^ Ptuj, torek, 13. septembra 2005 letnik LVIII • št. 65 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 V Štajerski 0\ Tehnični pregledi traktorjev na terenu Več na strani 4. Dominko d.o.o., Zadrulni trg 8, 2251 Ptuj _02 / 788 11 75_ Tednikov pogovor Miran Murko: vse tako črno, kot izgleda!" Stran 3 PodraVje o Pričeli spravilo krompina na-spravii o. i^smaČiniizfSla Smo najOubšOh jeoemskOh del na nOPva v gl^nem opravljajo ve še vednopobirajo ročno, kotjto počno na posnetku do- ejo, da bo zaaadilgeievnega poletja pridelek a bo nekdlSko s|a3ia..j. J«!ur.5L MaîtiniOzmec Kultura Petra Esposito - V Italiji cerkve ne bi zgradili na novo! Stran 6 Zanimivosti Moškanjci • Zračni krst 15 novih padal-cev-vojakov Stran 14 Po mestni občini Ptuj • MČ Center bo sama plačala za ovire na Maistrovi ! Stran 4 Po naših občinah Po naših občinah Crna kronika Cirkulane • Bodo Ormol • Dve knjigi Ptuj • Sodba: Filipo-uslišali želje športne- o zgodovini mesta Ormož Stran 5 ga društva? Stran 13 viču in Slani po 15, Hlišu 4 leta in pol Stran 16 Zanimivosti Ptuj oNa četrtem pouličnem festivalu več kot 30 prireditev Stran 14 Uvodnik Ups, oprostite ^ z uvodniki imam že od nekdaj težave To pa zato, ker nikoli ne vem, kaj naj napišem. Res je vedno en kup nekih zanimivih tem, posebej tistih s političnega parketa, ampak to je ponavadi v vseh medijih že tako obdelano, da nimaš več kaj novega »pogruntati«. Lahko samo še opazuješ, primerjaš in ugotavljaš, da se vse ponavlja in zapadaš v apatijo. Edina druga možnost je, da se pozabavaš s kakšnimi bolj trivialnimi zadevami. Recimo s tem, kako je z jajci. Takole na splošno, jih valijo kure, čeprav še danes nihče ni razjasnil, kaj je bilo prej: V človeški rasi, po fiziogonomiji, jih pa nosijo moški, ne? Fizično zgolj zato, da so sposobni razplojevanja in ne vem od kje je potem ta organ dobil tako močan simbolični pomen. Imeti jajca pomeni - saj to vsi vemo - imeti pogum in moč nekaj konkretnega narediti ali »nositi hlače« povsod in vedno. Pa se mi zdi, da se moški za temi jajci samo skrivajo; resda se znajo postavljati z njimi, vendar bolj kot s paravanom, za katerim, ko ga malo »stisneš« (in iz jajc nastanejo jajčka) - stoji ženska. Nobena posebno nova ugotovitev, ali ne? Navsezadnje, kaj pa bi si moški začeli s tem organom, če ne bi bilo žensk?! Prav nič, razen tega, da bi se in se hvalijo z njimi kot ribiči s taaaaaaaako veliko ribo, dokler ne pride do tega, da jo je treba pokazati in vreči na vroče olje v domači ponvici, kjer se izkaže za nekaj centimetrsko sardelico Pa pustimo nadaljnjo analizo tako boleče teme. Dejstvo je, da so ženske tiste, ki določajo pravo vrednost in velikost moških jajc. In tega ne počnejo zgolj z besedami kot moški primerki, ampak z dejstvi in dejanji. Kot recimo pri golfu: so tisti, ki nosijo oziroma vozijo palice, in tisti, ki udarjajo z njimi . Logični zaključek tega je, da so (moška) jajca navsezadnje, v biti, samo organ, ki služi ženski in to v vseh pogledih - tako za dokazovanje moči, kot za vse ostalo . Moški jih lahko le nosijo in v tej svoji funkciji so resnično nadvse ljubki. Seveda izjeme potrjujejo pravila. SM Na borzi Indeks SBI20 in PIX sta se v zadnjem tednu le malo spremenila, vendar pa je navidezno mirovanje posledica nasprotnega gibanja tečajev delnic. Okrepilo se je tudi trgovanje, saj povprečni dnevni promet po dolgem času znova presega 500 mio SIT. Vendar pa je trgovanje izrazito skoncentrirano na le nekaj vrednostnih papirjev. Več kot tretjina poslov odpade na delnice Krke, ki so v zadnjem tednu pridobile 2,5 %, vlagatelji pa so bili v petek pripravljeni za njih odšteti že 86.000 SIT in tako le še za 450 SIT zaostajajo za najvišjo letošnjo vrednostjo, ki je bila dosežena 1. februarja letos. Vnasprotni smeri se giblje cena delnic Mercatorja, kjer so se vlagatelji očitno odločili, da počakajo, dokler okoliščine zamenjave lastništva in morebitne dokapitaliza-cije ne razčistijo. Kapitalska in Odškodninska družba sta v zvezi z nameravano prodajo deleža sklicali tiskovno konferenco, kjer pa nista razkrili podrobnosti transakcije, vključno s prodajno ceno. Sta pa obe družbi podprli nameravano dokapi-talizacijo Mercatorja, ki bo tako kot kaže uspešna. Cena delnice je v tem tednu izgubila skoraj tri odstotke. V zadnjem času se veliko trguje tudi z obveznicami SOS2E. Obveznice sicer nimajo neposrednega jamstva države za izplačilo, vendar pa ta obveza izhaja posredno iz zakona, ki ureja denacionalizacijo. Donos do dospetja pri trenutni tržni ceni je okoli 4,8 %, kar je precej več, kot je donos ostalih obveznic na trgu, zaradi česar se je večina skladov in drugih finančnih ustanov v Sloveniji s temi obveznicami že pred časom do vrha napolnila. Cena, kije bila še ne tako dolgo preko 108 odstotkov njihove nominalne vrednosti, pa je v zadnjem obdobju zaradi povečane ponudbe izgubila dve odstotni točki. Samo v avgustu so upravičenci iz denacio-nalizacijskih postopkov, po podatkih Centralne klirinško depotne družbe, prejeli za več kot 1,7 mrd SIT teh obveznic in glede na vedno večje pritiske po čimprejšnjem zaključku postopkov je prav verjetno, da se bo ponudba v naslednjih mesecih samo še povečala. Karel Lipnik, borzni posrednik, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza, d. d Ljubljana • Humanitarna akcija za lepše počitnice Vsi smo bili otroci Projekt Vsi smo bili otroci poteka na pobudo Pejo Tradinga v sodelovanju s Poslovnim sistemom