Leto - Año V. No. 202 "EL SEMANARIO ESLOVENO'* Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 15. aprila 1933. Naročnina za pol leta $ arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— X.ist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno ° I w 3 p* 3 S S O u O < FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 POLOŽAJ DELAVSTVA Prevladuje razno naziranje j Tehnika, uvedba strojev je «led vrstami delavstva, kaj | vrgla ogromno število delav-J® pravi vzrok, da je njih ob- ! stva na cesto in ga bo z vsa-štoj Z dneva v dan, z leta v ¡ kim dnem še bolj spodrival. leto obupnejši. Ako pravihio j da bo vedno več nezaposle-°bupnejši popolnoma nič ne Pretiravamo, kajti nekaj podatkov, ki jih navedemo tu- ni kriv stroj, krivi so tisti, ki plomaeija, ampak zelo slaba so mu dali nemški kapitali- mislijo, da smo mi samo za I tolažba za mir. sti in monarhisti, ki rabijo to na svetu, da jim bomo le- j V Rimu se nahajata tudi narod v svoje vmazane svrhe. po pokorno služili in če na< : dva nemška ministra, kakor Kapitalistom pač pride vse ne rabijo, moramo lepo mol- j tudi austriski kancelist Doli- prav in o pravem času, čudno čati, ter biti zadovoljni, da i fuss, ki imajo urediti z Mus- je zlezel na krmilo. Prav go- 1 nih... Ogromne sile so, ki jih pri kaj jasno govorijo. roda nudi človeku v službo, da bi mu čimbolj ustregla, da -Angleška je imela nezapo- bi mu dala srečo in blagosta-slenih: leta 1025, 9%, 1929 nje. Ali današnja družba, k! 10%, 1931 16%, 1932 18%. Nemčija: 1925 8%, 1929 9%, !93l 34%, 1932 44%. Med te 1111 številkami nihajo vse dru-evropske države, Francija 11Jia nezaposlenih krog 2 nn 1'ona Italija črez 1 milioon, ^oljska okrog 340 tisoč, Če-hoslovaška črez pol mil iona. Romunija okrog 60 tisoč, Ma-dJarska okrog 70 tisoč. Tu smo navedli samo nekatere države, ki pa nudijo dovolj Jasno sliko, stanje delavca, Celega sveta. Se razume, da je ji je geslo: Človek človeku volk, to preprečuje. Električni pogon celega sveta je leta 1925 imel 186 milionov kilovatov, 1928 že 255.622 milionov torej je v treh letih nara-stel za 37%. To so primeri progresa, ki gre z enakim tempom po vseh državah sveta. Mehanične sile v uporabi za produkcijo (premog, naf ta, petrolej, voda) znašajo pn celem svetu 1 bilion in 700 lahko v miru crknemo za kakšnim plotom. Ker pa to tudi v njih očeh ni ravno junaška smrt, in se da človek, solinijevo vlado še nekatere formalnosti v svrho ožjega sodelovanja. Francija je sprejela Mus- predno se vrže v mrhovino še solinijev pakt s pridržkom, izkoristiti, nam lepo organi- j ker se je hotela še poprej do- govoriti z malo antanto. Te dni pa je izdal izjavo francoski poslanik v Rimu, da je mir na polovico zagotovljen v Evropi. Tako bo tudi naj- zirajo vojske, da si sami med sabo pokoljemo. To so nazor: velikih rodoljubov o nas. Mi smo sicer drugačnega mnenja, ampak to nima pomena, kajti brezposelno delavstvo brže res. spada med pocestno drulial, | M. Herriot odpotuje v mi pa ki zagovarjamo njili stališče, spadamo v imenu človeškega blagostanja na -• vislice. Naj bo kakor hoče, sila človeštva bo samo se okrenilo v drugo smer. Tega ne bo mogel zabraniti nihče, kajti na- Washington Prvi Francoski minister M. Herriot odpotuje 17 aprila v Sev. Ameriko. Sestal se bo z Rooseveltom in Macdonal- lavec, ki je veljal vedno za naprednega in razumnega pustil tako nesramno potegniti. Pribijemo le eno, ako bo Hitler hotel vstreči narodu, ga bodo zapodili kapitalisti, ako pa bo delal za že]) slednjih bodo kmalu novi nemiri. Nemški narod vsekakor ni 1-talijanski. Gospodarska konferenca v Washingtonu Novi predsednik združenih držav lloosevelt je pokazal zelo dobro voljo za ozdraviti gospodarsko krizo. V ta namen je povabil na konfe- dom, ki bodo razpravljali o renco ne samo predstavnike Nezaposlenost dnes še mnogo.za vsakega človeka na svetu, veČja in da se z vsakim dnen: j kar je za vsakega človeka na milionov (KW), ali 900 KW j rava sama daje 51°Veku pr°- ' sto voljo. Zakaj bi bil svoj lasten — zločinec. veča. Nezaposlenost delavstva jo strašno dejstvo, ki predočiva tpmno sliko bodočnosti. Poglejmo nekoliko kako je s Produkcijo. Po podatkih društva naro-je narasla produkcija v ^katerih državah (Franci-Ja> Amerika, Rusija, Kanada, japonska, Anglija, Avstrija Sve 1928—136, 1929—146. To So Podatki o stvarni produk-Cjl> a ne o produkejiskih spodobnosti današnje pridobnine at(?re so mnogo večje. Par Primerov: nedavno je en stroj iz-elal v eni minuti 600 ciga-ret- Sedaj jih izdela v eni mi-nut' 2600. Za polnitev peči v ?elezolivarnah je bilo potre-o 128 delavcev. Sedaj to Ueln opravita v istem času sa 1,10 2 delavca. Delavec je z r°ko izdelal okrog 450 opek, Strni i ■ » j sedaj v istem "času na- 40 tisoč opek. Parni ba-Ser ri .• uvigne jn prenaša zemlje. Cilmenja, peska za 400 delav t. d. V splošnem vsak cev str, oj z enim delavcem v na «j m industriji nadomesti delavcev. kar je za vsakega prebivalca zemeljske krogle skozi celo leto desetkrat večja od moči naj močnejšega človeka. Te sile je bilo težko odkriti. A ko so bile odkrite, jih je lahko pomnožiti. Človeštvo stoji pred neverjetnim povečanjem vseh teh sil. Z druge strani stojimo pred vsem tem neprestanim napredkom ra cionalizacije in mehanizacije produkcije in pred vsem večjim porastom bogastva posameznikov. Saj so jim naraz-polago vsa sredstva, človek in tehnika. Pri vseh teh idealnih perspektivah, kjer daje narava človeku neizčrpne sile v službo — kapitalisti odgovarjajo milionom delavcev: Nima mo deia za vas. Odveč ste... Tudi današnje vlade brezpo selno delavstvo preganja, ket za politično nevaren in za da-nevaren element. Nam ni tre našnji kapitalistični sistem ba globoko razgljabljati, kdo je nevaren za splošno blagostanje in kdo je — odveč. Tehnika, mesto da bi človeštvu nudila olajšave in večjo udobnost za življenje, ga tira v vedno večjo bedo. Tega OKNO V SVET Vojna nevarnost odstranjena? Mussolinija se je posrečilo za enkrat pomiriti s tem, da so velesile, Velika Britanija, Nemčija in Francija v principu sprejele njegov načrt, ki predvideva enakost v zraku na kopnem in na morju. To pomeni, da nekatere države niso še dovolj pripravljene. Sicer uspešna di- svetovnem gospodarskem u-prašanju. Rusija pripravlja vojsko z Japonsko "Daily Exprés" poroča, da prevaža Rusija čete na Japonsko mejo in da je v tesnih stikih z kitajskimi komunisti, ki čakajo samo ukaza iz Moskve, da skupno