Št. 76. V Gorici, v soboto dne 23. septembra 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. liri predpoldne ter stane z izrednimi prilogutni ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pro-jemana aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 20 h, aH gld. 6-60 pol leta.......o » 60 ... » 3'30 četrt teta.......3 » M » » » 1-70 Posamične- številko stanejo 10 vin. "Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici" Štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSCek vsak dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na roCnine se ne oziramo. Oglasi fn poslanice se računijo po petit-vrstah So tiskano 1-kvat 8 ki\, 2-krat 7 kr., H-krat 6 kr. vsakV ' vrsta. Večkrat po, dogodbi. — Večjo črke po prostem — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-jfovomost. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici fit. 7 v Gorici v I. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo ae nahaja v Gosposki ulici št. 7. v L nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravnistvo. ______ »PRIMOREC izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakami Schwarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakami Lavrenčifi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavoc) tiska in zal. K okrožnici, naslouljeni na dr. Gregorčiča. ii. Ako bi 6o klerikalcem posrečilo preslepariti volilce pri novih volitvah v deželni zbor v taki meri, da bi ostalo pri sedanjem številu klerikalnih in naprednih poslancev, potem nastopi nova še hujša doba šestih suhih let. Slovenski del dežele trpi že sedaj strašno vsled suhih let, doSim se v Fur-laniji delajo za deželni denar najraz-' ličnejše koristne naprave ter se ga porablja celo za nevarne načrte. Ostalo bi vse razmerje v deželni hišijednako, po mačehovsko bi se postopalo še nadalje z nami, in niti jednega uradnika bi ne mogli spraviti več v deželno službo. Tako bi bilo v deželni hiši, drugače pa bi padla naša splošna veljava nižje iti nižje, nikjeri bi nas ne vpo-števali, kakor pritiče, in od vlade bi ne bilo mogoče izposlovati niti najpotrebnejših reči j. Klerikalcem seveda za vse to ni nič mar. Oni bi ne genili niti z mezincem za resnične naše potrebe, marveč bi pustili vse v miru, češ, naj gre naprej, kakor hoče — da smo le mi na konju! Seveda bodo lagali, da se stranka preorganizuje, da začno delati itd., ali laž more ostati le laž, kajti v resnici bi padli yo >zm.»gi« takoj v stare grehe nedelavnosti, in tako bi 'yiii brez programa, kakor so sedaj! Ako bi bila hotela stranka klerikalnih mogotcev kaj delati za korist dežele, za kmeta in obrtnika, bi bila že pričela s takim delom. Saj je vendar obljubovala zlate gradove tačas, ko je šlo za izvolitev. In sveta cerkev je igrala svojo veliko ulogo, in vera je bila v nevarnosti! Ali varovali niso ne cerkve ne vere, ker ni bilo treba — treba pa je bilo delati za do-sego naših pravi c, trebaseje bilo boriti za n aš o boljšo prihod n j o s t; to pa so popolnoma opustili, za to se ni nihče zmenil. Je pač stara reč, da se politikujoči duhovnik briga edinole za svoj žep. Za svoj žep postane tudi narodni izdajalec. Dela, resnega dela od strani klerikalne stranke ni pričakovati. To pač nam kaže najbolje doba od leta 1899. dalje. Takrat je bila doba, ko bi se bilo dalo marsikaj doseči, kar so pa vse preprečili klerikalci in kar prepre-čavajo tudi dandanašnji. Radi tega pa ni drugače nego delati na to, da izginejo s površja. Pomesti je treba, pomesti, pred vsem pa pomesti iz deželne hiše vso trote in petre-f a k t e ter jih pregnati med staro šaro, kamor edino priti Č e j o. če se volilci spametujejo ter se držijo našega sveta, potem nastopijo v deželni hiši možje, ki se bodo znali boljše boriti z oholimi Lahi, ter ne bo več dr. Pajer tako zaničljivo gledal Slovencev. Dandanašnji živi mož kakor v nebesih ob strani zveste slovenske sod-morice in laške dosetorice, in ne stori si nič iz tega, če prav semtertje klori-1 lici imenujejo po nemarnem njegovo Ime; smeje se, Če včasih s strahom za-kličejo: »j a, Pajer je vsega kriv!« — ker ve, da je ta klic le pretveza, le zanjka, v katero naj se love nerazsodni Slovenci; drugače pa sta si z vitezom Gregorčičem tako debela prijatelja poklicu »Pajer je vsega kriv !«, kakor pred klicem. Ali ta klic: »Pajer je vsega kriv!« si moramo vendarle malce natančneje ogledati. Pred vsem pa moramo reči, da ne zahtevamo od nikogar — čudežev, marveč popolnoma upoštevamo položaj, kakoršen je; zahtevati pa moramo tenir* položaju primerno delo, energično delo. To omenjamo, ker se med nami dobi vedno ljudi j, ki omahujejo ter se tako radi zatekajo k izgovorom, češ: »Kaj hočemo, tudi kdo drugi bi ne dosegel nič'.« In potem še vzdihnejo pomenljivo ter pok?majo z glavo: »Pajer, Pajer U Zadnja beseda Ricmanjcev. V nedeljo dne 17. t. m, je bil sklical ricraanjski župan g. Berdon vse občinarje iz Ricmanj-Loga na skupno posvetovanje. Navzoča sta bila na zborovanju tudi bivši ricmanj-ski kaplan dr. Požar in državni poslanec Plan t a n. Prišli so vsi možje. Najprvo je govoril dr. Po žar, ki je naslikal zgodovino ricmanjskega vprašanja. Rekel je, naj se občinarji odločijo sami, po 'lateri poti hočejo iti odslej. Ali bi ne kazalo vrniti se pod škofa Nagla V Ko so Culi zborovalei to ime, so zaklicali: Proč od Nagla, proč od Rima! Proč z Nagi o m! Pojdimo v prav o slavje! Ves zbor se je slovesno izrekel proti Nagla. Državni poslanec PI a n t an je govoril obširno ter povedal, kaj je doslej storil za Ricmanjce. Posebno zanimivo je, kar je povedal glede papeževe nuncijature na Dunaju. Rekel je med drugim: .,Po treznem premišljevanju sklenil sem na Vašo željo stopiti v dotiko s papeževim nuncijem na Dunaju in šel sem dne 0. inajnika 1. 1904. k papeževemu nunciju na Dunaj, da mu obrazložim vaš neznosni položaj in ga za posredovanje naprosim, da se vpelje v cerkveno in versko življenje v Ricmanjih zopet red. —- Žalibože, daprevzvišenig. nuncij govori le laško, in da mu nisem mogel osebno opisati ricmanjskih žalostnih razmer; nakazal me je na svojega uditorja Recotero in jaz sem imel ž njim dolg in deloma precej rezek in živahen razgovor o tem predmetu. G. uditor me je najprej, ko sem mu komaj povedal, da pridem v zadevi Ricmanjcev, osorno napadel z besedami, da ni dobro, če se laiki vmešavajo v cerkvene reči in da naj se le škofu Naglu prepusti, da bode napravil red v Ricmanjih. Na ta direktno žaljivi napad dal sem mu odgovor, kakor ga morda ni pričakoval. Naglašal sem, da jaz kot zaupnik Ricmanjcev interve-nujem, da pa sem kot zastopnik naroda tudi ne samo opravičen, temveč tudi dolžan zastopati in braniti pravice Ricmanjcev, ki so jim po državnih osnovnih zakonih zajamčene. — Ker pa je ravno škof Nagi tisti, ki noče pravic Ricmanjcev priznati, je umevno, da iščejo obči-narji riemanjski zavetja pri narodnih zastopnikih, to je državnih poslancih. Sedaj je postal gosp. uditor takoj bolj mehak, ko je videl, da ne opravi pri meni nič z osornostjo, in razpravljala sva potem riemanjsko vprašanje na dolgo in široko. Pri tej priliki mi je odkrito povedal, da rimska kurija ne mara slovanskega bogoslužja, da se mora tam, kjer je šele nekaj časa vpehano, že zopet opustiti in da je tudi nepostavno nekaj časa v JUcnurojih vpeljano bilo. Ko sbm g. uditorju povedal, da je sv. oče Lev bil Škofu Naglu naročil, da u fanovi v Ricmanjih zopet samostojno župnijo in uvede slovansko bogoslužje, zadri se je g. uditor, da tega treba ni, da imajo ljudje dovolj, če par slovenskih pesmi v cerkvi pojo, vse drugo naj pa ostane, kakor je bilo, latinsko. Pristavil je še, daje kriv vsem sitnostim dr. Požar, ki mora iz Ricmanj proč iti itd. Vprašal me je, odkod vem, da je sv. oče škofu Naglu naročil, da se vpelje slovansko bogoslužje, in ko sem mu odgovoril, da vem to iz povsem zanesljivega vira, namreč od visokega cerkvenega dostojanstvenika, odrezal se je g. uditor prav nepremišljeno tako: »Kaj hočete, če tudi Rim ras dovoli slovansko b ogo služje, tega ne dovoli Njega Veličanstvo, avstrijski cesar sam!" — Ta izjava uditorjeva presenetila me je za trenotek nepopisno, kajti če bi bila istinita in osnovana, potem bi moral človek obupati nad pravco. Vendar sem takoj spoznal, da je to le skrajna breztaknost, š katero si je hotel namestnik nuncijev iz zagate pomagati. Konec tega razgovora je bil pa ta, da sem g. uditorju za g. nuncija izročil pismeni memorandum, v kojem sem se ponudil za posredovalca med Ricmanjci in med rimsko kurijo, samo da bi se dosegel v interesu cerkve in javne morale čim preje zopet mir. — Uditor mi je obljubil, da tooj memorandum izroči in raztolmači. Njega prevzvi-šenosti g. nunciju in da Škofa Nagla pozovejo, Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) »Ne," odvrne Monte-Cristo. „ Kakor sem vam že povedal, nisem hotel zamuditi ure sestanka. V vozu sem si vredil toaleto in izstopil pred grofovimi vrati. Mladi ljudje se spogledajo, ne vedt5, ali igra Monte-Cristo komedijo