Mercator, d. d., in Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Prvič je bil izveden v lanskem letu, ko je bilo v okviru akcije na brezplačnih počitnicah kar 300 otrok iz vse Slovenije. Letos se jim je pridružilo še naslednjih 300 iz socialno ogroženih družin, tako da je počitnice skupaj s svojimi vrstniki lahko preživljalo kar 600 otrok, ki bi bili sicer prikrajšani za svojo počitniško zgodbo. Partnerja humanitarne akcije obetata, da bo akcija potekala še naslednja tri leta, in sicer tako, da bi vsako leto brezplačno počitni-kovalo po 300 otrok: 100 v času zimskih in 200 v času poletnih počitnic. Generalna sekretarka ZPMS Majda Struc je povedala, da organizacijo letovanja otrok v okviru akcije Vsi smo bili otroci izvajajo društva in zveze prijateljev mladine v svojih počitniških domovih. Program vodijo za to usposobljeni prostovoljke in prostovoljci. Poleg pedagoškega za otroke skrbi tudi zdravstveno osebje ter športni in kulturni animator-ji. Otroci svoje počitnice preživljajo z organiziranimi in pripravljenimi programi za kakovostno preživljanje prostega časa. Otroci so letovali v počitniških domovih zveze prijateljev mladine v Poreču, Savudriji, Novem gradu, Zam-bratiji, Piranu, Pacugu, na Krku, v Nerezinah, nekateri pa tudi v gorskih letoviščih v Gorjah, Kranjski Gori, Sred- njem Vrhu, na Pohorju. Podjetje Pejo Trading, d. o. o., se ves čas svojega delovanja vključuje v najrazličnejše oblike sodelovanja pri različnih družbenih akcijah, je povedal Ivo Milovanovič. Posebno pozornost namenja humanitarni pomoči tako posameznikom kot organizacijam in še posebej otrokom. Že drugo leto zapored v okviru akcije Vsi smo bili otroci skrbi za brezplačno letovanje 300 otrok na leto. V letošnjem letu so prvič omogočili tudi Sedem (ne)pomembnih dni Mrtvo mesto Prav te dni sem po pošti prejel prospekt neke (naše) potovalne agencije, ki za svoje turistično leto 2005-2006 med množico svetovnih turističnih biserov ponuja tudi izlet v »večno atraktivni« in »večno nepozabni« New Orleans. Seveda turistični načrtovalci s tem niso mislili nič slabega, zapisali niso nič takšnega, kar ne bi bilo res. Tudi sam sem imel vsakič, ko sem potoval v Združene države Amerike ali ko sem se vračal iz njih, v mislih to, po marsičem nenavadno, magično mesto na jugu Severne Amerike. V spominu sem ga nosil od junijskih dni leta 1979, ko sem ga prvič in (žal) zadnjič obiskal. Šele v njem sem namreč prav začutil srce in utrip tiste Amerike, ki je usodno povezana z glasbo, z jaz-zom, ki se - kljub vsej različnosti - vendarle medsebojno prepleta v nekakšno celoto. Na vsakem koraku se je sicer čutilo, da so se tu pomešale različne rase, različne socialne usode, ki pa se niso zdele moteče in videti je bilo, da so se vse nekako podredile skupni obsedenosti, skupni lepoti, skupnemu zaščitnemu znaku - glasbi. V središču staro-novega New Orleansa je z dolgih ulic s stotinami najrazličnejših barov Foto: M. Ozmec počitnikovanje 100 otrokom v času zimskih počitnic. Predstavnica PS Mercator, d. d., je poudarila, da se v PS Mercator, kot družbeno odgovornemu podjetju, odzivajo na različne humanitarne programe, še zlasti pa, ko gre za reševanje stisk otrok, zato ni slučajno, da so zvesti partner pri vseh humanitarnih akcijah Zveze prijateljev mladine Slovenije. Z akcijo Vsi smo bili otroci tako skupaj s Pejo Tradingom zbirajo sredstva za brezplačne počit- nice otrok, ki jim materialne razmere v družinah ne omogočajo brezskrbnih počitnic skupaj s svojimi vrstniki. Preko Zveze prijateljev mladine Slovenije pa se izvaja tudi program letovanj otrok s posebnimi potrebami. Letos je ta program prvič podprl tudi FIHO in tako omogočil letovanje 30 otrokom s posebnimi potrebami. »Sanj mora biti polno vsako otroštvo in zanimive, sproščujoče počitnice so zagotovo sanje vseh otrok. Toda nekateri potrebujejo tako mnogo razumevanja, dobrote, da lahko zasanjajo; za otroke s posebnimi potrebami so pozitivne izkušnje s počitnic z drugimi otroki lučka, ki polepša njihov včasih tako krut vsakdan, pogosto pa tudi pomemben korak k samostojnosti,« je prepričan Peter Skuber, specialist klinične psihologije, ki na letovanjih Zveze prijateljev mladine sodeluje že več kot 30 let in običajno skrbi za otroke s posebnimi potrebami. Ur in drugih gostinskih prostorov in »delavnic« odmevalo na desetine, stotine različnih glasbenih zvokov, največ od »žive glasbe«. Z razliko ko od večine drugih ameriških mest, in še zlasti Las Vegasa, kjer se vse to združuje v marsikdaj neznosen hrup, so se zlivali v nekakšno medsebojno usklajeno sozvočje. V tej množičnosti je bilo vselej in povsod tudi veliko intimnosti in ravno to je bilo tisto, kar je dajalo New Orleansu še poseben čar. Že zelo zgodaj zvečer sem si moral v eni izmed »delavnic« z odličnim jazzovskim sestavom »priboriti« skromen prostor kar na tleh, brez sedeža, da bi potem vso noč, tako rekoč do prvega svitanja in brez predaha, užival v sanjskih zvokih. V nedeljskem jutru sem se že pred osmo uro postavil v dolgo vrsto pred znamenito francosko restavracijo, da bi okoli desetih prišel na vrsto za svojevrsten »francoski zajtrk«, ki je veljal za nekakšno posebnost, ki je obiskovalec New Orleansa nekako ni smel preskočiti. New Orleans je imel namreč poleg veliko čisto »svojega« tudi kar precej francoskega - francosko četrt in ta že kar legendarni francoski zajtrk. Bilo je še veliko različnih stvari, ki so dajale New Orleansu pridih »posebnega«. To