Telefon Št 74. Posamna Številka 10 h. Pa pošti projeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt > > 6 » 50 » mesec » 2 »20» V opravnlštvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K - h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec ► 1»70» Za poSiljanjenadom 20 b ua mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno In inserata sprejema upravnlStvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vra«ajo, nefrankovana pisma no vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah št. 2, L, 17. Izhaja vaak dan.izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 43. V Ljubljani, v ponedeljek, 28. februvarija 1903. Letnik XXXI. Društveni domovi. ii. Kjer ni obrestovanje zazidane glavnice zag&tovljeno, naj se nikar ne zida. Ljudje se poprej tolažijo, da se bo stanovanje lahko oddalo, da bodo prišli tujci, in 2azidajo tisočake po nepotrebnem. Konec je potem velik primankljej vsako leto, sramota pred svetom in razpad organizacije. Napačno je tudi, če se zidajo posebne hiše za Marijine družbe; posebej zopet za kmetijsko društvo, posojilnico, ognjegasca i. t. d. Tako se cepijo moči, stroški se po nepotrebnem množe; posebnega vspeha pa vendar ne bo, ker ni vse med sabo Bpojeno v eno celoto, kakor bi moralo biti. Kjor se no more precej začeti, naj so raje nekoliko počaka, ker bolje je malo odložiti, kakor s prezgodnjim začetkom izpodkopati podlago. V nekaterih krajih so se odločili za nakup stare hiše. Ča jc hiša res v ugodnem kraju, kskor bo to zgodi v mestih, trgih ter večjih vas.h, in se resnično po ceni dobi, so mora to odobravata Splošno pa gotovo ne bo za naš društveni razvoj ugodno, čo bi se kupovale stare hiše, ki so imele čiato drug namen, kakor ga imajo naša društva. Brez dvoma bo treba znotraj vsa predelati, in še potem ostane navadno le nekaj zaduhlih lukenj, ki niso za rabo. Pritožujejo se povsod nad vlago, nad nepripravnimi prostori, da se skoro ni mogoče ganiti. Kdor je kdaj staro poslopje popravljal, ve, da so stroški za popravo skoro večji, kakor bi stal3 nova stavba. Redno naj se dolajo nova po&lopja, ki naj bodo po danih močeh zidana za vse krajevno društvene potrebo. Kje naj se zida? Vsi želijo, da bi bilo tako društveno poslopje blizo župne cerkve, kar je tudi v resnici najbolj pripravno, Če se more zraven cerkve ugoden svet dobiti, naj se kupi. Mogočo je to le redkeke-daj, ker je okoli cerkve povsod porabljen zadnji prostorček. Čo je avet v vasi predrag, ali bi bilo novo poslopje prav tesno potisnjeno med druge hiše, naj se zida zunaj vasi, kjer se svet dobi po ceni, ter se lahko napravi vrtiček okoli hiše in je prostor za Blučajne prizidave, ki bi pozneje potrebne postale. Za društveno poslopje je gotovo bolje, če je bolj na samem. Ozirati se je treba pri izbiri na razmere cele župnije. Z ljudmi je tu prav velika težava. Vsak hoče poslopje tam imeti, kjer je ravno zanj najbolj prav. Treba je dobrega prevdarka in odločne volje, da se pravo doseže. Poslopje mora stati na suhem; blizo naj bo voda in cesta. Kako naj sezida? To vprašanje odločujejo le krajevne razmere; kar je za en kraj pripravno, se drugemu ne prilega. Nekaj splošnih navodil hočem vendar dati, da jih vsak po potrebah pre osnuje in kroji. Glavno načelo nam bodi: 1 e p o združevati s koristnim. Dostojna mera biti zadružna hiša, ker že v zunajnosti kaže vzvišeni namen. Pri tem pa no smemo pozabiti na praktične potrebe. Ne ena vrata, niti eno okno se ne sma zidati le zaradi lepšega. Mi imamo premalo donarja, da bi ga mogli zaradi lepšega preč metati. Zadružne hiša naj se zidajo priprosto, trdno in dobro. Imeti moramo sicer prepričanje, da bo hiša, ki jo nameravamo staviti, služila celim rodovom v prospeh organizacije; zidati bo mora vendar tako, da se lahko tudi za kaj druzega po rabi. Z nadstropjem zidana hiša jo pač lepa in posebno ugodna za napravo lope sobane, kakor jo društva potrebujejo za shode. Kjer imajo prav krepko posojilnico, naj bi tudi poskusili napraviti tako poslopje. Velika težava je pri tem seveda, da se tako urejena hiša pozneje no da prenarediti, ko bi bilo treba več prostora, in le slabo porabiti za druge namene. Načelno naj bi povsod zidali le pritlične hiše s podstrešnimi sobami; na cesto se lahko napravi frčada. Prostorov naj bo kolikor mogoče malo; tisti, ki se pa napravijo, dobri in prostorni. — Malokomu je znan hišno-raz redni davek. V svarilo onim, ki mislijo imeti za vse mogoče potrebe svoje sobico, pa priobčujemo: Hišni davek znaša v Ljubljani 26*/»%. V vs h ostalih krajih dežele Kranjske pa, ako je polovica hiš in polovica stanovanj oddanih, 20%. Hišni davek se v Ljubljani izračuna, da se od kosmatega najemninskega dohodka odbije 15 % vzdrževalnih stroškov. Od ostale svote določi 26odstotni hišni davak. V ostalih zgoraj navedenih krajih Kranjsko se pa odbije 30 % vzdrževalnih stroškov in od ostale svote se proračuni 20% hišni davek. Ako jo pa poslopje davka prosto, preračuni se od najemninske sveta po odbitku vzdrževalnih stroškov 5% državni davek. Od predpisanega hišnega davka prera čunjo se poleg tega še deželne in občinske doklade. Če pa ni hiša v najemu, in prebiva v njej posesestnik sam, se davek preračuna: od 1 sobe 3 krone — vin. «2 « 3 « 40 » «3 « 4 « 20 « «4 « 9 « 80 « «5 « 11 « — « «6 « 20 « — « «7 « 30 « — « « 8-9 « 40 « — « « 10-14 « 60 « — « « 15—18 «100 « — « V začetku naj se napravi le najpotreb-neje; ko je enkrat poslopje kolavdirano in davek določen, so lahko vrše pronaredbe in napravi več prostorov. Za stanovanje smatrajo davčno oblasti vsako sobo, čeprav ni peči notri, razen kuhinje, ahrambe in kleti. — V nekaterih krajih so si napravili veliko malih prostorov, ki niso za nobeno porabo. Prvih 12 let je hiša res oproščena od hišno-razrednega davka, plačevati mora vendar občinske doklade, ki so večidel prav visoke. Preidimo k načrtu. Spodaj naj bi bila klet precej visoka. Če je kmetijsko društvo zraven, jo mora že tako imeti. Če tega ni, potem gotovo preskrbuje, ali bo preskrbovala posojilnica udom kmetijske potrebščine in oddajala njihove izdelke. Tudi za poznejo porabo je klet neobhodno potrebna. Kjer je mogoče, naj bi se zunaj napravila vrata v klet. v krajih, kjer je zelo razvita živinoreja, naj bi se en del kleti odločil za društveno klavnico. Klet mora biti zračna, tla iz cementa napravljena. V kleti in kuhinji se mora napraviti obok. Naši navadni mojstri pa redko-kedaj vedo natančno, kolikošno traverze so potrebne zato. Mnogokrat se odločijo za stare železniške šine, ki so brez vsake vrednosti; drugič nabavijo tako lahke traverzo, da se šo prod dozidom ves obok podere in mora ubogi mojster romati k sodišču ter tam sedeti ali plačati. Videl sem pa tudi že traverze v obokih, ki bi nosile celo hišo. Naj se pri tem noben ne zanaša na praktični razum ; tu se mora prašati strokovnjaka, ki po teži, ki jo bo traverza nosila, natančno določi njeno velikost. V pritličju se napravi srednje velika veža. Na eni strani veže naj se naredi prostor za precej veliko sobo, ki bi lahko služila za prodajalno. Če je kmetijsko društvo v župniji, je to tako najvažneje. Če ne, bo morala posojilnica