ali kaj. Toda vse, kar je rekel ta mož, je bilo kljub njegovi originalnosti tako priprosto, da ni bilo mogoče misliti, da laže. In zakaj naj bi sploh lagal? »Torej se bodemo morali zadovoljiti s tem," meni Beau-champ, „da izkažemo grofu vse one male usluge, ki so nam s*cer še mogoče. Jaz kot žurnalist mu na primer odprem vsa Pariška gledališča." »Hvala, gospod," pravi Monte Cristo, „toda moj intendant nna že naročeno, naj mi najame ložo v vsakem izmed njih." »Ali je vaš intendant tudi Nubijec in mutec?" vpraša Debrav. »Ne, gospod, ta je celo vaš rojak, če je Korz lahko koga rojak. Vi ga poznate, gospod Morcerf." »Ali je to morda vrli signor Bertuccio, ki zna tako izdatno najemati okna?" »Da, in videli ste ga, ko sem imel čast, da ste pri meni zajutrekovali. Zelo vrl mož je to, bil je vojak, nekoliko tihotapec, kratko vsakega nekoliko. Da, celo na to nisem hotel priseči, da ni imel opraviti s policijo zaradi nekega zločina, zato, ker je zabodel nekoga z nožem." »In vi ste si izbrali tega vrlega, vsestransko izobraženega I moža za svojega intendanta, gospod grof?" pravi Debrav. »Koliko vam ukrade vsako leto?" f »Na mojo častno besedo," pravi grof, »nič več kot vsakdo j drugi, o tem sem prepričan; toda kar mu naročim, izvrši v mojo zadovoljnost, vsaka nemožnost mu je neznana, in nikdar ga ne izpustim iz očij." »Tako," pravi Chateau-Renaud, »imate vrejeno vse, hišo na Elizejskih poljih, služabništvo, intendanta, manjka vam samo še metresa." Albert se nasmehne, spomnivši se lepe Grkinje, ki jo je videl z grofom v loži gledališča Valle in gledališča Argentina. »Imam več kakor metreso," pravi Monte-Cristo, „ namreč robkinjo. Vi najemate svoje metrese po gledališčih, jaz sem si kupil svojo v Carigradu; to me je sicer veljalo več toda zdaj tudi v tem oziru nimam vzroka, da bi se Česa bal." „Toda pozabljate," pravi Debrav smejd, „da smo, kakor je rekel kralj Karol, prosti po imenu in naravi in da je vaša robkinja v trenotku, ko je stopila na francoska tla, postala prosta." „Kdo ji to pove?" vpraša Monte-Cristo. »Vraga, prvi človek, s katerim bode govorila." »Govori samo svoj materin jezik." „0, to je kaj drugega." »Toda ali jo bodemo vsaj videli?" vpraša Beauchamp. „In ali morda nimate samo mutcev, ampak tudi evnuhe?" „Pri moji duši, ne," odvrne Monte-Cristo; ,,tako daleč v orientalizmu ne grem. Vse, kar je okoli mene, me lahko vsak trenotek svobodno zapusti, in ne potrebuje potem niti mene niti koga drugega. To je morda vzrok, da me nihče ne zapusti.'' Že dolgo so bili pri desertu in smodkah. „Moj ljubi," pravi Debrav in vstane, »pol treh je ; vaš gost je zelo ljubezniv, toda človek mora zapustiti tudi najboljšo družbo, pogosto celo, da pride v slabšo; vrniti se moram v ministerstvo. Povem ministru o grofu, in izvedeti bodemo morali, kdo je." »Pazite," pravi Morcerf, „kajti to se ni posrečilo uiti najzvitejšim." »Bab, tri milijone imamo za policijo; sicer je res, da so izplačani skoro vedno že naprej, toda to ne škoduje: kakih petdeset tisoč frankov vendar le še lahko porabimo v ta namen." »In če izveste, kdo je, mi povejte." »To vam obljubljam. Na svidenje, Albert! Najudanejši sluga, gospodje!" In Debrav odide ter pokliče svoj voz. „Prav," pravi Beauchamp Albertu, »v zbornico sicer ne grem, a svojim čitateljem lahko ponudim boljše čtivo kakor Danglarsov govor." „Prosim in rotim vas, Beauchamp," pravi Albert, „ne napišite niti besedice! Ne jemljite mi zasluge, da ga predstavim in dam o njem potrebna pojasnila. Toda ali ni nekaj posebnega?" »Več kakor to," ju prekine Chateau-Renaud. »Resnično je jeden izmed najizvanrednejših ljudij, kar sem jih videl. Ali greste z menoj, Morrel?" »Dovolite mi samo, da dam grofu, ki je bil tako dober in nam je obljubil obisk, svojo posetnico: ulica Meslav, štev. 14." »Bodite prepričani, da se ne izneverim svoji besedi," pravi grof ia se pokloni. Maksimilijan in baron Chateau-Renaud se priporočita ter ostavita Monte-Crista i! Morcerfa sama. da odgovarja na ta memorandum in da me I bodo tekom 2 do 4 tednov pozvali v nuncija-turo na razgovor. Sedaj pa čakam že 16 me- j secev na odgovor nuncijature na Dunaju, in j prišel sem do spoznanja, da je gosp. uditor dano mi besedo snedel in da je Romana fides nulla fides, to se pravi, da rimska zvestoba ni piškavega oreha vredna. Dne 11. julija t. 1. sem obiskal prevz-višenega g. ministra za uk in bogočasfje, dr. Hartla, in mu v daljšem razgovoru opisal žalostne verske razmere, kakor so se razvile in vdomačile pri Vas od početka 1. 1903. Pri tej priliki sem ministru tudi povedal, da sem lani bil pri papeževem nunciju in da je uditor takrat izpregovoril krilate besede, da Njega Veličanstvo cesar sam noče slovenskega bogoslužja ali grškokatoliškega obreda. Minister Hartel se je silno začudil, kako da je mogel nuncijev uditor take besede cesarju: pripisa^ vati, katerih ta gotovo nikdar ni govoril, kar on sam lahko potrjuje. Jaz sem tedaj ministru povedal, da sem si ves razgovor z udi-torjem, takoj ko sem iz nuncijature domov se pripeljal, natančno napisal in perpetuam me-moriam, in da hranim še dandanes dotično za-beležbo, tako da jo vedno lahko dokažem. Minister sam mi je priznal, da je trditev nditor-jeva neosnovana, z drugimi besedami izmišljena, ker se Njega Veličanstvo nikdar ni v tem smislu, kakor je uditor trdil, izjavil. Prosil sem ministra v imenu humahitete, pravice, postave, vere in javne morale, da naj vendar Že enkrat potrebno ukrene, da se v Ricmanje povrnejo človeške in zakonite razmere in odstrani že leta obstoječi škandal, ki nima para v celi Evropi. Njega prevzvišenost g. minister Hartl se je zahvalil za informacijo in obljubil je, da hoče, kar je v njegovi moči, storiti, da se povrne zopet red v Ujemanje in poslal me je potem še ad informandum k ministerjal-nemu svetniku Husareku kot referentu. — Ta gospod me pa ni tako ljubeznivo sprejel, kakor minister Hartl sam, in pokazal mi je na jasen način, da pričakuje za gotovo, da se Ricmanjci izmučijo in zopet povrnejo pod dobrega škofa Nagla. Pristavil sem še, da bodem jaz sam prestop v pravoslavje po zakonitih predpisih ' vodil kot Vaš zastopnik in Vaše pravice pred politično in cerkveno oblastnijo zastopal in branil. Na željo g. ministra Hartla sem mu pisal vse to, kar sem mu bil ustno povedal, v posebnem pismu dne 10. avgusta t. 1. in ga opetovano prosil, da napravi konec neznosnim razmeram" v Ricmanjih. Minister mi je pismeno dne 30. avgusta t. 1. pod štev. 2056 obširno odgovoril in naznanil, da pač ne more uradoma postopati, ker ne sme niti v prilog verskemu prestopu, niti proti istemu vplivati, da pa prepušča Bicmanjcem, da v smislu zakona z dne 25. majnika 1868. drž. 2ak. štev. 49 izvrše svoj prestop in da bode strogo v smisla zakona branil pravice posameznikov, kakor tudi postavno priznanih cerkev. Dragi rojaki riemanjski -!• Culi ste, da ste do danes trnjevo pet hodili in da bode treba Se silno veliko delati in še dolgo vstra-jati, da pridete do zaželjenega smotra. Jaz Vam v tem trenotku kot prijatelj le dvoje na srce polagam: 1. Da ste složni in edini v svojih sklepih in odločbah, pa naj skonfiajo kakor hočejo ; 2. da vztrajate in ne obupate in da ostanete, kakor ste do sedaj bili: mirni, zavedni in odločni, da se pa ne pustite na nohten način izzivati pamakar nad vas Še večje muke in neprilike pridejo, kakor ste jih tekom zadnjih 8 let« morali v obilici prenašati. Vi ste si pri vseh Slovencih priborili občudovanje in simpatije; pravica in resnica je na Vaši strani, Vi morate zmagati in ta zavest naj Vas tolaži na trnjevi poti, katero morate še nekaj časa hoditi, dokler ne dose-žete zlate svobode in stavljenega si smotra. Odločite se, kakor hočete, Jaz vam dam svojo„ besedo, da Vas bodem po svojih skromnih močeh vedno podpiral z mimo zavestjo, da delam za sveto stvar in za zakonito Vašo pravico. Zbrani občinarji so pritrjevali že med govorom izvajanjem govornika živahno, in ko je končal, klicali so soglasno in navdušeno: Živio gospod poslanec, hvala Vam, nikar nas ne pozabite in pomagajte nam tudi za naprej ! . Končno so vsi naprosili in pooblastili gospoda poslanca, da se v imenu vseh obči-narjev obrne do sv. stolice v Rim, jo obvesti o sklepih in izposluje, da sv. stoika brez ovir tekOIH enega meseca odobri prestop Ricmanjcev v grško-katoliški obred; „ako pa sveta stolica tega ne odobri, potem sklenemo že danes, da prestopimo vsi do zadnjega v pravoslavje!" Ta predlog je bil z nepopisnim navdušenjem in soglasno sprejet in klicalo se je: To j e naša zadnja beseda! Po Prešernovi slavnosfi. (Dalje.) Ko se je nekoliko polegel vihar navdušenja, je stopil na oder zastopnik ruskega vseučilišča v Petrogradu gosp. profesor Peter pl. Zabolotskij, ki je približno tako-le govoril: »Slavna gospoda! Morda se sliši danes prvič na javnem prostoru pred toliko množico ruska beseda v Ljubljani. Velika čast mi je, da je mene doletela ta sreča, da smem danes govoriti ob vznožju spomenika pesnika velikana Franceta