.FTTBLllHKD MMp DgTllBOTKD UTOMt FKEMIT flfo. 6BT AUTHOlim? BY Trn APT or POTOMK t, lflT, OH 1*ILM AT THE POT OWICK of HBW YORK. H. t. By Mm bf ffie	A. B. BurlesOB, F. M. Qe&
Vaj večji slovenski dnevnik ▼ Zdroicnih driarah.
Velja n celo leto......... $6.00
Za pol let*............... $3.00
Za Mew York celo leto____$7.00
Za inosemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian D&Hy In the United Stated
Issued every day except Simdayi and legal Holidays. 75,000 Readers. "Wl
TELEFON: 2876 COBTLAMDT.
NO. 149. — fiTEV. 149.
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT
NEW YORK, MONDAY, JUNE 27, 1921.— PONDELJEK, 27. JUNIJA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
GOMPERS JE PORAZIL LEWISA
VELIKE UNIJE SO BILE RAZCEPLJENE PRI GLASOVANJU ZA TEGA ALI ONEOA KANDIDATA. — PORAŽENI KANDIDAT JE REKEL, DA JE ZADOVOLJEN Z IZIDOM VOLITEV.
Denver, Colo., 25. junija. — Samuel Gompers, stari ameriški delavski voditelj, je bil danes zopet izvoljen predsednikom Ameriške delavske federacije ter je porazil .John L. Lewisa, predsednika Inited Mine Workers, z veliko večino.
Ofieijelno iter je glasov je pokazalo: 25,022 glasov za Gompersa in 12.3C4 za Lewisa.
Delegacija premogarjev je bila razdeljena v svojih glasovih ter dala Gompersu 1596 g'asov in Lewisu 2132. Predsednik Lewis je odklonil glasovanje glede 533 glasov, katere je imel.
Le dve največji organizaciji sta glasovali kot en mož za Lewisa, namre.' unija strojnikov ter United Brotherhood of Carpenters.
Organizacije železničarjev, o katerih se je glasilo, da bodo solidno podpirale Lewisa, so bile razdeljene pri glasovanju, kajti dve i a j večji uniji, oni električnih delavcev ter taLozvanih "carmen", sta glasovali za Gompersa.
Objave zopetne izvolitve Gompersa se je pozdravilo z odobravanjem, ki je trajalo par minut. Demoutracija pa ni bila splošna, kajti dosti delavcev je obsedelo na svojih sedežih.
—	Prepričan sen., da ne bo prinesla moja izvolitev nobene utehe Gary ju ali Hearstu, — je rekel Gompers v odgovor na poziv, naj govori.
To je dokaz, edemu svetu, — je dostavil, — da ne more veriga časopisov, katere kstuje multimiljonar z osem miljoni konjskimi silami blato dvigajočih strojev, kontrolirati Ameriške delavske
federacije.
Ne morem pričeti s pripovedovanjem, kako hvaležen sem za izid teh volitev, — je nadaljeval. — To je prvikrat v moji ofieijelni karijeri v delavskem gibanju, da sem se poslužil takega jezika. Dej-fctvo pa je, da vsako čast, ki me doleti, vsako zaupanje, katero se fctavi v mene, razlagam kot poziv na dolžnost.
Prav v malo zadovoljstvo mi je, da sem porazil delegata l ewisa, - je nadaljeval delavski voditelj, ko je povedal delegatom, da ne more Hearstovo časopisje kontrolirati ali obvladati ame-i škega delavskega gibanja in Amerisk delavske federacije.
—	Ko se je orgariziralo uslužbence pouličnih in električnih železnic v Indianapolis, — je dostavil Gompers, — sva šla z nekim prijateljem Del Callihanom ht New Orleansa po cesti in Del m^ je rekel: — Gompers, jaz sem razočaran glede tebe. — Vprašal sem ga, zakaj in rekel mi je t — Ker sem mislil, da si velik človek, najmanj šest Čevljev visok Ti vendar pišeš tako veliko, govoriš tako veliko ter imaš tako velike možgane.
—	Hočem reči, da nameravam storiti to. Vi morate presoditi, če imam v resnici velike možgane ali ne. .Jaz bom govoril vedno odločno. Govoril bom vedno za zahteve dela, brez katerega bi morala družba propasti.
—	Govoril bom vedno odločno s predsedniki, kabinetnimi uradniki, senatorji ter celo dnevnimi listi. Skušal bom vedno govoriti Kias dela, brez obzira na posledice. Jaz dajem prednost drznosti značaja pred vsako drugo stvarjo.
—	.lax sprejemam odločitev Ameriške delavske federacije brez najmanjše sence sovražnosti v svojem duhu, — je rekel Lewis. — Imel sem sanje, da postan-m predsednik te velike organizacije, aspi-recijo, do katere je upravičen vsak Član te organizacije. Hočem reči tukaj, da s« nisem poslužil nikatfh nečastnih metod v svojih naporih, da uresničim to svojo a*piraeijo. Jaz rešpektiram mnenje onih, ki »o mi nasprotovali ter se prav iz srca zahvaljujem vsem, ki so me podpirali.
—	Jaz nisem bil kandidat William Randolph Hearsta. Še nikdar g* nisem videl ter nisem bil v nobeni zvezi z njim. Rečem pa, da vem i ekaj glede tega William Randolph Hearsta. Spominjam se, da so Ifearstovi listi zlomili kovinarsko stavko v moji domači državi.
—	Najti je tudi druge kapitalistične liste in jaz vem nekaj o n;»h. Na njih zavratne napade glede mojega značaja in integritete sem odgovoril z molkom. Vse svoje sile hočem bolj kot dekdaj poprej posvetiti velikemu ameriškemu delavskemu gibanju.
NOA KONFERENCA Z ANGLEŠKIMI PREMOG ARJI.
London, Anglija, 25. junija. — Tako stavkujoči premogarji kot lastniki rovov so sprejeli povabilo, katero jim je poslal danes ministr. predsednik Lloyd George, da ne vdeleže v ponedeljek konference, ki naj bo akušala doseči uravnavo ter napraviti konec stavki premogarjev, ki traja sedaj že tri mesece.
Listi so v splošnem precej optimistični glede možnosti ura v-nave stavke, ki traja že toliko časa in ki je povzročila deželi že tako ogromno škodo.
KRALJ ALPONZO JE ODPOTO-VAL IZ ANGLIJE.
PARNIK SE JE POTOPIL
London, Anglija, 26. junija. — Danes je odprtoval kralj Alfonzo preko Pariza na Špansko. Na kolodvoru sta se poslovila od njega kralj Juri in prestolonaslednik.
INFLUENCA V JUŽNI AFRIKI.
Sydney, Avstralija, 26. junija. Pri rtu Hawke se je potopil obrežni parnik Fitzray. Izmed tridesetih mož posadke so se samo trije rešili.
Ententin ultimatum Madžarski?
Londonski rocijalistični "Daily Herald'* priobčuje nastopno brzojavko svojega dunajskega poročevalca : Zavezniški vrhovni komisarji so izročili madžarski vladi v Budimpešti noto, v kate ri zahtevajo reorganizacijo sedanjega sistema na Madžarskem. V noti naznanjajo, da pride koncem junija v Budimpešto medzavezni-ška reparacijska komisija, ki se bc pečala z notranjim položajem in s finančno kontrolo na Madžar skem. Zavezniki bodo zahtevali |od Madžarske: Odpoved regenta Horthyja; Bethlenovo vlado mora nadomestiti vlada, v kateri bodo zastopane vse stranke; nove volitve pod kontrolo medza vezni -ških organizacij in i regularnega vojaštva sedanja narodna skupščina mora sprejeti zakon, ki bo izključil Hab«buržane od madžar-škega prestola.
? ZRAKOPLOVNA NESREČA. Don Campbell in Henry Beattie sta bila usmrčena, Schuyler Mooharis je bil pa težko ranjen, ko je padel v plitvo vodo južno od Troy, N. Y. velik hidroplan. Campbell, ki je zrakoplov vodil, se je skušal počasi spustiti na površino, ker je bil pa motor čisto pokvarjen, je zrakoplov z vso silo udaril ob dno. Zrakoplov je bil namenjen za prevažanje potnikov.
LLOYD GEORGE IN EAMON DE VALERA
MIR Z NEMČIJO
GRŠKA JE ODKLONILA
BO ŠE PRED 4. JULIJEM
Francija, Anglija in Italija so ponudile posredovanje z nacijo-nalististi. — Ponudba odklonjena.
Kompromisna pogajanja so se zopet začela. — Resolucija bo sprejeta pred počitnicami.
Washington, D. C., 2G. junija. Republikanski voditelji v kongresu, ki odločujejo o usodi Knoxove in Porterjev<j resolucije, si na vse načine prizadevajo, da bi bil mir med Združenimi državami in Nem čijo še pred -i julijem sklenjen. I Včeraj je prišel sem senator Lodge ter je uvedel kompromisno [pogajanje med obema strankama. Kpmpromis bo sklenjen najbrže že v torek ali v sredo.
Iz dela Knoxove in iz dela Por-tc-rjeve resolucije bodo napravili kompromisno resolucijo, ki bo brez dvoma sprejeta.
Če bo šlo vse gladko, bo resolucija sprejeta in potrjena še pred 4. julijem, t »vej pred časom, ko se podajo poslanci in senatorji na počitnice.
MINISTRSKI PREDSEDNIKI IN IRSKE ŽENSKE
London, Anglija, 25. junija. Jan Kristijan Smuts, mnistrski predsednik Južne Afrike, je danes odklonil v imenu ministrskih predsednikov angleških domini-jev sprejem deputacije irskih žensk, med katerimi se je nahajala tudi Mrs. Skeffington, koje mož je bil usmrčen v Dublinu leta 1916.
V svojem odgovoru na prošnjo deputacije, je rekel gen. Smuts: — Ministrski predsedniki domi-nijev bodo brez dvoma, ko se bo nudila prilika, nudili vladi njegovega veličanstva tako službo kot se jim bo zdelo primerno.
Atene, Grška, 25. junija. — ! Grška je danes odklonila ponudbo Anglije, Francije in Italije, <la posredujejo pogajanja s tur-i škimi nacijonalisti, v namenu, da se napravi konee sovražnostim med Grki in Turki v Mali Aziji.
Reklo se je, da je bil minister za zunanje zadeve George Baitaz-izis, mnenja, da bi "brezpogojni i sprejem zavezniške ponudbe po-f menjal opustitev in razveljavi je-i nje mirovne pogodbe, sklenjene ; v Severes in da bi umaicnltev gT-ških čet iz Anatoli je povzročila ne le velikega nezadovoljstva med grškim narodom, tmveč tudi povečala tudi arog^inco turških lia-cijonalistov ter nadalje ogrožala nezavarovano prebivalstvo v notranjost Turčje.
Številni Grki, so mnenja, da je treba vprizorit kampanjo proti nacijonalistom, če ne iz drugega vzroka, da se opraviči navzočnost kralji Konstantina na fronti ter j težke obveznosti in velike žrtve, I katere je še dežela doprinesla. J Dejstvo, da bosta ministrski predsednik Gounarid in vojni minister Theodokis odpotovala jutri iz Aten v Smirno, . ojačuje tukaj prepričanje, da se ne namerava opustiti nameravane ofenzive. Trdi se, da bi celo majhna kraljevna zmaga več koristila Grški kot pa najbolj ugodni pogoji, katere bi j lahko dobili zavezniki za Grško , potom posredovanja med njo In turškimi nacijonalisti.
VPRAŠANJE MANDATOV IN NJIH VRAVNAVE
STALIŠČE LORDA CURZONA NI PRILJUBLJENO NITI PRI NJEGOVI LASTNI VLADI. — USODA OTOKA YAP BO KMALO DOLOČENA IN SICER V VELIKO ZADOVOLJSTVO VSEH PRIZADETIH DRŽAV.
Washington, D. C., 2G. junija. — Neki tukajšnji list je objavil danes naslednji zanimiv članek:
Ni še dolgo tega. ko je lord Curzon, angleški minister za zunanje zadeve, rekel, da more pogoje, tikajoče se mandatov za Mezopotamijo, Yap-otok in druge kraje, glede katerih se morajo odločiti zavezniki na temelju izida vojne, rešiti edinole svet Lige narodov. Z drugimi besedami je rekel ta*krat, da mora Aim lika, ki vstraja pri svojih \ravicah, ali pridružiti se Ligi narodov ali pa molčati ter sprejeti to, kar bo odločil svet Lige narodov Obenem pa je treba pripomniti, da ni bilo to stališče lorda Curzon a, to tako karakterično "superijorno" ali vzvišeno stališče lorda Curzona nikdar priljubljeno niti pri njegovi lastni vlacli in še manj pri njegovem lastnem narodu.
Na srečo pa je uvidel potrebo opustiti stališče, kamero je bil preje zavzemal. V svojem govoru pred cesarsko konference, ki se je vršila pred nekaj dnevi in katere so se vdeležili vsi ministrski predsedniki angleških dominijev, je obljubil, da bo Anglija "voljno" razpravljala o celi tej zadevi z nami, namreč z Ameriko. Z drugimi besedami je sedaj priznal pravico Amerike, da ima tudi nekaj ^>ese-de pri določenju mandatov in teritorijev, s katerimi je hotela Anglija razpolagati na svojo lastno roko in brez ozira na veliko ameriško republiko, brez katere bi bila danes Anglija poražen in zatiran narod.