poženejo Japonce in prevzamejo doma vlado. Nemčija Nemški fašisti pričakujejo veliko od svojega voditelja Hitlerja, uprašanje je samo, ako jim bo mogel nuditi vsega česar je obljubljal preclno je zlezel do krmila. Prav gotovo nikoli, kajti "vodstvo" Slovensko Prosvetno Društvo I VABI na prireditev za tiskovni sklad SLOVENSKEGA TEDNIKA ki se vrši v nedeljo dne 23 aprila ob 16 uri v dvorani XX SETTEMBRE ul. Alsina 2832 Vzpored: S. Gregorčič: "Na poiujč(*ni zemli" (deklamacija) V. Parma: "čolničku" (meš. zbor) A Sachs: "Vrnitev" (moš. zbor) N. Grum: "Venček narodnih" (moš. zbor) N. N. "Vedež" (burka, v enem dejanju) Po končanev vzporedu, sreoolov, šaljiva, pošta in ples Svira Češki orkester Vstopnina: Za moške in ženske $ 1; člani $ 0.50 K obilni vdeležbi vabi Odbor večjahi držav, povabil je tudi zastopnike manjših držav. Mnenja, da je za zboljšanje gospodarskih razmer potrebno upoštevati tudi manjše narode, so skoraj vse večje-države, kot je. Francoska, An gleška in združene države, zelo malo pa je videti da se zdi potrebno to, Italji, Nem-čji in Japonski, imajo, pač svoje tehtne fašistovske razloge, ki hrepenijo po nadvladi. Dase se bo kaj pozitivna-ga doseglo za bljižnjo bodočnost je zelo težko pričakovati, kajti na svetu je še ena mogočna velesila Rusija, ki ima povsem samostojno stališče glede svetovnega gospodarskega in kulturnega j pokreta. To tudi je vzrok, da Rusija ne pride v poštev pri reševanju gospodarske krize, kar pa bo imelo za svetovno-politiko, tftžke posledice. Vsekakor pa so pokazali Francoski, Angleški in Ameriški predstavniki naroda veliko voljo, da dvignejo človeštvo iz danešnje težke gospodarske depresije. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali bodo nastopili boljši časi, ali bo še slabše. Í Združene države Predsednik Roosevelt. je proti carinskemu obzidju med državami Ameriškega kontinenta ; s tem pravi, bi se kriza le še povečala. STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 202 Rusija Moskva. — Te dni se je pričel proces proti 6 Angležem in 12 rusov, ki so obdol-ženi da so vohunili v škodo Sovjetov. Proces je javen pri kateremu so prisotni tudi razni diplomati tujih držav. Japonska Iz poročila vojnega ministra generala Araki, posnemamo, da je stalo Japonce zavzetje mesta Jehol 1479 vojakov mrtvih in 3468 ranjenih. Lepa žrtev na oltar domovine. Boji se nedaljuj?jo. Kot se čuje je Japonska pred novo politično krizo, kajti narod je tudi tam izčrpan, ter se potaplja v vedno večjo revščino, vse zaradi pustolovščin v Mandžurji, katere prirejajo japonski kapitalisti v svoje dobi&konasne svrlie. Na gospodarski konferenci v Washingtonu bo prisostvovali tudi japonski delegat Isliii. Vatikan Papež Pi XI. je sprejel v avdijenco nemška delegata von Papena in Goeringa, oba sta nosila uniformo, ter nemški in italijanski fašistovski znak. Argentina Kot smo predčasno že po-•raičali je odšla argentinska delegacije na čelu z podpredsednikom Dr. Roca v London v svrho zboljšanja trgovinskih odnošajev med obema državama, to je Argentino in Veliko Britanijo. Kakor poročajo, se zaenkrat ni še nič pozitivnega doseglo. Te dni je odšla delegacija v Pariz z enako misijo. Povodnji Babia Blanca. — Zadje dni so bile po celej provincji velike povodnji, katera je napravila mnogo škode. Največ je bila prizadeta okolica Coronel Suarez. Razširjajte SLOVENSKI TEDNIK Društvene vesti IZ TAJNIŠTVA SPD I V nedeljo dne 23 aprila bo priredilo Slovensko prosvetno društvo I. veliko prireditev s kratkim pa zelo izbranim sporedom. Kot vidite o-glas na prednji strani. Prireditev bo pričela točno ob 4 uri popoldne, pridite vsi točno da vam ne bo žal lepega vzporeda. Že zadnja prireditev je pokazala da se je dramatični odsek popolnoma reorganiziral, vsakemu je bilo žal, ki ja zamudil lepo priliko. Upoštevajoč želje ljudstva, bo tudi to pot dramatični odsek podal nekaj lepega. Pevski zbor Prosvete pa je že itak vsem znan, ga nam ni treba tukaj predstavljati. Dobiček te prireditve je namenjen za tiskovni sklad SLOVENSKEGA TEDNIKA. Kaj je S. T. za izseljeništvo v Južni Ameriki nam ni treba še posebej povdarjati. Storil pa bo za našo skupnost še mnogo več, a ko ga bomo vsi podprli. Dolžnost vsakega slovenca je, da se našemu vabilu odzove. Poskrbeli bomo, da bo za vse dovol zabave. Zato pridete vsi, ki bi se radi od srca nasmejali, zadovolili bomo tudi one, ki vedno gordnjajo, da damo premalo časa za ples. Pridite tudi družine, ki bodete tudi našli lepo domačo družbo. Tudi letos bomo pripravili bogat srečolov, ,Marsikateri bo osrečen z lepim dobitkom zato pa podvizajte prinakupovanju številk, katere bodo naša dekleta prodajale med plesom. Prodajale se bodo tudi raz- glednice za šaljivo pošto itd. Rojaki in rojakinje! Pridite vsi, da moralno in materijal-no podpremo naše edino glasilo SLOVENSKI TEDNIK! Pozor V zadnji številki je bilo pomotna javljeno, da bo prireditev v ul. Aeevedo dne 30. aprila. Omenjena prireditev bo dne 23. aprila v ul. Al-sina 2832. Opozorilo Vsi, ki imate sposojene knjige iz Prosvetnega društva I., ste tem potom napro-šeni, da jili tekom enega meseca vrnete v pregled istih. Knjižničar. Ženitna ponudba Mlad Jugoslovan z lepo službo v notranjosti Argentine se želi seznaniti v svrho ženitve s primitivnim slovenskim dekletom. Cenjene ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, poslati na uredništvo SLOV. TEDNIKA pod šifro "Rožmarin". Na zabite Poravnati točno naročnino. Bolje prej kot pozneje. Življenje TEDNIKA je v vaših rokah. CORDOBA Slovensko prosvetno društvo III., bo praznovalo na j belo nedeljo dne 23 aprila t. j 1. tretjo obletnico njegovega ¡ obstoja, z malim a lepim vz-i poredom. Prireditev se vrši v dvorani Ukrajinskega sokola (Barrio Ingles). Glejte oglas v današnji št. Slovenskega tednika. Kratek opis, iz dobre in slabe strani društvenega dela treh let. Na pobudo nekaterih rojakov in bivših članov Jug. čitalnice, smo usta- novili SPD. III, dne 19 aprila 1930. Le malo število zavednih rojakov se je odzvalo našemu vabilu, k uslanovnemu občnemu zboru, a kljub temu nismo obupali, ampak zavihali smo rokave in takoj pričeli s prosvetnim delom, m želi že pri prvi prireditvi lepe vspelie, čeprav so nam nekateri naivneži pri vsaki priliki metali polena pod noge, in prerokovali skorajšnjo smrt društva. Njih upanje pa se jim ni posrečilo. Danes kljub temu, da se je nad polovico članov izselilo, stoji društvo na trdnih nogah, bolje