Prešerna, ki si je že sam sezidal spomenik v srcih Slovencev in Slovenk s svojimi večno lepimi, neumrjočimi pesmimi. Prešeren je bil goreč patrijot, ki je z nedo-sežno pesniško ljubeznijo objemal svojo lepo domovino. Vse njegovo življenje je napolnjeno same ljubezni do rodnih bratov in do mile domovine, iz vsake njegove pesmi veje čista ljubav do obeh. A Prešeren ni umrl, akoravno imamo njegov spomenik pred seboj. On živi v narodovem srcu, njegove nesmrtne pesmi so ga ovekovečile. Prešeren je dandanes znan pri vseh slovanskih narodih in mene navdaja sladka radost, da smemo biti Rusi ponosni, da so njegove pesmi prevedene tudi v ruščino. Ravno po Prešernu smo se Rusi in Slovenci bližje spoznali in jaz upam, da napoči dan, ko se Prešernove poezije razširijo med vsem ruskim narodom, da jih bo poznal celo Finec in Tunguz. Slava genijem, ki nosijo mogočno idejo slovanatva! Pozdravljena slovenska zemlja, ki si pretila slovanstvu talenti Iz globine vseh ruskih src kličem nesmrtnim manom Prešernovim: Slava, slava, slava!" Velikansko oduševljenje je nastalo iz-nova med množico, ki je prirejala govorniku burne ovacije in klicala: Živeli Rusi! Slava Prešernu! Na oder je stopil zastopnik Belgrada in srbskega naroda, belgradski podžupan prota Petrovič, Viharni „živio"-klici častitlji-vemii starčku so bili izraz bratskih simpatij, ki jih gojimo do Srbov. Govornik je v svojem govoru poudarjal tri cvetke, ki nam jih je podaril Prešeren, namreč vero, nado in ljubav. Te tri reči so bile njemu najdražje, zato tudi prevevajo vse njegove pesmi, katerih dediči smo vsi Slovani. Prešeren je duh, ki nas dviga, ki nas povišuje, ki nas vodi k plemenitosti, zato mu tisočera slava! In iz tisoč in tisoč grl je zaorilo»Slava Prešernu!" V imenu mesta Belgrada in srbskega naroda je govornik položil na to pred kip krasen srebrn lovorov venec s trakovi v srbskih narodnih barvah. V imenu češkega naroda in mesta Prage je govoril praški župan dr. Vladimir S r b. Pozdravlja Slovence in jim izreka pozdrave češkega naroda in praškega mesta, češkega vseučilišča iu češke akademije, ki sta poslali svoje posebne zastopnike. Pokloni se največjemu pevcu, kar jih je rodila slovenska mati, pokloni se velikanu Prešernu, ki je deloval za skupnost vseh Slovanov. Prešern je bil iskren prijatelj Čelakovskega, katerega češki narod visoko časti, zato se Čehi s pravim odkritosrčnim veseljem radujejo z brati Slovenci na dan tega velepoinembnega slovenskega praznika. Prešeren je zaslužil, da ga častimo vsi Slovani skupno, zato se klanja govornik geniju velikega pevca in položi na njegov spomenik lovorov venec z lipovim cvetjem kraljevskega stolnega mesta Prage. — Navdušeni govor je bil vsestransko navdušeno sprejet iu ljudstvo je dalo znova duška svojemu entuzi-jazmu z urnebesnimi „živioK in nslava"-klici. — V imenu hrvatskega naroda in kraljevega stolnega mesto Zagreba je govoril zagrebški župan dr. Milan A m r u š, pozdravi iu donaša pozdrave vsem Slovencem od vseh Hrvatov. Zagreb se je rad odzval prijaznemu povabilu odborovemu na to slavnost, saj so Hrvatje prepričani, da je Prešeren velikan, katerega mora slaviti vsak Slovan. Slovenci so mu postavili veličasten spomenik. Ravno tako veličasten spomenik si je postavil Prešeren sam v slovenskih srcih in lahko rečemo z mirnim srcem: kolikor slovenskih src, toliko Prešernovih spomenikov. Prešernov spomenik je ponos in dika za ves slovenski narod, kateremu prisije nova sreča, ker tako časti svojega velikega sina. Koder solnce hodi, naj se razlega Prešernova slava, zato se tudi govornik v imenu hrvatskega naroda in zagrebškega mesta klanja pevcu in polaga na njegov spomenik hrvatsko cvetje. Med ljudstvom pa je spet zaorilo brezmejnega navdušenja: »Slava Prešernu!" V imenu odbora za Prešernov spomenik je nato g. ravnatelj Senekovič izročil mestnemu starešinstvu spomenik v večno varstvo. Gospod župan Hribar je v imenu mestnega starešinstva prevzel spomenik v mestno varstvo in zaščito z besedami: „Vele-cenjeni gospfcd podpredsednik! Malokdaj sem kako željo izpolnil s tako presrčnim veseljem, kakor izpolnujem danes željo odbora za Prešernov spomenik. In dobro vem, da v tem trenotku kakor eden mož stoji za mano ver1 občinski svet ljubljanski. - Slovenska Ljub ljana praznuje danes ob sodelovanju dragih jej gostov z vseh strani postranega slovanskega sveta impozantno naroduo slavnost. Kako bi se začudil slavljenec, ko bi bil danes med nami navzoč ter bi videl toliko oživijajočega navdušenja, toliko neskaljenega veselja, toliko dokazov rodoljubne požrtvovalnosti! Ne, to ni več Ljubljana njegovih dni, katere narodno mrtvilo mu je izvilo iz drhtajočih prsi bolestni vsklik, da, »Slovenec ne ljubi matere vanj upajoče". Kako drugače danes! Slovenec, nekdaj preziran in tlačen, vzdiguje ponosno svojo glavo, zavedajoč se, da je on tu gospo dar; naš mili materni jezik, sladka slovenska govorica, ki je nekdaj potisnjena bila v kroe tiske koče in poselske sobe, pa je stopila v svoje pravice in nobena sila ni vstauu zabra-niti jej, da zagospoduje ua vsej črti. Odkod, gospoda slavna, ta preobrat? Vseh vas ofi m> pri tem vprašanju nehote obrnejo k veličastnemu spomeniku, ki se je danes razkril pred Vami in obtiče na milem obrazu pesnikovem. Da, on, Prešeren ga je provzročil. V dobi, ko se je vsak kramar sramoval slovenski govoriti, nastale so one nebežkolope poezije, o kateriii se naslajamo, nastale v znničevaneni slovenskem jeziku. In začudeuo so Slovenci odpirali oči: v krasoti, v kakršni vstaja solnčna zora nad nebotičnimi gorami njihovo, domovine, jim je vstajala pred očmi krasota in milina njihove govorice. Prešernu je torej s svojimi poezijami, kakor je dandanes splošno priznano, storil največ za veljavo slovenščine iu s tem tudi za probujo narodne zavednosti. In za ve Ijavo Ljubljane: dostavljam jaz. Bela Ljubljana, dasi opevana v narodnih pesmih, bi bil;; ostala brez slovenskega narodnega gibanja ma-lopomembno deželno glavno mesto, dofira j'1 po tem gibanju postala važno kulturno središče. Tudi za to ^«e zasluga našemu Prešernu. Hvaležnost je torej, ki mi nalaga izjaviti v imenu občinskega sveta ljubljanskega, da ti« krasni, s požrtvovalnostjo vsega slovenskega (Dalje u prilogi.) in. Pri Morcerfovih. „Gospod grof," pravi Albert, ko ostaneta z Monte - Cri-stom sama, „ dovolite mi, da pričnem izvrševati svojo ulogo vodnika s tem, da vam pokažem stanovanje pariškega mladeniča. Ker ste navajeni italijanskih palač, bo za vas študij pre-računiti, s koliko kvadratnimi čevlji prostora se lahko zadovolji mlad Parižan, katerega stanovanja se ne smatra baš za najslabše. Če prideva izjedne soba v drugo, odpreva okna, da se navžijete bvežega zraka.0 Ker je Monte-Cristo obednico in salon v pritličju že poznal, ga peije Albert najprej v svoj atelier, ki je bil, kakor je čitatelju že znano, izmed ?sah prostorov njegovega stanovanja njemu najljubši Monte-Cristo je bil zmožen ocenjevati vse predmete, M jih je nakopičil Albert na tem prostoru. Stare Skrinje, japonski porcelan, orientalske tkanine, beneško steklo, orožje iz vseh dežel sveta, vse mu je bilo znano iu na prvi pogled je spoznal njihov izvor, starost in domovino. Morcerf je menil, da mu bode moral še razlagati, a nasprotno je bil on, ki je izvedel od grofa mnogo novega iz arheologije, mineralogije in naravoslovja. Vrneta se v prvo nadstropje, Albert pelje svojega gosta v salon, katerega stene so bile pokrite z deli modernih slikarjev. Albert je upal vsaj to pot, da pokaže tujemu popotniku nekaj novega; toda v veliko njegovo začudenje imenuje ta, ne da bi iskal imena, ki so bila deloma označena samo z začetnimi črkami, na prvi pogled slikarja vsake slike, tako da je bilo lahko spoznati, da ni 7seh teh umetnikov samo poznal, ampak jih tudi študiral. Iz salona odideta v spalnico, ki je bila zajedno vzgled elegance in resnega okusa; tn je pozdravljal vstopivšega jeden sam portret, ki ga je slikal Leopold Robert in ga je obdajal okvir motno zlate barve. Ta portret vzbudi takoj pozornost grofa Monte - Orista, kajti pohitevši proti njemu, obstoji po treh korakih pred njim kakor zraščfcn z zemljo. Slika je predstavljala mlado, pet-do Šestindvajsetletno ženo z zagorelim obrazom in žarečim pogledom; oblečena je bila v slikovito obleko, kakoršno nosijo ženske pri katalonskih ribičih, rdeč in črn telovnik, v laseh zlate igle; gledala je na morje, in eleganten profil se je odbijal od dvojnatega azurja valdv in neba. Poltema, vladajoča v sobi, provzroči, da Albert ne opazi smrtno blede barve, ki je legla na grofova lica, in nervoznega vstrepetanja njegovih prsij in ramen. Trenotek molčita in pri tem gleda Monte-Cristo nepremično na sliko. „Tu imate lepo metreso, grof," pravi končno Monte-Cristo s čisto mirnim glasom; „in ta obleka, najbrže s kake maška-rade, ji pristoja, da je veselje." „0, gospod grof, to je grozna zmota," pravi Albert, „in če bi videli v tem mojem svetišču razun tega portreta še kakega drugega, bi si nikdar n<\. mogel oprostiti, da sem jo zakrivil. Vi moje matere ne poz* ^te, gospod; ona je, ki jo vidite v tem okviru. Pred kakimi / atimi ali osmimi leti se je dala tako slikati. Ta obleka jo iznajdba njene domiš^e, tako vsaj mislim, in podobnost je tako "olika, da se mi zdi, da vidim pred seboj svo> mater tako kakor je bila le!