Posledica tega bo, da se bo priznalo pravice naše dežele do ekonomskih in drugih prilik v vseh kolonijah, ki so pripadle zaveznikom na temelju mirovnih pogodb. Zelo važna bo zadeva Mezopotamije, kajti tam je najti bogate petrolejske vrelce Kar se tiče otoka Yap, bo njegova usoda v kratkem določena in najbrž v splošno zado-voljst vo vseh prizadetih držav. Naše zahteve v tem oziru sta vzdržali Francija in Italija. Anglija je pokazala dosedaj če ne kaj drugega vsaj prijateljsko zanimanje. Japonska, ki si je lastila na tem otoku absolutne kontrolne pravice, razpravlja sedaj o zadevi z Washington om.
Govor lorda Curzona bi morali vsi pozdraviti kot nadaljni dokaz, da so, se vsi evropski narodi iznebili vseh misli na vojno in da so pričeli priznavati potrebo zdravih metod glede medsebojnega zbli-žt.nja ter uravnave vseh spornih mednarodnih zadev.
V tem oziru je pozdraviti z veseljem izvajanja lorda Curzona, čeprav je dosti takih, ki dvomijo o njegovi odkritosrčnosti ali odkritosrčnosti mož, ki stoje za njim ter diktrajo njegovo politiko.
SPANSKI KOMUNISTI SE ZAVZEMAJO ZA GEN. ŠTRAJK.
Madrid, Špansko, 26. junija. — Glavni odbor komunistične stranke je požval vse delavske bratovščine po celi deželi, naj proglase generalni štrajk. Po mnenju komunistov naj bi bil štrajk "odločen protest proti zatiranju delavskega razredi".
BOJ MED POLJAKI IN ITA-LJANI V GORNJI ŠLEZIJI.
Pariz, Francija, 26. junija. — Danes je dobila neka berlinska br-
zojavna agent ura brzojavko, da so se spopadli v bližini Kozela, Gornja Slezija, italjanski vojaki s poljskimi tetami.
Obe stranki imata precejšnje število mrtvih
TRI BOMBNE EKSPLOZIJE V LIZBONI.
Lizbona, Portugalsko, 25. junija. — Včeraj so nastale tukaj tri bombne eksplozije. Veliko oseb je bilo ranjenih; mrtev pa ni bil nihče.
Bombe so nnjbrže položili štraj-karji.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
te potom nale banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naie cene sledeč«:
JUGOSLAVIJA!
Razpošilja m« zadnje poŠte in izplačuje urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani
Kt. poštni čekovni
300 400 500
kron krm kron
$2.35 $3.10 $3.85
1,000 5,000 10,C00
kron kron kron
$ 7.50 $37.25 $74.00
ŠTEVILO BREZPOSELNIH V NEMČIJI.
Berlin, Nemčija, 26. junija. -V Nemčiji je vsak dan manj brezposelnih. Iz zadnje statistike je razvidno, da je dobilo v zadnjem mesecu 40,000 oseb delo. Kljub temu pa znaša število nezaposlenih se vedno 320,000, toda upati je, da bodo tudi ti !judje kmalo dobili delo.
Potni listi.
tem zavzel za to razdelitev, o kateri noče duša južne Irske ničesar slišati. Ostali del pisma pa je tako spravljiv, da se ne smatra tukaj za vrjetno, da bi de Valerm odklonil sprejem povabila.
Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani pofhe liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica.
Navadno pismo ne zadostuje vee.	1
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne (pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene Krtine.
FraUc Sakser State Bank. 82 Ccrtliadt SL, New York, N. T.
... ., „---IMMMlMMM)
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Razpošilja na aadnje pošte in izplačuje "Jadranska f Trstu.
.Mi
banka'
50 lir 100 lir 300 lir
$ 3.00 $ 5.50 $15.90
500 lir 1000 lir
$26.50 $52.00
NEMŠKA AVSTRIJA:
Razpošilja na zadnje pošt« in izplačuje "Adriatische Bank" ■a Dunaju.
1,000 nemško-avstri j skih kron $ 2.75 5,000 nemško-avstri j skih kron $ 12.00 _ 10,000 nemško-avstri j skih kron $ 24.00 50,000 nemško-avstri j skih kron $117.50
Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat mepričako-vano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podrui-nic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko neti za one. ki se 2e ali se bodo posluževali naše banke.
Dsoar nam je poslati najbdtf po Domsctio Money Order, ali pi po New York Bank Draft	J
Fmk Sakser Stab But
12 GwUiilt SUnt V«v York
Angleški ministrski predsednik je poslal De Valeri in Craigu poziv,
naj prideta na konferenco.
London, Anglija. 25. junija. — Najbolj važni razvoj v irski zgodovini se je završil. ko je ministrski predsednik Lloyd George dane« zvečer naprosil Kamonn de Valero, "predsednika irske republike", naj se sestane z njim in Sir James Craigom, ministrskimi predsednikom Ulsterja, brez vsakih obljub, ali pogojev.
V svojem pismu na Valero je ministrski predsednik stavil isto ponudbo, katero je pred nadav-n i m časom poslal s posredovanjem Martin Glvnna. Valera je takrat rekel: — f-e bo Mr. Lloyd George stavil ponudbo javno, bom javno odgovoril.
Na ta nafm prebiti led je bil še nadalje olajšan vsled številnih pogovorov, katere je imel de Valera z najvišjimi vojaškimi nradniki v Dublinu tekom kratkega interniranja v preteklem tednu. '
Pismo ministrskega predsednika na Valr^-o j • prišlo kot veliko presenečenje zi' London, vendar pa je treba re<"i, da je bilo to dobrodošlo presenečenje. Vse govorice, ki so prihajale tekom preteklih |»'tr dni / Downln Streeta. so se ^la«*il<». da je Llovd George trde v svojem sklepu, da prične 7. u>«o kampanjo ^atiranja. Treba je priznati, da to ni prišlo od Lloyd George-a samega, temveS od strani onih, katerim se prepl-s ijo prizadevanja, da se uveljavi duha kompromisa.
Upliva kralja na položaj ni mogoče zmanjšati. Ko se je mudil f B^lfastu, je videl na svoje lastne oe* vspričo topov, kaj po-.menja vojna za Irsko. Poleg upliva kn.fja pa je tudi brez čfvoma resnicro, da ni bil general Smuts iz jQ^e Afrike edini angleški kolonijalni ministrski predsednik, ki je dal Lloyd George-u primerne nasvete v tem oziru.
Naj selili povodi tega pisma taki ali laki dejstvo samo predstavlja popolnoma novo dobo v vladi« na postopanju z Irsko.
Lloyd George je konečni priznal Vaiero kot "izvoljenga vodite1 ja velike večine južne Irske'*, ne pa kot glavarja morilne ban-de". To je najhujši udarec, katerega se je zadal Torijem, to je angleški centralistični stranki.
Kar se tiče Sinn Fajncev je le ena muha v temu medu. Imenoval je Valero " izvoljnim voditeljem južne Izake** ter se a
Cape Town, Južna Afrika, 26. junija. — Po tukajini okolici se »iti z veliko naglico Spans&a ln-fluenca. Na tisočs oseb je zbolelo.! Bolezen je zahtevala še neiteto
, GLAS NARODA. 27. JUN. 192i_
"GLAS NARODA"
•A*—	_ HCaVBMIAH *AILY1 ^ _ ft.__A_- -
^ ^r ' " ' —ms« mM PuMtoa— M
4 vnvuip ruBunnra pomp An	i
k -fintlMl
PMAMm IAMKII frwMI_LOPI« »EN»PIK. TggMgfjT
«f	«« kk« Cf»fatlon antf ......... mf Abov« Offlel«*«:
M CwtlawO tr»o*. ■>r>y> — Manhattan. N«w York City. N. Y.
_*QHi mu*!* »aH vsaki tfan Irvimit Md«U In praznikov.
---,
■« mm i«u vatla iiat m WiiIII Za N«wr York u celo lata	«7M
In Canada HJO za *•< lata	MjBO
Ca aol lata MjM za inaaamatvo sa ealo lata	97M
■a tact lta_tiao_ «a pal lata _tt.M |
tLA«NAR*BA
(Volta of tka Paoola) n MM —Of J Oar wiwt tonten aiM VMavl _luliBlptlM y«Hy W W__. |
#91 SflfSSfllSilS
»otM feraa a n »In ta lnlaaia mm am prtobčujejo. Denar naj mm blaaorott po-tCOttt po Money OrOar. Prf apramembt kraja naročnikov prosimo. da Pa omm ____taci pr«JQnjo bjralM6a najmanl. Oa kltr«Ja najdamo naatovnllLa._
• LAINARODA ■ ■ Tkani lin Serous* of Menhattan. NOW York. VL Y.
Tatapteonai CartlaaOt HTO	__
v
Železnice in Ameriška delavska federacija.
Na precej gostobeseden način, a vendar povsem jasno, zahteva resolucija, katero je spisal Gleen Plumb in katero je sprejela Ameriška delavska federacije, demokratično kontrolo velikih industrij ter nacionaliziran je železnic. Taka veroizpoved bi bila kar najbolj presenetljiva pred par leti, izza vojne je bilo dosii razočaranj glede učinkovanja privatnega podjetništva, da javnost lahko razume razpoloženje delavskih unij. Razkrilo se je namreč, da privatno podjetništvo ne daje na razpolago hiš, kadar so potrebne in da nima javnost nobenega jamstva proti velikemu pomanjkanju premoga, ker se koplje premog za dobiček posameznikov, ne pa v namenu, da se služi celemu narodu.
Mr. Plumb in njegovi tovariši predlagajo, naj se prične z nacionalizacijo pri železnicah. Lahko bi pričeli s premogovniki in marsikateri kupovalee antraeitnega premoga na drobno bi jim nazdravljal, a železnice, boljše organizirane z unijskega rtališča in ki bi oči-vidno ne mogle tako voziti naprej kot dosedaj, nudijo večje strate-gične prilike.
William MeClelan trdi v Yale Review s st&lišča železniškega upravitelja, da ne bodo železnice nikdar obratovale na ekonomski način, dokler se ne bo vseh črt združilo v enem sistemu. Upanje federacije je vpoznati Plumbov načrt s to smerjo evolucije ali razvoja. Kot je bila resolucija prvotno sestavljena, se je tikala transportaci-jr v splošnem, a Andrew Furuseth je v imenu mornarjev, o katerih; pravi, da imajo dosti nacionalizacije ter v imenu delegatov teani-hterjev pregovoril konvencijo, da je omejila zahtevo na železnice.
Soglasno s Plumbovim načrtom bi bile železnice nacionalizirane,, k;.r bi jih seveda tudi združilo ter bi obratovale same sebe. V rokah bi bile železniških bratovščin, kar pcmenja, da bi jih vodili uradniki teh organizacij. C'e bi se jih vodilo dobro ali slabo, če bi napravile denar ali ne, navaden državljan bi bil odgovoren zanje in on bi moral pošiljati po njih svoje blago ter se vozili iz enega kraja v drugi kraj. Ta načrt določa vse dobro za železničarske unije, a določa vse to na stroške javnosti, razen če slabo razumemo ta načrt.
v
Črnci zapuščajo jug.
Močno luč meče na grde povesti v TuJsi in East St. Lionisu poročilo, katero je objavil census urad v Washington!!, v katerem se navaja številke glede belega in. črnega prebivalstva Združenih držav.
Relo prebivalstvo dežele je od leta 1910 pa do 1920 naraslo za IG odstotkov proti 2*2.3 odstotkom prejšnjega desetletja. Razliko je bilo treba pripisovati vojni in iz tega izvirajočeruu prekinjenju pri-1 seljevanja. bi se prebitek prišel ji vanja nad izseljevanjem izklju-j čilo iz »kupnih Številk, bi naravni narastek stalnega tukajšnjega pre-j blvalstva še vedno kazal izdatno pridobitev.
Zamorsko prebivalstvo dežele je naraslo le za šest in pol odstotka proti enajstim odstotkov v preteklem desetletju in proti osemnaj- j «tim odstotkom od leta 1890 do 1900. število rojstev se je znižalo, a šievilo smrtnih slučajev je ostalo tako kot je bilo.
Presenetljiva je nadalje porazdelitev črnega prebivalstva Združenih držav. Na jugu se je število črnih prebivalcev povečalo le za približno dva, odstotka, kar pomenja v številnin slučajih dejansko propadanje. Na severu .'f naraslo črno prebivalstvo za 43 odstotkov v primeri s 16 odstotki tekom prejšnjega desetletja To preseljevanje v masah se je izvršilo v glavnem v mesta in industrijalne okraje. V preobljndenih industrijalnih središčih se je pojavilo potom teli razvojev ono tekmovanje med plemeni, ki meče vse prej kot lepo luč naj razmere, obstojajoče v Združenih državah.
Koroški Slovenci in pokret za združitev z Nemci.