v nekaterih predmetih prevzeti to nalogo ; če niti tega ne bo treba, je pa prostor potreben za kakega trgovca, ki bi sa znal v hiši naseliti. Ko bodo ljudje zahajali v društvo, jim bo prav vstreženo, čo bodo mogli kar na mestu dobiti potrebno. Ta soba je malokedaj prevelika. Zraven naj bo prostor, ki naj bi služil za skladišče. Na drugi strani naj bo mala kuhinja s shrambo, in soba, ki naj služi za stanovanje, pisarno, skladišče ali kaj druzega. Zgoraj se napravita na obeh straneh podstrešni sobi. Podstrešna soba, ki je namenjena za shode, naj bo kolikor mogoče velika. Za večino krajev bo zadostovalo, če ima notranje ploščevine 80—100*, da gre notri 200—300 ljudi. V frčadi so napravi pisarna, na drugem delu hiše podstrešna soba za stanovanje. Za časa zidanja mora biti pri delavcih prav strogo nadzorstvo, da res vsi pridno delajo. Najceneje se bo skoro shajalo, če se zidarska dela oddajo na minuendo-dražbi in bo določi cena za m3 zidu. Les, ki se bo rabil Slovaška omladina. Novela. —■ Spisal Svetozar Hurban Vajansky. Poslovenil V. P. (Dalje.) Linica je vstala iz naslonjača in so postavila po kcncu. Vsa kri ji je šinila v glavo. Sramežljivost, deviški ponos in jeza so jo razburile iz njenega bridkega žalovanja. Ladislav ni videl še nikoli svoje sestre v tako veličastni, samosvestni postavi. Linica mu je pred očmi takorekoč zrastla. Z roko je energično, poveljniško pokazala na duri. Karminove ustnice so se ji tresle kakor tre-petljično listje. Ladislav je gledal sestro ves zamaknjen. Dobro je vedel, kako ga vroče ljubi, s kakšnimi žrtvami je pripravljena zanj. Kolikokrat mu je prihitela na pomoč v raznih dijaških nadlogah, kolikokrat je izpraznila svojo blagajnico v njegovo korist! Pa zdaj se sveti ž njenih očij jeza razžaljene, nedolžne duše! Tako se ne more obnašati dekle, ki si je svesta greha! Podobne misli so izpreletele kakor iskra v Lackovo glavo. Brezvoljno, kakor bi ga podila neka nepoznana tajna moč, je zapustil čisto, deviško sobo. „Aii sam jaz grešnik in ona moj pridigar?" je zamrmral, ko je bil že na dvorišču. „Kaj sa je zgodilo z mojo dobro sestro ?" Dva velika novofundlandska psa sta mu skočila nasproti. Majhna kočija je pridrdrala. Stotnik je prihitel k vratom ter pozdravljal znanega advokata Lutega. „Pozen gost", je dejal advokat. „Pa vendar vselej z veseljem pozdravljen. Izvolite naprej!" Čez malo časa sta že kramljala v stotnikovi sobi, ki je bila lepo okrašena z rogovi in sabljicami b podobo cesarjevo, s strelnim orodjem vse vrsta od majhnega samokresa do velike Kremenove puške iz napoleonskih bojev. VI. Naporno, prej zasmehovano delovanje mladih Blovaških dijakov v Zavodju je začelo vznemirjati vse nasprotnike, kajti po Zavodju je šla govorica, da je panslavistično gnjezdo. Zavodje je imelo jako ugodno centralno lego: in tako se je širila kuga dalje. Najbolj je strašila mažarone ona nenavadna hitrost, s katero se je širila narodna zavest . .. Luty je prišel tožit staremu stotniku. Začel je hudo obirati sina Ladislava. Govoril je mnogo o sinovi skaženi bodočnosti, o no-varnosti itd. »Govorimo raje o čem drugem", odvrnil je stari doaluženec, in na čelu so Be napele vse žile; »veste, gospod advokat, meni je vse eno. Ča smejo stari možje, če sme župan noreti z madjarščino, zakaj bi ne smeli i naši fantje noreti s svojo siova-ščino! Neumnosti! Jaz bi rad ponemčil vse. Sploh pa trdim, da ima moj sin več časti v sebi, kakor pa župan v Zavodju — konečno pa pravim, da je vse to le komedija — in mi ljudje smo opice!« Luty je spoznal, da mu stotnik ne sede na limanice. Druzega dne Be je poslovil s sladkim nasmehom na ustih, pa z grenkostjo v duši. Lacka ni bilo doma. Zjutraj na vse zgodaj je vzel puško ter odšel. V gostem gozdu je srečal Lutega. Kri je šinila mlademu možu v obraz pri pogledu na maiarona. Čudne misli so mu spreletele glavo, kakor strašni bliski. Sara se je zgrozil nad njimi. V roki in v celi desni rami so se mu napele vse žile in mišice. Čutil je, kako se mu vnema kri v srcu, kako vre in šumi po njem! Voz seje bližal počaBi. Lacko je snel puško, treščil ž njo ob tla, pokrita b suhim jeličevjem. Njegovo oči so se vprle v obraz Lutega. Luty se je nasmehnil ter pozdravil. Lacku so drgetali zobje, tresel so je mrzlično! Veter je zašu-mel v borih. L^cko je zavil v geščavo. Iz daljave se je glasilo pokanje biča. Evo, vitka breza mej bori! Lacko je nameril v brezo in ustrelil. Strel je zadonel, trojni odmev je sledil: svinčenka se je globoko vrinila v belo brezovo skorjo. Lacko je zakrohotal jezno. . . . V Zavodju je razsajala nevihta. Ovadba edino orožje podlih sovražnikov, je razprostrla svoje temno peroti nad tihim trgom. Šolsko leto je napočilo, mladina so je razšla v šole. Luty in njegovi pristaši so znali zadušiti sveže, mlado slovaško gibanje. Vzajemna hranilnica, čitalnica, nedeljska šola — izkratk8, vse so zadušili. Prišel je vladni komisar iz Ptšte, ki je nasilno zatrl „protido-movinskega duha". Madžarski državni komisar — mislim, da je dovolj rečeno! Kje je Gogoljevo pero, da bi v primerni satiri naslikalo postavo takega nravnega ubožca, ki je oborožen z brutalno uničujočo močjo! Takega pisatelja zdaj še nimamo! V tebi, mladina naša, le v tebi pričakujemo novega Gogolja; v tebi, mladina moja ljubljena, ki si hirala pod krempelji podlih najemnikov. (Dalje prih.) za atrope, mora biti io prejšnje leto posekan. Kdor se bo lotil dela in skusil postaviti zanesljivo podlago naii organizaciji v župniji, bo imel prestati mnogo bridkega ; pretrpel bo marsikatero nasprotstvo, katerega ni pričakoval. Toda brez težav in žrtvovanja samega sebe za občno korist se ničesar ne doseže. Naj bo tudi nam vedno veljavno (Teslo : Per aspera ad astra, per crucem ad luoem ! Proslava Leonove 2 »letnice v (lun. občinskem svetu. V seji minulega petka je imel župan dr. L u e g e r povodom 251etnice izvolitve papeža Leona XIII naslednji nagovor: »Ravno danes je minulo 25 let, ko je bil Nj. svetost Leon XIII. izvoljen za papeža. Celi svet z občudovanjem zre na moža, ki je, kakor malokdo, razumel tako vsestransko dovršiti poverjeno mu poslanstvo. V njegovi modrosti se mu je posrečilo zagotoviti papeški stolici vpliv, ki ga nima marsikaka, Čeravno z močno armado oborožena država. Dunajsko mesto pošilja s tega mesta sv. očetu najiskreneja voščila in dostavlja, naj prosimo Boga, naj mu d& milost, da še mnogo let vlada katoliško cerkev. Konečno naznanjam, da se v nedeljo povodom jubileja v kate dralki sv. Štefana vrši slovesna služba božja, in prosim, da Be je gg. odborniki naštevil neje udeleže«. Parlamentarne vesti. Dunajsko časopisje se sedaj v svojih parlamentarnih poročilih najbolj peča s pre-osnovo poslovnika. Pri tem se pa vedno bolj kaže, da na temeljito premembo nihče več ne misli, marveč se govori sedaj le še o njegovi enostavneji preuredbi. Kolegij do-tičnih referentov bo le stavil definitivne predloge glede interpretacije besedila do-sedanjega poslovnika. Ča se s tem nač.tom strinjajo vse parlamentarne stranke, se načrt izroči enostavno predsrdniku z željo, da v bodoče tolmači poslovnik v smislu tega dogovora. — Povsem nov predlog v tem oziru