Odgoja \ molitev. i. Gotovo je ena naj večjih šolinih dolžnosti, otroke napeljevati, da Boga, svojega stvarnika, spoznajo, in ga v duhu in resnici molijo. In naj večja sreča , klpro človek na tem svetu doseže, jp, da umerje smerti zvpličanih. Zastonj živi člnvek, ako svoj namen zgreši' na tera svptu. Da pa človek zveličansko mnprje, mora pa tudi pravično živeti. Pravičen pa iz vere živi', in vpra je nezaslužpni dar božji, za kterega Boga vsaki dan prosimo. Moliti mnra tedaj človpk, čp hoče milost od Boga doseči. Prava <idgoja pred vsem uči olroka nioliti, spoznavati in častiti Gospoda, svojega stvarnika. Otroka uči naj prej moliti domača hiša, in potem pa šola. Katoliška šola je to svojo naj imenitnejšo dolžnost zmirooi spolnovala, in jo tudi spdaj spolnuje, in čim bolj vestno svojo pervo dolžnost opravlja, tim bolj vadi otroka moliti. Molitev je dalje naj boljši in naj zdatnejši pripomoček pri odgoji, ker uči olroke vbogljivosti, učenika pa poterpežljivosti. S čim in kako pa vadi šola otroke moliti? Pripomocki v to so ji: l.šolska molitev. 2. Xaučenje molitev in vaja pobožnega petja. 3. Obiskovanje cerkva. Stara navada je povsod, da se pred šolo in po šoli moli ali zapoje kaka kratka pesmica. To pa ne sine biti le zgolj stara navada, ampak perva odgoja v molitvi. Učenik prišelcem v šolo pokaže šolsko izbo, podobo križanega zveličarja, potem jini pa pove, zakaj in čemu se pred šolo in po šoli nioli, kako naj se obnašajo pri molitvi, kako naj roke sklepajo itd. Pervo podučevanje v keršanskem nauku se začne, da učenik, bodi si sveten ali duhoven, uči otroke sv. križ delati. On se ne vtrudi, da to pokaže vsakemu posebej, potern pa večim skupaj: poslednjič se pa vsa šola ob enem pokriža. To se godi, da se otroci navadijo precej od začetka šolsko molitev pobožno opravIjati. Xavadna šolska molitev je ,,Oče nas'' in ^Česčena si Marija". Učenik jo glasno in razumno narekva, otroci za njim glasno in počasi govore, ne da bi vpili, ali bcsede potegovali, in pri imenu ^Jezus" spodobno glavo priklanjajo. Oe svetni učenik to vnemar pušča, ima katehet toliko veči trud, in skoraj vselej iz novega začenja s šolsko molitevjo. Učenik skerbi, da je vse tiho in mirno, preden se začne moliti; on strogo na to gleda, da otroci, kedar sv. križ delajo na čelu, na ustih in na persih, tudi vselej prave besede govore. Učenik ali namestu njega boljši iz n^ed učencev moli pervo polovico molitve, drugi mu odgovarjajo. Sprempmba niičc; kedar učenik ne niort; sam pobožno moliti, moli namestu njega kakšen učenec. Dober zgled in spodobno obnašanje učenikovo med molitevjo je pa v tej reči pervo in neogibno potrebno. Če je učenik sam raztresen pri molitvi, in se sraniuje roke vpričo otrok za molitev povzdigovati, ce si med molitpvjo lase više ali obleko popravlja, ne more se nad otroci hudovati, če so pri molitvi vsi raztrescni, in ta čas bukv«; spravljajo in pokrival išcejo. Ta raztresenost pride otrokom v navado, neradi opravljajo drugače molitve, in gerda navada, da se med molitevjo vse drugo potrebno ali ne- potrebno opravlja, je skoraj povsod domača; šola naj jo nikar ne goji, marveč odpravlja. — Mati je perva, ki uči otroka