Čim so koroške oblasti prevzele od plebiscitne komisije upravo v svoje roke, so jele sistematično zatirati slovenski živel j z očitnim namenom, zatreti vsak najmanjši pojav slovenske narodne misli. — Zatvorile so vse slovenske šole, spodile slovenske učitelje in uradnike ter iztirale slovenski jezik iz vseh uradov. To jim še ni zadostovale. .Teli so z vso brutalnostjo nastopati proti vsem tistim, ki so jih imeli na sumu, da so pri plebiscitu glasovali za Jugoslavijo. Za Slo-v« nee obstoječi zakoni niso več veljali. Sodniki in upravni uradniki sr. vse zakone tolmačili tako, da so bili na škodo Slovencu, ki si je i kal pravno pomoč. Slovensko prebivalstvo bilo postavljeno izven zakona: Slovenec ni našel pravice, ako si jo je iskal pri sodišču, še manj pa pri politični oblasti. Bil je brezpravna raja, ki ga je vsakdo lahko brez kazni napadel in pobil na tla kakor psa. V takih razmerah se ni čuditi, da je fanatizirana nemška in nem^kutarska sodrga izrabljala ta položaj ter započela proti Slovencem borbo na nož do po-polneba nasilnega iztrebljenja. Izmed Slovencev ni bil nihče več varen življenja, ne imetja. Poboji in umori so bili na dnevnem redu. Objestna nemška sodrga je požirala slovenske domove. Koroški Slovenec je trpel in vdano prenašal težak jarem, zaupajoč trdno, da ni daleč čas, ko nad koroško Slovenija iznova ra*prostre svoje peruti teli jugoslovanski orel. Toda potekali so tedni, meseci, a trpljenja ni bil okonca, nikjer nade, da se udejstvi vera vsega slovenskega koroškega ljudstva o zopetnem prihodu vojske kraljeviča Marka.
V tem razpoloženju se ni čuditi, ako je "Koroški Slovenec", — glasilo našega koroškega ljudstva, dne 18. maja priobčil članek, v katerem pravi med drugim:
— Na glorvenskem Koroškem vlada nemški "Heimatsdienst", ki j ozna seveda samo en namen, da se nas čimprej popolnoma germa-nmra.
Pod staro Avstrijo se nas je tudi germaniziralo. Toda takrat ni nmttl vsak falot pod zaščito "Heimatsdiensta" proti zavednim Slo-'
vencem, delati, kar je hotel. To, kar sedaj počenjajo razni od i 1 Heimatsdiensta'* plačani in najeti renegati, da ostra« jo in prepodijo zavedne Slovence, presega vse meje in vse postave.
Skratka: koroški "Heimatsdienst" dela, kar hoče in mu ne pride tudi dunajska vlada do živega, ker je očividno preslaba in ker imajo posamezne kronovine preveč samostojnosti.
Če pride Avstrija k Nemčiji, je pričakovati, da bo Nemčija s samostojnostjo kronovin takoj pometla in napravila red. Ponemče-valo se bo nas mogoče pozneje tudi še, toda gotovo ne na tak nasilen način kakor sedaj.	__
Nemčija že sedaj skuša dobiti najboljše gospodarske zveze z Jugoslavijo in bo potem, ko bo sama na Jugoslavijo mejila, gotovo še j bolj pospeševala. Že za to ji bo na tem ležeče, da se ne bodo godile nepostavnosti.
Toda še nekaj drugega je mogoče. Kadar si bo Nemčija malo opomogla, ne bo ostala na Karavankah, temveč bo šla naprej do Tr-Jsta, ker potrebuje Jadransko morje in Trst. Ta "Durehbruch*' se bo prav tako hitro izvršil, kakor v svetovni vojni. Za ta slučaj pa pridemo z drugimi Slovenci, ki so sedaj v Jugoslaviji in v Italiji, zopet skupaj, in raznarodovanje se bo ustavilo, ker bomo močnejši.
Prej ali slej se bo torej zgodilo, da pride Nemčija na Karavanke in če stokrat ofieijelni krogi v Avstriji rajši, vidi i o. da se o tem ne govori.
Za nas ne bo nič hujše, če bodo na Koroškem pristni Nemci delali red; da pa pojdejo do morja, je gotovo in tudi s tem koroški Slovenci ne bomo oškodovani.
Ce bo antanti prav. nam je tudi. —
Ta izjava je veleznačilna. ker nam izpričuje, da je trpljenje našega naroda na Koroškem doseglo svoj višek in ustvarilo razpoloženje, ki ga mi Jugoslovani, ki uživamo, a ne znamo ceniti svobode, ne n:oremo prav pojmovati. "Koroški Slovenec" je. kakor se zdi. pokopal vse visoko leteče misli o skorajšnji osvoboditvi in pričakuje, kakor paradoksno se to sliši, rešitve sedanjih muk in trpljenja od _
pruskega jarma.
Iz Slovenije.
Oktoberske demonstracije pred sodiščem.
Radi demonstracij 13. oktobra po koroškem plebiscitu se je zdaj j nadaljevala razprava proti obtožencu Ščekieu. Raaprava je bila določena na 11. uro dopoldne, ker pa zagovornika dr. Ravnika ni bilo k razpravi in je obtoženec vztrajal na tem, da ga zagovarja dr. Ravnik, kateremu je že plačal ^500 kron, je bila razprava preložena na popoldne. Popoldanska razprava je prinesla dve presen e-čenji. Doeim je občinstvo pričakovalo, da bo policijski svetnik zanikal ali potrdil govorice, da je kritičnega dne na opozorite v tedanjega vladnega komisarja drja. i Leskova rja telefonično odgovoril, ■ naj se ljudstvu pusti prost 14ven-(tir\ je pod prisego podal le gle-j de verodostojnosti glavne obre-j menil ne priče poveljnika policijske straže Najdiča sledečo izjavo: "Smatram potrebno izjaviti, da je tega človeka zadela srčna kajp, da je 2—3 mesece bolehal in šele kratko pred dogodki 13. oktobra zopet nastopil svojo službo. Površnost njegovega duha je torej omejena." Temu je sledilo še presečen je, da je dr. Ravnik kot zagovornik pri prejšnji razpravi predlagal proti glavni obremenilni priči Najdiču se dve j>olicista kot razbremenilni priči. Izkazalo se je pa, da je že prva priča, po-leijski nadzornik Pribovšač, ohto-' ženea še bolj obremenil kot Naj-dičevo pričevanje. .Splošno pozor-' nost je vzbudilo tudi, da je dvor-1 ni svetnik Fon, to pot kot votairt,! izprasujoč to pričo, marsikaj ixgo-. lovil v prilog obtoženca. Razprava se je odgodila, da se zaslišijo še nadaljne priče.
Ukraden konj.
Posestniku Jakobu Poklukarju' v Žejah pri Naklem je bil ukra-' den 11 let stari žrebec. Tat je od-' gnal ukradenega konja čez mejo,' baje na Koroško.
Izgred v šoli.
Nadučitelj Julij Maver je dne 1. aprila letos pridržal učenko! Franč»ko K. za kazen po pouku-v šoli. Ko je to učenkin oče izve-! del, je pri hrumel v šolsko sobo in j zapovedal hčerki, naj zapusti šolo in odide domov. Ko ga je nad j učitelj Maver opozoril, naj se dostojno obnaša, ga je grdo ozmerjal in rekel med drugimi psovkami: "Jaz sem tukaj šolo zidal, jaz bom tukaj komandiral, ne pa vi'" Hudi oče je bdi zato obsojen v dni strogega zapora.
Današnja šolska
Z Doleaijskega pišejo: Vsakega pravega domoljuba zaboli v srcu, ko gleda današnjo šolska mladino. Vemo, da je svetovna vojna človeštvo demoralizirala, a najhujše je to. da je naša mladina — prihodnjost naša popačena. Desetletne paglavce vidi« p uši ti cigarete, ko gredo v šolo ali iz šole. Razbijajo s kameni porcelanaste dele pri brzojavnih dragih. Te dni so pobili celo nekaj šip -pri vagonih. Trpinčijo živali in Zasmehujejo stare, slabotne ljudi. Da ae taki pobalinci za šolo ne brigajo, je jasno kot beli dan. In ne samo, da neredno hddijo t iolo, anxpdk
;	. sm. _ n
Še, kadar pridejo, škodujejo pouku, ker motijo druge, kateri bi se radi kaj naučili. Učitelj ima težko stališče. Če takega nagajiv-ea zapre, je sam kaznovan, ker inora ostati v razredu pri njem. Palice ne sme rabiti, če noče imeti sitnosti. Včasih je pač bilo drugače. Ako sem bil v šoli kaznovan, je potem še doma šiba pela. Stariši so sodelovali s šolo, danes, žal, večinoma ni taiio. Kaj če v šoli katehet otroke navaja k čed-nostnemu, krepostnemu življenju, kaj če jih očifrelj uči in izobražuje, ako pa njih starši ne kažejo nobenega spoštovanja do cerkve in šole. No, kakršno drevo, tak sad! A tega sadu domovina ne bo vesela, zakaj, kaj bodo ti posuro-veli pobalmi, ko dorastejo?!
O višjem geometru Vidrihu
se je nedavno poročalo, da ga je zadela kap na možgane, ko se je vozil domov z Dunaja, kjer je imel služben opravek. V Mariboru so ga spravili v tamoši«o bolnišnico, potem pa so ga prepeljali v Ljubljano, kjer je bil oddaai psihiatričnemu oddelku ljubljanske javne bolnišnice. Kakor se poroča "Taboru", je Vidrih doma iz Vipave, pa je že od leta 1919. nameščen v Krškem kot višji geometer. Vidrih je bil v avstrijski armadi rezervni nadporočnik in je že ta-.krat duševno obolel ter bil zaradi .tega superarbitriran. Proti koncu ,vojne se mu je um zo^ vrnil, ta-jko da je potem služboval Že pri j narodni straži in se pozneje, ko so Italjani okupirali Vipavo, preselil v Jugoslavijo ter nastqpil mesto v Krškem.
Morilec v Ljubljani prijet.
V Misličah pri Divači je bil 21. maja izvršen zagoneten umor. Delavci, ki so bili v bližini zajposleni, so slišali zaporedoma več strelov, j Ko so prišli bližje, da vidijo, kaj se je zgodilo, so našli tamkajšnjega učitelja Dominika M a ruši č a na tleh mrtvega. Storilec je izginil brez sledu. Kakor se je dognalo, je pršel pred dnevi k Marušičevi Idružini v Opatjem selu mlad človek, ki je vprašal po učitelju Dominiku Marušiču. Povedali so mu, Ida službuje v Misličah pri Divači. ! Svojega imena ni povedal in ni-kdo ga ni poznal. Dognalo se je nadalje, da je nek mlad človek 18. maja prišel v Misliče, kjer je obiskal učitelja Marušiča in ostal pri njem dva dm. Dne 21. maja sta bila oba povabljena ipri župniku GaberšČkn ter sta se zvečer vračala v Misliče. Med potom je neznani prijatelj ustrelil učitelja Marušiča, potem pa izginil brez sledu. Nihče ni vedel, zakaj je neznanec ustrelil svojega prijatelja, nikomur ni ibilo znano njegovo ime. Dne 26. maja pa je prišel morilec učitelja Marušiča v roke kriminalni policiji v Ljubljani. V nekem hotelu v šentpeterskem predmestju se je kot tujec prijaivil 1'Zdenko Dolinar". Policijskim organom se je mladi mož, ki se ni uogel legitimirati, zdel sumljiv in privedli so ga na policijski urad. Pri zaslišanju se je zapletel v protislovja in je končno brez ovinkov prizial, da je on morilec učitelja Marušiča. Njegovo pravo ime je itiqjzaj Slejko, rodom iz Planine
Peter Zgaga
Moja desna roka, moja desna roka — je besedičil ob vsaki priliki gospodar ter hvalil svojega tajnika. Ta človek je moja desna roka. Brez njega bi ne mogel izhajati.
Nekega dne je padel tajnik iz avtomobila ter se nekoliko poškodoval na nogi. Tiste dni ga ni bili v urad.
Gospodar je pa ves žalosten pripovedoval odjemalcu:
Križ je križ, sam moram delati.
ker mojo desno roko noga boli. # * •
Možaki so sedeli pri mizi ter se menili o dobrih časih.
—	Da, pravi prvi, — prej se je še dalo živeti. Vse je bilo ceno in veliko boljše kot je sedaj.
Drugi mu je sekundiral:
—	Prav im:>š, prav, kje so tisti stari časi. Opominjam se, ko sem bil še čisfo mlad fant, pa sem šel z očetom na veselico. Oče je imel cvanegarico v žepu, pa sva pila in jedla in jedla in pila, da je bilo veselje. L^udi se je kar trlo na veseličnem prostoru. Oče je ob slovesu klical na takarico, toda nobene ni bilo blizu. Kaj sva hotela i Sla sva domov, in oče je imel še vedno cvanegarico v žepu. Da.
kje so tisti lopi časi?
* * *
Razne države na svetu dolgujejo druga drugi $300.000.000,000.
Ko bo treba plačati, bodo najbr-
že plačale 00.000;000?000.
♦ •
Če ste včasih silili žensko na -kako zabavo, se je ponavadi izgo-'" vorila:	i
—	Šla bi že, prav rada, toda nimam kaj obleči.
Ženske so se od onih časov le1 toliko izpremeuile, da gredo, kljub!
temu, da nimajo kaj obleči. * * *
Znani pisatelj George Bernardi Shaw bi rad videl, če bi živeli ljudje po tiseč let.
—	Da, dobro bi bilo, če bi ne-1 kateri živeli toliko časa. Nekateri |
pa že sedaj predolgo žive. * * *
Le redkokedaj mislimo v luči
na temo, v sreči na nesrečo v vese-| lju na trpljenje.	;
Vedno pa mislimo v temi na luč, | v nesreči na siečo in v trpljenju 1 na veselje.
* * •
Veliko ljudi je tako neumnih, da vedno mislijo, da so najbolj i
pametni.	*
* _ •»
N ewyorski občinski možje so^ imenovali odbor, ki naj preišče de-, lovanje policijskega departmenta..
Odboru načdjuje Kari Sohr, ki je bil več inesccev zaprt zato, ker je kradel po trgovinah.