pa meri na pomnožitev članov predsedstva. Poroča se namreč, da odsek resno predlaga ustanovitev dveh novih podpredsedniških mest S tem bi se delo v predsedstvu ložje rešilo in tudi ložje oziralo na parlamentarne stranke. — Gospodarska komisija gosposke zbornice je v soboto rešila načrt okrošnjarstvu. — Poljski klub dementira vest nekaterih galiških listov, češ da bodo Poljaki glasovali za nagodbo, ako se podržavt severna železnica, ker se baje klub o nagodbi sploh še ni posvetoval. Organizacija hrvatske opozicije. Na glavni Bkupščini, ki se je vršila 29 jan., je bil sklenjen predlog podpredsednika dr. Bresztyenszkega, da ima izvoljeni odbor gledati, da se zedinjenje izvrši čim prej tudi s čisto stranko prava, čista stranka prava se je izjavila že na tej skupščini, da želi solidarno delati s že zedi-njeno opozicijo v vsem, kar jo potrebno za konečno zedinjenje vsega domoljubnega Hr-vatstva. Da se pride čim preje do tega ze-dinjenja, so se zbrali vsi člani širjega od bora za zedinjenje prošli teden v Zagrebu ter med seboj izvolili ožji odbor 9 članov, katerim je izročena naloga, da pripravi vse za popolno zedinjenje tudi b čisto stranko prava. Sklenjeno je bilo, da morajo vsi trije hrvatski opozicionalni časopisi »Hrvatska*, »Hrvatsko Pravo« in »Obzor« pisati v istem duhu, dokler ae ne pripravi vse za izdavanje samo enega glasila za vso opozicijo. Ravno tako solidarno mora biti tudi vse ostalo delovanje opozicije v yseh slučajih javnega življenja. Vladati mora sloga v vseh važnih vprašanjih celokupne opozicije. Čim se reši vprašanje o zajedniškem glasilu cele opozicije, potem se je tudi čista stranka prava popolnoma združila z veliko opozicionalno stranko. To bode znamenit dogodek za politično življenje na Hrvatskem. Vsi pravi hrvatski domoljubi prav željno pričakujejo ta trenotek. Protipostavna zahteva. Zagrebška trgovsko-obrtna komora dobi letos posebni svoj dom. Ker so pa denarna aredBtva za zidavo tega doma iz domačih doneskov prepičla, se je komora obrnila za pomoč k zajedniškomu ministru trgovine, ki povsodi prav zdatno podpira trgovsko-obrtne komore. Poznato je, da je zahtevala zagreb fika komora, da so označuje povsodi kot hrvatska komora, kar je za vsakega čisto jasna stvar, saj se vendar nahaja na Hrvatskem. Toda minister trgovine se je temu nazivu odločno uprl ter določil, da se ima naziv hrvatski izpustiti, pa da se ima zvati komora samo zagrebška. Radi tega so trajali dogovori glede zidave in statuta več mesecev, dokler ni tudi hrvatska vlada potegnila z ogrskim ministrom. Komora je bila v velikej zadregi, a ko je zopet prosila za denarno pripomoč, je minister po-■ovil poprejšnjo svojo zahtevo glede naziva — in zdAj je komora popustila ter dobi 12.000 K podpore. Tako se umiče na Hrvatskem postava samovolji, a čuvarji te postave molče ter protivnike še celo podpirajo v njihovem nepostavnem delu. In tako gubi hrvatski narod svojo odporno moč dan za dnevom, ker se ni precej izpočetka odločno uprl vsakej nepostavnosti. Gibanje proti dvoboju. Svojedobno smo poročali o obširni akciji, ki jo je pričel v svrhe omejitve dvoboja baron Bischoffshausen in kateri se je tekom časa pridružilo že lepo število sobojevnikov na tem pol|u v vseh krogih prebivalstva. To gibanje proti dvoboju je mej tem pazno zasledoval španski infant don Alfonzo Bourbonski kot voditelj gibanja v Evropi in te dni je v obširnem pismu na barona Bischofhhausna opisal vtiske, ki jih je nanj napravilo to gibanje. Pisec se najprej zelo pohvalno izreka o dosedaj doseženih vspehih, potem pa daje splošna navodila, po katerih je res mogoče dospeti do koneČnega zaželjenega cilja. V to svrho priporoča don Alfonzo sledeče: 1. Liga proti dvoboju ne sme pokazati ne politiške ne verske barve, biti mora torej mejnarodna, mejverska in nepolitiška ; 2. liga ne Bme obsojati onih, ki se doslej še poslužujejo dvoboja, marveč podpira in krepi naj le one, ki obsojajo in zametujejo dvoboj ; 3. glavna njena naloga mora obstati sedaj v tem. da se izvede reforma zakonov v obrambo časti. Ko bo razžaljeni zakonitim potom dobil za dostno zadoščenje, ne bo Begal po orožju; 5. nadaljna ligina naloga bodi ustanovitev častnih sodišč iz članov vseh ljudskih bIo-jev. G Konečno priporoča don Alfonzo načelo, da se od nobenega liginega člana ne zahteva brezpogojna obljuba, da sc ne bo nikdar dvobojeval. Vsakdo naj uživa popolno svobodo. Sila ni dobra. Mikali bodo zpledi. Vrčno zahvalo za ta lepi večer pa tudi čast vodstvu družbo ter osobito še preblagi gospej Julijani, ker se jo premnogo trudila s pod-učevanjem igralk. Bog jo živi! Naj bi tudi v prihodnje blagovolila podpirati lepo našo družbo. — Društvo za iskanje ' j srebra v Vipavi se je menda naveličalo ga iskati, ker je zapovedalo delavcem, naj prenehajo z delom ter zazidajo jamo, kar so tudi storili. Naenkrat pa je bilo delavcem brzojavljeno, da naj počakajo s »za-zidovanjem«, ker je menda društvo prodalo pravice drugim podjetnikom v Trstu. A ko bodo novi podjetniki imeli kaj več Breče, bodem z veseljem naznanil! — Železnica Vipavska ima živahno gibanje in tudi precejšen promet, a za trg Vipavo je malo preoddaljen kolodvor v Ajdovščini. Upajmo, da železnioo skoro podaljšajo. — O ognju v Račevi se nam iz Zirov Se dodatno poroča: Vrli ognjegasci so oteli neka) jestvin in živil v kleti in tudi vso živino ter se noben človek ni ponesrečil. Zažgal je baje 5Wt;n domač otrok. — Slovenski poroki v Ameriki. Gosp. Mat. D a r o v e c iz Straže je stopil v zakon z gdč. Elizabeto Lajč iz Črnomlja. — Poročil se je dalje g. Anton T e k a v e c iz Šsocjana z gdč. Heleno Volk iz Slivnice. — K odvračanju jetike. Ponekodi eksistira še navada, da se krog mrtvaškega odra zberejo sorodniki, znanci in sosedje umrlega ter ostanejo pri njem zbrani po več ur, da včasih celo noč. To navado moramo z zdravstvenega stališča ostro grajati, prav posebno še, če je bil umrli jetičen. Jetični so le tedaj brez nevarnosti za okolico, če se dosledno poslužujejo pljuvalnikov in Č8 sa njih izmečki odstranjujejo na neškodljiv način. Zilibog je ta, tako važna okolnost še prav milo v rabi. Otrok pa se naj — če le mogoče — sploh ne pušča v bližino jetičnih. — Pred kratkem opazili smo nekje v ljubljanski okolici v sobi, v kateri je na mrtvaškem odru ležala za jetiko umrla žena, kakih dvanajst otrok, ki so se igrali v nekem kotu in so lazili po tleh. Ia to niso bili morda otroci umrle, temveč iz sosednih hiš so prihiteli skupaj. bi njih Btariši le premislili, da so dihali kali, ki kaj lahko postanejo smrtonosne! Upajmo, da potom šole in javnih predavanj ljudstvo kmalu spozna, kako pogubna in zelo nalezljiva je jetika, a kako lahko so je varujemo, ča se strogo držimo varstvenih naredb. — Umrl je v Gorici gostilničar »alla Colomboj« g. I v a n Reja. — Čnden slučaj. Antona Krivic, posestnika na Č^šnjicah, fare Trebelno, je 11. t. m. zadel mrtvoud na možgane, a mož je ostal živ, bil previden, sklenil oporoko in po izreku g. dr. O. Veselkota ostane morebiti še pri življenju. — Uradniško stavblnsko društvo se je ustanovilo v Gradcu. — Poročil se je v Mariboru artilerijski poročnik g. Gvido lpavic z gdč. Ano