tošnjem občnem zboru glede političnega naziranja se 3e stvar popolnoma razčistila Društvo bo tudi v bodoče o* stalo, zvesto onemu programu, ki smo ga za črtali ob njegovem rojstvu. Sicer Jp društvo materjalno in moralno nekoliko zaostalo, k temu pa je pripomogla tudi nekoliko sedanja delavska kriza, kakor tudi, da je mnogo tovarišev šlo za delom v dru ge provincije. Nekateri so odpotovali tudi v domovino. Društvo pa zadnje čase razveseljivo napreduje in upamo da ga bomo dvignili do nego ob njegovem rojstvu. To ¡ prejšne višine, naj si zapomnijo vsi oni tova-! Rojaki in rojakinje! Vasa IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENE8 DE BILIS, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse žensko bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires Slov. Prosvetno Društvo III v Cordobi Pasaje Humberto I. No. 40 VAB I Na svojo društveno prireditev k III obletnice ustanovitve društva, ki se vrši na belo nedeljo dne 23 aprila t. 1. v dvorani "Ukrajina" ulica 82. št. 1533 (Barrio Inglés) Spored D 2) 3) 4) 5) 6) 7) Nagovor tovariša predsednika "Društvu" deklamacija "Zamorec", burka v 1 dejanju "Rudeči Sarafan" prizor "Pred Sonikom", burka v 1 dejanju "Fina Vzgoja" kuplet Petje. Začetek točno ob 4 uri popoldne Po končanem sporedu, srečkanje prosta zabava s plesom. Med prireditvijo in plesom svira dobro znana mestna godba na pihala društva "Union" Vstopnina za moške $ 1.— ; ženske in otroci prosto. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor riši, ki so radi osebnosti društvo zapustili. Od ustanovitve pa do danes je društvo imelo največ prireditev leta 1931, ki so se povečini vse dobro obnesle, predvsem zato, ker so bili vsi odseki dobro izpopolnjeni. Pevski moški zbor, ki je pod vodstvom tov. Ubalda Vrabec žel nebroj uspehov in j priznanja, ne samo od naših izseljencev, ampak tudi od tujih narodov, ki so radi se odzvali našim vabilom in prišli poslušat naše lepe pesmi. Dramski odsek je uprizoril več lažjih in težjih iger, posebno v nekaterih dramah se je izkazal dovršenega. Imeli smo tudi lepo četo telovadnega odseka, ki je pod vodstvom tov. J. Kambiča prav dobro napredoval. Po odhodu tov. Kambiča v Chaco, je telovadni odsek popolnoma prenehal z delovanjem. Prišlo je leto 1932. ki je bilo skoraj usodno za naše prej cvetoče društvo. V društvu je vladala mesto sloge nesloga, ki so jo povzročili nekateri tovariši, ki ne razumejo, ali pa nočejo razumeti, da ena, ali par oseb ni še društvo in sploh, da osebnosti ne spadajo v njegov delokrog. Največji udarec pa je zadel društvo, ko so skoraj vse" članice, radi malenkostnih nesoglasji osebnega sovraštva, in nepotrebnih domačih prepirov zapustile društvo. Te okoliščine so upliva-le, da je društvo kulturno nazadovalo, pač pa je priredilo več plesnih zabav. Drugi se težji vdarec za društvo je bil, ko je prišlo med najbolj delavnimi člani do nesoglasja radi zasebnega političnega naziranja. Nekatri so že veselili da bo društvo radi tega propadlo, a za enkrat so se temeljito zmotili, kajti na le- dolžnost do naše edine Slovenske delavske organizacije vaš veže, da pridete vsi na našo prireditev, da z vašo prisotnostjo počastite sporni" tretje obletnice in da po vaših najboljših močeh nas moralno in materjalno podprete. Spored je prilično dobro izbran. Mestna godba "limón" je ena najboljših Cordobi. Pridite prav gotovo vam nebo žal. Odbor. NAZNANILO Slovenski izseljeniški duhovnik gospod župnik Kaste-lic Josip, doslej več let izseljeniški duhovnik v Franciji* se je stalno nastanil v Buenos Airesu. V cerkvi očetov Kamilistov na Paternalu, calle Avalos 250, bo tako za naprej vsako nedeljo ob desetih slovenska, sveta maša s slovensko pridigo in slovenskim petjem. Samo prihodnjo, veliko nedeljo, bo maša za Slovence izjemoma pol ure pozneje, ob pol enajstih, zato, ker je bil določen program božjih služb za Argentince Se pred prihodom gospoda župnika. Ob delavnikih bo sveta maša za Slovence vsak dan ob sedmih. Pred mašo in po maši bo vsakokrat prilika za spoved. Tudi sicer je gospod župnik Slovencem v vseh zadevali na razpolago. Najlažje in nrjgotoveje ga je dobiti .doma delavne dni ob pol osmih, takoj po sveti maši, na praznike pa ob enajstih dopoldne. Ob drugem času je najboljše preje telefonično poizvedeti, Če je doma. Telefon očetov Kamilistov IT. T-59 Paternal 3919. Naslov za pismena vprašanja: Avalo8 250 (La Paternal) Buenos Ai-fes. SLOVENSKI TEDNIK STRAN 3 VLITI ČEVLJI Italijanski izumitelj Ma-8cetti v Rimu je prijavil v Patentiranje izum, ki omogoča vlitje čevljev po meri. ®re za elastičho maso, ki se Prilagodi obliki noge in se po ohlajenju z rezom sname z ®oge, opremi z ventilacijskimi luknjami itd., nato pa »o vseh pravilih — speče. LEV IN ZVONEC Kralj živali na begu skozi puščavo Angleška misionarka miss Muriel Painter se je odpeljala pred kratkim s kolesom iz južnoafriškega mesta Prieska, da obišče taborišče nekega hotentotskega rodu. Hotela se je še pred nočjo vrniti domov, toda v goščavi je zašla in ni "ašla prave poti ne naprej ne nazaj. Mračilo se je že, ko je dosegla gosto 1e-sovje. Stopila je s kolesa, da ti se malo orientirala, tedaj je skočil iz gozda ogromen lev in zarjovel. Prvi trenutek je hotela misionarka ubežati na kolesu, potem si je rekla, da bi jo zverina dohitela itak v nekoliko sekundah. Ne da bi mnogo mislila, je tedaj pritisnila na zvonec kolesa. Učinek njegovega ostrega brnenja je bil nepričakovan. Lev se je prestrašeno ustavil, nato je zarjovel in izginil v goščavo. Misionarka se je mehanično obrnila in neprestano pritiskala na zvonec. Njeno upanje, da bo lev pobegnil, pa je bilo jalovo. Planiti nanjo se sicer ni upal. pač pa ji je sledil v goščavi v oddaljenosti kakšnih deset korakov in od časa do časa dal glas od sebe. Tako sta stopala dve celi uri drug poleg drugega, zvonec je brnel, lev je rjovel in ni bilo videti konca te grozotne poti. Končno je miss Paintrova dospela na pot, ki vodi v Priesko in obenem je zagledala nekega moža, ki $e ji je bližal j s svetilko v rokah. Zavpila j mu je da jo zasleduje lev, j skočila na kolo inodbrzela, kar je mogla proti mestu. Dospela je tja v četrt ure. Ko Se je pa vrnila s skupino obo- V dar dobite na vsakih 6 slik, ki sta-ttejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje MARKO RADALJ P. Quiroga 1275, DOCK SUD roženih mož na kraj, kjer je bila srečala samotnega popotnika, so našli tam ostanke kosti in razbito