Zakaj so izbrali tega moža?1 Morda so občinski možje sledili vzgledu naših graščakov in vele-i posestnikov, ki so dajali najhuj-' šim in nepoboljšljivim divjim lovcem službe gozdnih čuvajev
Gompers je bil zopet izvoljeni predsednikom American Federaa-j tion of Labor. Z njegovo politiko se ne more strinjati noben razred-j no zaveden delavce, vsakdo pa i mora nehote pritrditi naslednjim ' njegovim besedam.- Škandal za i celo Ameriko, ker se pusti voditi; za nos od takega človeka kot je' Hearst in od takih listov, kot jih
Hearst izdaja
* * •
Težko, zeli težko je širiti dobro! idejo, laži pa tako salamenskoj
lahko.	1
■■ i
pri Logatcu in tudi tjakaj pristojen. Po lastni navedbi je gozdni pristav na veleposestvu pl. Eco-nomo. V Ljubljano je prišel 23. maja ter prenočil v hotelu 'Slon'. Kot tujec se je prijavil s svojim pravim imenom. Naslednji dati pa se je premestil v drug hotel v št.-peterskem predmestju, ker je domneval, da je policija že obveščena o njegovem dejanju. Prijavil se je pod izmišljenim imenom Zdenko Dolinar z namenom, da bi zakril policiji sled. "Čakal sem — je izjavil — na časopise iz Julijske Benečije. Če bi me označili kot morilca mojega prijatelja Marušiča, bi si bil sam končal življenje z revolverjem ali pa se prostovoljno zglasil pri sodišču." Gdode tragične smrti Marušičeve je Slejko med drugim izpovedal: "Dne 18. maja sem obiskal v Mistični
ihtgnfllntmttaRa
Ustanovljena 1. 1898
Svatnl. Slrbturta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
- ■ » " - . iviiTii veMnUKi z
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 B. 185tb BL, Cl&vetan^, O.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 108, Pearl Avenue, Lorala. O.
Tajnik: JOSEPH PISCTLRA Ely. Minn.
Blagajnik: GEO. L. B2CZICH. Ely. Minn.
Blagajnik nelspia&iulti smrtnln: JOHN MOVEBN, «24 H. 2nd Ara, W. Dulnth, Minn.
Triwre) lArantk:
Dr. JOB. ?. eSAHKK, 843 E. Ohio St, N. EL, Pittsburg*, Fa.
__Nifam •dbcr:
MAX KERŽlSNTC, Bok 872, Bock feprlnga, Wyo. MOHOR MLADIiX 2003 So. iAwzulal* Ave, Chicago, ELL FRANK SKBABEO, 4822 Washington Denver, Colo.
Fwiful lAtf:
LBONARD SLABODNIK, Bor 480, Ely. OBEGOB J. PORENTA, Box 176. Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair A ve., Clereland, O.
Edroienfal edbor:
VALENTIN PIRO, 81» Meadow Ave., Rocadale, JoUet, I1L PAULINE ERMENC, 639 — 3rd Street. La Salle. 11L JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pneblo, Colo. ANTON CELARC, 70« Market Street, Wankegan, HL -- Jednotlno uradno gladilo: /GLAS NARODA**, u ljliih
Vse stvari, tikajoče se uradnih sa.lev kakor tadl denarne poiUJa-tvo naj se pofilljajo na glavnega tajnika. Vse prltoftoe naj se poillja na predsednika porotnega odbora. Pro3nje sa sprejem novllj ^ članov ln bolnilka spričevala naj se pošilja na vrhovnega *dravnika:
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati Plan te o.-ganiK<Je, naj se aglasl tajniku bljižnega dru&va J. S. K. J. Za unan< »itev novih druitev ■a pa obrnit« na gl. taJUka. Novo dručtto se lahka Titanovi • 8. w«ni aU wwn1fiml
Jugoslavia irredenta.
Kratek pregled dogodkov v Julijski Benečiji. _
I Nekdaj so slovele kot najbolj iprotipostavue madžarske in gali-! |ške volitve, danes ji njih žalostne | slave konec in svet J tli ,p<;ziia le j kot nedoLžiio igračo v .primeru s primorskimi, po-sfl»no pa istrskimi volitvami.
Po sumili proslavi aneksije, potem ko je italjanska vlada lnla prepričana, tla more s 'pomočjo j .zločinskih fašistov izvesti volitve jtako, kakor to zahteva najnizkui-.nejša zagrizenost, je razpisala na zasedenem ozemlju volitve za rimski državni zbor. ' Prvo nasilje so bili slepju-ski I volilni imeniki m še bolj sleparsko ■ reklamacijsko postopanje. Saj to poslednje ni imelo drugega name-jna, kot da izbrise iz volilnih imenikov se vse one Slovence, ki jih je "pozabilo" izpustiti laško ob-lastništvo iu da vpiše št* vse one laške nevolilee, ki hi mogli na dan 'volitev priti volit na zasedeno o-i zemlje.
Ko je bil s tem vtisnjen pritnor-'skini volitvam pečat nasilja in sleparije, se je pričel drugi dt-l pri-| morskih volitev, volilni boj.
Pravzaprav ni pravilno, če rabimo i z ray. "boj", ker ta je mogoč le tedaj, ako stopila nasproti dva borca. Ni pa tega bilo na Primorskem, k»*r tu je stal na-:sproti našemu ne«A»oroženemu in Iosamljenemu kmetu do zob oborožen fašist, op nt na vso pomoč od vlade in na vse bajonete številne j laške vojske. Zato tudi ne more-j jmo govoriti o volilnem 'boju, am-1 pak samo o volilnem preganjanju.' I ki so ga na čelu vsem vršili fa-f šisti.
j Na velikih tovornih avtomobi-' lih, v gručah do 50 muz močnih so i ,ti divjaki divjali po Istri in pre-' fganjali vse, o katerih so mislili j ;da so zvesti svojemu narodu. ! Kjer je bilo zbirališče naših lju-i
di, tam se je pojavil avtomobil s j
____
prijatelja Marušiča. Bil sem pri • njem do 21. maja. Ko sva se iste-i
I ga dne proti večeru vračala od-župnika Gaberšeka, pri katerem sva bila povabljena, sva se med I potjo sprla ter sem Marušiča v jezi z browning pištolo ustrelil najprej v prša. a ko je poskušal še uteči, sem mu spustil zafjxyredoma več strelov v linbet. Ouležal je ob potu v žitu. Ko sem se nekoliko odstrani!, sem zaslišal glasno «jo-vorjenje, nakar sem abežal čez Jarek. Pri tej priliki sem padel ter j izgiibtil samokres. Ako bi bil še j imel revolver, bi se bil sam ostre-* lil.'1 Morilec Slejko, ki je star le 22 let, je bil izročen deželnemu' sodišču. Vzroka, -zakaj je ustrelili Marušiča, ni bolel .povedati, češ! "povedal bom pri sodišču." fašisti in skoraj je plamen razdejal dom naših ljudi, svinčen k e pa so odignale gasilee. In če je narod vseeno vztrajal v zvestobi do nas, je prišla nova drrihal in pričela! požigati kmetom hiše, uničevati jim pridelke, razlivati, vino in pre-'
tepavati ljudi. Gorje, kdor se je j upiral, ker krogla je zlomila njegov odpor, ali pa je grozna muka .v ječi krajšala njegovo življenje.
Ali iz trdega kova je istrski .se-Ijak ju vzdržal je »rrozot«* podivjane sodrge, ker z vsem srcem je ljubil svojo ubogo domovino. • daj pa so pričeli fašisti z novimi 'nasilji. Učitelje so izgnali, duhovnike pregnali, metali jih v ječe, jih pretepali do smrti in zagrozili vsem. da p^žjio vsako vas. da •uni-ičijo vsako sel o. ki bi volilo za nas. I Toda silne je kot skaJa sredi |morja in hrast vrh gore je bila •zvestoba našega kmeta v Istri. \ ztrajal j«- za svojo zastavo in na dan volitev glasoval za nas.
Ni"- ni pomagalo, da so fašisti Izastražili vse dohode k volišču,
'•-■-II	--
nn- nis» izdale njih grožnje, nič niso zalegle njih sleparije, narod ije vztrajal in v Istri je bil izvo-llji'ii naš človek.
j Tedaj pa je zbesnela sodrga in se navalila na vtisi, da z ognjem i m mečem maščuje zvestobo. Z grozo s-o gledali naši kmetje v bo-!dočnost in spoznali so, da ni rešitve zanje. Pogin jim je bil zapisan in zato so poskusili obupno sred »t vo.
I Razbili so cesto, da ne bi prišli tašistovski avtomobili v vas in n«-kaj fašistov je tako doletela pravična kaz«*n. Toda skoraj so •prišli novi avtomobili in vsa vas i je bila obkoljena, j Tedaj pa se je pričelo maščeva-vanje. tako grozno in tako ,podlo
j maščevanje, kakor ga ne zmore j tudi najbolj podivjan morilec, j Vse moške so odpeljali v ječe, ki ni drugo kot najokrutnejša mučilnica, vso vas so požgali, uničili vse,, kar so le dosegli, ženam ,pa so trgali otroke iz naročij in I pred njihovimi očmi lomili otro-|kom kosti!
Tako je divjala v 20. stoletju i laška sodrga nad našim kmetom, j laška vlada pa je gledala in celo |nagradila podivjane zločince!
Rojaki in rojakinje! ".Jugoslf>-ven«ka Matica"' v Ljubljani je mati zatiranih Primorcev. Postanite ti jen i člani, podprite jo z doneski. da reši naš narod pred poginom !
IZ ČEHOSLOVAŠKE.
Miljonske tatvine carinarja. na Češkem.
Krnski listi poročajo iz Grus-jbacha. da je tamkaj poslujoči ea-jrhiar R^»hle<ler v kratkem ča.su ipr>«tal miljonar. Nekega dne je : vzel Koldeder nekemu potniku I dragocen k ozn h. Potnik se je od-|l>elja.l v Prago in izposloval. da se J je dovolila vrnitev dragocenega kožuha. Ko se je potnik z odredbo zglasil pri earinarju Rohledrn, se je izkazalo, da je ta med tem časom kožuh že prodal. Nato so oblasti aretirale Kohledra.
GLAS XABOPA. 27. JFN. 19Ž1
Zlet frsncozskih ghnnastov v Lille.
K	---—
1 Tudi Jugoslovani so bili zastopani
Poroča Miroslav Ambrožič.
V dneh od 13. do 17. majnika t. 1. .se je vršil v mesiu Lille na Francoskem 43. zlet Unije fnureo-
**kih gi m načrtuj ni h (telovadnih) drušlev, ki se »a vdeležili zastopnik i družili evropskih narodov, meti njimi uidi češki in jugo-siovannki Sokoli Telii so se taikoj na prvo povabilo odločili, da pri zleln nastopijo s telovadil, česar pa Jugoslo vani niso mogli storiti vsled prevelikih gmotnih stroškov, ki hi bili za to potrebni. Vsled tega \zri*ka se Jugoslovanski sokol-ski savez sploh ni nameraval vde-leiiti francoske sl&vnosti, toda na ponovna vabila lraneoske lilije iit prizadevanja članice francoske misije v Beogradu baronice dTAn-«ie ti Astre je vendar odposlal v Lille svoje odposlanstvo, ki sta je vodila Slovenca pod.sitan>fit& <ir. Vladimir Ravnihar in načelnik dr. Zmagoslav MurnLk.
V.i\ nas j«- bile. vdebvba te slav-nosti važna in zanimiva. Važna zato, ker smo se ponovno pokazali na mednarodnem forumu, saj so iili zastopani tam poleg Francozu v Belgijci, Holandci, Ltuksem-buržani, Danci, Angleži, Švicarji in Itaijani; zanimiva pa vsled tc-Mu. ker smo videli način prirejanja taiiHMŠJijih telovadnih slavno-sti, to je onih, katere mi smatramo /a rezultat narodne telesne vzgoje. Po na<inu prireditve lahko presojamo njihov vzgojni sistem in ga primerjamo s svojim. In v tem pogledu smo videli marsikaj zelo va/.negu
Videli smo, da ven zlet gimna-stov ni bil demoiLStracija pred-v em narodne telesne vzgoje, temveč b< 11 j demonstracija narodovih
in polrtit'aiiii «'-uste\ ; zlet gimna-j stov je bil samo povod za slavnost,j v kateri pa so igimnasti staLi v o-j za d ju. dts-im so tvorili ospredje) prihod M. Milleranda in l>elgij-J akega kralja Alberta I.. sestanek visokih političnih fiuikeijonarjev severne Francoske, Pariza in Belgije, dalje izliv narodnih čustev om ga dela Francozov, ki je najbolj občutil strahote vojne jn lemške invazije. (Mi vojne zelo! porušeno ni»«sto Lille je J«lo za to najbolj primerno tmriiee, navdu-s.-na demonstracija prijateljstva med frunci*»kim in belgijskim narodom je prišla samaohs^bi, prija-t elj«*kj, odk rit ukreni puodrav ter sprejem i-eških in jugc»*lovaiLs«kLh Sokolov j«* bil v c<-igh*d prstane vojne ixwioliioma naraven — za vse to najbolj primerno .^»reinlje-vanje pa >»o tvorile nebrojne za-stave gimiuLstov, živahne fanfare in divna večina razsvetljava a I>in slavit vami, ki odgovarja-jo romanskemu temperamentu.