-\ 1830. Grofica je dala slikati ta portret v grofovi odsotne.-*! in gotovo mislila, da mu pripravi z njim ob povr&tkn veselo iznenade-nje; toda Čudno, da temu ni bilo tako; portret mojemu očetu ni ugajal, in njegova vrednost — kakor vidite je to delo Ča-rovniškega čopiča Leopold Robertovega — ni mogla ublažiti antipatije, ki jo je čutil do njega. Med nama rečeno, moj ljubi grof, gospod Morcef je jeden najuglednejših pairov v Luxem-bourgu in znan general, toda m baš dober poznavate^ in velik ljubite^ umetnosti; drugačna je moja mati, ki med drugim izvrstno slika in se, ceneč to mojstereko delo dostojno, ni mogla ločiti od slike ter jo je dala meni. ker tu vsaj ne pride takti laliko pred očetove oči. Pozneje bodem iinei tudi čast, peka z&ti vam portret svojega očeta, ki ga je .likal (Iros. Oprostit1, da vam govorim o rodbinskih zadevah; toda ker mi bode ča>t. predstaviti vas grofu, vara Jpovem to ?ato. da ne pohvsh> morda te slike v njegovi prisotnosti, sicer pu vpliva ^lika jak«» slabo, kajti redko pride moja mati k meni. ne da bi postala otožna, in še bolj redko pogleda siiko, ne da bi se zjokala. Sicer je bil pa oblak, ki je prevlekel ob nastanku te sliko jasno nebo zakonskega življenja mojih starišev, jrdiui te vrsto. in da«« sta omožena Se nad dvajset let. je njuno razmerje še vedno tako kakor »> bilo prvi dan." Monte-Cristo vpre kratek pogled na Alberta, hote videti. če imajo morda te besede kak poseben namen: vendar j»-bilo očividno, da jih je govoril mladenič v popolni odkritosre nosti svoje duše. nZdaj,8 pravi Albert, „ste videli vse moje zaklade, gospod grof. Dovolite mi, da vara jih kljub terau, da niso vredni kaj posebnega, dam na razpolago; bodite tukaj kakor doma. i« da vam. bode pri nas bo\j ugajalo, bodite tak«> dobri in me spremite h gospodu in gospej Morcerf, katerima sem povedal neprecenljivo uslugo, ki ste mi jo izkazali v Rimu, ter jima na znanil, da me kmalu obiščete ; in onadva nestrpno pričakujeta trenotka, ko jima bode dano, da se zahvalita, rešitelju svojega sina. Vi ste za to, kar prihaja iz nežno čutnih duš, nekoliko otopeli, rodbinski prizori za pomorščaka Simbada nimajo nič vabljivega, kajti on je doživel mnogo drugih, vellčastuejših prizorov! Vendar sprejmete to, kar vam ponujam, kot pričetek vpeljanja v pariško življenje, v življenje uljudnosti, obiskov in predstavljanj." Monte-Cristo se nemo pokloni in sprejme predlog brez izraza veselja ali nevolje kot družabno dolžnost. Albert pokliče svojega komornika tat mu ukaže, naj javi gospodu iu gospej Morcerf obisk grofa Monte-Crista. (Dalje pride.) Prilma „tttf ti. 78. i to 23. mfialln 1805. naroda postavljeni spomenik, prevzemam v j last in oskrbovanje bele Ljubljane. Naj stoji, kljubujoč vsem zemeljskim in podzemeljskim viharjem, stoletja in stoletja kot .dokaz naše hvaležnosti in v izpodb Jo kasnejšim rodovom. Spominu Prešernovemu pa vtviia slava! Pri banketu je napil župan Hribar v slovenskem, hrvatsko-srbskem, češkem in ruskem jeziku. V slovenskem jeziku je rekel: „Si ,vna gospoda! LepSe in pomembnejše narodne slavnosti, ko je današnja, ni še praznovala bela Ljubljana. Posebni vlaki pripeljali so na^njo brate vse, kar nas je sinov slovenske matere. — Z jedno ter isto misljjo prihiteli ste danes Slovenci od bregov Jadranskega morja, iz zelene Štajerske in tužne Koroške ter Vi bratje iz osrednje naše pokrajine v belo Ljubljano: z mislijo in željo, da se dostojno poklonite mauom Prešernovim. —Kakor TitanvzrasteT je pesnik pred nami, ko smo se ugabljati jeli v njegove divne poezije, zapete v tako čarobnokrasnem jeziku, ko da so mu ga gostolele Vile. In oni neusahljivi vir rodo-Ijubja, ki ga nahajamo v njih. Kako nam srca napaja z milino, kako nas opeva iu navdušuje. A Še nekaj je, kar Prešerna povzdiga v naših očeh. To je njegovo globoko slovansko prepričanje, kateremu ni mogel dati krasnej-šega izraza, ko z veličastnimi verzi: »Največ sveta otrokom sliši slave, Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi, Si prosto voljo vero in postave." Ni ga Slovenca, ki bi! tako lepo izrazil nauk o slovanski vzajemnosti. Prežema zatorej moremo smatrati za navdušenega glasnika slovanske vzajemnosti in slovanskega brato-ljublja, Zato pa ni samo naš pesnik, temveč je pesnik vsega Slovenstva. In tako je bela Ljubljana ponosna, da je toliko iu tako odličnih slovanskih gostov mogla sprejeti. Jaz pa Vam v imen« njenega zastopstva prekipevajočega srca sporočam nje pozdrave ter izpi-jam čašo penečega vina na Vaše zdravje Ko je župan končal, je godba zaigrala „tuš" iu zadoueH so po dvorani viharni »živio" iu ^slava'--klici. t Konec prih.) DOPISI. \l UkSVCa pri Ajdovščini. Dne 17. t. m. se je konstituiralo prepotrebno društvo f Zavarovanja goveji« živine za Lokavec, Ajdovščine in Sv. Tomaž.u Društvena pravila, kakor je bilo v cenjeni .Soči" že sporočeno, je potrdilo c, kr. namestništvo vsled pooblastitve c. kr. ministerstva za notranje posle. 11 ed živinorejci je bilo že več časa veliko zanimanje. Preteklo leto je iiamreč poginilo več goved, in so morali ponesrečenci iskati okoli dobrih sosedov pomoči, katera pa je bila !e pičla v razmerju cene poginulih goved. i*rvi dan m« je vpisalo W» udov. Predsednikom načelstva je bii izvoljen tukajšnji nadučiielj gosp. J. A. Tomažič, podpredsednikom g. Avgust Kovač in predsednikom nad-zornistva tukajšnji vikar gosp. Andrej Mesar. Vsaka vas je dobila odbornika ali cenile«. tako. da bo mogoče, ako vsi vrše dolžnost, katero so sprejeli, z združenimi močmi dosvfi n [ieh. kateri je v pravilih začrtan. Posebne omembe je vredno, da je med "-ciniki, kateri imajo veliko nalogo v društvu, izvoljen Valentin Kompara, ?den izmed t^jVoljšib kmetovalcev in živinorejcev v občini, kateri naj so z unemo oprime svojega posla društvu in živinorejcem v prid. Vsi za enega, vsak za vse! To starosto-vansko pravilo naj vlada v društvu. Malenkosti in osebnosti naj se opuste društvu v korist, W le tako bo mogoče ne prelahko nalogo »/'.vršiti, ter kolikor mogoče povzdigniti živinorejo v občini, katera je za to tako rekoč ustvarjena. Živi, vspevaj, rasti društvo v iiovz-. K dOSiSU l VipaiSkega. Pišejo nam iz Hi-hemberga: „Pred kratkim smo čitali v .Soči" dopis z Vipavskega, v katerem je bilo govora o Dobravljah in rihemberških dekletih. Na to odgovarjamo: Pri nas v Kihemberku je res še nekoliko Lahov iz kraljestva, pa vendar ne toliko kakor pravi dopisnik, ker zdaj se bliža delo svojemu koncu. Nočem ovreči resnice, da se ne dobi takih deklet, katera se družijo z Lahi ali dobijo se tudi v Dobravljah tej „naj-simpatičnejši" vasi na Vipavskem, -- ki je oddaljena od nove železnice skoro dve uri, taka dekleta, ki vabijo Lahe iz Ilihemberga skoro vsako nedeljo v svojo vas, ali pa jih kar po tri enega iščejo po drugih vaseh, ko se pleše. Vse to kaže, da znajo tudi druga dekleta laškim ^barabam" še bolj prilizneno na srce govoriti kakor pa rihemberška. Zakaj neki bi se kotelj ponvi posmehoval, ko sta oba črna V! Prav pa je: Slovensko dekle naj se drži slovenskega fanta! Slovensko siretišče ali nein internationaies Wai- SUllUS". — Pišejo nam: »Kakor znano, nabira po slovenskih vaseh neka ženska, ki še sloveuski ne zna, darove „za slovensko siro-tišče, ki se ima ustanoviti v Gorici". Naše radodarno in rodoljubno ljudstvo gre seveda hitro na limanke, tembolj, ker so bili v vsaki vasi na prvem mestn zaznamovani kot darovalci duhovniki, in so isti v še posebno priporočilo dali tej ženski spremljevalca. Te dni pa sem Čul iz ust te ženske, da ustanovitev slovenskega sirotišča ni mogoča, in da iz tega nastane „ein internationaies Waisenhaus", v katerem seveda, kakor pri vseh takih mednarodnih stvareh, bi najbrže ne bilo dosti prostora za slovenske sirote. Prašam, ali ni mogoče preprečiti takega izkoriščanja in očitnega slepljenja našega ljudstva?" Župan V Št. AndrežU goji proti tamkajšnjemu »pevskemu in bralnemu društvu" neopravičeno mržnjo. Iz te mržnje ne dovoli društvu nikdar javnega plesa, marveč sme društvo prirediti le društveni ples. Tako je bilo tudi pred lepo uspelo nedeljsko veselico. Društvo je prosilo za javni ples, ker je hotelo dobiti kaj več za —• svojo knjižnico! Župan je odgovoril, da naj se obrnejo na starašinstvo, če ono dovoli ples, češ, da je to i z r e d e n ples, in o takih ima sklepati le starašinstvo v smislu svoječasnega sklepa. Župan se je s tem le iz-vilrkajti če ima v rokah ulogo na županstvo, v kateri se prosi javni ples, naj skliče sejo on, čemu pa se bo društvo obračalo še enkrat na starašinstvo! Ker je društvo čutilo nagajivost županovo in ker druga uloga pač ni bila potrebna, je ostalo pri društvenem