svetilko. Razlika med starimi oblekami Žena: "Davi je bila pri nas siromašna žena in prosila za staro obleko". Mož: "Si ji kaj dala?" Žena: "Da, dala sem ji tvojo staro obleko, ki si jo kupil pred 10 leti, in svojo staro o-bleko, ki mi jo je naredila šivilja pred tremi meseci." ** * Dober odgovor Starka žene čredo oslov. Mimo pridejo paglavci in začno kričati nad njo: "Dober dan, oslovska mama!" Starka se pa obrne in odgovori: "Dober dan, otroci moji." Kakšna razlika je med o-blakom in lasuljo? Prav nobene ni, kajti oba pokrivata luno. ** * Prijazen hotelski natakar razlaga gostu: "Če česa želite, zvonite! Če zvonite enkrat, pride sobarica; če zvonite dvakrat, pridem jaz, če pa zvonite trikrat, pride hlapec in vas vrže ven." * Oče in sin se izprehajata po pašniku, kjer se pasejo osli. Sin, ki so mu osli silno všeč, vpraša očeta: "Ti, oče, ali se osli tudi ženijo?" ** * Dvoumno Ženka: "Tu čitam, dragi možiček, da izgovori človek vsak dan povprečno deset tisoč besed." Možek: "No, saj sem ti vedno pravil, da si nadpovprečna žena..." ** * si Oče: "Pa samo osli, dobro zapomni!" ** * V železniškem kupeju sedi gospodična in drži v naročju majhnega psa, ki ga venomer boža. Neki gospod, ki sedi na nasprotni klopi, pravi: "Gospodična, kako rad bi bil sedaj vaš psiček." "No, to bi pa slabo naleteli, gospod," odgovori mlada dama, "kajti psička ne-sem k pasjemu zdravniku, da mu odstriže ušesa in odseka rep." EDINA VARNA POT K SREČI je VARČEVANJE VARČUJTE SAMO VARČUJTE IN VEDNO VARČUJTE PLAČAMO % obresti za denar vložen pri nas pripišemo obresti vsake tri mesece k kapitalu kateri Vam je vsak trenutek na razpolago. Banco Holandés de la América del Sud BUENOS AIRES: Bmé. MITRE 234 Podružnica: CORRIENTES 1900 "Slovenski oddelek" Denarne pošiljke obavljamo naravnost na dom prejemnika. Ladijske Prevozne karte dobite pri nas, po zelo znižanih cenah. Pišite v Vašem (materinem) jeziku, ali pa nas osebno počastite v našem uradu, kjer smo Vam na razpolago vsak dan od 8V& zjutraj pa do 7 zvečer PODRUŽNICA Mercado de Abasto Corrientes 3228-37 Na novo otvorje^ia Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avenida L. W. Alera 150 - Buenos Aires STKANA 4 SLOVENSKI TEDNIK No. 202 PRIMORSKE VESTÍ Begunci pred sodiščem V zadnjem času so pričeli zlasti Vipavci spet pogosto-m a bežati čez mejo. Sodišče v Ajdovščini ima z njimi mnogo opravka. Novi sodnik, ki je bil lani nameščen na ajdovskem okrajnem sodišču, pa je pričel letos z begunci še bolj strogo postopati, kakor je bila doslej navada. Kazni so se skoraj pri vseli povišale od 2 na 4 in celo 6 mesecev zapora. Pred dnevi se je moralo zaradi bega čez mejo zagovarjati pred sodiščem šest ljudi. Julija Baj-čeva. 231etno dekle iz Du-pelj pri Vipavi, ki so jo kara-binjerji 5. novembra pr. 1. presenetili, baš ko je bežala čez mejo, je bila obsojena na šest mesecev zapora in 3000 lir denarne kazni. 38-letni Leopold Terčelj z Erzelja je bil v kontumaciji obsojen na 4 mesece zapora in 3000 tir globe, prav tako tudi 28 letni Ladislav Škabar iz Tolmina, 20 letni Viktor Zgonik 'z Rihemberka, 20 letni Albin Bandelj iz Šmarja pri Rihem-berku in 20 letni Albin Ger-mek iz Svina pa so bili obsojeni na 3 mesečno ječo in po 2000 lir globe. Zaradi o- rožja, ki ga . je bajé skrival na svojem domu, pa je bil obsojen 40 letni posestnik Lojze Šorli z Banške planote na 20 dni zapora in 5000 lir globe. Prav tako sta bila zaradi orožja prijavljena sodišču v Gorici 211etni Maksimilijan Golob iz Šmartna pri Kojskem in 201etni Mihael Nilcolavčič iz Gorice. Trst, marca 1933. Italijani so napravili popolnoma novo asfaltirano cesto z Reke v Trst, ki je 10 metrov široka. Iz Rečic do Šapjan gre po drugem terenu kot dozdaj. V Podgradu delajo tri velike vojašnice pod Narodnim domom. V bližini so napravili tudi velik rezervar. V Ročicah delajo skladišča. Na hru-ševski gmajni, v gozdu proti Poljanam so napravili celo vas (20 hiš), za vojaške zaloge. Iz Vodic proti Obro-vu delajo velik vodovod, ki bo šel še dalje na Podgrad in menda celo do Klane. Iz Obrova bodo v kratkem pričeli graditi novo cesto na Pregarje in na cesto Trst— Bistrica. Obenem so že napeljali elektriko iz Bistrice v Podgrad in jo napeljujejo v Obrovo. V kratkem začne- Instituto Médico »9 Callao 339 Dr. Renouliri Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfiold in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti se zdravijo od zdravnikov Specialistov. SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapavica, Analize za ugotovitev ozdravljenja od kapaviee. SIFILIS — Moderno zdravljenje. KOŽNE: Izpadanje las, lišaji. ŽIVČNE: Nespanje, omotica, glavobol. PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika. REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadanje. ŽELODČNE: Bolečine, kislina, razširjenje, rane in povračanje. OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami. ŽENSKE: Bolestno čiščenje. Jajčnika. Beli tok. čnika. Beli tok. ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. Pregled $ 3.- jo graditi železnico tik ceste Šapjijne—Herpelje. Nove italijanske križarke Trst, marca 1933. Prihodnje leto bosta stopili v službo dve novi italijanski kri-žarki. Opremljeni sta najmodernejše in sta tipa "Condot-tieri", vsaka ima po 6.900 ton. Ena se imenuje "Enia-nuele Filiberto Duca D'Aos-ta", druga pa "Eugenia di Savoia". Le tako naprej... do razorožitve! Trpinčenje! naših ujetnikov Sv. Barbara pri Miljah, marca 1933. Trpinčenje naših ujetnikov v italijanskih ječah se kljub amnestiji nadaljuje. — V zadnjem času je prišla vest o trpinčenju mladega fanta doma iz Barbare Natalija Kolariča, ki so ga aretirali 18. julija lanskega leta. Zvezanega so odpeljali v koperske zapore, več dni niso sneli okov z rok. Nad štiri mesece je moral živeti skoro le ob kruhu in vodi, ni se smel preobleči in niti pisati domov. Šele ob novem letu, par dni prej kot bi moral v Rim pred izredno sodišče, so mu dovolili, da se je preoblekel. Nato je bil odveden v Rim in gotovo tudi že obsojen, a ne ve se, kakšno kazen je dobil. "Tribunale Spe-ciale" nadaljuje,' sicer malo bolj previdno in tiho, svoje delo. Poleg vsega so obtožencu ob aretaciji zaplenili ali bolje rečeno ukradli nad 1.000 s trudom prihranjenih lir, uro in prstan. Nič manj neusmiljeno niso ravnali z njegovo zaročenko Pavlo Marks iz Krogel, ki so jo pretepali in z njo postopali kot s kakim moškim. Pri ias vlada velika beda in