Reichenberg. — Otvoritev postajališča Stein-dorf na osojakem jezeru za omejeni prtljažni promet. Postajališče Steindorf na osojakem jezeru, ležeče na progi Amstetten-Pontabelj, katero je zdaj uravnano Bamo za osebni promet in za odpravo prtljage potom doplačila, otvori se dne 1. marca t. 1. tudi za prtljažni promet z omejitvijo, da se bode tukaj prejemalo in oddajalo potno prtljago, ekspresno blago in pse za vse postaje o. kr. avstrijskih državnih železnic, v kolikor se vmes ne nahajajo tujo Veznice. — Puata žgall bodo jutri proti večeru po stari poganski navadi v raznih krajih Gorenjske. Minula leta so opazili na ozemlju mej Ljubljano, Kamnikom. in Kranjem do 200 takih „kresov". — Zastrupila se je v Vitanju 20 let stara dekla Ana Gnilsek. — Roparskega morilca Waldin gerja so prijeli v ptujski okolici. Tudi njegovo mater so zaprli, ker ga je podpirala. — O utopljenki Emi Dragar, ki so jo našli minuli torek v Savi, se nam poroča, da ponesrečenka ni služila pri Debe- \ ' ku za natakarico, marveč je domača hči. vzroku samomora se ničesar pozitivnega ne ve; razne vesti, ki se širijo mej ljudmi v tej zadevi, so neresnične. — V Sempasu je umrl tamošnji bivši župan gosp. JožefFaganel v starosti 74 let — Pravega mojstra v goljufiji se je skazal mešetar Fratnik Ivan iz Bil] Posrečilo Be mu je nasmukati celo vrsto trgovcev in mesarjev ter izvabiti jim lepe svote denarja. Že dlje časa imeli so ga na sumu, a do živega mu vendarle niso mogli priti. Prodajal je namreč prašiče in teleta, katerih ni imel, in dobival na njih račun denar. Oguljutal je mesarje za več sto kron. Fratnik se nahaja sedaj v zaporu. — Težak padec. Iz bovodenj poročajo : V petek po noči je pahnil posestnik St. Černic raz svoj hodnik v I nadstropju pijanega Ivana Češčut, in je ta tako nesrečno padel, da si je razbil glavo in se nahaja t,daj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. — Umrli v Ameriki V Pueblo, Col., je umrl t,e dni 291etoi Jožef Pugel po domače Bašton iz Strug. V Ameriki zapušča ženo, dva nedorasla otroka in brata. — V Calumetu. Mich., je umrl 21 letni mladenič Pavel Grenc iz Dol. Njiv, župnije Vrh. — V rovu pri Johnstovvnu je ubilo kamenje 281etnega Jožefa M i k I a v č i č a iz Hudega pri Zatičini. V Ameriki zapušča mlado vdovo z otročičem in brata, v domovini pa stariše in druge brate in sestre. — V Pueblu je umrl 361etni rojak Jakob Galič. — V Jolietu je umrl za dolgotrajno jetiko 34-letni Fran Gospodarič iz Girenje vasi pri Mirni. njim žaluje vdova s tremi malimi otrcc-. Ljubljanske novice. 25 letnica okupacije Bosne in Hercegovine. V kratkem bo minulo 25 let odkar so naši domači fantje proslavili s svojim junaštvom na bojnih poljih v Bosni in Hercegovini slovensko ime. Umestno je torej, da se ta 25 letnica kar najbolj slovesno praznuje, da se tako tudi mlajšemu naraščaju da lep in vzpodbuden vzgled. In kakor je pred 25 leti vsa Ljubljana tekmovala, ko so se vrnili slovenski sinovi nazaj v domovino, tako naj bi tudi ob letošnji 25 letnici Ljubljana pokazala, da zna častiti može, ki sredi bojnega groma niso odlikovali samo sebe, ampak tudi svojo domovino, o kateri so takrat tudi '\ijci morali spoznati, da je malo dežela, ki bi imele tako pogumne in vstrajne vojake, kakor bo čvrsti »kranjski fantje«. Včeraj po-poludne so se zbrali bivši sobojevniki iz leta 1878 v vrtnem salonu Križevo restavracije pri »Zvezdi", da se poeovore, kako naj-umeBtnejše praznovati 25 letnico bosanske okupacije. Stari znanci so se po dolgih letih zopet spoznavali in si srčno stiskali roke. Križev salon je bil popolnoma napolnjen. Zborovalce je pozdravil sklicatolj g. Jenko, nakar je zbor soglasno izvolil predsednikom shoda č g. prof. dr. Ivana Svetina, ki je v vznesenih besedah pozdravil nekdanje tovariše z bojnega polja, ki so se sešli, da se dogovore, kako proslaviti 25 letnico zares pomenljivega dogodka, ko so šli v boj na klic najvišjega vojnega gospoda cesarja Franca Jožefa I. (Navdušeni »Živio" klici). Avstrija je izvrševala s tem, nadaljeval je g. dr. Svetina, veliko kulturno nalogo, ona ni šla v Bosno radi tega, da bi si pridobila dežela, ampak delat je šla mir in reševat zatirane orietiane izpod turškega jarma. Avstrija je imela častno nalogo rešiti ubogo kriBtjansko rajo izpod turškega nasilstva in napraviti red v „srebrni Boeni«, ki je pod turškim gospodstvom obubožala. Dasi sedaj še ni tako v Bosni in Hercegovini, kakor bi moralo biti, vender so mora priznati, da se pravica skazuje vsem, ki so pribežali pod varstvo našega milostljivcga vladarja. Svoje zdravje, svoje življenje so žrtvovali slovenski fantje za to kulturno nalogo in mnogi so umirali na bojnem polju ... mi pa, ki smo še ostali živi, zdravi in krepki, zahvalimo se za to Bogu. Vse nas druži danes ena misel, da smo delovali za blagor svoje domovine, za Avstrijo, za blagor zatiranih. Po tem lepem nagovoru, ki je bil sprejet z burno pohvalo, se je vršila obširna debata o načinu, kako proslaviti znameniti jubilej. Soglasno sta bila sprejeta predloga gospoda Jerneja Urbarja, gospoda Lovrenca .. . B 1 a z n i k a in gOBp. Jenkota.da se siavnost vrši v središču dežele v Ljubljani, in sicer na M a -rijin praznik dne 15. avgUBta t. I. Tako se bode res najlepše ta dan proslavila siavnost sinov slovenskega naroda, ki je narod Marijin. Na predlog gg. dr. svetina inJenkota se je soglasno sklenilo, udeležiti se dne 15. avgusta ob 10. uri dopoludne skupne svete maše na Rožniku. Sodnijski oficial g. Pogačnik in g. K o r s i k a sta priporočala, naj se izvoli pripravljalni odbor, ki naj ukrene vse potrebno glede nadaljnega vsporeda, glede ljudske veselice pri Koslerju, mirozova itd. Nato se je izvolil pripravljalni odbor, v katerem so gg.: Marki Lud. G o -z a n i , vladni svetnik, polkovnik Šala-m o n , višji štabni zdravnik dr. Stare, podpolkovnik P o e 11, profesor dr. Svetina, sodnijski ofioial Albert Pogačnik, Matija a a m i d a , deželni svetnik, župnik Martin M a 1 e n š e k , župnik H o -n i g m a n n iz Krope, dr. Iv. J a n e ž i č . profesor bogoslovja, Anton cvetek, c. kr. rač. nadsvetnik, Anton G o r š e , kanti-ner, Jenko, oskrbnik Kolizeja, J Seme, poštni poduradnik, J. Z e n k o , uradnik pri okrajnem glavarstvu, Leopold R o t h , c. kr. vodja pomožnega urada finančne direkcije, Ivan Belič, gostilničar, Alojzij Zorni a n . mokar. J. K r a 1 i č, uslužb. južne železnice, J. T r a m t e , učitelj v Kamniku, S u f 1 a j , c. kr. sodni svetnik v Velikih Laščah, Lorenc Blaznik, hišni posest nik, Mirko F i 11 p a n , c. kr. fin. oficial, Alojzij Korzika, hišni posestnik in vrtnar, Jjžef K o u t n y. Z živio klici na ce sarja je gospod dr. Svetina sklenil to pomembno zborovanje. Vse podrobnosti bo sedaj uredil pripravljalni odbor. Upati je, da ga ho tudi vojaška oblast kar najkrepkeje podpirala, vsekakor pa bodi siavnost 15. avgusta kar najbolj sijajna, da se tako dostojno proslave izredno junaška dela naših vojakov v Bosni in Hercegovini. Sinočnji zabavni večer salezijansklh gojencev je zopet do zadnjega kotička napolnil dvorano »Katol. doma« ter zadovoljil v obilni meri vse navzočnike. Kar smo pisali o prvi