plesu. Veselica je vendarle precej donesla za društveno knjižnico ! Po tej nagajivosti se je drznil župan Še vprašati, zakaj da niso prašali javnega plesa!! Seja občinskega sveta je bila po veselici. Ali so mislili v tej seji dovoliti društvu javni ples. — Če pridejo jutri drugi fantje pa ga prašajo za javni ples, ga jim dovoli hitro samo društvu ne! Kako nirzi društvo, je pokazal pred kratkim, ko je hotel v društveni sobi vojake nastaniti dasi je drugodi vendar toliko prostora v Št. Andrežu. Takrat je imenoval knjige in časnike in vse, kar je v sobi — ropotijo, katero treba ven spraviti! Ali ga je bilo kaj sram v nedeljo, ko je videl toliko občinstva, zlast? iz mesta, pri veselici, kateri je |6difl0 on delal ovire?! Drugega ne rečemo nič postopanje županovo se obsoja samo po sebi. Pričakujemo obligaten „popravektt! Javna zahvala. Odbor »Bralnega in pevskega društva v Št. Andrežu" si šteje v svojo dolžnost, da se tem potom zahvaljuje bratskim društvom za sodelovanje pri zadnji veselici, kakor tudi okoličanom in meščanom za res veliko udeležbo, katera je dokazovala, da smo na pravi poti, na kateri tudi vstrajamo s takimi prijatelji ob strani — - vkljub vsem domačim neprilikam, ki nam zastavljajo pot do cilja. Na i^j poti nas bodri deviza: „Vse za omiko, svobodo iu napredek", ki se bode bli-ščala v zlatih črkah tudi na naši društveni zastavi, in ki je že -: ' j začrtana v naših srcih. Dolinarjeva Sia ,0S*. se bo vršila jutri dne 24. t. m. v Dorfarjih pri Škofji Loki. —- Odhod iz Ljubljane od 7. uri zjutraj. Zajutrek na Trati. Odkritje spominske plošče na rojstnem domu v Dorfarjih po maši pri Sv. Duhu okoli 'JI. uri. Skupni obed v gostilni Gu-seljevi v škofji Loki ob '/.J, uri. Po obedu primerni izleti v okolico. Društvo Pravnik. ^Javizzazione*. Če je le mogoče kaj za\iti ali zapisati kako neumnost, stori to sCorriere" prav gotovo. Te dni ga je zbodlo nekaj prav po nepotrebi, da je napisal notico, da se. nadaljuje s poslovenjevanjem na sod-nijah v Gorici. Poročal je, da je neki sloveuski kancelist premeščen iz Trsta v Gorico, neki Lah iz Gorice v Trst. — Tu pa ni bilo govora o nikakem premeščenju v prvi vrsti, marveč v z a m e n j an j u službe. Lah se je potegoval za to, da pride iz Gorice v Trst, Slovenec mu je ugodil; sta pa oba v Gorici, slednji je bil prideljen. „Corriere" zdihuje o „slavizzazione", ne pove pa, da jo je zakrivil laški uradnik, ki gre rad iz Gorice v Trst! „Corriere", čapilo! Proračun goriškega mesta ™ prihodnje leto izkazuje 8K7.3K8 K potrebščine; pokritja je 842.075 K, primanjkljaja torej 45.313 K. Med posojili je 200.000 K za popravo kromber-škega vodovoda, 80.000 se porabi za dovozno cesto na kolodvor ;ia Blanči; za popravo cest se je določilo 15.000 K, 300.000 K pa bo treba za novo kavalerijsko vojašnico. Predlogo glede te vojašnice so izročili pravnemu odseku, ker mislijo, da dosežejo od vojnega ministerstva kake olajšave glede na slabe mestne finance. V zadnji seji mestnega sveta se je govorilo tudi o obdačenju vina, katero použijejo privatniki. Starešina Golot seje edini protivil temu davku, rekoč, da bodo najhujše zadeti sredni sloji ter da morajo biti producenti prosti te takse. Takso pa so potrdili. Smrtna kosa. — Umrl je v Gorici gospod JOsip Trampuž, bivši pekovski mojster in posestnik. Trampuž, ki je doma iz Kostanjevice na Krasu, si je bil pridobil s pridnim dolom premoženje; bil je živahen, vesel mož, ki je s ponoson povdarja1; da je Kraševec. Zapustil je 500 K mestni godbi, 500 K zavodu zapuščenih sirot in 100 K hiralnici; spomnil pa se je kdi goriškega „Sokola" ter mu zapustil 400 K. Pogreb je bil jako lep z godbo in obilo udeležbo raznega slovenskega in laškega občinstva. Bodi mu blag spomin ! - Šolska mladina pred Prešernovim spomenikom. — Na.predlog in prošnjo ljubljanskega mestnega šolskega sveta je dovolil kranjski deželni šolski svet, da se priredi za ljubljansko šolsko mladino posebna 'slavnost ob Prešernovem spomeniku. To se je zgodilo še pred 10. sept. Klerikalci takrat niso rekli na to nobene besede, ker so svoj čas ob slavljenju Schillerja rekli: glejte ta dež. šolski'svet bi gotovo ne dovolil proslaviti na jeduak način Prešerna. Ko so pa začeli Nemci tuliti proti temu, da se priredi za slovensko šolsko mladino posebna slavnost, so se hitro pridružili Nemcem klerikalci. Zahtevali so, naj dež. šol. svet prekliče svoj sklep. Ali to se seveda ni zgodilo. Sedaj pa se je unela po »Slovencu" nova gonja. Klerikalci se pač bojijo, da bi se vce-pali v mladino narodnostni čuti, da bi se učila spoznavati resnično velike slovenske može! To ne služi klerikalizmu — odtod ta nova gonja v družbi z Nemc.il Zavodi ljubljanskega škofa. — Ljubljanski * škof Anton Bonaventura je otvoril svoje zavode v Št. Vidu pri Ljubljani. Odprt je škofov gimnazij, in sprejetih je v zavod takoj prvo leto 97 gojencev. Dan 21. sept. 1905. je važen dan — na ta dan so se odprli Škofovi zavodi, ustrojeni strogo po intencijahkle-rikalizma. V teh zavodih se bo gojila enostranska veda, izobraževanje bo strogo „kato-liško", in iz zavodov imajo izhajati • ljudje, ki ne bodo več — ljudje. Vsa izobrazba jih bo ločevala od drugih ljudij. Škof misli, da bodo to značajni, trdni in stanovitni možje, ali najbrže se vara. Iz teme klerikalizma more priti le Čisto kaj drugega: ne kaj takega, kar stoji nad navadnim človekom, pač pa le kaj takega, kar stoji globoko pod njim. Fanatične ljudi, verskoslepe, pretirance, ki ne bodo mogli več sprejemati v,se prave vede, prave izobrazbe, take utegnejo pahniti med svet škofovi zavodi. Taki ljudje pa so skrajno nevarni in vsak pameten razgovor je ž njimi nemogoč. Kakšno stališče naj zavzamejo v človeški družbi? Kaj bodo počeli tujci v človeštvu? Nadejamo se, da prav radi tega škofovi zavodi ne bodo mogli uspevati, ker ne bo rezultatov, katere bi se moglo spraviti v sklad z ostalo človeško družbo. Hes je, da je dandanašnji še Slovenija varno zavetišče ultra-montantsvu in polje, na katerem bogato žan/«, klerikalizem — toda ali bo vedno- tako ? Mislimo, da ne! Kakor so druge klerikalne naprave le kvarne, tako bodo tudi škofovi zavodi le kvarni. Prav tu se bo kazala vsa škoda, katero dela Slovencem klerikalizem. — Škofovi zavodi pa tudi nimajo pravice javnosti. Vendar pa je upisanih že 97 gojencev. Se pač vidi, kako so morali duhovniki delovati, da so spravili sinčke iz najboljših kmečkih hiš na Kranjskem v škofove zavode. Ta okolnost pa kaže tudi, kako slepo zaupa še velik del slovenskega ljudstva katoliškemu duhovniku. Kaj bo s temi gojenci, če škof ne dobi pravice javnosti za svoje zavode ? L. Škofovi zavodi so žalosten spomenik odvisnosti našega kmeta od farovža in neumosti revežev. Kjer je le mogel, je iztisnil kaj škof za svoje zavode 5 pri revežih se je reklo, da bodo revni zastonj študirali, sedaj pa sprejemajo le sinove bogatih starišev Zato pa se drži prokletstvo tiste škofove hiše, proklet-stvo naj se je tudi drži naprej toliko časa, da pride dan, ko se zapre ta hiša sramote za slovenski narod! Svobodomiselni življi pa morajo podvojiti boj proti klerikalizmu. Brezobziren boj vsem klerikalnim stremljenjem! Nekaznovani ŽlviO-kllCi. — „ConiereM poroča, da je bilo slišati v nedeljo ponoči na Teka-lišč>3 Verdijevem živio-klice, ki so ostali nekaznovani. Živio so klicali Slovenci, ki so se vračali iz Prvačine. — „Corriere« misli, da bi bilo prav, če bi bili nabili one Slovence, ter pozivlje tako na napad prihodnjič. Nič drugega ne rečemo kot to: Naj le poskusijo ! Izpred SOdnije. — Radi razžaljenja Veličanstva je bil obsojen na 6 tednov težke ječe delavec F. G. Conti iz Beluna v Italiji. 27 letni znani tat Avgust Olivo iz Gorice je bil ukradel bicikelj iz veže davčnega urada, šel je v Ločnik ter tam ogoljufal neko Luc. Orzoni za 4 K. Prisodili so mu 13 mesecev težko ječe s postom vsak mesec. 