glad. Ljudstvo je obupano. Tatvine so na dnevnem redu. Celo kokoši so pričeli krasti. Ljudje nimajo niti najtemelnejših pogojev za. človeku spodobno življenje. Vse delo v ladjedelnicah in L A MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Buenos Aires. — Podružnica, ca- kamnolomih počiva in moški so brez vsakega Zaslužka. Nesrečna smrt ujetnikove matere MaČkovlje, marca 1933. V februarju je umrla v Mač-kovljah Angela Purger. Težka usoda, ki jo je tepla skozi celo življenje, ji ni prizanesla tudi ob smrti. Moža je spravila v grob vojna, oz. njene posledice, a lani so ji aretirali sedemnajstletnega sina Silvestra, ki je bil obsojen na tri leta konfinacije. Vse to in pa vedne sitnosti od strani oblasti so ji zrahljale zdravje, da se je revi zmešalo in si je končno v tem stanju prerezala vrat. Zapušča še tri otroke v največji bedi in žalosti. Umor dveh fašistov? Trst, marca 1933. V Trstu se širi vest, da sta bila dan pred znano eksplozijo v rafineriji, ustreljena dva fašista. Da se je nekaj zgodilo, se je pokazalo zlasti v obsežnih in vidnih ukrepih oblastev, ki so celo za nekaj časa ustavile izdajanje potnih listov, zlasti za Jugoslavijo. Koliko je resnoce v tej vesti, za enkrat ne moremo ugotoviti. Iz raznih nenavadnih dejstev pa jasno sledi, da se je v Trsta nekaj zgodilo, kar so pa znali spretno prikriti. Aretacija dekana Valentin-čiča Gorica, marca 1933. Državni pravdnik je odredil aretacijo dekana mons. Valentin-čiča. Vzrok aretacije za enkrat ni točno znan. Smrt Komen, marca 1933. V Komnu je pred kratkim umrl Janez Umek, p. d. "Ovčarjev", kmet Janez Umek, je bil našim kmetom res pravi vzor. Sin ubogega revnega kmeta, si je znal s skrbnostjo, marljivostjo in bistrim mom pridobiti lepo posestvo, in ga skrbno obdelovati, čeprav samouk je bil zelo umen sadjerejec in trtorejec, znan po vsem 'dolnjem Krasu. V večnem počitku je spremila kmeta poštenjaka velika množica našega ljudstva i'1 mu tako izkazala poslednjo čast. PISMO IZ DOLINSKE OBČINE Marca 1933. Vračamo se v čase suženjstva. — Zadnje dni februarja je strašil P° občini izterjevalec davkov, neki renegat rodom iz Moto-vuna. Načina njegovega postopanja ljudje ne pomnijo. Za vsakih 5 lir neplačanega davka je zarubil, bodisi hišno opremo ali kaj drugega-Pri tem pa se je posluževal najizbranejših psovk in celo pljuvanja. Na vse mogoče načine je skušal spraviti naše ljudi v nesrečo. Vdolinskem otroškem vrtcu dobivajo otroci opoldne še vedno obed. Kot vsako slično stvar v Italiji, so dali tudi temu obedu ime in so ga krstili "piatto nazionale". Le napolnite "ta piatto nazionale", da bodo naši otroci zdravi in močni! Ni čuda, če letos ni bilo v celi dolinski občini niti ene predpustne prireditve in zabave, saj so razmere take, da ne morejo ljudje niti živeti, niti umreti. Veliki zavod 'RAMOS MEJIA' ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Pppolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. EEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem nači-nu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenjo. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Hivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 119 Callao 339 No. 202 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 5 11 JUGOSLAVIJE ** * pO POIZKUŠENEM SAMOmoru JE PORODILA IN ZADAVILA DETE Orožen zločin so odkrili v bolnišnici usmiljenih sester v ^'grebu. V obupu si je hote-'a končati življenje služkinja Milka Korenova. Blizu kolodvora je popila na klopi veT--količino octove kisline in Prepeljali so jo v bolnišnico. I kjer so ji izprafli želodec. Vpliv strupa je pa pospešil Pn nji porod in je porodila v bolnišnici deklico, ki jo je Pa na stranišču zadavila. Ni dvoma, da je otročička zadavila v obupu, morda pa tudi v duševni zmedenosti. Milka Korenova je doma iz Pregrade in šteje komaj 19 let. Nedavno je prišla v Zagreb, kjer pa ni mogla dobiti službe, zlasti šk, ker je bila no-*eča. Pant jo je bil zapustil ln tako je zašla v položaj, iz katerega ni videla izhoda. Zločin mlade matere V Ždinji vasi pri Šent Pe-tru je na svojem domu 241et-no kmečko dekle Jožefa S. Porodilo zdravo moško dete. Takoj po porodu je mlada ne-2akónska mati prijela otroka 158 vrat in ga toliko časa tišea-'a z rokama, da gaje zaduši-Žalostna zadeva je kmalu P^Šla na dan. Ko so orožniki Prijeli mlado mater, je dejale priznala z izgovorom, da 30 k temu koraku napotila velika beda. zaradi žulja smrt v šolo V Št. Vidu pri Stični je hodil llletni deček Alojzij Bereon, doma iz Poljan pri gori Obolnu. Pred tremi tedni ^e prišel zopet v šolo, kamor ima dobri dve uri. Trdo obuvalo ga je pa ožulilo, zato se je deček domov grede sezul in šel bos po mrzlem snegu. Zaradi tega so mu noge otrpnile in se je hudo pre-liladil, da je kmalu potem umrl. JESENIŠKI TOM MIX POD KLJUČEM Mnogim so še v spominu pustolovščine 201etnega Jeseničana Jožeta, ki so ga tako prevzeli detektivski in pustolovski filmi, da je začel tudi dejansko posnemati predzne-ga Toma Mixa in druge filmske junake ter zašel pri tejn v hude spore z zakonom. Pred kakimi štirimi tedni so ga prijeli orožniki, ko je nesel skozi Jesenice poln nahrbtnik žebljev, ki jih je vzel iz tovarniškega skladišča na Jesenicah. Ko je pod težo dokazov priznal tatvino, so ga' orožniki odvedli pred tovarno, da bi pokazal, na kak način je mogel priti v skladišče. Jože je spretno splezal po zunanji steni in ko je bil na vrhu poslopja, se je spustil skozi stekleno streho v notranjost obširne delavnice in utekel po drugi strani na prosto. Od tega časa so ga orožniki zasledovali z vso vnemo, Jože pa je. s svojo drznostjo in hitrostjo ušel iz še tako velikih zagat. Preživljal se je ves čas s tem, kar je zaslužil s tihotapstvom in kar so mu dali prebivalci samotnih naselbin. Ves čas, so mu bili orožniki za petami, prebivalci okoliških naselij pa jim niso mogli pomagati, ker so se bali predrznega fanta. B zadnjem času so orožniki z Jesenic in iz Koroške Bele poostrili zasledovanje predrznega begunca, ki se jim je rogal. Fant se je umikal pred njimi više v hribe. Predzadnjo nedeljo ga je ustavil vrhu Karavank neki graničar in se je vnela med njima Mida borba, med katero je močnejši in urnejši Jože grani-čarju iztrgal puško, ga nevarno obstrelil in zbežal. Ranjenega graničar j a so našli njegovi tovariši in ga v hudem snežnem metežu prenesli v dolino, odkoder so ga z vlakom odpeljali v Ljubljano v bolnišnico. Zaradi