je bila njegova lega ob vodi, pred katero so ga ščitili številni nasipi, to je bil znameniti Mississippi, reka, ki je pojem Amerike. Po tem Mis-sissippiju je vsak dan leno plula starodavna in staromodna ladja z velikim pogonskim kolesom, na kateri si lahko ure in ure sanjal o nekakšni »divji« ameriški preteklosti, znani predvsem iz številnih ameriških filmov, ki so nam še zlasti v mladih letih burili domišljijo in spodbujali željo, da bi vse to videli in doživeli tudi zares. Še nekaj je imel New Orleans, česar v drugih »konfekcijskih« mestih ni bilo zaznati v tako velikem obsegu in tako značilno. Svoj obraz, svoj ritem, na trenutke se je zdelo, kot da bi se tu čas ustavil. Vsega tega, takšnega New Orleansa zdaj preprosto ni več. Postal je največja (in najbolj tragična) žrtev orkana s prijaznim imenom Katarina, ki je območje, veliko kot Velika Britanija, katastrofalno opustošil. S strahom se govori o deset tisočih mrtvih, omenja se številka 50 tisoč, nihče še vedno ne ve natančno, koliko žrtev skriva voda. Na območju Louisiane in Alabame, še posebej v New Orleansu, je brez dela ostalo pol milijona ljudi, raz-seliti se je moralo milijon ljudi. Škoda se vzpenja na vrtoglavih 100 milijard dolarjev _ Amerika je doživela dvojni šok. Zaradi neslutene nesreče in zaradi spoznanja, da nanjo še zdaleč ni bila pripravljena tako, kot bi bilo treba, da se je pokazala katastrofalna neorganiziranost. Pravzaprav sta se ob nesreči na jugu v najbolj drastični obliki odkrila dva obraza Združenih držav in predvsem aktualne politike sedanjega predsednika Busha. Prijazen (in komunikativen) do tistih, ki niso na dnu družbene lestvice, in hladen (ter nezainteresiran) do tistih, ki sodijo tako ali drugače med »socialne probleme«. Med žrtvami orkana so namreč - po sedaj znanih podatkih - predvsem ljudje z »dna«, tisti, ki niso imeli denarja in tudi ne drugih (organiziranih) možnosti, da bi se pravočasno umaknili z ogroženega območja. Najbogatejša država na svetu, ki zna vselej velikodušno pomagati vsemu svetu, ki se znajde v nesrečah in ki zna ta svet tudi na veliko poučevati, kakšen naj bi bil, zdaj nenadoma razkriva, da je pozabila, kako je treba ob odločilnih trenutkih in nepredvidenih dejanjih (in seveda predvsem v dneh pred njimi) ravnati doma. Tragedija v New Orleansu (in okoli njega) je dokaz in propad socialne politike, ki v bistvu izključuje vsako solidarnost in soodvisnost ljudi ter vse meri zgolj skozi prizmo »individualizma« in individualnega (ne-)premoženja. Takšni politiki so se še posebej zapisali ameriški republikanci. Nekaj pa nas lahko tudi tokrat tolaži: ves svet, tudi »sovražna« Kuba, je ponudila pomoč ZDA. Ali se morajo res zgoditi velike nesreče, da bi dojeli, da smo vsi pravzaprav bolj povezani, kot si včasih mislimo. In, kot je nekdo zapisal, da priznamo, da so žrtve enake povsod _ Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tedniii je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabi^ainik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiraimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ormož • Pogovor z Miranom Murkom z urada za delo « »Včasih ni vse tako črno, kot zgleda! V Ormožu sta letos zaprli svoja vrata dve podjetji - Plastdispenser in Zaklep, v prihodnosti bo najverjetneje na ormoškem brez dela ostalo še precej ljudi v različnih podjetjih. O gibanju brezposelnosti in trendih zaposlovanja je spregovoril Miran Murko, vodja urada za delo Ptuj-Ormož, ki v svojih pogledih na situacijo ostaja optimist. Kako se giblje število nezaposlenih v občini Ormož v zadnjih letih? V avgustu je bilo na uradu prijavljenih 989 brezposelnih. Če pogledamo podatke za nekaj let nazaj - leta 2000 je bilo 1255 brezposelnih, naslednje leto 1400, lani pa je bila najnižja brezposelnost s 835 brezposelnimi osebami. Potem so se začeli dogajati Plastdispenser, Zaklep, napoveduje se še nekaj zapiranj in bojim se, da bomo spet prišli na nivo leta 2000. Kaj je z delavci Plastdi-spenserja, so uspeli najti novo zaposlitev? Tisti z iskanimi poklici in zainteresirani za delo, najdejo delo hitro. To kažejo tudi podatki o delavcih Plastdi-spenserja. Od 160 delavcev, ki so se prijavili na urad za delo, jih je 63 že našlo drugo delo, nekaj pa se jih sploh ni prijavilo. Zaposlili so se večinoma moški kovinarske branže in večinoma gre za terensko delo. Kako pa je z delavci Zaklepa, za njih je stanje težje? Med delavci Zaklepa je bilo precej invalidov in delavci so večinoma starejši od 50 let. Na zavod se jih je prijavilo 14, doslej se je na novo zaposlil eden. Za invalide so perspektive slabše, čeprav upanje zbuja kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki je v nastajanju. Ta bo prinesel zakonsko obvezo delodajalcev, da zaposlijo določen odstotek invalidov. V primeru, da delodajalec ne zaposluje invalidov, pa mora prispevati sredstva v sklad. Ta sredstva se bodo potem uporabila za odpiranje novih delovnih mest za invalide, za prilagajanje delovnih mest invalidnim osebama. Koliko poznam razmere, so pri nas pogosto na delovnih mestih, ki bi jih lahko opravljali invalidi, zaposleni zdravi delavci. Zato ostajajo invalidi na zavodih. Zadevo poskušamo omiliti z javnimi deli in subvencijami delodajalcem ob zaposlitvi takšnih oseb. Več deset brezposelnih tudi z visokošolsko izobrazbo Kakšno izobrazbo imajo brezposelni na Ormoškem? Največ je takšnih s končano osnovno šolo ali manj, sledijo tisti s 4. stopnjo