prireditvi minoli četrtek, velja v pelnem ; obsegu, ako ne še bolj o sinočnji prireditvi. j V jo točke obširnega vsporeda proizvajale so | se tako precizno, ljubko in naravno, da 1 nismo vedeli, ali bi bolj občudovali posa mezne predstavljale« ali pa onega, pod čegar vodstvom so se tako izborno izvežbale dilc-tantske moči. Kar smo videli pri igrokazu »Satana, je res neopisljivo in ni čuda, če je z vsako besedo oziroma kretnjo angelja, satana in človeka naraščala pozornost občinstva, ki je dospela do vrhunca v trenotku, ko se je splošno mislilo, da jo moč ange-ljeva podlegla satanovi moči, a se je hipoma pokazalo božje usmiljenje v obliki kazni in bila človekova duša iztrgana iz krempljev satanovih. In igra »Sv. Ciril*! Boljšega proizvajanja si sploh ne moremo misliti. Ljubki, a obenem moško odločni nastop malega se-natorjevega sina Cirila je moral ganiti vsakogar v srce. Zdelo se je, kakor da bije vsak navzočih s Cirilom veliki duševni boj mej ljubeznijo do zemBkega očeta pogana in ljubeznijo do KriBtusa. Naravnost divna je bila slika »bv. ^'"ril v nebeški »lavi«, skupina, v kateri so vsi po malem Cirilu izpre-obrnjeni in poveličani pogani. Posamne uloge so bile v tako spretnih rokah, da pač vsi zaslužijo neomejeno priznanje. Pevski zbor je v pesmi »Jaz sem Slovan« častno rešil svojo nalogo, nad vse pa je občinstvu ugajal nastop ljubkega »Bebeta«. Kaj takega je mogoče videti in slišati le pri prireditvah salezijancev. Dolgotrajno frenetično ploskanje je bilo živ dokaz, kako je vsem ugajal mali »Babe", in reči smemo, da bo zabava s to točko na vsporedu vselej tako obiskana, kakor sta bili ti dve. — Vse sa je zadovoljno razšlo z željo, da bi vrli salezijanski gojenci zopet kaj kmalu dali priliko občudovati svojo vsestransko izvežbanost za nastope na gledališkem odru. Konečno nam je še pohvalno omeniti blagor, gospe Hofbauerjeve, ki je z dovršenim igranjem na glasovirju krajšala odmore mej posamnimi dejanji. — K sklepu le še: iskrena hvala neutrudnim salezijaneem in njih sotrudnikom za prekrasen, blažilen užitek! Umrl je v soboto vpokojeni duhovnik goriške nadškofi je č. g. Josip Slunderv starosti 76 let. N. v m. p.! — Umrla je v Ljubljani mati adjunkta c. kr. privil. želez-niče g. Jožefa Holečka gospa Marija IIo-1 e č e k. Samomor socialnega demokrata Železnl-karja. Franc Železnikar, star 50 let, krojaški mojster, se je danes opoludne v svoji delavnici v Salenburgovih ulicah št. 1 obesil. Dal Bi je tanko vrvico 4krat okoli vratu, jo privezal za žebelj v stelaži in se obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Našel ga je hišnik v omenjeni hiši, kateremu je bil poslal neki paket na Heleno Železnikar na Igu, in mu pisal, da bode storil smrt. Hišnik je šel na to, ko je dobil to obvestilo, takoj gledat k delavnioi in ko je videl, da v njej gori luč, da pa je od znotraj zaklenjena, je to naznanil policiji, katera je dala delavnioo odpreti in je našla Zeleznikarja notri mrtvega. Železnikar je bil v zadnjem času na umu bolan in je živel v revščini. Od jeseni že ni imel nobenega dela več. Govori se, da se je zagledal v neko žensko, radi katere so ga nekateri „dovtipneži" tako »vlekli", da se mu je zmešalo. Svoj čas je igral veliko ulogo v soc. demokraciji na Kranjskem, radi katere ie tudi 6 let presedel v ječi. Zopet velika nesreča na električni železnici. Včeraj popoludne ob 5. uri pripetila se je na električni ceBtni železnici ve- 1 lika nesreča. Mestna uboga Ilalena bchlei-bach, rojena 1886, stanujoča v mestni ubožnioi v Vodmatu, je prišla malo vinjena iz gostilne »pri Dalmatincu« in šla po Kar-lovski cesti po poti ob desni strani ceste proti mestu. Naenkrat je zavila na cesto in botela iti čez tir električne cestne železnice, v tem hipu pa jo je zgrabil električni voz in jo vrgel pred-se na tir ter vlekel nekaj korakov pred seboj, predno je voznik Karol Štrukelj zamogel voz ustaviti. Hal. 8chlei-bach ni videla prihajati električnega voza, voznikovega zvonenia pa ni mogla Blišati, ker jo gluhonema. Voznik pa tudi ni mogel voza takoj ustaviti, ker je Helena Schlei-bach naenkrat s pota stopila na električni tir in je bil voz nakrat že prav blizo nje. Žena padla je s tako silo na šino in na kamenje, da si je prebila črepinjo in si pretresla možgane. Nezavestno sta prenesla dva policaja na policijsko stražnico, kjer pa je kmalu na to umrla. Poklicani zdravnik je zamogel le smrt konetatirati. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vojaki so danes po noči hudo razgrajali po Valvasorjevem trgu in po Gospodskih ulicah in po laško preklinjali. Bili so bram-bovci 27. pešpolka. Nesreča. Včeraj popoldne je na južnem kolodvoru poštni sluga Lovro Skofic spodrsnil, ko je peljal poštni voziček čez zelez-nični tir in se na nogi poškodoval. Prepeljali bo ga z vozom v njeerovo stanovanje v Za-lokarjevih ulicah št. 14. Hudomušni osel. Danes zjutraj ob 8. uri pripeljala sta se posestnik J. P. s Trnovega in njegov prijatelj N. na vozičku, v kateri je bil vprežen osel. Maj vožnjo je osel naenkrat krenil na trotoar in je voz prevrnil, da sta oba Trnovčana padla na tla. Zgubljeno. V Kolodvorskih ulicah je zgubila v soboto popoludne neka delavka zavitek s 4 metri modrega blaga za žensko krilo. — Na Poljanski cesti je zgubila hišna posestnica Lina Eokert denarnico, v kateri je bilo 20 kron. — Na poti od Sanklavške cerkve čez Pogačarjev trg, Frančiškanski most in Marijin trg in po Prešernovih ulicah, Dunajski in Marije Terezije cesti in po cesti na Rudolto^o železnico do državnega kolodvora v Sp. Šiški je zgubila neka učenka višja dekliške šole srebemo uro in sreberno verižico z obeski. — Na peti v gozdu pri stsrem strelišču je zgubil trgovec I K. zlato verižico z zlatim obeskom. — V Zvezdi je našol mestni delavec Ant. Sirk hranilnično knjižico. Nadepolna deklica. V prodajalnico Marije Auerhammerjeve v Kolodvorskih ulicah št. 23 je prišla v soboto zvečer nekaj 15 do 16 let stara dekle, bolj šibke postave in suhega rujavega obraza. Dekle ie mej časom, ko jo Marija Auerhammer šla pred prodajalnico po prenesljivo izložbeno okno, da bi vzela iz njega neko blago, ukradla v proda-jalnici zeleno krilo in potem odšla, ne da bi kaj kupila. Ko je Marija Auerhammer tatvino opazila, je bila dekle že izginila iz mesta. Pevsko društvo „Ljubljana" je z vče rajšnjo svojo prireditvijo na starem strelišču, ki je pač za zabave še vedno najpripravnejši prostor v Ljubljani, pokazalo, da ima mnogo prijateljev in da razume aranžirati prijetne zabave. Prostori starega strelišča so bili napolnjeni prijateljev „Ljubljane". Navzočih ni bilo sicer obligatnih »narodnih prvakov", a občinstvo se ie tembolje zabavalo. Oprave mask so bile prav lepe, dvorana krasno de-korirana in električna luč je napravljala sliko tem lepšo. Do jutra je v dvoranah starega strelišča trajalo predpustno veselje. Z odredbo na — dan! Navadno se sicer pač v marsičem ne strinjamo in stri-njati ne moremo z liberalnim kolegom na Kongresnem trgu; vendar pa danes slučajno enkrat ž njim popolno soglašamo, četudi samo glede — pljuvalnikov! O teh obligatnih novošegnih posodicah priobčil je »SI. N.