gladu ln hudega mraza se je Jože po tem boju zatekel v dolino ni se utaboril v neki hiši na gornjem koncu Koroške Bele. Tja se je najbrž že prej večkrat zatekel in izjavil je, da se bo s puško branil do zadnjega. Orožniki z Jesenic in iz Koroške Bele pa so te dni tako spretno obkolili njegovo zavetje, da se jim je begunec mogel vdati. HUDIČA SO IZGANJALI Za vodenico boleha v Že-limljah že delj časa neka po-sestnica. Zdravila se je na vse načine, pa ji ni pomagalo. Že je skoro obupala, tedaj pa so ji priskočili na pomoč neki ljudje, ki so po-gruntali, da je čarana. Bol- Ako hocete biti zdravi ji eni od vestnega in odgovornega zdravnika, zatecite se na CLI^c^'CA D5A.GODEL Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE, KRONIK- BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ZARKM X - DIATERMIiVA - A1VAJLIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 Svojo gostilno priporoča FRANCE KURINČiČ CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) PREPROSTA DOMAČA HRANA. DOBRA VINA iN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLES. SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA. Ples vsako nedeljo In praznik nica je tudi o tem prepričana in trdi, da ji je zavdal oče njenega moža pred 30 leti na dan poroke. Hudiča je pa treba izgnati. Z blagoslovljeno vodo so že poizkušali, pa ni nič pomagalo. Pa so poklicali snavnega moža iz Žalne vasi pri Višnji gori, ki ima baje v sebi čudodelno moč. Mož počenja čudovite reči, z raznimi kretnjami in nerazumljivimi besedami se sklanja nad bolnico. Stare ženske že pripovedujejo, da bo kmalu hudič odšel tja, odkoder je prišel. Baje so že videle njegovo glavo in kosmati rep, s katerim je nemirno opletal okoli sebe. Vse to je znak, da se hudič v telesu posestnice France ne počuti dobro in da je mož iz Žalne res mogočen čudodelnik. Zaenkrat zadeva še ni končana, kajti hudiča je treba odgnati enkrat za vselej, kar pa ni tako lahko. IVERI Zakaj velja danes za zakrament, kar je svojčas privedlo do kazni izgona iz raja? * v v Umetnosti kako živeti, se mnogi nauče šele tedaj, ko jim gre že na smrt. * * * Samo človek, ki išče luč, ve, kako je slep. ** Večnih resnic ni — so same večne laži. ** * Doslednost je v politiki to, kar šablonska otrdelost v u-metnosti. ** * Čim manjša domišljija, tem večja domišljavost. ženska morala in nemorala je od vselej svetovno zgodovinski barometer za življenje in umiranje držav. ** Otroke kaznujejo, če govore neresnico, odrasle pa, če govore resnico. ** * Poljub, ki ga dovoli dekle, je kakor menica, ki se včasi še večkrat podaljša ali pa nikoli ne reši. Poljub zrele ženske je večinoma menica na kratek rok. ** * ženske, ki se prelahko vdajajo, ukanejo moškega za naj: boljše, za zmagoslavje; moš-odpora. ki korakajo v trdnjavo brez Fant in punca iz kmetov sta se peljala v mesto. Sedela sta drug zraven drugega kot dva štoka. Enkrat pa fant punco s komolcem dregne v rebra ter pravi bolj po-tihem: "Zdaj pridemo pa v tunel, Micka!" Micko pa je bilo stranšan-sko sram in reče: "Oh, da te le ni sram kaj takega povedati, Janez." ** * Mesar je šel na farmo ku-vat živino. Zvečer pa je njegova žena prejela od njega telegram sledeče vsebine: "Ker današnji vlak ne vzame bikov s seboj, pridem šele jutri." V Po zobeh Učitelj: "Po čem se pozna starost gosk?" Učenec: "Po zobeh!" Učitelj: "Saj goska vendar nima zob!" Učenec: "Pa jih imamo mi!" Jan Kacin: MARICA Marica je bila najlepša mladenka daleč na okoli. Njeni stariši niso bili bogati, i-meli so bajtico na robu gozda in toliko sveta, da so lah ko redili ltravico in prešička. Oče Marice "črnilogar", kot so ga nazivali ljudje, je bil Btrasten lovec, nobeno vreme ga ni zadržalo doma. Naj je še tako brila burja in metla s snegom po gorah in planinah, da so mu viseli sklenci od brk, je "črnilogar" strastno zasledaval divjačino Marica je bila večkrat v strahu, da očeta podsuje sneženi plaz, ali pa, da ga bodo gamsi zvabili v strme pečine, ter ga strmoglavili v prepad; enkrat namreč je zasledoval gamsa pod neko gladko skainato peč, žival ni imela izhoda, se je zapodila proti lovcu predno je v slabem položaju mogel sprožiti, toliko da ga ni prevrnila v prepad, da si je rešil življenje, se je moral zahvaliti edinole svoji lovski zvitosti, stisnil namreč se je tesno k tlom, žival se je prekucnila črez njega in si tudi rešila življenje. Včasih je šla tudi Marica z očetom na lov. Ubila ni nikoli nobene živali, ker so se ji preveč smilile, sicer pa je bila dobra strelka. Večkrat je tožil "črnilogar", zakaj mu Bog ni dal sina, Marica ima sicer lovsko kri, ampak srce žensko. Enkrat sta šla na lov na srne. Oče ji je zagrozil, ako ne boš delala po lovskih predpisih, te ne vzamem več s seboj. "Črnilogar" je odšel nižje v gozd, kmalu izsledil srno, katera je bežala v smer kjer je prežala Marica. Čudno se mu je zdelo da ni še čuti strela. Ko je prišel bliže, se mu je nudil nenavaden prizor: Marica je imela v naročju dve majhni srnici in se nasmihala materi srni, ki je stala streljaj od nje in jo gle dala z velikimi očmi, kot bi prosila, nikar mi jih ne ubi. ! Ko je Marica zagledala očeta je spustila živalci, ki sta skakljali naravnost k materi in so vse skupaj zginile v goščavi. Črnilogar ni rekel ničesar, samo nekam čudno je stresal z glavo, kot bi se nečesa otresal. Tudi fantov je imela Marica na izbiro, dasi je štela še le komaj osemnajst let. Vendar se je zdelo, da ji možki niso mnogo mar, kajti vsako mar, ki ji je pravil o vročih IjaMea ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu ^ Ima dolgoletno prakso v t porodnišnici v Pragi in v S bolnici T?awson v Buenos Airesu. Sprejemajo se penzijóñi- Ístke, posebno 'S kampa. Pomoč pri porodih za (jj _ calle COLOMBRE3 178 IT. T. <52 Mitre 3755 (1. kvadra od Rivndavia) ~ ta nmmu. Dra. Dora Samoilovic de Faliccv in Feliks Palico v Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Dctoato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 čuvstvih do nje, se mu je smejala, kot bi ji pravil pravljice. Marico so sicer ljubili vsi, ker je bila tudi prva pevka s. okolici, da bi pa kateri kmečkih sinov hotel vzeti napol gozdno žensko za ženo, bi ne dovolili nikoli. Sicer niso imeli povoda se te ga bati, kajti znano je bilo vsem da je Marica od strani možkih nedostopna, kot kaka zakleta kraljičina. Dekleta pa. so ji bila vseeno nevošljiva, marsikatera bi bila rada na njenem mestu. Marica je zelo rada