izobrazbe, nato 5., je pa tudi 31 brezposelnih s 7. stopnjo. Razmere na trgu dela se spreminjajo. Še vedno velja, da je bolj prilagodljiv tisti, ki ima več znanja, boljšo izobrazbo. Pomembno je, da se zaposlitev išče širše na geografskem in strokovnem področju. Če primerjam čas iskanja zapo- Miran Murko, vodja urada za delo Ptuj-Ormož, je optimist. slitve, je Ormož v prednosti pred Ptujem zlasti zaradi kratkoročnih, sezonskih zaposlitev, Carrera ima obdobne dvige in padce števila zaposlitev. Podatki kažejo krajšo povprečno dobo od prijave v evidenco brezposelnih oseb do zaposlitve, ki v Ormožu znaša 14 mesecev, na Ptuju pa slabih 17 mesecev. Zakaj nekateri dalj časa ne najdejo zaposlitve? Delo je treba iskati tam, kjer je in ne le na področju, ki ga najbolj obvladamo in si želimo. Pri nas smo še vedno premalo prilagodljivi. Recimo nekdo, ki si pridobi izobrazbo prodajalca, se prijavi na zavodu, ne vidi drugega kot ta poklic. Mladi se usmerijo po svoji želi, pridobijo izobrazbo in potem je potrebno določeno obdobje, da spoznajo, da je med šolstvom in zaposlovanjem bistvena razlika. Podobne težave so tudi pri ljudeh, ki so bili dalj časa v istem podjetju, 20, 30 let, in nikoli niso razmišljali, da bi počeli kaj drugega, zato nimajo informacij, niso pridobivali znanj. Potreben je bistven miselni premik, da začneš iskati svoje druge sposobnosti, prednosti, ki jih lahko uporabiš pri iskanju zaposlitve. K temu je treba prišteti še našo prostorsko nemobilnost, saj da bi se preselili v drug kraj, po večini ne pride v poštev. Tudi sam sistem polne zaposlenosti v bivšem družbenem redu nas je navadil na to, da zaposlitev ni posameznikova skrb. Skrb posameznika je bila, da konča izobraževanje, država pa je poskrbela za delovno mesto in upokojitev. Sedaj pa je treba spremeniti miselnost, da posameznik postane aktiven in odgovoren za svojo življenjsko pot. Ob črnih napovedih na trgu delovne sile pripravljate kakšen poseben načrt za Ormož? Razmišljamo o kadrovski okrepitvi Urada za delo Ormož, v primeru, da bi se napovedi uresničile. Letos in prihodnje leto se v Ormožu napoveduje več odpuščanj na kupu, če pa bi to razporedili v daljšo časovno lestvico, pa bi videli, da ni takšna katastrofa kot izgleda. Mesečno se na zavod prijavi 50 ljudi, toliko ali še več jih mesečno tudi dobi zaposlitev. Večja zapiranja so šok za okolje, ljudje se znajdejo v velikih osebnih stiskah, splošni podatki pa kažejo, da se na daljši rok vse uravnovesi. Vlada sprejema program aktivne politike zaposlovanja, aktualni pa so tudi razpisi za spodbujanje zaposlovanja določenih ciljnih skupin. Vsi ti ukrepi pripomorejo k večji zaposljivosti brezposelnih oseb. Trenutno je razpisan program za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk v neprofitnih dejavnostih, dolgotrajno brezposelnih v netržnih projektih in starejših od 50. let. Pri teh razpisih gre za financiranje iz evropskega socialnega sklada. Politika Zavoda RS za zaposlovanje daje poudarek na spodbujanju in pomoči z ukrepi aktivne politike zaposlovanja tistim, ki imajo na rednem trgu delovne sile manj možnosti. Od iskalcev zahtevamo aktivnost. S prija- vo v evidenco brezposelnih oseb vsak prevzame določene obveznosti. Osnovna obveznost je aktivno iskanje zaposlitve in odzivanje na vsa vabila in napotitve zavoda. Pričakujemo maksimalno angažiranost, ker gre za njih same, za rešitev njihove brezposelnosti. S tistimi, ki tega ne jemljejo tako, moramo sodelovanje prekiniti, energijo in sredstva raje usmerimo v tiste, ki jim lahko pomagamo. Največji problem je pomagati tistemu, ki si tega ne želi. Včasih pride tudi do kratkega stika, ker ljudje pričakujejo od zavoda za zaposlovanje kaj drugega, kot zavod dejansko je. Nekateri se prijavijo tudi samo zato, da imajo nek status, da nekje so, ne pa da bi dejansko iskali zaposlitev. Nekaterim pomagate tudi z javnimi deli, ste omenili? Javna dela v Ormožu žal niso nikoli uspela doseči ekspanzije. Vzrokov, zakaj je tako, ne poznam. Letos smo si zadali za cilj, da bi vključili skupino težje zaposljivih oseb, pogovori so tekli na občini in pri možnih delodajalcih, do realizacije pa je prišlo, ko smo uspeli najti delodajalca, ki ni z ormoškega območja in vključuje več kot 10 udeležencev. Gre za naloge urejanja okolja. Javna dela so v večinskem deležu financirana iz državnega proračuna in za okolje dejansko ne predstavljajo večjega stroška, ampak delujejo pozitivno, še posebej za brezposelne osebe, ki se spet aktivirajo, pridobivajo znanja, socialne stike. Več let že potekajo javna dela pri komunalnem podjetju, društvu invalidov, ljudski univerzi, centru za socialno delo in knjižnici. Premalo smeli, fleksibilni in prodorni Ob propadu podjetij v Ormožu pa ni bilo primera, da bi se kdo podal na samostojno pot? Brezposelnim, ki imajo idejo in željo, pomagamo tudi pri uresničitvi samozaposlit-ve - od ideje, načrtovanja do finančne pomoči ob začetku dejavnosti. Malo podjetništvo je pri nas glede na evropske razmere še zelo nerazvito in pomeni veliko možnost za brezposelne. Res pa je, da smo pri tem premalo smeli, da ni toliko podjetnosti. Biti podjetnik je bolj naporno, zahtevno, tveganje je večje in možnost propada tudi. Raje smo na toplem z manjšim vložkom in zaslužkom kot na prepihu. Pogosto se brezposelni tudi prekvalificirajo ali pridobijo dodatno izobrazbo. V katere poklice jih usmerjate? Prva naloga zavoda je, da iskalec najde ustrezno delo. Če se to ne