« nastopno zelo umestno in čašu primerno notico: »Naredba, vsled katere je v javnih lokalih napraviti pljuvalnike, je stopila v veljavo. Naredba bo morda nekoliko koristila, če se je bodo držali ljudje in — psi. Ker pa je znana pasja lastnost, vtikati gobec v vsako posodo, ki stoji na tleh, bi bilo potrebno, da se zabrani voditi pse v javne lokale, kajti sicer bodo psi baoile jetike le raznašali, in bo izdana naredba več škodovala, nego koristila«. — Z naše strani temu samo še pristavljamo: Če Be ne motimo, tak »pasji Bklep« naših skrbnih mest. očetov že več let obstoji — na papirju? Vprašanje je le, kje se zdaj ta potrpežljivi papir začasno nahaja? Ali je šel morda »ad aeta« v magistratno registraturo, ali eelo trohni v zaprašenem Aškerčevem arhivu kot posebno znamenit historičen dokument — mesto da bi se nabil na vidnem mestu v vsakem javnem lokalu, kakor se to zgodi po drugih mestih običajno *na vratih« vsakega uboda. oicer bi pa pri strogo točni izvršbi dotične globe izvestao tudi nekaj nesle itak zelo potrebni mestni blagajni. Torej — Vaše gospodstvo — v občnem javnem interesu z odredbo na dan 1 Tatovi pri delu. V soboto zvečer prišel je tat v stanovanje otroške vrtnarice gspdč. Karoline AhČin na sv. Jakoba nabrežju št. 45. btanovanje je odprl s ponarejenim ključem. Ko je prišla Karolina Abčin domov, je našla vrata, katera je bila pri odhodu zaklenila in ključ vzela seboj, odprta in v sobi je gorela luč. Gospdč. Ahčin je vsa prestrašena bežala k sosedni stranki in klicala ljudi na pomoč. Poslali so tudi po policaja, kateri je pa prišel prepozno, kajti tat jo je bil že popihal. Osel na plesni ves;lici. V Breakvarjevo gostilno v Velikih čolnarskih ulicah je danes po noči čevljar Ivan Sava prijezdil osla na pleBno veselico v gostilni. Oslu se družba ni dopadla in je gledal, da je spet prišel na prosto. Aretacija Frana VVurnerja. V soboto je mestna policija prijela v Pavlinovi žga-njarni na Dunajski cesti znanega pekovskega pomočnika Franceta Wurnerja iz Ljubljane, kateri je sumljiv. da je izvršil tatvino pri Zormanu v Sp. Šiški, kateremu je bilo ukradenih okoli 400 kron denarja, kakor smo že v sobotnem listu poročali. Aretirani Franc Wurner ni imel denarja pri sebi. Lahko ga je že poakril, predno je bil prijet. Tatvina v trafiki. Franc Kozina, mizarski vajenec na Trnovskem pristanu št. 8 je v soboto ponoči, ko je bil v Spitzerjevi gostilni na plesni veselici, se vtihot»pil v go-Btilničarjevo trafiko in ukradel iz miznice 1 K 4 v. Dimnikarski vajenec Luka Šatina je videl Kozino priti iz trafike in ga je prijel in izročil policaju. Kozina je najpoprej tajil tatvino, slednjič pa, ko so našli pri njem denar, se je vdal. V novem iustičnem poslopju se širijo mej jetniki ošpice in vratica. Berolinski godci v Ljubljani. Dne 8. marca bo v »Tonhalle" konoert orkestra be-rolinskih glasbenikov pod vodstvom Rtharda Straussa. Orkester šteje 70 mož. Novo merjenje stanovanj radi nastanitve vojaštva bode pričel mestni magistrat po vseh hišah tekoči teden. Na plasu ljubljanske čitalnice je preteklo soboto plesalo 28 parov. Zmešalo se je sinu trgovca LiUsiga na Dunaism cesti. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. Njen korporal. Karol Costa. Odbor dramatičnega društva se resno trudi, da napolni blagajno. Vse kar količkaj vleče, pride letos na vrsto. Letošnjo sezono bi imenovali lahko sezono burk, kajti toliko burk kot letos, se še ni vprizorilo nobeno leto na slov. odru. Včerajšnji predstavi ne moremo reči pri najboljši volji druzega, nego da je »Njen korporal« velika neumnost, ki Be more postaviti v vrsto samo z letos vprizorjeno burko „Brez denarja". Sedaj je pač čas neumnosti in zabave; občinstvo so hoče zabavati in smejati; dajmo mu toraj par burk. In občinstvo so smeje, občinstvo se sabava in blagajna se vsaj nekoliko polni. Igralo se je sinoči dobro, zlasti so nas zadovoljili go-Bpodje Verovšek, Boleška in Dobro v o 1 n y ter gospa Danilova in Dragutinovičeva. Popoldne se je ponavljala »Morska deklica«. Jutri na pustni torek obV»5. uri pop. bo ljudska predstava ob znižanih cenah „ H u d o b n i duh Lumpacij Vagabundus" ali zanikrna trojica. — V četrtek, dne 26. t. m. četrtič opera i H o I i m a n n o v e pripovedke«. — V soboto, dne 28. 1 m. Shakespear-jeva „Sen kresne noči" s krasno Mendelsohnovo godbo. Sodeluje popoln orkester in ves operni zbor. — Na to pridete na vrsto tudi Se dve operni noviteti Franchettijeva opera »Asrael« in o priliki benefice g. B e -niška nova slovenska opera gosp. Parme „Amacooke carice'. * Nadina Slavjanska je priredila te dni s svojim zborom tri koncerte na Catinju. Po koncertu v Sofiji je bolgarski knez podaril Nadini red za umetnost. V Ljubljani koncertuje zbor Nadine Slavjanske 6. marca, v Mariboru 7. marca, v G o-r i c i pa 4 marca. * Za slovenske in hrvaške Kneip-povce namerava izdajati naš rojak g. Oiič, ki bo v kratkem otvoril Kneippovo zdravilišče v Krapini, list v hrvaškem jeziku. * Nova knjiga je izšla: »Odgovori na ugovora proti sveti veri.« Francosko spisal Abbe de Segre; poslovenil A. Murkun. — ' Ponatisk iz »Zigod. Danice«. — Za naše £•86 kaj potrebna knjižica. Francoski original je iišel ie v 220. izdaji, gotovo dokaz, da je knjiga dobra. Cena knjigi mehko vezani 60 b, trdo vezani 80 h, po pošti 10 h več. Na prodaj je v prodajalni » K a t. t i ■ kovnega društvanvLjubljani (H. Ničman). * Uale dnevnice v čast presv. Srcu Jezusovemu feo izšle v novem (tretjem) natisu Jeden eksrmplsr stane 10 h; na dvajset kosov se ieden doda brezplačno v proda j a 1 n i II. N i č m a n. " ..Danica". Te dni je izšla prva številka »Zgodnji Danici naslednice« — »Danica, cerkven list za vse slovenske pokrajine«. Prva številka ie posvečena Leonu XIII. Založnik tega cerkvenega lieta je za loinik »Slovana« g. Dragotin Hribar. Prodaja se ludi v sedmih ljubljanskih tcba-karnah. Makedonija. Dunai, 19. lebr. Na Balkanu se pripravljajo resni dogodki. Vse kaže, da je splošni ustanek v Makedoniji na spomlad neizogiben. Morda so posreči grcfu Lamsdoilu in grofu Golu-chcvvskemu preprečiti resnejžo nor,ilikto in omejiti požar; mogoče je to, ali verjetno ni. »Rtforme«, ki jih obeta turška vlada, bodo ostale prav taka prazna obetanja, kakor vselej doslej. Pred par meseci se je že pričelo »reformirati«, toda poročila iz Makedonije nam kažejo, da se r< formira tam po priliki na tak način, kakor svoj čas na Armenskem. 