemčurska gnezda v okolišu, kakor Marenberk, Slov. Gradec, Ljutomer itd. Sicer se ga nam ni bati; kričači nam ne bodo delali dosti preglavic! Žalostno je le to, da so se c. kr. uradniki postavili na čelo tej vsenemški agitaciji, ker jim je bilo meščanstvo še premalo sovražno proti Slovencem. Najbolj žalostno pa je to, da vlada svojim uradnikom takega postopanja ne zabrani! — Češki deželni zbor. Nemško prebivalstvo je, kakor pišejo nemške novine, zadovoljno s sklepom svojih poslancev, da se le za nekaj časa opusti obstrukcija. Listi groze z nadaljevanjem obstrukcije v prihodnjem deželnozborskem zasedanju, če se ne izpolnijo nemške zahteve. V Pragi je govoril poslanec Baxa o položaju. Rekel je, da v kratkem prenehata zborovati državni in deželni zbor. Češka potrpežljivost že pojenjiije. Nemški poslanci otežujejo delovanje češkega deželnega zbora. Čehom ni za državni, pa *tudi ne za sedanji deželni zbor. Če žele Nemci razbiti deželni zbor, nam je to prav. Resnici na. ljubo izjavljain, da na resno spravo z Nemci niti eden češki poslanec ne misli. Le vlada jo želi. Čehi ne nameravajo odobriti nobene deželne predloge, ki jih je napovedala vlada. Končno zahteva samostojno češko ■ državo, da se vzdrži evropsko ravnotežje. V proračunskem odseku so odobrili. začasni proračun do konca decembra 1905. „Narodni listi" oišejo, da se je poslabšal položaj v češkem deželnem zboru, ker prevladujejo nemški radikalci. Rusko-japonska vojna. Roždestvenski in Birilov. Petro-gradska brzojavna agentura poroča: Podadmiral Birilov je imenovan za poveljnika ruskega brodovja v Tihem oceanu z istimi pravicami, kakor jih ima poveljnik kake samostojne armade. Na njegovo mesto je bil poklican podadmiral Nikonov. — Neki visoki dostojanstvenik v pomorskem generalnem štabu je izjavil, da odpotuje admiral Birilov res te dni na izrečno carjevo željo v Vladivostok. D-a- b-i~ -s"e~p'a admiral R o z d e-stvenski odstavil od vrhovnega po-, veljstva, o tem n-e more biti govora. V zadnjem času razširjajoče se vesti o admiralovi bolezni so popolnoma neutemeljene. Dogodki na morju. O dogodkih na morju se poroča, da se Rusi nahajajo že v Tihem oceanu. Kitajski admiral Jeh v Vofonu je bil odposlan stražit z dvema križarkama in tremi torpedovkami ruske vojne ladje v Šangaju. Odkar je baltiško brodovje zapustilo zaliv Honkoe, so vzhodno-azijska brodovja velesil zelo zastražila svoje luke. Položaj na suhem. — Pred bitko. Že v bližnji prihodnjosti je pričakovati severno od Mukdena velike bitke. Petrograjski generalni štab je prepričan, da hoče Linevič v kratkem odločitve in da imajo Rusi premoč. Zdaj se vrše vedni boji med prednjimi stražami, ki so važni le zato, ker s tem poizvedovalni oddelek lahko dožene moč in najbolj utrjene točke sovražnikove. Seveda bolj globoko v sovražne pozicije tak oddelek ne more prodreti, ako ne obide sovražne pozicije ter se zadere sovražniku v bok. To pa se je zgodilo sedaj od ruske strani. Močan konjeniški oddelek je prekoračil ob mongol. meji reko Ljaoho ter prišel do Fakumena, ki leži precej daleč zadaj za zahodnim japonskim krilom. Torej je ruski oddelek prišel Japoncem za hrbet. Tu sej| je prodiranje ustavilo. Koliko so Rusi dosegli svo namen, se ne da dognati. Gotovo pa je, da je ta| drzni čin podoben pohodu Miščenkovih kazakov pred Grippenbergovo ofenzivo pri Sandepu. Ako se enkrat jame gibati ruska konjenica, je vedno pričakovati velikih dogodkov. Tako najbrže tudi sedaj. Japonci so končali svoje priprave ter so iz-1 popolnili izgube 100.000 mož, ki so jih izgubili v mukdenski bitki. Japonci so postavljeni v podobi trikota. Zadaj za fronto stoji Ojama z glavno | silo, ki jo bo v odločilnem trenutku vrgel na gotovo stran, kakor je to delal Napoleon. V to pa dobro služi razpostavi j en je v podobi trikota. O ruskih pozicijah se ne ve dosti. Gotovo je le, da stoje Rusi v polukrogu z ojačenimi krili od Kavpina preko Fanhe do Ituna. Kavpin leži 12 km severno od japonske pozicije pri Kinziatunu. — Bojišče ima drugačno obliko ko pri Mukdenu; tu