zgodi, iščemo alternative. Iskalce vključujemo v izobraževanje za poklice, ki so iskani. To so poklici v gostinstvu, gradbeništvu, kovinarstvu, lesni stroki. To so poklici, ki jih kronično primanjkuje in vsak, ki zaključi izobraževanje, dejansko dobi delo. To motivira tudi druge, da se izobrazijo v tej smeri. Pogosto je treba ljudi dodatno motivirati, da si pridobijo znanja, ki so iskana. Danes ženske redko razmišljajo, da bi prevzele dela v kovinarski ali lesni stroki, pa so številna primerna tudi za ženske. V bodoče bodo ženske morale razmišljati tudi v tej smeri. Šolstvo se pri nas pozno prilagaja dogajanju v družbi in na trgu dela, zato kljub izobrazbi marsikdo ne dobi dela. Vsak naj si poišče izobrazbo na področju, kjer ima sposobnosti in potenciale, v času izobraževanja pa naj opazuje okolico in išče, kje bi se po šolanju lahko zaposlil. Oseba, ki je našla poklic in izobrazbo, ki ji ustreza, bo v tem tudi uspešna, četudi gre podjetje v stečaj, uspe najti drugo zaposlitev, zato je pomembno prepoznati svoje sposobnosti. Ob odpuščanjih se marsikdo najde v psihični, socialni stiski. Sodelujete z drugimi institucijami? Sodelujemo s centrom za socialno delo, z izvajalci psi-hosocialnih programov imamo tudi skupne primere s psihiatrično bolnico. Skupaj poskušamo priti do zadovoljivega rezultata. Socialne in psihične stiske povezane z brezposelnostjo so prehodnega značaja, če pride do nove zaposlitvene možnosti. Če pa te priložnosti ni, obstaja nevarnost, da se oseba na situacijo adaptira, zmanjša svoje potrebe, želje in cilje in v tem krogu preživetja vegetira. Takšne osebe, ki same pri sebi mislijo, da nimajo več možnosti, je najtežje spraviti nazaj v aktivnost. V Ormožu veliko število ljudi s strahom gleda v prihodnost, kaj menite vi, je strah upravičen? Podatki kažejo, da se razmere kljub večjemu številu odpuščanj v nekem obdobju potem umirijo. Ljudje pa morajo iskati možnosti tam, kjer so. Če je v Ormožu glede zaposlitev zatišje, bo treba v Maribor, na Ptuj, v tujino. Tudi mala domača podjetja so v vzponu. Pomembno je na začetku sprejeti tudi delo, ki je daleč od ideala in nato iskati boljšo možnost. Napak je, ko si človek zastavi nerealne cilje - iščem samo to in sem pripravljen na to čakati v nedogled. Stečaji podjetij kažejo, da smo razvijajoča se družba. Če ni več povpraševanja po dejavnosti, ta odmre in se rodi nova. Treba se je prilagajati. Oseba, ki išče zaposlitev, mora delodajalca prepričati, da je ona prava za to delo, delodajalec mora videti svojo korist. Nihče ne bo nikogar prišel na dom vprašat, ali potrebuje zaposlitev, svoje sposobnosti je treba ponujati. Takšen je pač trg. viki klemenčič ivanuša Foto: vki MČ Center • Pri ovirah na Maistrovi vztrajajo Ker občina ignorira zahteve krajanov, bodo projekt naročili sami V MČ Center so nezadovoljni, ker občina ni naročila projekta za postavitev ovir v Maistrovi, ki jih zahtevajo zaradi prepogostih kršitev prometnih predpisov in smrtnih žrtev. Občina je na predlog četrti pisala Direkciji Republike Slovenije za ceste, še pred tem je o tem sklepal svet MO Ptuj, ki je v zvezi z urejanjem prometa na tem kritičnem odseku ceste sprejel ohlapen sklep. Iz DRSC so na prvi dopis odgovorili, da soglasja ne morejo dati, ker ni projekta, čeprav so v MČ Center pričakovali, da ga bo MO Ptuj naročila. Na ponovni dopis v zvezi z umirjanjem prometa na cesti Maribor-Vurberk-Ptuj, na Maistrovi cesti na Ptuju, pa je Direkcija Republike Slovenije za ceste odgovorila, da je fizične ovire za umirjanje prometa potrebno izvesti pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti otrok dodatno zmanjšana dovoljena hitrost v naselju. Po opravljenem ogledu v juniju letos, ker na obravnavanem odseku Maistrove ceste ni šole niti vrtca, čeprav gre za šolsko pot, po njihovem mnenju izvedba ukrepov za umirjanje prometa na Maistrovi ulici na Ptuju ni potrebna. Člani sveta MČ Center so pod vodstvom predsednika sveta mag. Metoda Graha soglasno izglasovali sklep, da bodo projekt za umirjanje prometa v Maistrovi ulici na Ptuju naročili sami in ga tudi plačali sami, ker tega očitno noče narediti MO Ptuj. Projekt bo stal 190 tisoč tolarjev, tudi zato, ker na novo urejeno križišče v Ma- istrovi še ni vpisano v kataster, kar se jim tudi zdi nenavadno. Ker za izvedbo projekta potrebujejo soglasje dRsC, so jim pomoč že obljubili državni svetnik Robert Čeh, pričakujejo pa tudi podporo poslanca Branka Mariniča in državnih sekretarjev Franca Pukšiča in Miroslava Lucija. So člani četrtnih svetov "vredni" manj? Z MO Ptuj se člani sveta MČ Center razhajajo tudi pri plačevanju sejnin. Najprej so jim občinarji kratili izplačilo sejnin, ker naj bi bili do njih upravičeni samo predsedniki, ne pa tudi člani. Zdaj, ko je osnovni problem presežen, pa bijejo bitko glede višine, razen tistih, ki denarja nimajo, ker se lahko do sprejema rebalansa proračuna Mo Ptuj, kar naj bi se zgodilo v tem mesecu, akontacije sejnin iz lastnih sredstev izplačujejo le do višine 7 odstotkov. Podjemne pogodbe za sejnine članov četrtnih svetov naj bi bile neveljavne povsod tam, kjer njihova višina ni skladna s pravilnikom o plačah funkcionarjev MO Ptuj in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. V MČ Center so prepričani, da tudi članom sveta pripada sejnina v višini l4-odstotnega najvišjega možnega zneska dela plače kot predsedniku sveta. Na četrtkovi seji so se odločili, da bodo v tem trenutku izvedli izplačilo