36 leM Fr. Pelicon je delal v'Miran-v I neki strojarni. Vkradel je bil tam 2 koži, vredni 24 K. $odnya inu je prisodila 2 meseca težke ječe. Društvo ^aaredek" v fior. Vrtojbi. — v Gor. Vrtojbi se je osnovalo pevsko in izobraževalno društvo „Napredek". V nedeljo 17. t. ni. je bil občni zbor. Predsednikom je izvoljen Josip Boštjančič. Društvo šteje okoli «0 udov. Prva naloga društva mora biti ta: zatreti popolnoma laško petje. • „La Voce deli' teino" — glasili lašHIh sadnijshih pIsamlikH! uradnikov. •--¦ Kakor se vidi, je res „La Voee deir Asino« glasilo laških pis. uradnikov na tukajšnjih sodriijah. V številki za številko TOgovolijo ti laški fantiči po ušesih imenovanega lista. Govorijo celo o „la lingua j del foro", pišejo neresnico ter zavijajo in napadajo ljudi, ki so vestni, sposobni ter niko- , mur ne storijo nič zalega. Boljše bi bilo, da bi se ti ignorantje kaj učili, da bi kaj znali, da bi bili za porabo! Večina je tako nerab-Ijiva in nesposobna — vendar pa uživa največje protekcije. Prav nič se nimajo pritoževati, godi se jim najbolje — kaj torej hočejo ? Če ne bodo nehali, povemo ime onega, ki piše tiste hudobrje! O VOlItvI Župana V Mirnu zopet lažejo klerikalci. Vso krivdo zvračajo na druge, o krivdi duhovnika, ki je tudi stara*ma ter se je p6hal z vso gorečnostjo za Laha, pa lepo molčijo. Ti resnicoljubi tudi nočejo povedati, kako smo ožigosali ta narodni škandal. - Torej le z resnico na dan: kjer je far v starašinstvu, tam je vse narobe, tam tudi niso daleč proč narodni škandali! Bralne in pevsko društvo „Nada" v Sovodnjah priredi dne 1. okt. t. 1. veselico na prostornem vrtu g. Kodermaca. Vspored prihodnjič. Ponarejen denar. — v Arisu pri Tržiču je krožilo nekaj ponarejenih goldinarjev. Radi tega so redarji aretirali nekega D. Nevarnega človeka je prijela poiidja. Na polju je ukradel dve suknji kmetoma Franko-viču in Nardinu, v hiši Štrakljovi pa je grozil ženi, da mu mora dati 20 K, če ne jo bo z nožem. Policija ga je iskala in slednjič našla. V stanovanju njegovem so našli tudi razne reči: «adje, grozdje, ribe in tudi neko mizico izpred kavarne Corso. Vse to je btt pokradel. Policija je ukradene reči vzela s seboj. — Tat se piše Ant MaruŠič. V Solkan se je podrl oder na neki hiši, ter potegnil s seboj dva delavca 16 letnega Fr. Preglja iz Kenč in 50 letnega Fr. Široka iz Solkana. Zlomila sta si golenico. Pripeljali so oba v Gorico v bolnišnico. Okraiei BOHoaJ. — Mestnemu policaju Tiberiju je »kradel nekdo izpod okna kletko z dvema kanarčkoma. Sedaj išče tatu, ki ima tako malo spoštovanja do mestnega policaja, da ga oferade. Ukraden bicikelj. — io letni F. Pahor se vozi v šolo v realko na biciklju. Bicikelj pušča v veži. Tako je storil tudi v četrtek. Po šoli pa je iskal zaman bicikelj, izginil je. TežkO ranjena. — V ubožnici v Gradišču ob Soči je udarila 72 letna K. Delfabro s težkim lesom 70 letno D. Blažon po glavi tako močno, da se je ta zgrudila na tla, ter so jo hitro odvedli k zdravniku, ki je kon-.tatoval dve težki poškodbi. Delfabro je stara pijanka in ničvredna ženska, kije prebila tretjino svojega življenja po ječah. Petrolej se podraži. — Avstro-ogerski po- trolejski kartel je sklenil podražiti petrolej za 2 K 50 v pri meterskem stotu. Sort* Odeje za vojake. — Vojaški erar nakaže železniški upravi potrebno število odej za vojake, ki bodo v zimskem času potovali po železnici bodisi posamezno bodisi v oddelkih. Na večih postajah kjer bodo eventnelno prenočevali, bodo dobivali te odeje. Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva. — v smislu § 200. zakona od 25. oktobra 189(5. drž. zak. štev. 2C0. so dolžni posestniki hiš, v katerih se stanuje, ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v času, ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši sta-nujočih oseb; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo: pri poslopjih, ki so dana v najem, je treba navesti tudi najemnino in morebitne podnajemo-dalce, ter označiti ime in vrato poklica ali pridobitka stanovnikov. — Podnajemodalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnino, ki jo ti zadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohodke. V smislu omenjene določbe in člena 39. izvršitvenega predpisa k drugemu poglavju označenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku Štev. 108. iz leta 1893., se s tem pozivajo radi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za leto 1906. posestniki hiš I ali njih namestniki, d i oddajo omenjeno izkaze in sicer v neposrednje državnem mestu Trstu in v okoličanskih občinah pri c kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščanski in v mejni grofiji Istrski pa pri pristojnih c. kr. okrajnih gfavar-stvih od 1. do 31. oktobra 1U06. Do ravno istega roka morajo podnajemodalci, odnosno gospodarski glavarji izgotoviti gori imenovane podatke. Stauovnike je izkazati pe stanju, kakor je bilo dne 1. oktobra 190;>. —r Uzorci za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem, in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi oni za fekaze podnajemodelcev in gospodarskih glavarjev, se dobe" brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje, (torej v Trstu z oko-ličanskimi občinami pri c. kr. davčni administraciji: na GoriškenvGrndiščanskem in v Isti i pa pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih). — V smislu člena 39. omenjenega izvršitvenega predpisa morajo »si najemniki, odnosno gospodarski glavarji, stanujoči v hišah, danili v najem, izkaze, ki jim je napraviti (stanoval-sko izkaze), oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze (hišne izkaze) ter jih potem oddajo pristojni davčni oklasti. — Ako so vzorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanovalski izkazi) in koje je priložiti vzorcu hišnega posestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati še posebej na izkaze. — Teh obveznosti najemo-dalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri njih ustavljajo, ako isti pri njih ne bivajo dalje nego tri mesece neprestano. — Doložbo kazni zaradi odrečenih ali vede napačno danih podatkov glede hišnih stanovnikov obsega § 247. I zakona od dne 25. oktobra 1896. drž. zak. štev. 220. Opomba uredništva. — Slavno finančno ravnateljstvo se ne briga nič, kljubu opetovanim zahtevam, da bi izdajalo taka oznanila brez tiskovnih hib. Ker so taka naznanila v drugih jezikih vedno pravilna, sodimo opravičeno, da se za slovenska oznanila nihče ne zmeni, da bi popravil odtise ter poskrbel pravilno besedilo, — Zahtevamo ponovno, da se spravi ta reč v red ter bodo gospodje postopali jednako z vsemi oznanili! Vzajemna društva za zavarovanje goveje živine. — i Vse potrebne tiskovine za ustanovitev takih zavarovalnic posebno predelana in odobrena pravila je založila „ Goriška Tiskarna" A. Ga-bršček v Gorici. Pravila in potrebni obrazci se pošiljajo na zahtevo zastonj in franko. Proti slovanski liturgiji. — »Poiitiscke Cor- respondenz" poroča, da je imel papež pogovor z dunajskim nuncijem mous. Granito di Be!monte glede slovanske liturgije. Papež je naročil nunciju, naj porabi ves svoj upliv, da se izvršujejo zadnje določbe Vatikana glede omenjene liturgije ter naj poskrbi za dobro sporazumevanje med Slovenci in Lahi. Kakšno mnenje vlada na dunajski nun-cijaturi glede slovanskega bogoslužja, pa raz-vidijo čitatelji iz poročila o zborovanju v Bic-manjih. Odbor akad. ter. društva „AdriJeu vabi člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek 28. t. m. pri „Jelenuu. Pričetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli. Dnevni red se objavi pravočasno. Pesnik aZIatoroga* umrl. — v Melninguu je umrl pesnik Rudolf Baumbach, ki je s svojim „Zlatorogom" proslavil naše planine. Baumbach je bil rojen leta 1840. Pevsko-tamburaško društvo „Štandrežu v št. AndreŽu vabi na ustanovni občni zbor, kateri se bode vršil dne 1. oktobra t. 1. v prostorih g. Franca Paškulina v Štandrežu. i »Občni zbor .Krojaške zadruge" v Gorici" je I bil dne 21. t. m. vsled premalega števila na-j vzočih članov nesklepčen. Vsled tega se bo I vršil dne 5. oktobra t. 1. ob 10'/s uri zjutraj dragi občni zbor z istim dnevnim redom, tudi v prostorih „Goriške zveze". Ta občni zbor bo sklepal veljavno s katerim si bodi številom navzočih članov. Odbor. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. Ponočna služba v lekarnah. — v cosa od I 24. t. m. do 1. oktobra bo ponočna .služba v lekarnah Gironcoli-Gliubich. Stampilje iz kavčuka vseh velikostij in oblik kakor tudi v obliki žepne ure, medaljona, svinčnika, z datumom itd. za zasebnike, društva, urade, banke, samostojne tiskarne iz kavčuka z odnosnimi stroji itd. Naročila sprejema „Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici, Gosposka ulica št 7. Uzorci Stanipilj so na razpolago. I Razgled po svetu. I Cesar v pogovoril s poslancem Silvestrom, j Povodom otvoritve prvega dela nove železnice i je govoril cesar s poslancem Svlvesfcrora o po- j litičnem položaju. Ko sta prišla v razgovoru na armado, je rekel cesar, da v ločitev armade, kakor jo hočejo Ogri, ne privoli nikdar. Nestrpnost fanatičnega sarajevskega škofa Šfa dlerja. — V Sarajevu je umrl pred kratkim neki vojaški uradnik. Ko je bil bolan, je prišel k njemu neki duhovnik, dasi nepozvau, da ga izpove. Vojaški uradnik je to odklonil, češ, da še ni tako hudo z boleznijo. Duhovnik je odšel, pa se drugi dan zopet vrnil. K bolniku ga niso pustili, ker je spal. Potem j je uraduik nakrat umrl. Ko je to izvedel i škof Štadler, je hitro zabranil vojaškemu duhovniku, da ne sme pokopati mrliča. Vojaška oblast je posredovala pri škofu, pa zaman, nadškof Belopotocki na Dunaju je na brzojavko, odgovoril, pa naj se postopa „po tam vladajočih predpisih." Tako se je moralo ka- | pitulirati pred škofom Čtadlerjem. Vojaški du- j hovnik je blagoslovil truplo prej, nego so ga odnesli iz hiše, potem pa se je peljal na vo- ' jaško pokopališče, tam počakal sprevod ter potem opravil cerkvene ceremonije. Na ulici pa, to je od doma, kjer je ležal mrlič, pa do pokopališča, ker je to rayon Štadlerjev. se je vil sprevod