Vse to je bilo veliko in lepo — škoda, da ne morem trditi, da je bila taka tudi telovadba.	1
Prva telovadba s«' j« vrnila v so-1 boto 14. maja. Nastopila je tioLska deea mesta Lille in učenke mastnega liceja. Okoli 4000 različno oblečenih dečkov in dekli* je iz-\ajalo <j»rf»ste vaje z različnimi ritmični uu pohodi še precej dobro, vendar nastop ni napravil utiša lUKtih organiziranih nastopov, kakor urno jih mi navajeni. 4« licejk v -i>«-l rti obh-kah pa je izvajalo na j{fl«Hio proste vaje članic ^^dnjega praškega zleta. Nekoliko olajšane
\ ajc io izgubile pravo lejKUto vsled prepočasnega tempa g<nibe, ki j«* pri vsakem nastopu dokazovala svojo Ue.spo?HrlMio»t. Za njimi je prišlo kakih 50 majhnih deklic in dečkov (okrog 6 let), ki so poskušali neko ritmično gibanje — praktična dernonstreeija francoske morije, ki se v praksi, če sodimo potem mistopu, ne more dobro othuaaati. Medtem so ixvajale druge skupine naraščaja različne igre, skoke itd., kar pa je bilo v splošnem zelo lepo in primerno. S tem bi bila končana prva telovadba, ki se je vršila ob tretjini praznih tribun Ln ki ni izzvala nobenega posebnega aplavza, kakor tudi ne navdušenja.
Drugi dan zgodaj zjutraj so se pričele tekme. Tekmovalcev je bilo mnogo, med njimi tudi Čehi, Belgijci L dr. Tu smo videli i zboren materijal; vaje, četudi ne zelo ležke, »povečini dobro natteene, tudi organizacija tekme ni slaba. Tekme so lae vršile neprenehoma do popoldanskega naštela, drugi dan so se zopet nadaljevale. Čehi so nastopili naravnost vzorno. D asi je obolel en njihov tekmovalce in je kljtrtj slabo* tekmoval, vendar m dosegli prvo mesto.
Popoldanski javni nastop žali-bog ni pričal o kaki temeljiti organizaciji. 4000 gimnastov, med j katerimi smo videli korakati po-jleg odrastlih mož osem- do desetletne dečke, je poskušalo izve«*ti trajalni nastop, ki se je skoizinskoz ponesrečil. V vse graje vrednem j nastopu s«> potem poskušali izvajati prf*3<te vaje na štetje,, ker jim je godba ušla k sprejemu M. Milleranda, toda skupna in enotna vadba se ni niogla doseči — tako! so se razšli. Krivda po naših ugo-[ jtovitvali tu ne more zadeti telo-j vadcev, temveč samo vodstvo, ki) j je bilo ipod vsako kritiko. Istega! dne zvečer so se vršile tekme v j predstavljanju živih slik in plesov! job pomanjkljivi razsvetljavi. Žive' slike so bile povečini zelo lepo se-i stavljene, silno neugoden vtisk paj je na nas napravilo to, da so zal plese oblekli gimnaste v ženska1 krila ter jih poslikali po obrazih, da so mogli predstavljati plesalke. Ves estetičen učinek, ki naj bi ga ta tekma izzvala, je bil s tem že vnaprej pokopan.
davna telovadna produkcija je bila v pondeljek IG. maja. Ta dan so bile tudi edinikrat tribune polne gledalcev — toda če je bilo to namenjeno telovadceni. je vprašanje. Prišla sta namreč na telova-dišče ta dan .M. Millerand in kralj Albert s svojim spremstvom. Zato je tudi izpolnilo mnogo programa pričakovanje, slikoviti defileji zastav. pokloni, izročitev zastave telovadne l ilije mestu Lille in govori. — Pred prihodom francoskega predsednika Milleranda in belgijskega kralja Alberta je ta dan nastopilo 24 dvojic gimna*stov z dolgimi železnimi palicami, 9 Švicarjev z velikimi zastavami in vajami, ki nanje ne more biti ponosen noben vadbeni sistem, in 8 drugih Švicarjev v narodnih krojili, ki so zapeli švicarski jod-ler". Nato so nastopili zopet igimnasti s prostimi vajami. Nastop in' razstop je bil lK>ljši, kakor prejšnji dan, vaje so se izvršile na godbo še dokaj skladno. Priznati se mora, da so posamezniki vaje dobro izvajali, zopet doka«, da je neuspehov krivo vodstvo.
Po prihodu visokih po**stnikov telovatlbe so nastopile .skupine g-mnastov b prostimi vajami, skoki čez konja, vajami na bradlji, ki so končale s skupinami, nekim dolgim narodnim plesom, dalje Itelgijei. 24 čeških Sokolie s težkimi lepimi vajami, kiji Ln vajami na gredeh, oboje z godbo. Lillske licejke so ponovile praške ženske proste vaje, 24 čeških Sokolov pa je pokazalo težko sewtavo prostih vaj na godbo. <>Ij tej priliki je za < ehe dirigiral godbo komponist iVipišil. Telovadbo je zaključilo 12 ( ebov z vrhunskimi vajami na visoki bradlji Točke, k.i so jih izvajali Cehi, so v vsakem oziru visoko nadkriljevaJe vso drugo javno telo\adlK». tako glede estetike v komi>ozicijah, kakor ghxle točnosti v izvajanjih in raznovrstni jmetodični razporeditvi posamez-nih s4-itavnih delov, ki je ilustrirala gilkčnoeit sokolskega sestava napram precejšnji doLgr>časnosti, I ki jo kažejo fratui^oski sistemi, iNadkriljevale pa e>o drugo telo-|vatllx> tudi z «zirt«n iia. težavnost, I kajti usposobljenost v Lille nastopajočih giiiuiastov v splošnem j ni presegala naših telovadcev ■ druge stopnje.
Kakor že omenjeno, so nas Ju-[goslovane Francozi zelo lepo sprejeli, pri vseh poadravih so nas imenovali posebej, listi so pisali o nas in "Echo du Nord" je prinesel slike naših Sokolov. Predstavnika nase delegacije <hr. dr. Rav-niharja so predsrtavili francoskemu pnxlsedniku 'in belgijnkemu kralju, vabljeni smo bili na zna-menitejše obede ter pri vspreje-mu in po sprevodu pogoščeni od mesta Ldlle.
Jugoslovanska delegacija je poklonila 1'niji krasno garnituro pi-'rotskili preprog, ki jih je M. Ca-|zalet potem izročil mestu Lille za stadij, ki ga namerava zgraditi.
Francoski narod nas je gostoljubno sprejel in navdušeno pozdravljal, upajmo, da se njihovim zastopnikom izkažemo hvaležne 'prihodnje leto, ko pridejo v L<jub-
Iljano k mednarodni tekmi.
Pri povratku čez Pariz je jugoslovanska sokolska delegacija (položila krasen venec na grob nepoznanega vojaka.
Na višavi.
Povest. — Spisal Anton Koder.
i.
Visoko gori v poaedstyu vnebo-kipečega Grintovea je good .Va-šek. Stoletni grča vi gabri in'bukve stoje ondi, in ko jih podere \ihar in strohljivost, gntjo med skalovjem. Le kadar zapade sneg goro in plan in drče, ki vodijo z VaŠeka v doline, pridejo Gorjanci in Poljanci s saaimi ter sekajo in vozijo hlode v nižavo.
Vašek je nerazdeljen, brez gospodarja. Vsak, komur se izplača obili trud, gospodari lahko v njem. In vendar t rohni ondi najlepši les.
Uro hoda v gorskem zakotju pod Vašekom stojita za streljaj narazen dve kmetiški poslopji in njima nasproti na levi začrnela kapelica sv. Lenarta. Zgornja hiša je večja in prostornejša od svoje sosede, tudi lepše hleve in sadni vrt ima. Tu se pravi, odkar svet pomni, pri Zgornjem planincu. A kakor da bi bil zavidal Zgornjega planinca, sezidal je pred več nego sto leti tujev, prišedši od nekod z nemškega Koroškega, nekoliko nižje majhno kmetiško poslopje. Kupil je nekaj travnikov in gozda ter izbral sam svojemu selišču ime "Spodnji planinec".
Samec je bil v začetku. A ko si je nekoliko opomogel ter nakupil nekaj živine in uredil v gozdu dve ogljeniei, prišla je za njim. mlada žena. Se dandanes pripovedujejo stari ljudje, da je bila lepa, taka kakor Mati božja, pa da je nosila klobuk z velikimi krajci in da je' umela malo slovenskih besed. —' Kmalu za mlado ženo je prišel tudi petleten deček od nekod iz Nemčije, ki so ga klicali prav nerodno in čudno, namreč Ferdinand.
To pa ni bilo družini Zgornjega planinca po všeč i; zaraditega je prekrstila veselega dečka v Xan-deka ali Xandeta. Toliko moramo omeniti o zgodovini naših gorskih posestev, ker se stoprav petnajst let pozneje pričenja pričujoča povest. ---
* ^ *
*
SjM»mlad je bila. Na Vašeku in sosednih gorah se je tajal sueg, da so kalni potoki drli po kame-niti cesti od Zgornjega planinca. Poslednje je bilo zlasti neprijetno štirim možem, ki so ob potu svojega obraza nosili mrliča dol na Sen turško goro.
"Že po gladki cesti bil bi rajnki Zgornji planinec krivil rame najmočnejšim nosačem; kajti najma-nje dva atota telita*ft trdili so ysi, ki so govorili kdaj o njegovih telesnih lastnostih.
Ko pridejo nosaČi do Spodnjega planinca, Obrišejo si pot raz čela in postavajo mrtveca kaspeli sv. I^enarta nasproti na tla.
Zvonenje šentleaiartskega zvona in jok debeluh as* e stare vdove je izvabil nekaj družine pri Spodnjem planincu na prag. V istem, trenotku stopi tudi dvajsetleten mladenič iz veže s sekiro na rami. Tik pogrebe e v gre potem prarti gozdu, a niti pokrivala ne sname, niti očenaša ne zmoli za večni pokoj rajnkega. Nosači mrmrajo zaraditega in majejo z glavami. Debel uhasta vdova pa nato še glasneje ihti. In ko v treije zapoje šentl^artski zvon, dvignejo zopet nosači mrliča, da zaškriplje nosilnica, ter ubero znova kame-
iiiti pot v dolino.
Ondi na višavi tik gozda pa post o ji mladi človek in zre za pogrebom. Lep je bil, ko je slonel opnt na sekiro in je veter igral s kri-jvimi peresi na njegovem pokriva-lu in z njegovimi dolgimi, črno-k od raslimi lasmi. Potem se skloni. kakor da bi hotel pogreibeem. pokazati svoj krepki, orjaško rasten i život in svoje nazmagljive pesti, katere je bil skrčil, kdo ve čemu.
Ba« v tem trenotku se je ozrla skrivaje debel uhasta vdova v višavo. Zardela je, ugledavši mladeniča o"b gozdu.
Poslednji pa se je glasno nasmejal, stopil v goščo in govoril samemu sebi: ''Prokleta ■hinav-KČina!"
Kake tri ure pozneje so pili po-grebci na Senturški gori pri Fricu pogrebnino in resali rdeče mesene klobase, nabadali jih na vilie« ter govorili o Zgornjem ptanineu.
"Kar nič ne jokaj in k srcu si ne jemlji, da ti je umrl Prance 1 Petdeset let imai ti, on jih je pa imel sedemdeset; lab ko nas še m ženatniao povabit, ee ho&ci." .
( Tako je govoril stari Luka, Pla-! jninčev hlapec, svoji objokani go-' jspodinji, in vino ji je točil v iz-1 praznjeno kupico.
pravim, Vašek ti je moža pokopal", besed u je zopet drug pivec.	i
''In pa to pravdanje g sosedom1 za nič in zapet za nič. Zdaj bo pa. baje mir. Na onem svetu se ne to-' žujeta več", onieaii tretji pivec.
"Ali pa se, kaj veš ti!" ugovarja zopet hlapec Luka.
"Nande tudi ne pozabi od danes do jutri, da mu je pravda snedla dom. Njega poznam, prava hrastova korenina je", pristavi i prejšnji pivec.
"Pozabi ali ne pozabi. Krivil se bo kakor IeskovLna, ko bo dolg plačeval, je-li ne, Planinka?*'
"Skoda zanj, delaven je in lep kakor iz brona vlit. Ženil bi se lahko pri tebi, ko bi se ne bila ločila s tvojim rajnkim v prepiru.'?I Ta'ko govori suh. dolgonog kmet iz Sidroža, rajnkemu nekaj v rodu in boter rumenolasi šestnajst-' letni Polonici, hčerki prve žene| Zgornjega planinca.
Odrezek mesene klobase pade v tem trenotku Planinki raz vilic in, hoteč uloviti ga, prevrne polno kupo vina po lastni in Poloničini obleki.	|
A to je bilo pogrebcem nekako i znamenje, ki ženiitnino ali krst1 pomenja. Nekaj nagajivega sme-i [hu se oglasi zaraditega, ki materi j in hčeri rdečico privabi v lice. Prva si kmalu pomaga iz nenavadne zadrege, meneč: brezumno-' sti brezumne. Polonica pa ima na-' vadno mnogo opraviti s svojim predpasnikom. Skrivši pod omizjem pa si sname celč zlat prstanek raz prsta in ga urno skrije v žepu.
Nekako tesno postaja odslej v1 pogrdbski družbi, kajti za>dnji go-1 vor ni bil posebno modro nape-' ljan.
Kmalu potem vstane Planinka, češ, da ima opravka pri župniku,1 in odide. Veselje pa je postajalo sedaj živahnejše v družbi, in tudi! Polonica je skriti pr^rtan zopet nataknila na prstek in ga prav pogostoma in skrivaje ogledovala.