'Zločinci«, ki jih komisija zapira in obsoja na težke kazni, so večjidel krščanski kmetje; turško vojaštvo in uradništvo divja med ljudstvom po svobodni volji; število ubitih kmetov, oskrunjenih žensk, zapaljenih koč in vasi ni nič manjše. Trumoma beži kršJansko ljudstvo preko meje ca Bolgarsko. Položaj tek beguncev je nepopisljiv. Pribežali so večinoma brt-z vsakih sredstev, z ženami in otroci, nekateri bolni, v&i hrez živeža in sredi hude zime v slabih krpsh. Samo v obmejnem Rilskem samostanu ie preko dvatisoč beguncev, veliko število jih je v vaseh kistendilske okolice, v Dupnici itd. Bolgarski kmetje, ki tudi sami niso pra obilno blagoslovljeni s posvetnim blagom, niso mogli veliko pomagati tem nesrečnežem. Spomnila pa so je nsnje javna milosrčnost, najprej v Bolgarski in Rusiji. Po vseh bolgarskih mestih, posebno v Sofiji, so zbirali prispevke; soproga ruskega dipioma-tičnega agenta Bahmetjeva se je mudila sama veft tednov ob meji ter je delila darove; ruski car je poslal desettisoč rubljev; ki jih ie prinesel v acfijo grof LsmHdcrt sam; »slovansko dobrodelno društvo« v Pe-terburgu je darovalo istotako desettisoč rubljev. Vsi ta pomoč je bila seveda popolnoma nedcstatna za tisoče lačnih in golih ljudi brez doma, brez obleke in živila; a obmejne va«i bo se polnile neprestano z novimi begunci in beda ni danes nič manjša, kakor je biia v pozni jeseni, ko so vsled ustaje pribežale prve družine, večjidel ženske in otroci, preko meje. Tako se j» oglasila milosrčnost tudi zunaj, v zahodni Evropi; v Parizu in celo v Berolinu so se priredili shodi v korist Makedoncem. Sočutje z žrt vami turškega nasilftva nima nič opraviti s politiko; to je gola humanitarnost, čuvstvu-joča s Človekom, bi trpi brez lastne krivde. Tudi slovarski in posebno jugoslovanski poslanci na Dunaju so nameravali izraziti svojo sočutje z žrtvami »rdečega sultana« in njegova rsformatončn« delavnosti. V to jih ni vzpodbujala samo humanitarnost, temveč tudi krvno sorodstvo Jugoslovanov z narodom, ki trpi tam doli v najbližjem sosedstvu države, komaj štiriindvajset ur železniške Doti od Dunaja, središča monarhije. Dne 22. februvarija, t. j. prhodnjo nedeljo, bi se bila morala vršiti pri Ronacherju večerna zabava, katere čisti dohodek je bil namenjen Makedoncem. Na vsporedu tega zabavnega večera, ki so ga nameravali prirediti jugoslovanski poslanci, bi bilo sodelovalo „slovansko p-svsko društvo", tamburaški zbor društva „Žvonimir", go?pa pl. Vuko-vicava i. dr. Ali zgodilo se je čudo. Grof Goluchovv-aki je izvedel o tem nameravanem večeru in njegovem namenu ter je dosego!, da je bila zabava prepovedana. Zigodilo se je to kljub energičnemu vplivanju in protesta ju goslovanskih in čeških poslancev. Vpraša se, komu je hotel grof Goluebowaki ustreči? Kdo mu je dovolil tkanje v čisto interne »tvari avstrijske uprave ? Ali smo že tako daleč, da se niti Čisto humanitarnemu, nepolitičnemu sočustvovanju z neavstriiskim slovanskim narodom ne sme več dati izraza ? Slovansko poslance gotovo ni vodil iiikak političen namen, ko bo nameravali prirediti popolnoma nedolžen zabaven večer na korist stradajočim Makedoncem, zabavo, kakorSnih je bilo tudi po ditugih evropskih mestih. Nobenega govora ni bilo na vfipo-redu, najmanj političnega; zabava bi se bila imela zaključiti — s plesom ! In vendar je posegla vrne s modrost grofa Goluchc wskega, ki vidi nevarnost pri Ronschorju, a na Balkanu ne. Jugoslovanski poslanci si seveda ne bodo pustili podtikati od grofa Goluohovvskega namenov, ki so jim bili popolnoma tuji, in bodo interpelirali v današnji seji državnega zbora gospoda Korberja, s kakšno pravico se vtika grof Goluchcwski v stvari, ki ga nič ne brigajo in za katere bi ne mogel imeti ne očesa no čaBa, če bi se bavil resno b svojimi pravimi dolžnostmi. t Dopis iz Soluna. V zadnjem času je llilmi paša dobil povelje iz Carigrada, vse Arnaute pridobiti za reforme. Povabil je vse poglavarje. Prišlo jih je okoli 30, drugi so odklonili povabilo. Vsak je bil oborožen, vkljub temu, da je Hilmi prepovedal občanom nositi orožje, in vsak je prišel b spremstvom. Posvetovanje je trajalo dolgo. Hilmi je obljuboval, pretil, žugal, ponujal denar, napovedoval kazen itd. Konečno so zbrani poglavarji rekli, da sprejmejo reforme, a le s pogojem, da bodo le zadevale n jvažnejSs zadeve in da ne bodo razžaljeni ne Arnauti ne Turki. Ta odlok nasprotuje poprejšnjim nared bam Arnautov, po katerih odklanjajo vse reforme. To se da pojasniti le tako, ker je Hilmi skušal povabiti le bolj svoje »zaup nike«, da se s tem v Carigradu lahko pohvali, da je spolnil povelje. Kakošni pomen ima tedaj gorenji odlok »nekaterih poglavarjev", ki imajo m seboj le malo naroda, je jaBno. Ne pomeni nič drugpga kot to. da Turki goljufijo sebe in druge. Ta odlok nima cene, ako posebno pogledamo n3 pogoj, pod katerim je bil izrečen : reforme imajo biti lo navidezne — »pro forma«. — Zanimivo je, da so bili med poglavarji tudi zločinci: Rastem, Kabaš, Aiač i. dr., ki ho zaslužili že davno smrtno kazen. Dogodki v kosovskem vilajetu so zelo resni. Iz vasi Peč so Arnauti preg.-iali tri višo turške uradnike, katero je tja poslal Hilmi paša. To edino jo zadostovalo Arnau tom, da so jih pregnali Imeli so jih za reformatorje, katerih ne marajo. V Skoplji so trije Arnauti na ulioi napadli — namestnika pot/lavarja kosovskega vilajeta. Je to Daniš r fl^ndi — katoličan. Nastavljen je bil 1. 1896 da brani krščanske zadeve. Turki ga ni-o nikamor klicali in on se ni usiljeval in ni so tako brigal ne 2a Arnaute ne za Turke. Ako tedaj Arnauti tako delajo z namestnikom poglavarjevim, kaj si se dovolijo v drugih slučajih. V istem kraju je bil napravljen atentat na poslopie sodmjsko in policijsko. V pravem tlasu so še zapazili bombo in nesrečo odstranili, bumničijo ali Bulgare ali Arnaute. Turški vojaki prodajajo od nekdaj tabak, ki ga do bivajo. V zadnjem času se je pripetilo, da so kristijani, ki so ta tabak kupili, oboleli in nekateri umrli. Misli se, da je bil tabak prepariran za kristjane — s strupom. V Skoplji je cirkus nekega Grka. Arnauti so cirnus napadli in razbili m sicer pri belem dnevu. Policija je Grka — za prla. Popolnoma v smislu »reforme«. Oboroževanje se nadaljuje. Tu^ki pra vijo, da bo vojska za gotovo. V kosovskem vilajetu je do sedaj mobilizovanih 11 polkov redifov. Na bulgarako in srbsko mejo pošiljajo pomoč in strelivo. Še večje priprave se gode v vilajetih: solunskem, bitoljskem in janinskem. Povsod diši po smodniku ! # # Vročitev avstro-ruskih reform sultanovi vladi. V soboto opoldne, kot smo omenili, sta poBlanilia baron Calice in S i n o w j e w izročila turškemu zunanjemu ministru Mahmud Tew-fik-paša znani načrt za rt forme v Makedoniji. V carigrajskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da bo do konečne odobritve predloženih reform poteklo Š3 precej časa. Prvič pravijo, ni možno mislili, da bi naglo pregledali elaborat, nn katerem eta dve vodilni vlasti delali osem tednov, dalje se mora pa načrt prestaviti v turščino in pretresati v ministerskem svetu, predno se more predložiti sultanu. Eventuvalni ugovori bodo pro-vzročili nova pogajanja, kar bo stvar vsekako zavleklo za nekai mesecev. Imenovanje admirala Skry-d I o v a. Za ruskega poveljnika na Črnem morju jo imenovan SkrydIov in temu imenovanju se na vzhodu pripisuje veliki pomen. Položaj je po »Nov. Vrem.« sedaj drugačni kot 1. 