brez duhovnika, j To postopanje je vzbudilo v Serajevu vseobče ogorčenje. Pred lf> leti je radi nekega sličnega slučaja tam izstopilo iz katoli- | ške cerkve več uradnikov. Ljubljanski škof je učenec fanatika Sta-dlerja! Žalostne razmere v Kalabriji. — Kralj Viktor Emanuel je povodom svojega zadnjega potovanja po Kalabriji javno ožigosal žalostne razmere, ki vladajo v upravi v Kalabriji. Malo -uradnikov se je pokazalo, da bi bili kos svoji nalogi. Tako je n. pr. kralj vprašal nekega j uradnika za podatke o neki krajih, a dobil je i odgovor: „Za take malenkosti se nisem še | \ nikdar brigal!" Kralja niso sploh hoteli peljati v neki kraj, a hotel je absolutno iti. Tri ¦ dolge ure je kralj jahal na muli. Kralj Viktor Emanuel je tudi zelo ožigosal pasivno vedenje večjega dela vodilnih krogov. Vojakom, ki so pod pekočimi solnčnimi žarki ob neizrečenem j trudu in v vedni smrtni nevarnosti pomagali ranjencem, izkopavali mrtve izpod razvalin ter jih pokopavali, v mnogih krajih niso hoteli dati niti potrebnega okrepčila, dasi je bilo dovolj vode, vina in sndja. V vasi Borgia je I bila vsa skrb kmetov obrnjena 12 svetnikom- i patronom, ki so jih v hladni senci velikega j trga postavili v polukrogu ter jih klicali na pomoč ob pevanju, molitvah in zažiganju kadila. Za vojake ni našel župan niti vrča vode! Istotako se je dogodilo v albanski vasi Sena, isto v Monteropo in Loivadi. Svetniki-patroni ne bodo njihovim čestilcem za ta ne-krščanski čin vedeli nobene zahvale. i Nezadovoljnosti na Japonskem še ni konec. — ! Iz Tokija poročajo, da traje nezadovolj- ! nost proti ministerstvu daije, V Tokiju se bo i vršil velik shod, na katerem bodo razpravljali \ o sklepu miru ter zahtevali, naj ministerstvu i odstopi. Bržčas pride tem povodom do velikih j demonstracij. " j Brez pokrivala. — Najnovejša moda na An- j gleškem je ta, da so začeli hoditi brez pokrivala na glavi. Najprvo so hodili brez klobukov gojenci „Crist-hospitalskett šole, in sicer vedno po zimi in poleti, če sije solnce ali če dežuje. Sedaj pa so začeli tudi drugi hoditi okoli brez klobuka, zlasti mlajši ljudje. Spadajo v tri vrste: jedni hodijo gologlavi, pa j držijo klobuk v roki, drugi stlačijo svoje kape v žepe, tretji pa sploh nimajo ne klobukov ne kap, za nje ne eksistira klobučar. Tudi ženske pričenjajo hoditi okoli gologlave. Kod |e razširjeno kadenje. — Posebno je razširjeno kadenje v Polineziji, Kini, Japanu I in Siamu. V Japanu pušijo tudi mlada dekleta, j v Birmi pa daje mati svojemu detetu malo I pipico. Kafri kadijo tako, da gorečo cigaro j vzamejo narobe med zobe, pri tem pa seveda \ jezik potisnejo gori v votlino proti nnebu". Pinejci, katere je ns •>', Stanlej, so kadili. V svetu kadilcev nikdar ne zaide solnce, kajti ko j beli človek na zapadu neha kaditi, že začne žolti človek na vstoku spuščati v zrak dim iz. svoje pipe. j Llovdov arzena! na prodaj? — Listi poro- ] čajo, da namerava kupiti *vrdka „Wigham llichads an Son" Llvdov arzenal v Trstu. Baje še že više dogovori. Mister j*-.jcquay, zastopnik tvrdke, se je mudil te dni v Trstu ter si ogledal arzenal natančno. V morje se Je zagnal nekdo s parnika BPan-nonia" ogrsko-brvatske družbe na poti v Gruž v Dalmaciji. Privlekli so na krov pol mrtvega; kmalu potem je izdihnil. Sodi, se, da je neki K. Štefan iz Reichenberga. Bil je mlad človek, lepo oblečen, pri njem so našli tudi nekaj denarja. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve Zastrupil S3 je V Trstu s karbolno kislino vrtnar Al. Grilane, ki je bil v službi v dvorcu Rusconi. Ker mu je gospodar odpovedal službo, ga je to tako razžaiostilo, da je izpil precejšnjo množino karbolne kisline. Našli so j ga zjutraj mrtvega v postelji. Zakon o kongregacljah na Španskem, — španski ministerski predsednik pripravlja načrt za-I konn, po katerem bodo vse verske kongrega-j cije podvržene civilnim zakonom; izvzetih bo I le nekaj, katerim konkordat dovoljuje posebne I privilegije. OtvorlH železniške proga Selmariftoi-Bad tittttto. — Due 20. t. m. je bila slovesno otvorjena delna proga turške železnice Schwarzach-Bad Gastein. Otvoritve se je udeležil tudi crsar. To je pričetek nove proge do Trsta. Ruski car za Kalabfeto?? — -Laški kralj je oddal te dni med drugimi tudi dar 50.000 lir za Kalabrijo, ki je prišel iz roke, ki noče biti ioicnovaua. Kaznesel se je na to glas, da je poslal ta znesek —- ruski car. 24 OOVlh ladij, med njimi 8 oklopnic, je naročila ruska vojna uprava na Angleškem in Nemškem. Ogrska kriza. — Cesar je poklical v svrho rešitve ogrske krize k sebi več ogrskih politikov, med njimi tudi grofa Ivana Zichvja, ki dobi najbrže naročilo sestaviti novo niiiii-sterstvo. Vojaški venec na Ko*utovem spomeniku. — v BekeŠ-Cabi je bil ponoči položen na Košutov spomenik venec z napisom: Osvoboditelju Ogrske pridržani tretjeletniki. Uvedla se je stroga preiskava;........................... Zadnje vesti. — Potresi v Kalabriji se ponavljajo. Bile so strašne nevihte, ki so napravile veliko škodo. Mrtvih je po potresu vseh r>81), ranjenih 3000. — V Prusiji je-bilo od 2J. na 22. t. m." i) novih slučujev kolere. 2 umrla. — Hoždestvenski je skoro okreval. Častniki se vračajo v Kusijo. —- Govori se o okupaciji Prepolja v Macedonijl od strani Avstrije, liazdolilo se je baje mod kristjane več orožja. Pfl7ftP? ^mn0 TemPlJev *n Stvria-vrelec ¦ «* I . sta postavno zavarovana kisla studencu! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Tompljov"-vreloc ali „Styria"-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbništvo Rogaških vrelcev. Zrteu jezuitou. (Dalje.) Proti obsodbi je uložil obsojeni Naaarij Keler priziv, državni pravdnik tudi. Kraljevi stol sedmorice je prerešetaval oba priziva, odbil Kelerjevega, prizivu državnega pravdnika pa ugodil v toliko, da je zvišal kazen za Kelerja na 4 leta težke ječe! • Nazarij Keler je nastopil svojo kazen dne 8. maja 1901. v Ogulinu, odkoder so ga prepeljali v Lepoglavo. Dne 2. jun. 1001. so na predlog državnega pravdništva v Ogulinu ponovno v navzočnosti rektorja Bettinija promctaU vse po hiši in vrtu Julijane udove Kelerjeve. Vso iskonje je ostalo brezuspešno. Iz Lepoglave so „premestili" obsojenega Kelerja v Mitrovico. Od tam je prosil za obnovitev procesa prvič dne IS. sept. 1901. trde, da je nedolžen. Ta prošnja ni imela žc-ljenega uspeha. Čez leto dnij meseca septembra 1902. je dobil jetnik pismo od brata iz Kraljeviče, v katerem mu odgovarja na vprašanje, da Petra Marjanovič še živi ter da je ona kriva največ njegove nesreče. Ta Petra Marjanovič, ki ima sobo v isti hiši tik sobe njegove matere, je pripovedovala takoj, ko je bil Nazarij aretiran, raznim osebam, ki so jo posetile, da ga je cula delati in hoditi v oni kritični noči. Ali ker je stara in bolna, se je hotela izogniti pričevanju pred sodnijo, radi tega je prosila one. katerim je to pravila, iu\j ne po vedo nikomur, kaj je govorila. Par dnij po onem pismu je prišel v kaznilnico svetnik stola sedmorice dr. Herra heiser, kateremu je pokazal pismo. Svetnik je zaslišal njegove pritožbe. Po njegovi odredbi je šel sodnik Forko 18. sept. 1902. v kaznilnico ter sprejel na zapisnik prošnjo Nazarija Kelerja za obnovitev procesa. Sodnija je odločila nova zaslišavanja. Petra vdova Marjanovič Tomina, 70 let stara, teta obsojenčeva, je prikovana že 6 let na posteljo. Tik zida, je izpovedala pod prisego, ki deli sobo, v kateri je delal Nazary, od moje sobice, na postelji ležim že 6. leto; ker je ta zid tenak, se čuje vse, kar se godi v drugi sobi, čuje se pa tudi vsak glasnejši razgovor iz kuhinje Nazarijeve matere. Živo se spominjam onega dne, ko sem cula, da so odvedli Nazarija v zapor radi neke tatvine, storjene pri jezuitih. Jaz sem takoj protestovala proti temu, da bi bil mogel Nazarij to storiti, ker sem ga Cula ono noč, kako je v svoji sobi in kuhinji hodil in delal. To sem povedala takoj raznim osebam, ki so bile pri meni. Spominjam se dobro, da je Nazarij okoli 7. ure zvečer istega dne prišel domov ter se pričkal z materjo, ki mu je očitala, da je denar, kateri je dobil za popravo nekega šivalnega stroja, porabil za druge ireči, njej pa ni dal nič Cula sem skoro vsako besedo. Ker niseui mogla spati^sem Cula Nazarija' v sosedni sobi, kako je delal in ropotal. Vse to je povedala takoj svojima hčerama; nečakinji in nečaku. 'Prišlo je do obnovitve sodnijskega postopanja proti Kelerju. Razglasil se je nad njim preiskovalni zapor, prepeljali so ga v Ogulin; prošnji, da ga pustijo na svobodo, «c je tudi končno ugodilo, in dne 20. septembra 1903. so se odprla Kelerju vrata ječe, v kateri je tičal od U. jari. 1901. Kakorhitro je bil puščen na svobodo, s o napeli jezuitje v»e moči, da bi preprečili novo sodnysko postopanje, i (Pride še.) Zahvala. Povodom smrti mojega nepozabnega in iskreno ljubljenega soproga Josipa Trampuž si štejem v dolžnost tim potom javno zahvaliti vse sorodnike in kolege ranjkega kakor tudi vse društvene korporacije ter prijatelje in znance za udeležbo pri pogrebu ter izraze sožalja na prebridki izgubi. Vsem Bog povrni! '¦'•' -»—.... —Marija vdova Trampuž. Maše-zadušnice se bodo brale v sredo 27. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Ignacija. priporoča svojo i POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo ..................¦'.------ najstarejšo firmo :..........•............................................,- Zwilchenbart, Basel (Švica) Genfralbahnplatz i. Za dobro In hitro eksped*cijo se garantira. "• »Goriška Tiskarna" fl. Gabršček novo knjigoveznico :rbljeno z vsemi potrebnimi stroji. moderno u rejeno ter* Sprejema naročila na — ele$aot!)« to Fine ^ezbe km% — protokolov, map ter izvršuje vsa v knjigovežko stroko spadajoča dela. Izdelek ukusen iq po zmernih cenah. Zemljevid bBb|(| eGaujnpiejniieui B§0|BZ B>|l|9/\ BO?JOL) - 9 -$% eoiin B>isodsoo BDIJO*) O % !!BS!9 V polioežeoe Škofije @oHši <§*adišl^ s ^ 4^ a* tfrstou) fi) okolico -«er -^ -*p narisal E. Bombig izdala in založila 5'ovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x180 cm) s poštnino vred K Glisti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K 5*—. Gorica -*«~ Gorica Klimatično zrlravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. —Električni avtomobil-omnibus k vsom brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Razglas. ¦ Da so napravi potrebni red na tu* || kajSnjem pokopališču, je sklenilo podpisano občinsko starešinstvo v seji dne 9. decembra 1904. da se morajo odpraviti do konca tega leta vsi nagrobni spomeniki in vse ograje iz grobišč, katera so nad 10 let stara in za katera ni bil odkupljen prostor. To v znanje in ravnanje vsem prizadetim domačinom in ptujcem. Po preteku določenega časa »31. dec. 1905.* izvrši to občina Solkan, dotični pa izgube pravico do spomenikov in ograj. lupanstvo v Solkanu dne 28. avgusta 1905. Župan: Mih. pl. Batistič. Opomin. Opozarjam vsakogar, da moji ženi I W-ji ne posoja ne denarja ne kaj dru-8Gga, ker ona ni pri zdravi pameti. Podpisani ne jamčim za njene dolgove. — • J Rudolf Cisel lokomotiva! vodja g. kr. avstr. državnih teleznic. Najceneja poprava dvakafes pri BATJELU T Gorici, Via Duomo St. 3. Zastopstvo dveh tovaren. Anton Potatzky v Corici. Na sredi KaStelJa ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberikega In drtbnega blaga ter tkanin, preje ia aftlj. POTREBŠČINE za pisarnioe, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojai$ in ievljarje. Sretlnjtce. — Božnl venel. — Masne knjižice. fišna obuvala za tse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave« trave in detelje. Naibolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, i 35—8 Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici *»*»» trg Korenj št. 11. «**¦ Lekarnarja A. THIERRTjev BALZAM pristc?l01 wHi.i,Hm varstveno znamko zelena nuna. Najstarejo ljudsko sredstvo prof i prsnim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, aobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj« natih steklenic 5 K, CO malih ali 30 dvojnatih steklenic IS K. PS Centiffolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavžcntroi.) Najmočnejše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stano s sprem-nico in poštnino vrod; 2 lonSka K 3*60. Pristno jedino iz lekarne pri angclju varuhu A. THIERRY-Ja v Preqradt pri Rogatcu-Slatini kamor naj so naslavljajo naročila.-Da ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna pričuje brošurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki jo pridjana zastonj balzamu, ali so isto dopoilje posebej na zahtevo. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko v m i v. Schwannen • Apoteke, mnkftart a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Na prodaj je več sto kraških hrastovih dag po znižani eenl. Za pojasnila se je obrniti na gosp. Ant. Gerbec-a, Via Morelli št. 31,1, liadsti. Veliki prazoi sodovi 1^5 Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20,30 do 70 Jiektoiitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. StemU, na tekališču Jos. Verdi v hiši Medvedove konfekcijske trgovine v II. nadstr. (nasproti kavarne Schwarz) RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekoCega leta dalje -— vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči iftft M M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnica štev. 13. Odlikovana pekarija in sladčičarna. HaPol JDi»ašči1{, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornuv(lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. 'Prodaja tudi različne moke. Namizno orodje in posoilje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kiiTO. daj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- - dinjstvo itd. : C. kr. dvorni založniki Cliristofle & C.,e - Dunaj I. Opernring 5 (Heinriehshof). — Ilustrovan cenik jia zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovamiSko znamko in ime Christofle. Mm & Ul ...... ¦:. Y Gorici---------- Stolniirgšt.9 (Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št 4 sprejema vsako ; popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalno stroje In poprovo jamčiva od 5-10 let. »•-•'Mizarska zadruga ^ v Gorici Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ------------------- ter sprejema v delo vsa veeja stavbena dela. ,: ~~ . —- Podružnica v Troto Via dl Plazza vecrJiia 1. Podružnica v Spljeto. Zastopstvo v Orljentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. wmmmmmmwMmmm ^Goriška ljudska posojilnica^ vpisana zadruga z omejenim jamstvom. NaLelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranita« vlogo se obrestujejo po 4%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 51,,.%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5\i,%. Stanja 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. — Posojila 1,570 SI0 39 — Vrednost hiš 110.675-— (v resnici so vredae več). — Reaervni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št 79. F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster. Gorica, Tržaška otfca št. 17. -------- Priporoča -------- se slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih Iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. »fepBds o^oi)s o^sasfinijs a m ajjjas iniBJi aujmopsA afniapzi a; mafaads cvetlična°paprika uKS priznano izvrstno vrsto. Lastni pridolok kg za K 5. Razpošilja po pov. ztttju od l kg dalje franko. Nsidaljue posebnosti: sla* ntna, Ogrski salami itd so zarafiuuajo najoenojr. Razpošlljainlca vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudoll Budimpešta (Ogrsko) vil. Ovodagasse 22 t;, kr. krojaški kroji, vsakteremu razumljivi, raznih velikosti. Cena za celo obleko 18 K, samo telovnik in jopa 10 K. M. POVERAJ v Gorici, na Travniku. Vojaška in uradniška krojačniea. Trgovina z manufaktumim hladom in gotovih oblek. Nizke cene brez konknrenee. Vse pripravo za vojaštvo. Častniške in uradniške uniform« z orožjem. Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin fai lastnih in drugih priznanih vinogradov;! plzenjskega piva „prazdroj" iz sloveče1 češke „Meščansko pivovarne" in domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega prist nost se jamči. j Zaloga ledu, kateri se oddaja le m! debelo od 50 kg naprej ! Vino dostavlja na ...om m razpošilja poj železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države; v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. ; Gene zmerne. Postrežba poštena in toCu! S kron in še vee zaslužka na taj Družba za domača dela in strojev za pletenje, Iščejo se osebe obojni spola za pletenje na našeri stroju. Lahko in hitro deltf skozi celo leto. Ni trebi nobenih znanostij. Se n: ! gleda na oddaljenost in deli! prodajamo mi. j Družba za domača dela in strojeu z: pletenje Tomaž H. Whittick & C.o — Prag« trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa-j nile 13—434. Prva kotisumna zaloga oljaj Henrik Curiel Tekališže Jos. V-rdi 42. GORICA TekališžeJos. Verdiji Specialiteta oykinega olja Jedilno olje Srednje vrste a 32 kr. liter j fine „ „ 36 „ „ iz Istre ,,40 „ „ „ Corfu ,, 48 „ r i , Bari „66 , r i „ Molfette „ 64 „ , j „ Provence „ 72 „ »j „ Monte I S. Angelo „80 , , i „ Luke „ 96 „ » f Zahteuajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo ^^•¦ ¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i 2 znamk© »JELEN«. ~*^| Ono |» |W zajamčeno Čisto ""Mi la brax vsak« kiodljlva primesi. Para izvrstno. Kdor hoca dobiti zaras jamcano pristno, parllu ¦aikodlflvo «119 aaf dobro pazi da bo las! vsak koaiad J sna „9CHt';?WT" In varatvaao znamko »JELEN«. *.- •**», *...,. .. E. _ ..,..„. ..„„.. ,...........,.,.>.„ „.„,„„, Dobipa se popsod. ===== Zastopnik*. Umberto Bozzini - Gorica, Maglstratna ulica. ===-------------------------" ojuojbuiuju ac uuiutuu v pusuuuu uu I 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dol*'' I jih rabi. 1 Brezplačno pošiljanje na dom. i T zalogi ima tudi razne kamenite ploS« umivalnike za kuhinje, žlebe itd. ANTON MMT PEČENKO