Planinka je ubrala sicer pot! proti župniji na griču, a za pokopal iščnim zidom je postala nekoliko, potem pa odšla po strmi stezi za hišami po zgornjem nenavadnem potu proti domu. In ko je bila na samoti, umije si objokani lici v studencu, popravi svileno ruto na prsih in si večkrat zaporedoma ogleduje v vodi svoj ne ravno neprijetni obraz.
(Konec prihodnjič.)
Ubogi Lahi.
Tirolski *»rof Toggenburg je obtičal italijan. nacijonalistom v želodcu. Da pride ta človek v —' rimski parlament kot poslanec ti-' rolskih Nemcev, to je zanje nekaj nezaslišnega, kričijo, da je veli-j kanska nesramnost, poslati v Rim brvšega ministra cesarja Franca j Jožefa, intimnega prijatelja grofa Stuergha, kateremu je bil na-! slednik in je nadaljeval njegrove1 vladne metode, pod katerimi so avstrijski Italijani hudo trpeli, j Grof Toggenburg je imel pred kratkim razgovor z laškim novinarjem Barzinijem, napram kateremu se je jako ostro izražal napram sedanji italijanski vladi in predsedniku Giolittiju. Pred vojsko je bil Toggenburg odločno proti temu, da bi dobil Trentin avtonomijo, ker bi se tako pokazalo, da tirolska provinca ni nacionalno kompaktna, sedaj pa govori, da je Tirolska dežela enotna k: je z nasiljem razsekana v dva dela, katera se morata zopet združiti. To se zgodi po morebitnem porazu Italije v prihodnji vojni, največ tekom petdesetih let. — Precej neustrašeno govo/i z Itali-' jani ponosni tirolski grof, ki se včasih tudi poredno pol ask a kakemu novinarju. Tako je Barzini-jri rekel: — Ako bi bil jaz Italijan, bi bil najbrž fašist tudi jaz. Posebno jezo imajo na Toggen-burga tržaški fašisti, ki so ob volitvah kričali: — v Rim grof Toggenburg ne sme priti na noben način! V italijanskem parlamentu ni prostora zanj! — Eden izmed tržaških kandidatov se je baje celo osebno obvezal, da grožnje ne ostanejo samo navadne volilne obljube! Italijanska jeza hitro zagori kakor slama pa tudi — hitro ugasne. Toggenburg bo mogel čisto neovirano priti ▼ laiki
!
M o goveji kugi,
Izmed vseh živalskih kužnih bolezni je goveja kuga najnevarnejša in najstrašnejša. Ko se je kje za kotila, povzroča strašno moritevj med govedjo ter prizanese le ma-' lokateremu govedu. Poleg tega pa 1 napada ovce in koze, prašiče in 5
bivole ter ugonobi mnogo teh ži- 1 • 1
vali. Kakšno moritev lahko pov- J zroči, kaže najbolje to, da je v ^ 18. veku pomerila v srednji Evo-,1 pi nad dvesto milijonov goved. L. 1 1897. je pomorila samo v Transva- ^ lu blizu en milijon goved; pa tudi ^ naše pokrajine so si jo dobro za-j1 pomnile, ko je v štiridesetih letih" j1 prošlega veka razsajala po njih ter pokosila ?ilno število živali. — Pri nas se je zatrla začetkom o- 3 semdesetih lex prošlega veka. v 1 Srbiji pa se je zadušila s strogimi • odredbami leta 1882, ko se je za- ] nesla iz Bosne v Prnjavor. okrož-| je podrinsko: v Bosni je minila ^ leta 1883, ter se potem ni več pojavila.	:
Goveja kuga je kužna bolezen) govedi, prehaja pa časih tudi na 1 ovce in koze, bivole in prašiče. ]
Bolezen se navadno prenese na 3 bolnih živalih in s predmeti, ki so ■ okuženi z okužijivo kaljo (bakte- < rijami) te bolezni. Tudi ozdrave- 1 le živali lahko prenesejo bolezen 1 v zdrave krajine. Ako pride zdra-, vo govedo v dotiko z bolnim. — i zboli v 3 do 8 dneh tudi to. Prvi 1 začetek bolezm je visoka telesna ] toplota, ki naglo naraste do 41.5 1 C. Žival še ne kaže mnogo bolez- 1 ni, je in prežvekuje; toda krave- < mlekariee skoraj popolnoma izgu- ; be mleko ter se posuše v vimenu. 1 in dostikrat sc po tem najprej o- J pazi bolezen. Malo časa po tem. j1 eez pol dne. redkeje pozneje, — ] zboli žival vidno; naježi se ji dla- s ka ter izgubi svoj sijaj, govedo < preneha jesti in prežvekovati, po- i drhtava in se trese po vsem tele- i su, glavo drži k tlom, oslabi in iz- : gubi vso živahnost. Bolj poredko- < ma je govedo v tem prvem počet-ku bolezni vznemirjeno; koplje z i nogami in udarja z glavo ob ja- 's sli, Časih pa se ponaša kakor bes- ] no. Toda ti inaki trajajo jako[ malo časa. poredkoma dalje nego ] pol dne; potem nastopi obča
one-11
moglost in slabost. Že odualeč se 3 lahko opazi, da je žival težko bol-J] na; na jjaši «e odloČi od drugih'j živali, tožna stoji kje pri grrmu ter': se nerada giblje. V hlevu našla-^ r.ja glavo na jasli, skrivi se v kri- j žu, koža na plečih, straneh in na1
i
lckotnicah pa^ se pogostoma stre- " sa in podrhtava. Okoli gobca se navadno nabere mnogo pene, toda pena se ne vleče tako kakor pri slinavki. Tudi iz nosa začne cure-ti začetkoma vodenast. a pozneje temnosiva jntojna sluz. ki se nabira okoli riosnic in napravlja cele kraste. Iz oči kapljajo solze, a očesna belina pordeči. Baržkone čuti govedo srbečico v nosu in v glavi, ker pogostoma stresa z glavo, in tako sc iz okuženih hlevov sliši rožljanje verig, po katerem se že od daleč. spoznajo okuženi hlevi. V nadal jnem poteku bolez- . n? pričnejo živali stokati in jeČati hitro shirajo in upadejo ter po-[stanejo mršave. dobe redke pro-live (driske), ki v poznejši dobi strašno smrde ter so mnogokrat pomešani s krvjo. Zato se umaže (govedo po repu in sklepih z gno-'jem, a naposled se zadnje črevo popolnoma odpre, tako da je mo-jgoče globoko pregledati vneto .sluznico debelega zadnjega čreve-" sa, a blato se izloča brez volje ži-•vali. Po gobcu se prikažejo takoj
izpočetka bele, potem rjave in pe-peLnatosive ali rmene krastice, ki
sc izpuste najbolj na dlesni okoli zob, po gobcu, gornji čeljusti, na nebesu in spodnji strani jezika. !Te krastice se pogosto oderejo in na istem mestu nastanejo plitve, rdeče ranice / razjedenimi robovi, i Te krastice se izpuste tudi na sluznih kožicah notranje strani 'obraza, ki takisto odpadejo, se povesijo po notranji strani lica ter so videti kakor presekane, odrezane. Tudi po sečnih (scalnih) de-lih je mogoče opaziti pGdobne izpuščaje in ranice časih pa samo rdeče lise ali pege. Živali pogostoma kašljajo, in sicer z bolečinami, pa poizkušajo kašel zadržati in ustaviti, ali vedno se lahko opaža težko in napoipo dihanje. Na posled žival osiabi in omedli, pade z zadnjim delom telesa in se ne more vee zdigniti; telesna toplota se zniža pod navadno mero in
I--
parlament in tam bo govoril pogumno kot zastopnik velikega nemškega naroda, pa če se bodo fušisti še tako zakljinjali, da mora Toggenburg ven iz parlamenta Vemo, da se Lahom pred Nemci 2e sedaj hlače tresejo,
I
Težaven notrajen političen položaj v Italiji.
Rim, dne 1. junija, 1921.
Ker vlada pri volitvah v parlament ni dobila večine, se pogajaj s socialistično in Ljudsko stranko, da se omogoči parlamentarno delo na podlagi nove strankarske' koalicije. Pogajanja s socialisti so takorekoč za enkrat sau^ akade-mičnega značaja, keri Ynora stranka v to svrho sklicati izvanredni kongres. To pa je mogoče šele poltem, ko se vrne socialistična depu-Itacija, ki se je te dni podala v — Moskvo, da se z Leninom pogaja glede možnosti vstopa v III. Inter-j nacionalo. Šele potem se stranka odloči, ali more v vlado, najbrž pride raditega tudi do novega razcepa v stranki I Realen pomen imajo pogajanja z Ljudsko stranko, ki se pravkar vrše in o katerih še ni znano kak ! šen rezultat bodo imela. ■ Medtem je izbruhnilo nevarno uradniško gibanje. Vsi uradniki, počenši od najvišjih upravnih — mest do uradnih slug, zahtevajo najmanj vsakomesečni dodatek k draginjski dokladi v znesku 200 lir. Finančni minister Bonomi pa to načeloma odklanja, ker bi to
1	obremenilo državni proračun za
2	milijardi 700 milijonov lir na leto. če se vpošteva še izenačenje plač, ki je uradništvo upravičeno tudi zahteva. Bonomi je pripravljen na rešitev uradniškega plačilnega vprašanja, toda pod pogojem, da se število uradništva, ka tero je po vojski silno naraslo, je slabše kvalificirano in povzroča ,veliko desorganizacijo v upra\ i. primerno reducira. LTradništvo pa se temu kategorično upira, glede draginjske doklade pa se sklicuje na izrecne obljube ministra za notranje zadeve, ki je uradništvo z obljubo povišane doklade kupil .da je vodilo volitve po intencijah (vlade. Vsled iega grozi laškemu ministrskemu predsedniku mini-stska kriza neodvisno od nepovo-ljnega izida volitev.
| Nevarnost preti tudi od fašizma ki se kljub svojemu velikemu po-[rszu pri volitvah ni iztreznil in nadaljuje poboje in nasilja po ce-ili Italiji. Voditelj fašistov je socialistom in popolarom zagrozil, da ^zbere v Rimu na dan otvoritve — iparlamenta 20.000 oboroženih fašistov, da preprečijo vsako diskusijo o fašistov.skih nasiLstvih. — Položaj vlade je vsled tega zelo težaven.
hitro nato nastopi smrt.
Vse te izpremembe se razvijejo v dveh, treh dneh in žival pogine tretji ali četrti dan. Malokdaj traja bolezen več dni in tedaj je mogoče, da živali tudi okrevajo.
Pri ovcah in kozah se pokažejo podobne bolezenske Izpremembe, ali mnogo milejšega značaja in živali prebolevajo veliko laže. — Prašiči kažejo pri tej bolezni samo izpremembe (krastice. ranice) po ustni%ot!ini, ki so podobne iz-,
premembam pri govedih. Bolezen tiaja deset dj dvauast dni in ve-J?ko prašičev pogine za njo, Odrasli prašiči jo navadno prebole.
Breje živali navadno iz vrže j o I med boleznijo, posebno ako so že na koncu brejosti. Bolezen se polagoma širi, toda [kjer zakoti, uniči polagoma vso goved.
Da se goveja kuga zapreči, je |?reba vedno misliti na to, da se sil no lahko prenese z blatom, s smrkljem in z dlako bolne živali. — Mala slamica iz gnoja bolne živali, ki se prime obutve, dlaka, ki se prime obleke, travica, ki jo je bolna žival onesnažila, vse to lahko prenese bolezen v daljne kra-je.
\ Prenesejo jo lahko tudi živali k' se prosto gibljejo po okuženih hievih, katerih pa se bolezen sama ne prime, tako naprimer psi, kokoši. miši, podgane in druge. ' Pogostoma jo prenašajo trgovci z živino, prekupci in drugi H J od je, ki imajo opraviti pri živilu.
Sveto služimo sveti domovini! Nečista morebiti nekaj časa, a stalno ne pomaga ji pomoč!
Josip Stritar.
ADVERTISEMENTS.
CLEVELANDSKI MOŽJE
POZOR
Mi potrebujemo ta kuj šest mož. da zavzamejo mesta, onih, ki so napredovali v služhi. SIu/.Im? so vredne $7"» in več na teden. C'e ste pošteni, željni napredka, sposobni govoriti resnico ter trdo delati za neomejen dohodek, se ojrlasite osebno vsak dun med drugo in peto nrn popoldne pri: MR. EICHARDT 2409 Eut-lid Ave.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa.
^fiMk	Dr. Koler S* B*J-
\	atar«JM sloven* ki
sjL	■ d ravnik ipeeja-
IHH	▼ Pittsburgh u.
«HVr *r	ki ln> 34-lotno
1	prmluo ▼ •dra.vl}*-
nju	MoAkih
AJj	bol »nI.
iJE^t^fojr Kutrapljenj« kr-
vi »draTl ■ cU,-ioTlt«m »01. ki j« lsumei dr. prof. vKž-Uch. Ce least« mozolje aH metour-"flcc telesu, v rriu. lipsduje 'rt. boledne v kosteh, pridite in tsCistu ram bom kri Ne čakajte, ker ta feo-fexen naleze.
; Vse molke bolezni sdrarlm po o-krajianl Aetodl. Kakor hitro c pazi te
Jk vam prenebaija adrav)*. a« čakajte. temveč > rldite in Jai run ga boa
zopet povrnil.
I Hyroeo'o «Ji rodno kilo osdravlm
»r SC. urah ln sicer brez operacije. J Bclezni mehurja, ki povzročajo bo-
aečlne v križu ln hrbtu ln vCasth tadl 9rt pulfianju voda. osdravlai c «oto-f ostjo.