pela, kot zvok razgibanih strun je donel nje glas črez polje in gozd, da so celo ptice prisluhnile. Pela je tudi v cerkvi in na prireditvah. Župnik se ie natihoma skoraj jezil, ker je ljudi več vabil v cerkev Ma-1'icin glas, kot pa njegova pridiga. Tudi učitelj je bil mnenja, da je Marica glavna privlačnost za prireditve Marica kljub temu ni bila prevzetna, navidez je bila vedno brezbrižna in vesela, zde lo se je da živi samo za petje in gozd. Temu pa ni bilo tako. V srcu je nosila tudi ona skrito vročo bolj, za katero je vedela samo ona in še nekdo, ki ga je tako vroče ljubila. V mestu je študiral Ivan nezakonski, sin dninarice Mete. Nadarjenega dečka so poslali v šole na župnikovo priporočilo, in so ga deloma vzdrževali občani, deloma župnik. Ivan je bil zal mladenič, študiral je bogoslovje. Z Marico sta bila že z majhnega velika prijatelja, ko sta še nabirala jagode po gozdu predno je šel Ivan študirat UncnoKaimkc in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila Reakcija Wasserimann Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje CEV/HATIT EM in komplikacije zdravimo brez bolečin SYFILIS 606-914 Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Krči, zapeka, šilfekest BOLEZNI CÍRLA, UŠESNE, OČESNE lat NOSNE X ŽARKI - ULTRAVIOLETA! ŽARKI MATMES8MIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAM® $ 3.- . STRAN 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 202 mmmm^mm^ Največja želja slehernega izseljenca je, postavitev Ia" stne strehe. Predno se odlo* čite zidati svojo hišo, obrnite se na zidarskega mojstri S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, ViUa Devoto-Buenos Aires. U. T. 50-0277; Izdeluje načrte in napr»0 vam proračun za gradnj0' brezplačno. PENSION ZA ŽENSK® ^ ženske se sprejmejo na ltfa0° in stanovanje. Lepe zračne Hrana dobra in na izbero. Tel® fon in radio na razpolago M. KOJANEC U. T. 59 Paternal 0467 Calle SAN BLAS 991 ŠIVILJA za navadne obleke in večerne toalete-delava prvovrstna, po na.1»" vejši modi. Priporoča se ce»J; ¡ rojakinjam Marija Koja'ieC' J ul. San Blas 991. Bs. Aires' Takrat gotovo nista slutiia, da se bo njih prijateljstvo kedaj vračalo v drugačni neizprosni obliki. Ivan je čutil vsak dan bolj, da brez Marice ne more živeti, enako se je zdelo Marici, da brez Ivana zanjo ni življenja. Vendar sta oba vedela, da je neizprosna vsoda mednjima, ki ne pozna usmiljenja in ljubezni; pot je določila narazen. Marica je vedno pogosteje zahajala na lov v gozd. Večkrat je jokala in tožila širni gozdni samoti svoje gorje. Črnošolcu se je zdelo, da je kot jetnik v samostanski celici, ako bi lp mogel bi zletel k njej v goščavo, da bi zopet skupaj nabirala jagode, kot nekdaj. O kako bi bila srečna. Nikoli, nikoli, mu je votlo jeknilo od trdih sten, da je ječč omahnil na ležišče. •■ Nikoli, nikoli, je ječal gozd in veje so božale ubogo Marico po mokrih licih... ** * Ivan je prišel na počitnice. Stanoval je pri župnik«, ker uboga mati mu ni mogl** niti dostojnega ležišča nud1' ti. Večkrat je šel med fante, kateri so bili zelo veseli simpatičnega študenta. Nekega večera, ko ni bilo študenta med njimi, so se odločili fantje, da grejo mal° ponagajati "gozdni vili", kot so jo zadnje čase vsled nje' nega čudnega vedenja na«1' vali nekateri nagajivci. Svojim očem niso verjeli, ali vi-dijo prav ali ne; črnošol^ No. 202 SLOVENSKI TEDNIK STKAN 7 VELIKO NOČ Zdravljenje se vrši po univerzitetnih specialistih iz Buenos Airesa in Pariza KRVNE BOLEZNI — MATERNICE — JAJČNIKA — NOSEČNOSTI — BELI TOK — NEREDKO PERILO — NABREKLOST ŽIL Ervnc bolez3$ in nervoznost se adra vi je eleklriémf iMi žarki Za čitatelje SLOV. TEDNIK A pregled brezplačno Ordinira se od 14—20 ure Rivadavia 2580, I. hadstr. Dve kvadri od plaza Once Tam daleč daleč za vodami, zvezda jasna se blišči. V daljavi tam nad selo rodno, kjer živel sem mladostne dni. Krasnejša bila si tedaj, kot si mi zvezda jasna zdaj. Izginil tisti je sijaj, kot sanjal sem o njem nekdaj. O, kje si, kje si dragi dom pozabil te nikdar ne bom! Očka, mati, sestra, brat, vas videl rad bi še enkrat. Pri mizi zbrani ste vsi, a veselja na vaših licih ni. Po svetu tava še nekdo in mamici rosi oko. stoji pod oknom, ravno ta hip Pa mu je Marica vrgla šop krvavordečih nageljnov in se ljubeznivo nasmehnila, kot se še ni nikomur iz med nJih. Umaknili so se, Ico v Pred zločestom, ki jim je, za- y earal najdragocenejši biser. Drugi dan je vedela že vsa Vas za ta dogodek. Opoldne, ko so ljudje pohvali po trudnem delu, je v r'aglem galopu zdirjal voz z ZllPnjiskega dvorišča. V njeni sedela župnik in črnošo-'ec. Proti večeru se je vrnil ^pnik s povešano glavo, kot "i ga bilo sram pred ljudmi. je v svojo sobo, in molil (*°lgo pred lcrižanim. Sem od gozda se je čulo krčevito ihtenje. Ljudje so tekli, da je "črnilogar" zapodi Marico od hiše in da no-nič več slišati o njej, če-ravno jo je črez vse ljubil in j>a je mati na kolenih prosi-^aj ji prizanese vsaj no-ko se pripravlja za ne ^ °> kam se bo reva zate-a- Ako ti ni prav pojdi še Znj°. jo je na hrulil, s fari Se moja hči ne bo pajda- težkem pričakovanju. Culo se , katerega zvezda pa je bila je samo Marično ihtenje vedno tiše in tiše... Zablisnilo se je parkrat in treščilo, da je jeknilo od gozda, ulila se je ploha... Oče se je odpravil spat, mati je morala z njim, hčere i-tak nista imela več, tak, trd in neizprosen je značaj gore. Vsa zmučena in premočena, kot tatica, se je priplazila Marica v svojo sobico. Drugi dan jo je kuhala vročica. Več dni je v nezavesti visela med življenjem in smrtjo. Ko je prišla zopet k zavesti in je odprla oči, ni videla nikogar, bila je — slepa. Zdravnik je rekel da se je še vedno Marica, samo da so ljudje govorili, da še mnogo lepše poje kot nekdaj, saj petje tudi ji je bilo že edino veselje na svetu. Cas polagoma zabriše vse, zabrisal je tudi Maričin — greh, vendar je nekdo opomnil, da bi bilo bolje, ako za ta dan ne poje. Ubogala je molče. Orgije so zabučale, slovesnost se je pričela. Marica je klečala sredi cerkve globoko sklonjena. Ko pa je pričela na koru pevka pozdravni so lo spev novomašniku, je začela peti nehote tudi Marica, vedno močneje in močne- prehladila in da ni upanja da , je, iri pevka na koru je ob bi še kedaj videla. Bog je pravičen, so brez prikrivanja govorili ljudje. Bog je pravičen je udano šepetala tudi Marica, le iz mrtvih oči so ji kapale debele solze. Vzeli ste mi njega, — in ugasle