ni toliko gričevja in pozicije niso tako utrjene ko pri Mukdenu, ker sta obe armadi rabili dosti časa, da se odpočijeta. Vojne moči Linevičeve se cenijo na 300.000 mož. Dunaj, dne 2 5. maja. Iz Manile na Filipinskih otokih'je došla brzojavka, da se je južno od otoka F o r m o z a vnela med ruskim in japonskim brodovjem pomorska bitka, v kateri je bil admiral Togo poražen. Podrobnosti še ni. Honkong, dne 2 5. maja. Došlo je poročilo, da je ob južnem rtu otoka F o K' moze zadelo rusko brodovje na japonsko in da se je vnela pomorska bitka, ki se je baje končala z rusko zma m Naprodaj4 je sredi trga blizu Celja enonadstropna hiša pripravna za vsako trgovino. Zraven je 6000 hmeljevk, katerih 4000 je .na novo nasajenih z dve in tri letnim gold-lingerjem; poleg je tudi novozidaua sušilnica. Natančneje se izve v upravništvo tega lista. (272) 3—1 Velike ljudske zabave! Otvoritev 27. majnika t. 1. poleg domobrance Vojašnice V Gaberjih. ,.,;„. S« J« ;M.H.,|.M. Najnovejši in najveličastnejši Zračno tuao, imenovana videž. Izvaja najtežje produkcije prosto v zraku. Predstave vsake pol ure od 5. do 9. ure zvečer, ob nedgljah od 11. dop. do 9. zvečer. Natančneje na lepakih! jVlagneta iet«a c^nja. z. ,»- metianičtio strelišč« MtiHalmra s.'^- tajite,- gngaimca. VSTOPNINA: 1". vrsta 40 v, stojišče 20 v; otroci polovico K mnogobrojnemu obisku vljudno vabijo i Za občinske urade! ""ET. » založila je Občinski blagajniški dnevnik, vezan 300 strani. Dnevnik obe. ubožnega zaklada, vezan 300 strani in v Celjskem okraju predpisan Studenčni kata- __ stei> v polah in vezan. ' (271)—3 f ■ Pri okrajnem zastopu v Šmarju pri Jelšah | provizorično oddati 1 Janez Kunst i 1 gostilničar I I pri ,ZeIcnem travnifin* I v Celju ^ | H vljudno priporoča svojo H W gostilno, kjer toči vedno V V sveže, dobro pivo, pri- ^ W j* stna in cena vina. Naj- W ■ * * boljša gorka in mrzla ' " kuhinja. — Lep senčnat vrt in kegljišče. se priporoča Ferdo J. Primožič mizarski mojster LJUBLJANA, Cerkvene ulice 21. z letno plačo (renumeracijo) 160 K. I Prošnje, opremljene z diplomo, spričevalom mirnosti in eventuelnim, dokazom sedanjega delovanja je vložiti pri podpisanem okrajnem odboru do 15. junija 1905. Nastop službe takoj. Okrajni odbor* Šmarje dne 17. maja 1905. 259) 2-1 Načelnik: Dr. Jos. Georg. Delo hitro in solidno (247) _ __3 na Kranjskem pol ure od železniške postaje Brežice. Akrato-terma prve vrste, toplote 40—42" R: vplivajo emi-nentno proti protinu. mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, kakor tudi neuralgiji. kožnim boleznim in ranam, kroničnemu materničnemu vnetju, eksudatu itd, Stanovanja in kopališki baseni nanovo sezidani, tako da odgovarjajo vsem higijeničnim zahtevam ter se slav. p. n. občinstvu najtopleje priporočajo. Kopališki zdravnik dr. J. Strašek. . Vsa nadaljna pojasnila da (236) 3-3 Pri občinskem uradu v Framu je služba ! (ase) 3-i (mašinist) se sprejme s 1. junijem v tovarni na Spodnjem Štajerskem. Isti mora biti ueoženjen, zanesljiv in trezen, Ponudbe pod šifro F. K. na uredništvo lista. Pf^ izpraznjena. "^Pl Prosilci, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni, naj se do 31. majnika osebno pri županu predstavijo. Plača po dogovoru. 262 2-2 Občinski urad v FRAMU dne 15. maja 1905. Kupujte velikih in malih, v novi hiši na novi cesti tik mesta Celja, v krasni legi in na zdravem zraku, se odda od 1. junija naprej. — Natančnejše pove upravništvo „Domovine". Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko vavarovalno zadrugo pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,,Kro-atiae" v Trstu. ' (239) 26-2 sprejme takoj ali v 6 tednih tvrdka R. MIKLAVC v Ljubljani ima istrijansko dobro vino in dobro žganje na drobno in debelo naprodaj po mogoče nizki ceni. :: :: :: ittfaHtnrnim, špecerijskim in železnim blagom v cvetočem stanju priporoča ičneje pove le samo kupcem upravništvo ) 4—1 ■ ..Domovine". Razne poljedelske stroje ^ i o © © posebno pa © e e fl peronospora-brizgalnice 7 ! Gumi za cepljenje ! ki ima veselje do tega poklica, se sprejme. Naslov pove uredništvo ,.Domovine". najboljše kakovosti se dobiva v »Zvezni trgovini" poprej ^ccr: D. Hribar v Celju. ^)TnTQTnTnToTnToT(žL)TnToTQTQlQla3 Patentirane, same ob sebi delujoče ŠKROPILNICE ,SYPHONIA' i * W (143) 15-n za vinograde in hmeljnike t^^fe za zatiranje sadnih škodljivcev proti bolezni na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd. Same ob sebi delujoče, nošnje brizgalnice tudi z bakrenim kotlom za 10 ali 15 litrov tekočine, s pripravo za petrolejno mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi delujoče brizgalnice proizvaja kot specijalitete puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje mt vsakovrstnih pušk -m za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na o. kr. preskuševalnici od mene preskušene-Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (555) zastonj in poštnine prosto. 50—2 tvornice poljedelskih strojev, specijalna tvornica vinskih in sadnih stiskalnic in drugih strojev DUNAJ, II. Tabopsti>asse št. 71. Ilustrovani ceniki zastonj. Zastopniki in preprodajalci se iičejo. Usojam si Vaše blagorodje vljudno opozoriti Zavitke priporoča Zvezna tiskarna Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov v Mariboru = Gosposka ulica št. 44. = Čast mi bode šteti tudi Vaše blagorodj med svoje odjemalce ter zagotavljam v vsa ker oziru najboljšo postrežbo in najnižje cene. ;| Z najodličnejšim spoštovanjem (224) 8—8 Dragotin Herzog. H A SE L (Švica) Centralbahnplatz št, 9 sprejema potnike za linijo čez PARIŠ—HA VRB po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do HAVRE. —, Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas, in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. Zacinjenje in popravila vsake vrste ■r- točno in ceno. Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. so 1 Man beachfe dle Fabrikmarke. W S1ngerC0.Nahmasch1nenAct.6es. , f --za domačo porabo iti obrtne sVrhe Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. V$aHc Vrste Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje - tvornosti ter so vsakomur v uporabo. = Brezplačni pouk v Šivanju in vseh načinih " modernega in umetnega vezenja = Singepjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -u se priporoča p. n. naročnikom za "vsa v njegovo strok« spadajoča dela kaker' za vsakovrstno montira nje parnih kotlov, za parne stroje,* barvarijah, beiilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in fy vodovode v bakru in železu. ' (238) 50-5 ^i_ru~irirrij'.riJ~^r"/ij"Li*i_iJ~ij i'i" i-ir~*~i—" * prevzame vsa cerkvena, sobna, dekoracijska, črkoslikarska, pohištvena in druga v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje po konkurenčnih cenah, točno in solidno po najmodernejših vzorcih. 0©®©® Proračuni na zahtevanje brezplačno. ižol, krompir, jabolka, orehe loh vse deželne pridelke kupi (42) 50-18 Mon Holcnc, trgoVcc 4 Celju. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo strugarsko delavnico iz Gledališke ulice v Graško ulico št. 33 Priporočujoč se za najmnogobrojnejša naročila zagotavljam točno in solidno postrežbo po najnižjih konkurenčnih cenah. (258) 3—2 Jakob Križman strugar (Drechsler). ■Ijšega laškega rilčka, malega rilčka, tra-j®a, rutlandea, belega in rdečega burgundca let 1904, 1903, 1901 prodaja grajščina Dugoselo, Hrvatsko 'kjer je železniška in poštna postaja. Sprejmem takoj IICGI1C9 za strugarsko obrt ■anj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri ■izgalnicah najnovejšega zistema in prenosom vnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja R. A. SMEKAL-a !' iz Smichova. Podružnica Zagreb. Ti stroji dčlajo desno in levo, eno in dvo-lazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih »trebščin. Tudi na obroke. S spoštovanjem (497) —28 odružnica R. A. SmekaL naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro< = sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na = ?if..