Revmal'zem. tresnja. botočlne o-■ekllne srbe«ise, Bnrfle ln drug« kopne bueznl, ki nastanejo vsled .%eči-rte krvi. ozdravim v kratkem čas« lh ni potrebno letati.
Nekateri drucl zdravniki rabijo tol-cnače, da vas razumejo. Jas znam If iz starega kraja, sato vax laije (dr&.vlm. ker vas razumen slovenski. Ltrzune ur«: ob delavnikih od S. do ki Ob nedeljak od S do S.
PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni.
Knjiga Peter Zga|ga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno.
Izrežite ta kupon pridenite petdeset centov v znamkah ter ga pošljite:	>
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York.
Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga."
Ime ....................................
Naslov .................................
Država ................................
GLAS NARODA^ 27. JT3N. 1921
SKRIVNOST ORCIVALA.
DETEKTIVSKI ROMAN.
Francoski spisal Emile G&boriau. — Za O. K. priredil G. P,
mmmmmmm
Nadaljevanje.)
j — Dobro, ta omot nosi pečat Pariz, Sint Lazare poštne podružnice. Jaz vem, da ta pečat ničesar ne dokazuje___.
—	Vendar pa je znak.
—	To ni še vse. Čital sem pismo samo.... Ležalo je tukaj na
- j m
j Gospod Planta se je nehote zganil.
j — Mogoče je bilo to predrzno, — je nadaljeval Lekok, — a namen posvečuje sredstva. Dobro, vi ste čitali to pismo. Ali pa ste ga tudi preštudirali, pretehtali besede ter si ogled?ili stik med stavki?
—	O, — je vzkliknil Planta, — potem se ne motim. Imeli ste isto misel kot je prišla tudi meni.
Z vso eneržijo svojega razburjenja je prijel detektiva za roko, katero je stisnil tako kot ono starega prijatelja. Ravno sta hotela zopet pričeti s pogovorom, ko je bilo čuti na stopnjicah korake. Naenkrat pa se je pokazal dr. Gendron.
—	Curtoa je boljši, — je rekel. — V omotici je ter bo okreval.
—	Potem ničesar več, kar nas bi tuakj zadrževalo, — je odvrnil pospod Planta. — Pojdimo. Gospod Lekok mora biti napol mrtev od glada.
Ko so odšli, je utaknil Lekok pismo Lavreneije z omotom vred v svoj žep.
(Dalje prihodnjič.)
Svoboda ni le igrača, na le slast, brez nje je zadovoljen marsikdo, ki bi težila bolj ga kakor soznoat. Samo za najmočnejše je svoboda Dsrečujoča in povzdigujoča.
41	E. Kristan.
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV
KIDAJ PRIBLIŽNO ODPLO JEJO IZ NEW YOBEA,
A f o r i z m i.
Srečo pravo in resnico najdete samo v tej dvajsetletni,
kapljici šumeči! Bolj ko staro, bolj sladko in jasno,
ne ko ženska, vedno bcxlj se mora vince ti prileei.
Drag. Kette. * * *
Sto cvetov vzbuja nam pomlad, a redek je jeseni sad.
Ljud. Poljanec.
Stvar nestanovitna je žensko srce skrivnosti ozbiljnih posoda. Rešiti uganke ljubezni težke bilo bi se truditi škoda.
Josip Ciraperman.
ADVERTISEMENTS.
Podpisana prosim cenjene rojake, če kdo ve za mojega moža VALENTINA ŠUŠTARŠiČ, da bi mi naznanil njegov naslov. Leta 1912 je odšel v Ameriko ter mi pu-stil 3 mesece starega otroka. Leta 1914 je bil njegov naslov: R. R. 8, Box 133, Pittsburg, Kansas, in potem se mi m več oglasil. Ako kateri rojakov ve njegov naslov, naj mi 'blagovoli naznaniti, ali naj ga opozori na ta oglas, da se mi lahko sam oglasi. Jaz sein prišla pred kratkim iz starega kraja in če se mi kmalu ne javi, se bom poročila z drugim. — Theresa Šu štaršie in sin, 1111 East 61. St., Cleveland, Ohio. (25-29—0)
COLUMBIA
BERENOARIA
POCAHONTAS
RYNDAM
LAFAYETTE
ZEELAND
AQUITANIA
LA LORRAINE
ADRIATIC
TRANCE
PRES. WILSON
FINLAND
CRETIC
MAURETANIA
LA SAVOIE
p. MATOIKA
LAPLAND
OLYMPIC
ARGENTINA
SAXON1A
AMERICA
la tovjraine
KOCHAMBEAU FINLAND PARIS CALABRIA
Glede cen
29 Junl. — Trst .AQUITANIA M Jun. — Cherbourg KROONLAND SO Junl. __ oenoa j WASHINGTON .2 Juli. — Boulogne' ROUS1LLON 2 lull. — Havre I ADRIATIC S tut. — Chersoura LAFAYETTE B Jul. — Cherbourg | FRANCE
•	JulL — Havre MAURETANIA
•	lull. — Cherbourg I LA LORRAINE T Jul!. — Havre ' CANOPIC
•	lullja — Trsi I BELVSDERE 9 lull. — Cherbourg ! BERENGARIA
12 JGII. — Geno» ! BOURDONNAIS 14 Jul. — Cherbouro 1 AQUITANIA 14 lull. — Havre I ZEELAND t4 lull. — Genoa 1 OLYMPIC 16 Jull. — Cherbourg la SAVOIE 1« Jull. —> Cherboura LEOPOLDNA 21. julija — Trst PARIS 2S Jull. — Cr.tfboure S3 Jull. — Cherbourg 23 Jull. — Havre 25 Jull. — Havre AMERICA
2« J?*'!. _ Cher bo uro FRANCE
Jull. — Havre WASHINGTON 27 Jull. — Cherbourg ADRIATIC
LAPLAND LA TOURAINE AQUITANIA
27	Jull. — Tr«t
30	Juli. — Cherbourg 30	Jull. — Cherbourg
2	avg. — Havre
3	avg. — Cherbourg
3	avg. — Havre
4	avg. — Havre 11	avg. — Cherbourg
6	avo. — Havre
9	avo- — Genoa
11	aug. — Tret
18	avg. — Cherbourg
9	avg. — Havre
23	avg. — Cherbourg
6	avg. — Cherbourg
13	avo. — Cherbourg
13	avg. — Havre
16	avg. — Havre
17	avg. — Havra 20	avg. — Cherbourg 20 avg. — K a vre 23	avg. — Cherbourg £4	avo. — Cherbourg 25 avg. -- Havre 2/ avg. -— Cherboura
31	avg. — Cherbourg
za vosne listke In vse druse pojasnila, obrnite re na ivrdko
HANK SAKSER STATE BANK
" ♦ *
Stoletje včasih porodi človeka z ognjeno dušo, z bakljami v očeh, ki razsvetljujejo daljave temne, da pohite na neutrudljivih krilih v neskončnost želje in z željami volja.
I t ez meje vse se vznese mu pogled in v jasni slutnji razpozna
svobodo. Tedaj mu ni življenja brez svobode
in vse je nično, kar mu daje svet.
E. Kristan.
* * *
j Strašna je življenja noe, če ni zvezde svetle na obzorje... Takovo življenje, ki živiš ga mroe, je od smrti same gorje.
Drag. Jesenko. * •
Stvarem, kar stvarnik jih na svet
ipostavi, odmerjen vsaki svoj je del trpljenja.
Josip Stritar. * * *
Stvar vsaka zemska in vse terišče ljubezni dom je, ljubezni išče.
Pavlina Pajkova.
Robelot je bil že večkrat kazensko zasledovan radi nepostavne-ga izvajanja zdravniške prakse. V sled tega je mislil, da mora protestirati proti temu.
—	če zdravim ljudi, — je rekel, — nisem za to plačan.
—	Potem vas je obogatila vaša trgovina z raslitnami in zelišči?j
Pogovor je postajal križno zaslišavanje. Kanocelnik je priče-V
njal postajati nemiren.
—	O, res napravim nekaj iz zelišč, — je odvrnil.
—	In ker ste varčen, kupujete zemljo.
—	Imam tudi nekaj goveje živine in konj, k: tudi nekaj prinesejo. Pečam ne z živinorejo.
—	Tudi brez diplome t
Robelot je vzrastel.
—	Kos permagenta ne dala znanosti. Jaz se ne bojim mož iz šol. •Jaz študiram živali na polju in v hlevu, brez postavljanja. Nobene-, >/a tekmeca ne poznani v tem oziru in tudi ne glede poznavanja njih' bolezni.
Glas gospoda Plante je postajal vedno bolj in bolj prikupijiv.
—	Jaz vem, da ste brihten dečko, poln izkušenosti. Doktor Gendron, pri katerem ste služili .je malo poprej pohvalil vaši prebrisanost.
Kanocelnik se je stresel, sicer Je malo, a vendar tako, da je zapazil to Planta, ki je nadaljeval:
—	Da, ta dobri doktor je rekel, da ni imel te nikdar tako inteli-, gentnega pomočnika. — Robelot, — je rekel, — ima tako nadarjenost za kemijo in poleg tega toliko veselja zanjo, da razume, prav kot jaz, številne najbolj delikatne operacije.	S
—	Gotovo. Storil sem svoje najboljše, kajti bil sem dobro pla-i čan in vedno sem se rad učil.
—	In vi bili zalo sposoben učenec doktorja Gendrona, moj-' ster Robeleot. On se peča z zelo čudnimi študijami. Njegovo delo in njegove izkušnje s strupi so predvsem značilne.
Nemir vbelota je postal očividen. Oči so nemirno švigale sem-intja.
—	Da, — je oJvrnil. —- Jay sem videl nekaj zelo čudnih eksperimentov.
—	Dcbro, vi vidite, da se lahko smatrate srečnim. Doktor bo namreč imel sijajne priliko študirati te stvari ter bo brez dvoma hotel, da niu pomagale pri Itm.
Robelot je bil preveč premeti n da bi že ne uganil, da ima križno zaslišanje gotov namen. Kaj hoče pravzaprav gospod Planta? — je vpraševal. Potem ko je v svojem duhu premislil vprašanja, ki se mu jih je stavilo in odgovore, katere je dal, se je pričel tresti. Mislil je, da bo ušel nadaljnemu izpraševanju s tem, da je rekel;
—	Jaz sem vedno na razpolago, kadar me moj prejšni gospodar potrebuje.
—	On vas bo potreboval, bodite zagotovljeni, — je rekel Planta ter dostavil z brezskrbnim glasom, katerega pa je stavljal na laž oster pogled, katerega je vrgel na Robelota: — Zanimanje za ta slučaj bo velikansko in naloga težka. Izkopali bodo truplo gospoda Sov resi-ja.
Robelot je bil gotovo pripravljen na nekaj čudnega ter se je oborožil z vso svojo smelostjo. Ime Stfvresi pa je padlo na njegovo glavo kot udarec s kolom in zastokal je hripavo:
—	Sov resi!"
Gospod Planta pa je med tem že obrnil glavo od njega ter nadaljeval z brezbrižnim glasom:
-— Da, Sovresi-ja bodo izkopali. Domneva s-?, da ni bila njegova smrt povsem naravna. Vidite, pravica ima vedao svoje sumnje.
Robelot se je oprl na zid, kajti bal se je, da bi se drugače zgrudil na tla.
Gospod Planta pa je nadaljeval:
—	Za to nalogo je bil določen doktor Gendron. Kot veste je našel on reaktivna sredstva, ki bodo izdala navzočnost alkohola v snoveh, katere se mu je predložilo v preiskavo. Ou je govoril z menoj o gotovem občutljivem papirju....
Robelat se je poslužil vse svoje eneržije, se vzravnal ter napravil miren obraz:
—	Jaz poznam proces doktorja Gendrona, — je rekel, — a ne vem, kdo bi bil sposoben šumenj, o katerih govorite.
—	Mislim, da so več kot sumnje, — je zopet pričel Planta. — Kot veste je bila madama de Tremorel umorjena. Njene papirje se je seveda preiskalo. Našlo se je pisma z zelo obttževalnimi razkritji, potrdili in tako dalje.
Robelat je bil navidez zopet miren. Rekel je:
—	Upajmo, da se pravica moti.
Tako je bilo samoobvladanje tega moža, da je kljub nervoznim
stresljajem, ki so pretresali njegovo telo kot pretresa veter liste dre vesa, dostavil, s prisiljenim usmevom krog svojih tenkih ustnic:
—	Madama Curtoa je prišla navzdol. Doma me čakajo. Jutri pridem zopet sem. Lahko noč, gospodje!
Odšel je in kmalu je bilo čuti, kako je škripal na dvorišču pe sek pod njegovimi stopinjami Ko je šel, se je opotekal kot pijanec.
Gospod Lekok je šel proti gospodu Planti, snel svoj klobuk ter rekel:
—	Jaz se udam ter vam priklanjam. Vi ste velik kot moj mojster, veliki Tabaret.