oči se je zdelo da so ji za hip oživele, — vzeli ste mi vse. On sam je bil zame zlato solnce, jasen dan, „ -- ,__„__katerega so moje oči tako ra- a- Mati bi rada ugovarjala, j de gledale. Sedaj pa je v me-^ Ivan ima pač še čas pre- ni tema, krog mene tema pov- poklic, ako se čuti da . r°3en za duhovnika, pa si °blaki. Narava je bila ti-1 zbiralo od blizu in daleč. Pev kot odrevenela v nekem ski zbor se je pridno vadil. Dr J HAHN BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PE-ífcTÍ BORZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NO-*ANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. SIFILIS — KRVNE BOLEZNI tuntún 2729, esq. Pueyrredónl Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE uPala. nebu so viseli črni gro- sod samo tema, tema.. . Črez nekaj let je pel Ivan novo mašo. Ljudstvo se je j • molknila. Marica je pela čudovito lepo, kot še nikoli, u-piraje ugasle mrtve oči v Ivana. Ivan je slonel na altar, ljudje so govorili da je jokal in da so mu kapale solze naravnost v kelih s katerimi se je obhajal. Ko je Marica nehala peti je ostalo ljudstvo za hip negibno, kot narava pred nevihto... Marica se je prebudila kot iz sna, zrušila se je na kolena, kakor bi se bala novega maščevanja, sklanja je glavo pokorno, — nižje in nižje. — Ljudem se je nesrečnica zasmilila. Tvan je bil vzor duhovnikov daleč na okoli, vendar so nekateri namigovali,. da Marice ni pozabil, in da jo na skrivaj podpira. Moderni zakonci {Spéla<: "Ali si že slišala, da imajo pri sosedih vesel dogodek?" Jera: "Beži no! Kaj pa i-majo, fanta ali punčko?" Špela: "Kaj še, ločita se..." HUDE SO NA MOŠKE, KI IMAJO RADI SAMO LEPE ŽENSKE Pod naslovom "Sramujte se moški", je objavil gremij pariških odvetnic proglas, ki v njem moškim očita, da se od pamtiveka do danes niso prav nič izpremenili. Po mnenju pariških odvetnic so o-stali moški tako, kakršni so bili. Vedno se love samo za lepoto ženskega telesa. Pari-žane odvetnice prav krepko obirajo, češ, naj se sramujejo, da jim ugajajo le lepe ženske ne glede na njihove duševne vrline. Vzrok odločnega nastopa francoskih boriteljic za ženske pravice proti moškim so nedavno objavljeni podatki, pravijo da je bilo samo lani v Parizu nad petdeset lepotnih tekem, a nikomur ni prišlo na misel, da bi priredil tekmo, ki naj bi ocenila značaj in duševne vrline ženske. Po Parizu so iskali najlepši ženski hrbet, vrat, noge, roke, prsa, lase in frizuro. Višek je bila pa tekma, ki naj bi pokazala najlepše ženske oči. Kandidatke so stopale pred razsodišče v črnih dominih in s črnimi maskami na obrazih, ki so zakri- DOCK SUD (SProv. Buenos Are-0 calle Facundo Quiroga 1441 nasproti lcomisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno * moji lekarni. Franjo Huspaur vale ves obraz tako, da so se videle samo oči s trepalnicami in obrvmi. Nagrajeni so bili trije pari krasnih modrih oči, kar nasprotuje dosedanjim francoskim navadam, kajti pri Francozih so bile doslej najbolj v časteh temne oči. Pariške odvetnice, ki veljajo za zelo naobražene, se bore za enakopravnost in so seveda odločno proti vsakim tekmam, kjer gre samo za lepoto ženskega telesa. V svojem proglasu se vprašujejo : "Ali smo se zato borile za osvobojenje ženske izpod moškega jarma, da bi se ženska zdaj prostovoljno podvrgla moškemu?" Ali naj bo to tako spoštovanje do žensk? Ne, nasprotno, to jé družabno, prebrisano maščevanje moških, ki hočejo s temi ženskami pokazati, da nimajo njihove duševne lastnosti in duševne sposobnosti v moških očeh nikake vrednosti. Ponižanje žensk in preziranje vseh njihovih duševnih vrednot, a na drugi strani čim večje naglašanje in hvalisa-nje njihovih telesnih mikavnosti in s tem označevanje njihovega telesa za predmet naslade je skrivna želja moških. Najžalostnejše pri tem pa je, da ženske kar same drve na lepotne tekme in s tem same teptajo svoje dostojanstvo ter počenjajo vse mogoče, samo da bi obrnile nase pozornost moških. Zanimivo je, da bojni proglas pariških odvetnic ni našel odmeva med Parižankami. Pariški tisk ga je samo zabeležil in obrazložil s posmehljivimi opazkami. Med drugim so pa pariški listi opozarjali na to, da je baš med pariškimi odvetnicami mnogo takih, ki si na vse načine prizadevajo opozoriti moške nase. Kdor pa hoče učiti druge, mora najprej sam živeti po svojih naukih, ne pa da se ravna po tistih, ki pravijo: Poslušajte nas, ne glejte nas! PROPIETARIOS LAS SOCIEDADES CULTURALES - - ESLOVENAS SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) BUENOS AIRES Calle AÑASCO 2322 Año ¡V Núm. 202 ORGANO PE LA COLE CT IV I D A P YUGOESLAVA EN LA A m. DEL SUD Sede: Añasco 2322 Bs. Aires, y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto T> 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malagueña FCCA. mo lužne snovi (n. pr. sodo) kot notranje sredstvo ali v podobi injekcije, če želimo o-troka moškega spola. Organizem pa mora sprejeti omenjeno odločilno snov pravočasno, sicer bo nastala samo trenutna reakcija z nezadostnim vplivom. Dr. Saunders je predaval nedavno na newyorškem kongresu pristašev, izboljšannaa človeške rase o. Unterberge-jevi teoriji. Izvajal je, da je uživanje sode sijajno potrdilo njegove zaključke. Povprečno so se rodili dečki pri 77 izmed 78 opazovanih mater. SREDNJI VEK V ITALIJI V Cose"zi je tam postal žrtev praznoverja neki štirinajstletni deček. Izročilo pripoveduje, da leže v cerkvi v Verbicaru pcftlzemski zakladi. Komur se zakladnica prikaže v sanjah,lahko dvigne DEČEK ALI DEKLICA? Oploditev lužnega in klisli-slinskega značaja Biologija se je že davno zanimala za vplive i" činitelje, ki določijo zdaj ta, zdaj drugi spol pri novorojenčku. To vprašanje je kmalu zbudilo zanimanje za napoved spola bodočega otroka še pred porodom. Ljudsko izročilo pozna dosti vraž, ki se nanašajo na to stvar. Na posled je nastalo tudi vprašanje o umetnem oblikovanju otrokovega spola, ker si večkrat želijo starši izrecno dečka ali deklico. Nemški biolog dr. Unter-berger v Kraljevcu je natisnil pomembno razpravo, kjer je na temelju dolgoletnih fi-ziolo.kih in kliničnih raziskovanj kot prvi oblikoval nauke o spolnem determinizmu. Bistvo njegovih nazorov obstoji v ugotovitvi, da so za spol otroka pomenljive fizič-no-ltemične reakcije onih slanic obeh spolov. Ta učenjak razlikuje namreč oploditev lužnega in kislinskega značaja. V pretežni večini slučajev točno nevtralizira lužna sol spermijevo kislino jačn