1876—1878. Takrat je Nemčija bila popolnoma neutralna, sedaj pa igra v Carigradu ulogo zvitega mešetarja. Francija, ki je bila v onih letih le v ozadju, je sedaj v mednarodnem koncertu ena prvih velesil. Z ozirom na spremenjeno situacijo je bil junak S k r y d 1 o v izbran za admirala. Najnovejše vesti. Carigrad, 22. febr. Izjava podtaj-nika italijansko vlade glede angleškega pre-stolnega nagovora glede rusko-avstrijskih reform je napravila globoki utis na sultana, ker je na obeh krajih pričakoval rezerve. Pariz, 22. febr. Unanji minister je naznanil minister, svetu, da je dal povelje carigradskemu poslanstvu, da resno svetuje sultanu, da izvedo predložene reforme. Solun, 22. fdbr. Po poročilih iz Se-resa je na meji bolgarski 4000 oboroženih Makedoncev, ki nameravajo udreti v otruma dolino in proti Melniku. Vstaja se pričakuje v 14 dneh. Belgrad, 23. febr. Iz Makedonije dohajalo poročila, da se je v zadnjih dneh po prizadevanju Sarsfowa organiziralo sedem bolgarskih čet po 200 do 300 mož, ki so pnpolno preskrbljene z vsemi potrebščinami, časopisje obžaluje, da mej zahtevami A v stro Ogrske in Rusije tudi ni ona glede raz-oroienja Albancev, ki bi bila za srbski ele-ment velike važnosti._ izpred sodišča. Izpred deielnega sodišča. T e p e ž. V Hribarjevi gostilni v Lešah vnel so ie prepir med železniškimi delavci in domačimi fanti; prišlo je do tepeža, kateri je pa kmalo polegel; od navr.oč'h se je kmalu na to odstranil France Gubane, za njim so jo pa mahnili Janez Lukfič, Alojzij Hribar in Martin Juvan, fantje iz Leš; ti so Gubanca v bližini domaČe hiše napadli in ga z nožem in okleški poškodovali na glavi in na drugih delih života. Obsojeni so bili in sicer: Janez Lukač na 3, Lojze Hribar in Martin Juvan pa vsak na 2 meseca težke ječe. — Mladi napadalec. Sele 18 let stari Tone Hribar, posestnika Bin v Bor jah, je 20 novembra t. 1. zvečer s kolom napadnl Franceta Smrkolja ter ga poškodoval. Čez 6 dni potem se ga je pa na potu zopet brez vzroka lotil, ga brcnil z nogo, ter potem skočil k bližnjemu plotu, da bi bil izruval kol. France Kralj hotel jo pomiriti Hribarja, a ta se spusti v njega in mu raztrga obleko. Sodišče je Smerkolja obsodilo na 6 tednov. Pojasnilo. Dr. V. 6 c h w e i t z e r nas obvešča, da je v sobotni številki našega lista priobčena vest o tožbi „P/ometi e zveze" v zadevi g. Trobevška pomotna. Pri ijubljan skem okrajnem sodišču se je sicer dognalo, da ie vsled nezgodo nezmožnost Leopolda Trobevštk za zaslužek stoodstotna, toroj popolna, kenečna sodha o tem pa, za koliko se vsled tega poviša renta Leopolda Tro-bevšek, priatoja dunajskemu razsodišču žo-lezničarsko zavarovalnice proti nezgodam. To pa šft le bode sodilo. Očeta ubil. Predvčerajšnjim se ie v Zagrebu vršila razprava proti 16Eetneiriu Štefanu Vineku iz Preznja. Početkom razprave je obtoženec tajil pripisovani mu čin, ali pozneje jo priznal, da je očeta — ko jo le-ta ležal v postelji — dvakrat ali trikrat udaril s sekiro po glavi. Sodišče je prisodilo zločinskemu sinu 15 let ječo. Obsojeni je priglasil pnziv. Načelnica zavoda hotela zastrupiti bolniško sestro. V Monakovem je hotela načelnica ondotnega zavoda 2a sirote uradnikov zastrupiti neko bolniško sestro. »Narod« je iz to s?otne načelnice od vlade ustanovljenega zavoda naredil katoliško usmiljeno aeatro, kar pa se vo ni res. V Monakovem se sedaj vrši obravnava proti načel-niči Elizi pl. Heusler radi poskušenega umora. Liberalci pri narodnem delu. Liberalci so uložili^ nekaj tožb proti dr. Evg. Lampetu in Iv. Štefetu. Način teh tožba je za liberalce silno značilen; Tako napenjajo liberalci svoje — zadnje moči. Liberalcem sa sovo ne bo molčalo. S takim orožjem li beralci ne bodo nobenega udušili, pač pa bodo škodili sebi, ker se vedno bolj odkrivajo — njihove duše. Napadalci na dr. Pupovaca. Napadalci, ki bo krščansko socialnega kandidata dr. Pupovaca pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Koroškem napadli, so bili te dni obsojeni na 24 ur do sedem dni zapora. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 23. febr. (C. B.) Iz Karls-ruhe v Šleziji javljajo, da je ondi umrl virtemberški vojvoda Nikolaj. Praga, 23, febr. Za prihodnji slovanski časnikarski shod je določen do-sedaj naslednji vspored: Potreba organizacije jugoslovanskih časnikarjev, o konfiskačnih razmerah na Hrvaškem in o zadevi časopisja v Galiciji. Praga, 23. febr. Do danes je iz nemške češke hranilnice vsled znanega navala izplačanih štiri milijone kron. Ilim, 28. febr. Dunajski župan dr. Lueger pride začetkom meseca inarca sem, ter se vrne začetkom aprila. Požun, 23. febr. Baronesa Alojzija Vay je nenadoma izginila. Sumijo, da je skočila v Donavo. Vratislava, 23. febr. Več avstrijskih trgovcev je dobilo ukaz, da morajo tekom treh mesecev zapusti*^ Prusijo. Bcrolln, 23. febr. Bankir Burg-staller, ki se je v Potsdamu ustrelil, je poneveril več . milijonov in oškodoval posebno plemiče. Pariz, 23. febr. Vse časopisje se obširno peča z afero Oattani Humbert in priobčuje sklep sodišča, s katerim se Humbertovi od obtožbe, da so Cattanija imenovali oderuha, oproste, ker so ravnali v dobri veri. Brno, 23. febr. Danes so pričeli tukajšnji dimnikarski pomočniki sta> kati. Amsterdam, 23. febr. Železničarji se pripravljajo na stavko. vi. Poslani našemu uredništvu. Za Ciril-Metodovo družbo na-nabrala »Ciganka« na maskeradi pevskega drufttva »Ljubljana« 3 K 14 v. Umrli so: 19 febr. Anton Vertačnik, delavčev sin, 8 mes„ Hranilnična cesta 9, Enteritis. — Karol Urandstetter, konditor. 22 let, Kesljeva cesta 22, Nephritis chron. 20. febr. Anton pl. Raab, umirovljeni sodnijski svetnik, 78 let, Pied Skotijo 21, Marasmus senilis. 21. febr. Karol Hoge, železniškega uslužbenca sin, 3 dni. Cegnarjeve ulice 6, življenjske slabosti — Marija lloleček, adjunktova žena, 34 let, Kolodvorske ulice 36, srčna hiba. — Josip Šlunder, duhovnik, 76 let, Slomškove ulice 17, Myedt'geneiatio eordis. Paralysis eordis. V bolnišnici: 19. febr. Josip Kralj, dninar, 33 let, jetika.1 Fran Toman, kaj žar, 41 let, Peritonitis perforativa. V otroški bolnišnici: 19. febr. Slavko Košea, sprevodnikov sin, 7 mes„ Meningitis bacilaris purulenta — Občeznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmsko repa najobilnejši pridelek Prav tako izvrstna in nepreaežts[. 742 8 74"-8 0'H I si. jug 13 6 1 si. svzh. obl. del. jasno o-u 22|f9. zveč. | V 40-1 | 8*6 | brezvetr. | jasno 23U' ZJUtr; |2. popol. 7*0-4 737-7' 1*3 1 si. ssvzh. | 16'8 | fr jzah. jasno » 0-3 -04 Srednja temperatura nedelje 7 7", normale, — 0-5. 210 1-1 Zahvala. Za dokaze tolažečega sočutja ob smrti nepozabnega nam očela Andreja Rovška podobarja kakor tudi 7.a častno spremstvo ob pogrebu izrekamo najtoplejšo zahvalo prečasLiti duhovščini, pnjatfljeai in znancem in vsem ude-ležnikoin ter vrlim nioravškim pevcem za ganljivo petje. V Moravčah, 14. svečana 19C3. Žalujoči ostali. T£ffWf> 3 kater'rn' ,nore vsakdo barvati razno blago: sukno, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA SBERIi v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 12 11—8 Zaradi selitve in pomanjkania prostora sem prisiljen prodati še zelo dobro ohranjen glasovir Plačuje se lahko tudi v obrokih. J. P. 227 2—1 Toplice (Dolenjsko) št. I. Primerne službe išče vpokojeni žand. pes "orodja. Isti je srednje staresti, oževnon i. vošfi obeh deželnih jezikov v besedi in , ;v ' Cenjene ponudbe pod F. iuvaa, Zagreb, Bienička cesta 12. 228 l-i Izvrstna polenovka (šfokfiš) 223 3-2 se dobi vsak dan v Kolodvorskih ulicah št. 8. pri Valentinu Sitarju. UdajaMl) in uiiKuvorui ettMnifc iRHael) /it«.'k Tisk. .iUtmiik« Tiskarne* v Ljubliani.