v višini "dovoljenih" 7 odstotkov, hkrati pa so zaprosili za mnenje ministrstvo za lokalno samoupravo. V Mestni hiši na Ptuju tudi ocenjujejo, da imajo v svetu MČ Center žaljiv odnos do strokovne službe MO Ptuj, ker so v majskem dopisu glede izplačil sejnin članom sveta med drugim zapisali: da s pravnimi akrobacijami nasilno ustvarjajo analogije med funkcionarji lokalnih samoupravnih skupnosti različnih nivojev, ki pa ne vzdržijo niti najosnovnejše pravne presoje." V MČ Center poudarjajo, da ne gre za denar, saj sejnina ni visoka, gre za načelo, za spoštovanje neke funkcije, člani sveta so vendarle bili izvoljeni na večinskih volitvah. Ptuj • Krožišče pri Deta centru 26. septembra pa zares! Prvo ptujsko krožišče, ki nastaja na stičišču Dornavske in Rogozniške ceste ter Špindler-jeve ulice v okviru ureditve Dornavske ceste, bodo po napovedih asfaltirali do 20. septembra, kot smo v Štajerskem tedniku še napovedali v začetku letošnjega avgusta. Če je v teh dneh slišati številne pomisleke o dimenzijah prvega ptujskega krožišča, češ da naj ne bi bile pravšnje, izvajalci del, Cestno podjetje Maribor, po vnovičnem sestanku s projektantom zagotavljajo, da bo krožišče zgrajeno v skladu s predpisanimi normami v državi. Povedali pa so tudi, da bo razsvetljeno. Neuradno je slišati, da bo slovesnost ob odprtju 26. septembra, kot ena od ptuj- Milijon za kulturo in šport Na podlagi kriterijev javnega razpisa so za pospeševanje kulture in športa v MČ Center razdelili dvakrat po 515 tisoč tolarjev, pri čemer velja povedati, da jim je MO Ptuj zagotovila samo polovico skupnega zneska, 276 tisoč tolarjev za kulturo in prav toliko za šport. Pri delitvi sredstev so upoštevali vse prejete vloge, razen ene, ki je niso mogli uvrstiti niti v šport niti v kulturo. Društvo Stara steklarska je prejelo 85 tisoč tolarjev, DPD Svoboda skupaj 150 tisoč za tri različne namene, Klub Ptujskih študentov skupaj 140 tisoč tolarjev za dva namena, Postpesimisti 40 tisoč, Knjižnica Ivana Potrča 50 tisoč in Musicology 50 tisoč tolarjev. Na področju športa so bili uspešni: PD Ptuj, ki je prejelo 100 tisoč tolarjev, ŠD Center za dva namena 115 tisoč, Medobčinsko društvo invalidov skupaj 100 tisoč za dva namena, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj 60 tisoč tolarjev, Zreli ve-dež 50 tisoč in Plavalni klub Terme Ptuj 100 tisoč tolarjev. Vprašljivo pa je, če bodo k občinskim sredstvom za pospeševanje kulture in športa tudi v prihodnjem letu lahko dodajali svoja sredstva, če ne bodo spremenili občinskega statuta, da se sredstva, ki jih pridobi mestna četrt z najemnino, lahko porabijo za funkcionira- Foto: Črtomir Goznik V MČ Center se ne dajo, ovire v Maistrovi bodo, zatrjujejo. Če MO Ptuj in Dars ignorirata njihove predloge, MO Ptuj tudi ni naročila projekta, ga bodo sami. nje dejavnosti mestne četrti. Zdaj je tako, da bi jih morali nameniti samo za vzdrževanje zgradb. Če teh potreb na območju četrti ni, gredo sredstva v občinski proračun. V drugih občinah po Sloveniji je takšna praksa samoumevna, da četrti samostojno razpolagajo z ustvarjenimi sredstvi, le v MO Ptuj ne more biti tako. Ob 120-letnici skupaj s Turističnim društvom Za sanacijska dela strehe v dvoriščnem delu Jadranske ulice 6 in sanacijo sobe v dvoriščnem prostoru, kjer ima sedež MČ Center, ponudbe še zbirajo. Na polletno realizacijo finančnega načrta MČ Center za leto 2006 posebnih pri- pomb niso imeli, rebalans pa bodo morali sprejeti že zaradi tega, ker nekaterih postavk za letos niso planirali, kot sta popravilo strehe v Jadranski ulici 6 in izdelava projekta za umirjanje prometa v Maistrovi ulici na Ptuju. V MČ Center so se seznanili tudi z dopisom Turističnega društva Ptuj v zvezi z ocenjevanjem najlepših stanovanjskih hiš in okolice v povezavi s 120-letnico delovanja društva v letu 2006. Turističnemu društvu Ptuj bodo predlagali, da bi se na skupnem sestanku dobili predstavniki vseh četrti in se dogovorili o morebitnem skupnem praznovanju tega jubileja. Naposled so vsi Ptujčani zaslužni za to, da je mesto med najbolj urejenimi turističnimi kraji v Sloveniji. MG skih prireditev ob svetovnem dnevu turizma. V teh dneh, ko bo potekalo asfaltiranje, izvajalci del pričakujejo tudi največ problemov, četudi se z njimi srečujejo že od samega začetka gradnje, ki se je pričela jeseni leta 2004. Na Ptuju naj bi po napovedih zgradili še šest krožišč. MG Foto: Črtomir Goznik Na Dornavski cesti zaključujejo gradnjo prvega ptujskega krožišča. Dela so v sklepni fazi. TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU s sklepanjem zavarovanj - Zavarovalnice Maribor,Triglav DAN_DATUM_URA (od-do) KRAJ_ in Slovenlca, ter registracijo. Torek Sreda 13.9.2005 14.9.2005 Četrtek 15.9.2005 Petek Poned. Torek Sreda 16.9.2005 19.9.2005 20.9.2005 21.9.2005 8.00 10.0012.0014.008.00 10.0012.0014.008.00 10.0012.0014.008.00 10.0012.0014.008.00 10.0012.0014.008.00 10.0012.0014.008.00 11.0014.00- -9.30 11.30 13.30 15.30 -9.30 11.30 13.30 15.30 -9.30 11.30 13.30 15.30 -9.30 11.30 13.30 15.30 -9.30 11.30 13.30 15.30 -9.30 11.30 13.30 15.30 -9.30 12.30 15.30 STOPERCE - Gostilna Utež MAJŠPERK - Gostilna Doiinca íjOVRENC na D.R - Km. Zadruga APAČE - Gasiisi RADIO IhUNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. %...vabi na H HIŠNI SEJEM RABLJENIH VOZIL v petek 16. in soboto 17. septembra med 7.00 in 19.00 uro ďakcijske cene sTteiinična brezhibnost) si garancija za vsa vozila bTugodni pogoji