roke pri molitvi sklepati, sv. križ delati; domača hiša uči otroka ,,Oce naš", wCeščena si Marija" in druge navadne molitve. Uči ga pa te molitve kakor sama zna, in dostikrat tako poveršno in razmišljeno, da ne poshiša, kaj in kako otrok odgovarja, satno da nekaj blebeta, sej Bog že ve, kaj otrok moli, in molitevca je vsaka dobra. Ko tedaj otroci ali k izpraševanju ali v šolo pridpjo, znajo^ pokrižati se, pa kako? znajo naj več tudi ,,Oče naš" in wCeščena Marija" moliti, pa dostikrat, da jih le Bog razume. Bog sliši sicer tudi nedolžne, otroške glasove, ali dolžnost staršev, in če jo ti zanemarijo, učenikova dolžnost je, da otroci vedo, kaj v molitvi izgovarjajo, in da navadne molitvo molijo brez pristavkov ali skrajševanj, kakor jih uči kat. cerkev. — Vsak otrok pospbpj bo narejal pred učenikoni sv. križ, če pa ne gre, mu sam roko pelje, sej se tudi pri pisanji nevkretna roka vodi. Vsak otrok posebej bo odniolil pred učenikom vse navadne molitve. In kedar pride učenik v keršanskeni nauku do razlaganja molitev, jim bo od vsake molitve toliko vedii povedati, koliknr razume njih otroška pamet. Preden pristopijo k svetim zakramentom, skerbi, da otroci vse navadne molitve iz glave znajo. Marsikaj se otroci v šoli iz glave uče, tudi včasih tega, kar jim je v življenji malo koristno. V veliko dušno pomoč in tolažbo so pa človeku kratke in jedernate molitvice, kedar je v dušnih in teJesnih stiskah. Kedar ga bolezen položi v posteljo in je njegov duh toliko opešan, da še rožnpga venca (Vožuikranca) ne more uiolili, takrat pa moli druge krajše molitevce, kterih se je v mladosti naučil. Xeki učenik modroslovja je vsclpj, kedar so ga napadale bngutajne misli, molil tri božje čednosti, in je tako odganjal nevarne skušnjave. Skerbni učpnik si prizadeva, da se otroci naučč iz glave kratkih jutranjih in večprnih molitev, molitev pred jedjo in po jedi, prelepih napevov od matere božje po cerkvenih časih i. t. d. Pobožna pespm sama na sebi ni drugcga, kakor molitpv, ktera se v Ippi besedi in z vbranim glasom moli. Pri nas sicer ni navada, da bi Ijudstvo po cerkvi pplo, razun pri bl^goslovu s presv. rešnjim telesom, ali v novejših časih pri Šraarnicah. Vendar je šolina dolžnost, vaditi otroke svptih pesem, pred vsem pa tistih, ktere se pojd v cerkvi, in po tcm potu se tudi naj 14* bolje goji dobro cerkveno petje. Predpn se ledaj otroci uče pesem za veselje in kratek čas, naj jih vadi učenik pobožnih pesem. Teh ppsem naj se iz glave uče, naj se jim pesera razIoži, da jo razumejo. Xektere lepe stare pesmi se skoraj pojo po vsph cerkvah pri blagoslovii. Je pa še dosti ljudi, kteri še teh peseai iz glave ne znajo, in tako v cerkvi kar oiolče, ali pa samo napev pojd. Sola tedaj odgoja otroka za molitev, ko ga vadi pobožnih pesem, in tudi v tej reči spolnuje svojo imenitno nalogo. — Xaj večja skerb učenikova pa je, da vadi otroke lppega in pobožnega obnašanja v cerkvi pri sv. maši ali sicer pri službi božji. On jih vadi, kako naj s pridora poslušajo božjo besedo, podučujp jih, kako obnašati se, da pri cerkvenih molitvah in obredih niso nevedni glpdavci, marveč da so jim cerkveni obrede v večjo pobožnost in povzdigo duha.