Ljubezen detektiva do samega sebe je bila vzbujena. Profesi-jonalna navdušenost je dobila novega bodrila. Stal je pred velikim zločinm enih onih zločinov, ki pot roje izdajo oficijelnega sodnijske-ga lista. Brez dvoma mu je več posameznosti ti ga zločina ušlo. On ni poznal pričetne točke. Videl pa je pot jasno pred seboj. Zasledoval je teorijo Plante-ja ter sledil mislim slednjega korak za korakom. Na ta način je razkril komplikacije zločina, ki se je zdel tako enostaven gospodu Dominiju. Njegov ostri duh je spojil vse te okoliščine skupaj in sedaj je odkritosrčno občudoval starega mirovnega sodnika. Ko je zrl na svojo ljubljeno sliko, si je mislil: Midva, jaz In ta stari lisjak, bova razvevala celo to uganko. Ni hotel pokazati se manjvrednim kot je bil njegov tovariš. '
—	Gospod, — je rekef, — d oči m ste izpraševali tega lopova, ki ram bo še dosti koristil, nisem jaz izgubil nobenega časa. Gledal sem naokrog, pod pohištvo ter našel ta kos papirja.
—	Pokažite. ..........*
—	To je omot pisma mlade gospodične. Ali veste, kje živi njena tata, katero je obiskala f
w « Mislim, da t Fontaineblean. J	j . ■ * . ^
* * *
Svet, moj sin, nesrečne zasmehuje.
Josip Stritar. * * *
Svet sodi Človeka po tem, kar ima. kar je in kakršen je. Sveit je pa že star — torej tudi ta navada v starosti utrjena; kdor bi jo hotel ovreči, ta bi sam stal, kdor bi ji hotel ravnati nasrproti. moral bi skalo v strm klanec valiti.
Josip Jurčič. * * *
Svetu ni do opravičevanja; on človeka tehta, razumeva, sprejema po umrlem vse sposobno za življenje, a vse drugo in največ in najrajši — pozablja.
Dr. Ivan Prijatelj. • *
*
Svoboda ne prisije sama... Bog sam nas ne osvobodi... le z uniom jasnim, z roko hrabro junak prostost si -pribori...
A. Aškerc.
* » *
Se druga vez trdnejša in
krepke j, ki divno neenakih src rojake, protivne misli v zložno misel spaja,
v prijateljstvo preminja hladne znance.
sovražnike v sobojevnike verne: Ljubezen do nesrečne domovine.
Josip Jurčič.
ADVERTISEMENTS.
COLUMBIA
OD $35.60 — $850.00 — VELIKA ZALOGA _ PLCid V VSEH
GRAMOFONE ^^^
VIGTOR NAVINŠEK, 331 Greeve St., G0NEMAU6H, PA.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tožno vest, da nam je kruta smrt ugrabila blagega očeta oziroma soproga gospoda
JOSEPH ZUPANČIČA.
Blagopokojni je bil rojen dne 15. oktobra 1882. leta v vasi Ime-je, fara Št. Jernej, Dolenjsko. V Ameriki je bival 19 lest in 11 mesecev. Leta 1910. je otLšel s celo družino v staro domovino za dobo 10 mesecev ter se zmpet povrnil z družino nazaj v Kavlor. Pa. Sedaj je imel obrt prevaževa-nje blaiga z autotruckom. Bil je usodepolni dan 3. junija ob pol 8. uri zjutraj na Sutterville, Westmoreland County, 25 milj od doma. na Baltimore & Ohio železniškem križLšeu, ko je ravno mislil prevoziti železniški tir. V tem hipu pridrvi osebni vlak, ki mu je zdrobil truck popolnoma, njega je pa vrglo v stran s tako silo, da je poškodbi podlegel še tisti večer okrog 10. ure, previden s sv. zakramenti, v Mercy bolnišnici v Pittsburghu.
Pokojni je bil elan društva sv. Alojzija štev. 95 KSKJ. v Broughtonu, Pa., kojega članstvo mu je darovalo lep venec v zadnji spomin, za kar izrekam srčno zahvalo. Nadalje se le<po zahvaljujem vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic in sicer Albertu Perko in njegovemu sinu, Franku Žura, Antonu Petrovich, nadalje družinam: Geo. in Frank Artnak, Vincent Koželj. Guy Brunetti. Anthony Hren in Paul Tauohar. CAko je slučajno kateri izpuščen, prosim blagohotnega oprošČenja.)
Ranjki zapušča tu meme žalujočo soprogo in 6 mladoletnih otrok v starosti od 10 meseeev do 18 let ter 2 brata in 2 sestri, v starem kraju pa očeta in mater ter enega brata in eno sestro.
Pogreb se je vršil dne 6. junija ob 9. uri dop. iz hiše žalosti na katoliško pokopališče sv. Ane na Castle Shannon ob ogromni vde-leŽbi znancev in prijateljev, ki so prišli nas tolažit v tuižnih urah iz Canonsburg in St. Jago ter izkazali mu zadnjo <?ast.v Vsem vdele-žencem srčna hvala!
Tri, prerano umrli soprog, sni-vaj sladko v ameriški grudi! Žalujoč* ostali: Mary Zupančič, soproga. Joe, Franky, Ludwig in Edward, sinovi. Mary in Victoria, hčeri. Broughton, Pa., 10. jun. 1921. i (25-27—6)
82 Qgrtlandt flt. Now York.
US.MAIL COMPANY,!*
Direktna aluiba Is New Yorka in Bostona v Napolj In Qei.ovc. Karte do Palermo In Meslne.
VELIK PARNIK NA bVA VIJAKA.
POCAHONTAS" odpluje sredi julija
Cene za Napolj In Genovo: Kab'ne lito naprej, 3 razred J96 h. |5 voj. devica. IZBORNA SLUŽtfA — KRASJJT3 oDOBNOSTI. Oddelek za potnik*: 4« BROADWAY. NEW YOHK. Oddelek za prtljago: 120 BROADWAY, NEW YORK.
NAREDBA GENERAL. JUGOSL KONZULATA
V«ak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da j3 v resnici jugoslovanski podanik.
CUNMffi-APOR
^^	aa^vv-MrtaL...	a
Soglasno s zadnjim odlokoin ministrstva zh zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem iržavljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu.
Ko se bo konzulat prepričal, da io predloženi dokumenti pristni n radostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pom'sleki, bo izdan potni list iele z dovoljenjem ministrstva.
Ker je ite^o prosilcev ogromno in s vsakim dnem narašča, ni kcnznlatn mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bode priOi vsi na vrsto. Nihče naj ne kopi Šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulati! ter dobi potni list.
V	vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku. ir* če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih.
V	dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem krajo. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva.
ODDA SE SOBA POCENI
eni ali dvem Slovenkam z rabo telefona, elektrike in kapeli pri slovenski družini. Naslov pove uprava Glasa Naroda, 82 Cortland! St., New York City. (24-27—G)
Največji, najhitrejši parnlkl na •vetu. Izbortia postrežba cotnlk.*.-n. V vašem mestu ali bližini Je lokalni caent.
V JUGOSLAVIJO, RUMUNSKO IN
MADŽARSKO. BOLGARSKO.
CALABRIA
27. JULIJA
Vozni Ust za Dubrovnik, Trst ali Reko JI00. Vojni davek |6.00,
Preko Cherbourg«:
BF.REXGAKIA ........ 30. Junija
AQUITANIA .......... D. julija
MAURETANIA ........ 14. julija
French Line
GOMPAGME GENERALE TRANSATLAKTIQUE
V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE
LAFAYETTE .................. 2.	Julija
LORRAINE .................. 6.	julija
FRANCE ..................... 7.	julija
SAVOIE ...................... 14.	Julija
S C PAPIC	33.700 ton.
■	45.000 konjskih ali.
27. julija - 17. avgusta
Direktna Seleznlkk« zveza Iz Pariza v »m olavne točk« Juaoslavlle
Hitri parnlkl a fttlrlmt In tfvema vijaka* ma. Poseben zawtopnlk Juaoslovanaxa viade bo pričakal ootr |ke ob prthedu na. lih pamlkov v Havru U-r Jih toCno Dram II kamor ao namen Jen L
Parnlkl Francoska Črta ao transoortlral takem volna na tlaofia aehoelevaSkth w. laov bru ttt Msriilks.
Za atfkarta In eena vsraUJtt v
DRU2BIKI PISARNI, 19 Stati St. tf. Y.
ali oa ort lakalulU aaantlh.
Ne odlašajte
•ko nameravate naročiti rosni li ■tek is stare domorine sa Vašo dražiš o, sorodnika ali prijatelj« Pilite sa eene in droga potrebna aaTodila na najstarejše in sknie no slovensko bančno podjetje:
RANK Mim STATE BAlfK (potniški oddaiak)
lu 99B ML n. T
J Dospelo je novo suho grozdje.
± Mn&atel aek> aladke debela Ja-«* sode, boksa SO funtov .. f9<— <; Cntr groodje največja In naj-<. sladkejie jagode, bokaa 60 fun- ;
ltov.......................$&— •
* Malo Srno grfiko grozdje, nelo ! sladko, boksa 60 fantov $7-— -
- » Poauite (L na ra£un vaaka bokaa ; ' * ki aoroCtta In poalaB bomo takoj. . :: BALKAN IMPORTING CO. -<» S1.SS Cherry M. New Yerk. N. Y. '
!MMHHM>umhhhm>
PREDNO SE ODLOČITE
za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da 4e ga potnik sam kupi, pišite naj-prvro sa tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York
{Advertisement)
\ CosuiicTfiila]
4	Direktno potovanje v Da- tk j brovnik (Gravosa) in Trst. f
5	COLUMBIA ........ 29. junija fj
5	PRES. WILSON .... 9. julija 0
p ARGENTINA ..... 4. avgusta g
d Gene za Trst, Reka ln Dnbrur« J 0 nit--$100. in |110.
6	Potom Iletkov Izdanih za vaa kra- K 5 Je v Juaoelavlll In Srflll.
R Aazkoine ugodnosti prvega, Mruoe- S 0	ga In tretjega rarrada.
A Potniki tretjega razreda dobivala K ^	Drezplaino vino.
\ PHELPS BROTHERS. & CO. t
K	Pataenger Department
0 4 West Street New York ^
V V
N0VE COLUMBIA PL0SCE »» 85
foraat.
Slovanaka«
B4MS) Mill BvonCek. petja
>	Naprej xaatave alavf. E4CM) Na tujih Ueh. petje.
) Ko bi moj ljubi vedel. E494S) de enkrat Te ob jamam.
) N ©dolino oko. pet le EMM) HauamaJaterca v tejatru.
>	Spela pečenko jedla, Saljlvm. ■mi) Sptfa In Micka Is Domiai
) Zaljubil ae le vrabec. Šaljiva. E4HZ) Druflnake aladkoatl v Clevelandu ) Od kod je Špela doma. Šaljiva.
Namifca volaika sodba.
R14C1) Roaesaar m ari. voj&Aka.
>	Ana dem Hochaeblra. valcar	) Jeste ae po vi dam. mark.
Po dolgem Času temo dobili prav« aetnBke ploŠPe, vojaška godba prva verate, krasni vojafikl marfii in rakserjl. Dobili smo jlb par tlsot Pravi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do 1375.00. Cenik v vaeh jasiklb Tam poffljemo brezpIaCno. Ko naročite blago, nam dajte toCnl ezpressni naslov, da blago prej dobite. NaroCbo in denar (mcaef order) pofiljlte na:
IVAN PAJK,	24 Main St, Conemaugh, Pa
E1I12) Drummers parada nurd.
) Ml Her daughter of the E4998) Radeckl marl, vojaftkau
) Oesterrelch mllltaer mart. E7O00) 91 Realm ent. marl.
) Grenadier marl, vojalka. E16S4) Holzbackerbaum mark
) Hoch vom Dacha tel n mark ESI 17) Stslerlieder mar«, vojalka.
) Hop. hop. Schnelpolka E40»<) Beautiful Girl, polka. ) Sky Rocket Gallotx
22184) Auf der Aim, valcar
) Postilion snarl vojalka. CUM) Na zdravi pohod.
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA".
viOji sloybmki anviii j srn. mtfiSig,
CENIK KNJIG
katere ae dobi pri
Slovenic] Publishing Co. '
82 Cortiandt St.	New York
Pov&M	Ne ▼ AmnOt%	^
Hitri računar	JBB AmU dal	H
Nemški tbudoik	<35
Nemiko-angleiki tolmai	.60	AMlWh IfTt,
Pravilo dostojnosti	JtO BevCak AadrejieK	J§
Blomiik(>kn|I«jki alo-rap. trdo ▼ platno	flj|liVII,
■aa	1.80	Xdrniamk drimw	J15
Blovensko-nexnSki alow	Kraniaka	1fl
(Janežič Bartol) A00	^^	b
SloTenako-nemiki do*	Eemljend Errop^	JO
▼arfiak	JJ0	VaMka atcnaka map*
Zahaw«. i. T^™	*TOpe	2.00
ImfST^^^ Zanljaridi: N«w Tork,
amanka ia Amankaa-	Pa^ ICnn., Wia, Wjo., ^
O	0,00	^ y. A-ImW
Knjiga ta lahkomiseln«	" J^Tmm	t m
ljudi apiaal 1. Cankar 1.75	**	^
Pet tednov v zrakoplovu 2.00	MeHtwwIM	"v
DoU a orožjem	JO	„ . ^ 01	%
Zbrani ^iai Jako¥	Bajaki Glaaovi,
Aleiovae	T P^tn ovasaao	.90
Kako mb aa jaa likal.	T	▼aaaao	1.00
Prri dat	1M	T komt TtUM
Dmgi dal	1^8	Svate Ura,	>
Tretji del	1.00	r platno vacaaa	1.00
Ljubljanske alike.	▼ nanje vesano	2.00
Catrti in peti dal	XJ0	▼ kost vesane	1.80
OpoadMt: UioUkm j« prikiitfl denarne vrednost, bodM
ufTiKlir'jf §S°wS* ^ 9M!k BMak
22