# • i »v i i « Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrafl, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na V|f.» 9 »^ 4 4 41. se vzame dobro idoča nesarija -,» gostilna. Nastop s 15. junijem t. 1. —, Ponudbe na ravništvo „Domovine". (209) 8—5 Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je '. - ■ : bila dosedaj 4%. .': ■ ..: Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi deoimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. I 11 , i i v v vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor i ma AOnilCPfl tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za LI111U Irslll lOullj ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor ** tudi zidarska dela z jamstvom dobrega Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. izršila. bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi,v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. Prevzamem popolno napravo kopališč, s-s^ass 1 -T r r "J Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. Vool/mmClfnn Vnlnr7Tin ArfmniA (tudi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole. grobove. wtov?m v srkovrstne zeiezne osra e [tt „ieiefit vrais *vpr°daLa,,,e in o J skladisca ali pokopaliSča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, V napeljavo strelovodov itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah.) Priporočam se za obilno naročbo (154) 40_8 rtu ftc.iv, stavbeni in umetni ključalničar Poljska ulica št. 14. CELJE Poljska ulica £t. 14. \ F. P. lfidic & Komp. Ljubljana opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane Me opcHe , Koroni moder (222) 20-4 (Stratigfalzzicgel). Barve: a) rdeči naravno žgan i, b) omo impregnirani.. Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. ♦ Lastniki patentov: F. P. Mc£ Komp. in J. Marzola. BT" Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ^ Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in,najzanesljivejša postrežba, Sprejmejo se zastopniki. Obleke S i za gospode in dečke izgotavlja natančno po ^^uzr novejšem kroju in nizki ceni. Matija Kosi Vuršenci, pošta Mala Nedelja via Ljuton pritlična hiša skoraj nova. se vsled preselitve po jako ugodnih pogojih takoj proda. Poleg hiše se nahaja vrt. nekaj njiv in travnikov. Hiša ima 2 sobi in vse potrebne druge prostore ter stoji na prav lepem kraju ob okrajni cesti iz Sevnice v Orehovo in je posebno pripravna za kakega peijzijonista ali obrtnika. (248) 3-3 Vpraša naj se pri lastniku 9.10321311 MEM i Orehovem št. 25., pošli Strnil mm Ameriko Kralj, belgijski poštni parnik. Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi York - - in Filaldelfijo. - - Koncesijovana od visoke ----c. kr. vlade.---- Pojasnila daje Red Star Linie) Dunaj IV.. Wiener-giirtel 20 ali pa Reiman Ivan, glavni zastopnik v Ljubljani. Kolodv.ulica št. 41, druga hiša na levo. Celje: Gustav St.iger Vietor \Vogg Alois Walland's Xf. Carl u. Frid. Teppei Milan Hočevar Josef Matič Anton Ferjen Franz Zangger Josef Hasenbuehel Ferd. Jakowitsch Anton Kolenc Celje: Franz Pečnik ,, Franz Ranzinger ., Rauseher Adler Ap. Johann Ravnikar Otto Schu-arzl & Co. ., -Tosef Srimz W. VVratschko Dobrna: Josef Sikošek Braslovče: .Tohann Pauer Ant. Plaskan Gomilsko: Franz Cukala Konjice: Fran« Kupnik Vojnik: Franz Zottl Hrastnik: Paul' Bauerheim ,, Kotsumno društvo ,, .Jos«f Wouk Ljubno: Joh. Filipič F. X. Petek Sevnloa: S. F. Schalk ,, Ludtvig Smole ,, Anton Verbič Trg Lemberg: Fr. Zupančič Trg Laško: Audr. Elsbaeher „ Carl Hermann Planina: Ludw. Schescherko „ • F. Wambrechtsteiner Gornjigrad: Jacob Božič ,, Franz Scharb Poljčane: Ferdinand Ivanns ,, Franz Kaučič „ A. P. Krautsdorfer „ Anton Schwetz ,, Carl Sima Mozirje: Leopold Vukič ,, Rudolf Pevec Prlstova: Marie Suppanz ,, Anton Suppanz Brežice: Franz Matheis „ Joh. Pinteric ,, Uršič & Lipe j , ,, Franz Varlec Žalec: Adalbert Globočnik „ Adalbert Geiss ,, Jaeob & Marie Janič St. Jurij: F. Kartin Trbovlje: Konsumno društvo „ Franz Dežman f Anton Krammer Jos. Mahkovec t Jos. Moli „ Johann Muller sen. Videm: Joh. Nowak Vitanje: Anton Jaklin Velenje: Ulrich Lager ("ari Tischler Josef \Vutti