financiranja do 7 let sTže od 15.000,00 SIT na mesec RENAULT financiranje petovi^i^ SLIKOPLESKARSTVO IN IZO-LATERSTVO Franjo Tolič, s. p., Medribnik 3, 2282 Cirkulane, razpisuje tri stipendije: ing. gradbeništva, gradbeni tehnik in ekonomski tehnik. Prošnje pošljite na zgornji naslov. PEČ za centralno ogrevanje na trdo gorivo, malo rabljeno, poceni prodam. Tel. 02 761 14 51. Avtolliša iVIaribor, Belokranjska ul. 12, tel.: 02 330 27 05 Avtosaion Ptuj, Ormoška cesta 23, Ruj, tel.: 02 749 35 48 www.radio-tednik.si ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, tasta, svaka, dedka in pradedka Franca Janžekovica IZ MARKOVCEV 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste na{ega očeta pospremili na zadnji poti, nam pa izrekali sožalje ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, govornikoma za ganljive besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Mir. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Vsi njegovi Že leto dni v grobu spis, a v nasih srcih se živiš, saj solza, žalost te ni zbudila, a ostala je praznina. V SPOMIN Mariji Mursec IZ DORNAVE 126 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Tvoji v Štajerski TEDNIK in AER0ĐIKE Ta teden prejme ^ ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1 ime in priimek Dragica Vodušek naslov: Varega 17,8884 Videm pri Ptiqu Nagrajenka pr^me nagrado po pošti. Ptuj • Končano sojenje v primeru umora Ervina Vidoviča Filipoviču in Slani po 15, Hlišu 4 leta in pol Po skoraj osmih mesecih sojenja v primeru krutega umora 23-letnega Ervina Vidoviča, katerega truplo so našli 10. julija lani v zapuščenem lokalu Ana - Beli križ, je predsednica 5-članskega senata Marjana Kosi v petek, 9. septembra, ob 14. uri izrekla sodbo v imenu ljudstva. Obtoženega 28-letnega Bojana Slana in 38-letnega Filipa Filipoviča je sodišče spoznalo za kriva umora, za kar jima je izreklo vsakemu po 15 let zapora, medtem ko je 24-letni Slavko Hliš kriv povzročitve hude telesne poškodbe, za kar so mu izrekli 4 leta in 6 mesecev zaporne kazni. v dopoldanskem 17. nadaljevanju petkovega sojenja je predsednica senata Marjana Kosi naprej vprašala obtoženega Slavka Hliša, ali želi po razširitvi obtožnice okrožnega državnega tožilca Petra Čibeja še kaj dodati, saj tudi njega obtožuje umora, pa je odvrnil, da vztraja pri svojem prvotnem zagovoru, da ga ne bo dopolnjeval in da tudi ne bo odgovarjal na vprašanja. Okrožni državni tožilec Peter Čibej je v zaključni besedi vse tri obtožence obdolžil kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe in krutega umora Ervina Vidoviča, ki naj bi ga v kritični noči s 1. na 2. februar 2004 v zgornjih prostorih zapuščenega lokala Ana - Beli križ brez pravega motiva brutalno izsiljevali, ga pretepali in mučili in mu nato v sostorilstvu vzeli življenje. Za to je zahteval za obtoženega Bojana Slana 16 let, za obtoženega Slavka Hliša 17 let in za obtoženega Filipa Filipoviča 18 let skupne zaporne kazni. V preiskavi je po tožilčevih besedah bila posebej prepričljiva izpoved obtoženega Filipoviča, ki pa je pozneje svoje izjave v celoti preklical. Obtoženi Slana je sicer celotni potek sojenja zanikal očitano mu dejanje, vendar naj bi bile ga bremenile izjave obtoženega Hliša, ki je vso dogajanje sodišču podrobneje razkril. Na kraju zločina so bili najdeni številni sledovi in znaki nasilja, veliko krvnih madežev ja bilo na tleh, na postelji in na stenah, umorjeni Ervin Vidovič pa je imel okrog vratu zategnjen pas in električni podaljšek, zaradi česar je patolog ugotovil smrt zaradi davljenja, vprašanje pa je, ali niso bile usodne tudi poškodbe zaradi pretepanja. Tožilec Napoved vremena za Slovenijo Foto: M. Ozmec Zagovorniki vseh treh obtožencev (z leve), odvetniki Vojko Škovrij, Alenka Čeh Gerečnik in Vladimir Toplak, so po sodbi že napovedali pritožbe. Čibej je med drugim ugotovil, da so v času od kritičnega dejanja, torej od 1. februarja do najdbe trupla 10. julija 2004, v zgornje prostore zapuščenega gostišča lahko hodili, popivali ali kadili travo obtoženci ali kdo drug ter da so imeli dovolj časa, da so vse ključne sledove izbrisali. Številne priče, ki so bile zaslišane, so po njegovem mnenju le delno prispevale k razjasnitvi okoliščin, nesprejemljive pa so navedbe prič iz zapora v Mariboru. Sodišču je predlagal, da se pri odmeri kazni upošteva predvsem krut način storitve kaznivih dejanj in umora, saj naj bi bili Ervina Vidoviča brez pravega vzroka mučili, pretepali in nato ubili. Zagovorniki vseh treh obtoženih so zaradi pomanjkanja materialnih dokazov za krivdo predlagali za vse tri obtožence le oprostilne sodbe. Zagovornik obtoženega Bojana Slana, odvetnik Vladimir Toplak, je prepričan, da Slana ni kriv očitanih kaznivih dejanj, saj so kriminalistične preiskave pokazale, da nobena sled, ne krvna, ne DNK in ne odtisi obuval, ne pripada Slani. Ob tem je kritiziral slabo delo policije, ki naj ne bi bila v preiskavi storila skoraj nič, oziroma naj bi bila svoje delo slabo opravila, saj je od pogrešanja do najdbe trupla minilo več mesecev in če bi bili ob najdbi dovolj natančni, bi ob truplu našli tudi bančno kartico in plastično vrečko Poudaril je, da ni materialnih dokazov o tem, da je bil Slana na kraju kritičnega dogodka, ob tem pa je ugotovil tudi, da naj bi bili Filipo-viča kriminalisti in policisti v preiskavi silili k priznanju dejanja, ki naj ga ne bi bili storil, opozoril pa je tudi na dejstvo, da so se Hliševe izjave iz obravnave v obravnavo spreminjale. Tudi vprašanje Ako je Matevž (21,) vedren, bo prijetna jesen! Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem v popoldanskem času bodo nastale posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 21 do 26stopinj C. Obeti V sredo bo na Primorskem večinoma sončno, drugod bo sprva pretežno oblačno, a se bo čez dan postopno zjasnilo. V četrtek bo pretežno jasno in toplo. prištevnosti po Toplekovih besedah ni bilo razčiščeno, še vedno pa po njegovem ni jasno, ali je bil Ervin Vidovič še živ, ko naj bi bili prostor zapuščali, saj naj bi bil takrat še hropel, neugotovljena pa je ostala tudi vloga oseb, katerih sledovi so bili najdeni na kraju dogodka, a ne pripadajo nobenemu od obtožencev. Slana v obravnavi ni nikoli spreminjal svojega zagovora, nekajkrat pa je želel, da bi njegovo pričanje preverili s poligrafom, pa tega sodišče ni upoštevalo. Menil je tudi, da Hliš obtožuje Slana zaradi maščevanja zaradi ropa, ki sta ga storila dan po umoru Ervina. Obtoženi Bojan Slana pa je ob tem dodal le, da je nedolžen, da je po krivici v priporu ter da "Hliš nekoga prikriva, prikriva pravega storilca umora." Zagovornica obtoženega Filipa Filipoviča Alenka Čeh Gerečnik je izrazila sočustvovanje s starši pokojnega Ervina Vidoviča, zatem pa dodala, da se v večjem delu PLESNI CENTER VPISUJE v NOVO SEZONO Plesni vrtec otroci od 4. leta Plesna šola osnovnošolci in srednješolci P Osebna kronika Rodile so: Klara Premužič, Videm 29/a - Tio; Milena Čeh, Kozminci 5, Podlehnik - Evo; Iris Krabonja, Brunšvik 66/b, Rače - Aneja; Božena Rebernišek, Mestni Vrh 42/b, Ptuj - dečka; Milena Raušl, Savci 62, Tomaž - Anejo; Irena Galun, Steklarska ul. 10, Rogatec - dečka; Katja Pauša, Šalovci 53, Središče ob Dravi - Manjo; Brigita Jarni Doler, Trimlini 61, Lendava -Žiga; Maja Gril, Frasova 6, Ptuj - Mišel; Mateja Onišak, Kraplje 16, Veržej - Matej; Klavdija Fras, Markovci 92 - Mašo; Mateja Kralj, Mihovci 61, Velika Nedelja - Jureta; Mojca Furman, Zagorci 71 - Reneja; Barbara Mo-horič, Kraigherjeva 30, Ptuj - Blaža; Marjetka Majcen, Mariborska c. 18, Ptuj - Nejca; Valentina Bratovščak, Rimska ploščad 11, Ptuj - Teo; Marija Drofenik, Grdi-na 17, Stoperce - dečka. Poroke - Ptuj: Milan Klemenc in Simona Graber, Maistrova ul. 38, Ptuj; Milan Dornik in Štefka Kaš-man, Krčevina pri Vurbergu 36/c; Sašo Tavčar, Šutna 29, in Anja Krasnić, Kettejeva ul. 7, Ptuj; Boris Krajnc, Betettova ul. 3, Maribor, in Barbara Cenčič, Potrčeva c. 40, Ptuj. Umrli so: Alfonz Mihael Šturbej, Gorišnica 179, umrl 29. avgusta 2005; Franc Murko, Ul. Haloškega voda 1, umrl 30. avgusta 2005; Milika Golob, Tibolci 19/a, umrla 1. septembra 2005; Metka Turk, Rimska ploščad 15, Ptuj, umrla 1. septembra 2005; Marija Began, Potrčeva c. 29, Ptuj, umrla 4. septembra 2005; Alojz Šegula, Cunkovci 3, umrl 3. septembra 2005; Elizabeta Vrabl, Nova vas pri Markovcih 7, umrla 6. septembra 2005; Bojana Horvat, Formin 14/b, umrla 6. septembra 2005; Janez Venta, Senik 22, umrl 6. septembra 2005; Franc Kolarič, Markovci 33/b, umrl 1. septembra 2005; Štefan Koren, Bišečki Vrh 13, umrl 5. septembra 2005; Martin Kos, Ločič 8, umrl 6. septembra 2005; Ela Ivanjšič, Belšakova ul. 71, Ptuj, umrla 2. septembra 2005; Ana Brus, Podvinci 54, umrla 31. avgusta 2005; Angela Hagauer, Krempljeva ul. 9, Ptuj, umrla 31. avgusta 2005; Janez Svenšek, Ložina 9, umrl 1. septembra 2005. Crna kronika Vlomi po vrstnem redu Neznani storilec je med 3. in 5. septembrom vlomil na gradbišče v Hočah, iz katerega je odtujil večjo količino gradbenega materiala in orodja ter povzročil za okoli 600.000,00 tolarjev škode. Petega septembra dopoldne je neznanec vlomil v trgovino v Hajdošah, iz katere je odnesel prenosni računalnik Gericom, vreden okoli 200.000,00 tolarjev. Dva dni kasneje, v noči na sedmi september, je neznanec iz dvorišča novogradnje na Volodjevi ulici v Mariboru odtujil minibager znamke HANIX tip H15 B Plus - 2, letnik 2004, oranžne barve in lastnika oškodoval za okoli 6.000.000,00 tolarjev. Pridržan do iztreznitve Policisti PP Maribor I so 7. 9. 2005 okoli 10. ure do iztreznitve pridržali 42-letnega kršitelja iz okolice Maribora, ki je v gostinskem lokalu grozil osebju ter razbijal inventar in je kljub prepovedi policistov nadaljeval s kršitvijo. pridružuje Toplakovim ugotovitvam, za obtoženega Fili-poviča pa je predlagala oprostilno sodbo, saj mu dejanja niso dokazana. Menila je, da je bilo prvotno Filipovičevo priznanje dejanja v preiskavi posledica psihičnega pritiska nanj, zato njegovo priznanje ne temelji na zakonitem postopku. Zatrdila je tudi, da vsi dokazi v glavni obravnavi, ne samo da vzbujajo dvom, ampak jasno pričajo, da Filipovič ni bil zraven na kritičnem mestu, saj niso nikjer našli njegovih bioloških sledi. Tudi ona je opozorila na neskladnost Hliševih izjav, saj naj bi bilo očitno, da hoče obdolžiti Slano in Filipoviča, zato je prepričana, da Hliš v zagovoru ni govoril resnice. Ogorčena je bila zaradi naknadnega zbiranja dokazov na mestu najdbe trupla julija letos, ki ga je opravil policist PP Ptuj, ne da bi bili pri tem prisotni zagovorniki obtoženih ali kdo drug. Za Filipo-viča je predlagala oprostitev obtožbe, saj mu ni bilo dokazano, da je storil očitano mu kaznivo dejanje, ter menila, da so po njenem pravi storilci umora še na prostosti. Nadaljevanje v petek M. Ozmec Plesni tečaji za odrasle Aerobika_ vsak delovnik med 16. in 20. uro Voll