faltnlaa ftitiu f gotovini. II. izdaja. kn Cena Din 1>- Uhaja mk dan »JutraJ razven V ponedeljkih In dnevih p« praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mo-sečna naročnina Din 20'—, za tujino 80'—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 in 80-71 Jugoslovan Oglasi po tarifi (n dogovora. Uprava v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68, Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, tel 29-60. V Celju: 81omSkov trg 4. PoSt. ček. rač.« LluMjana 15.62L St. 125 a Ljubljana, sreda, dne 3. junija 1931 Leto II. Spor med Vatikanom in fašizmom Zborovanje kardinalskega kolegija - Soglasna obsodba rimske vlade - Skolovska zaupnica papežu in protest proti fašizmu Predsednik XV. mednarodne konference za delo. Predsednik 15. mednarodne konference za delo, ki se je udeležujejo zastopniki 52 držav, zborujejo te dni v Ženevi. Konferenci predseduje poljski zastopnik Sokal. Volitve v Egiptu — Zmaga vlade Kairo, 2. junija. AA, Volitve v egiptsko zbornico so se vršile popolnoma mirno. Vlada je dosegla velik uspeh. Občinske volitve v Španiji Madrid, 2. junija. AA. Notranje ministrstvo objavlja provizorne rezultate nedeljskih občinskih volitev na španskem. Združeni republikanci in socijalisti so dobili 1645 občin, republikanski desničarji 757, monarhisti 201 občino, radikalni socijalisti 301, avtonomna republikanska zveza 461, katoliki 47, neodvisni 334 in rafalni republikanci 838. Volilna reforma v Angliji London, 2. junija. AA. Danes se sestane spodnja zbornica prvič po binkoštnlh praznikih. Razpravljalo bo v tretjem čitanju o volilni reformi. Hohenzollerci še niso obupali Pariz, 2. junija, d. »Echo de Pariš« piše: Kar da parada stahlhelma v Vratislavi posebno misliti, je zopetni nastop bivšega nemškega prestolonaslednika v političnem življenju. Kljub odkritjem Billova in Hohenlohea o usodepolnl vlogi Viljema II. poglavje Hohenzollerncev v Nemčiji, kakor izgleda, le še ni končano. London, 2. junija, d. Berlinski dopisnik »Dai ly Telegrafa« poroča: Vratislavska stahlhelmov-ska parada je močno izboljšala izglede bivšega nemškega prestolonaslednika na uspehe pri prihodnji volitvi nemškega predsednika, kjer bi nastopil kot kandidat desničarskih strank. — Eventuelna izvolitev prestolonaslednika za predsednika bi bil zadnji korak k novemu cesarstvu v Nemčiji. Makedonstvujušči na delu Sofija, 2. junija, o. Ivan Mihajlov je z ženo Menco in dvema varnostnima spremljevalcema odpotoval preko Burgasa v Italijo. V Carigradu Se bo vkrcal na italijansko ladjo, ki ga bo pripeljala v Italijo. Namen njegovega potovanja v Italijo je, da tam z merodajnimi činitelji in prijatelji VMRO regulira nadaljnje odnošaje med njimi in organizacijo, ki so bili že dalj časa nenormalni in obenem zanj in njegovo družbo nepovoljni. Italijani niso bili zadovoljni z delovanjem VMRO. Posebno zaradi njene ne-aktvnosti na jugoslovanskem ozemlju. Poleg tega pa je Mihajlova naloga, da v Rimu uredi definitivno vprašanje o teroristični akciji makedonskega odbora, ki naj bi se pričela izvajati * izpadi z albanskega na jugoslovansko ozemlje. Nekaj dni pred svojim odhodom se je Mihajlov mudil v Sofiji, kjer je poleg ostalih imel več sestankov tudi z uglednimi bolgarskimi politiki — prijatelji v Evropi. Pred nekaj dnevi jo bil nekega večera dve uri pri Gligoriju Va-siljevu, poljedelskem ministru v vladi g. Ljap-čeva. Gligorij Vasiljev stanuje v Rakovski ulici. Reden zračni promet med Bavarsko in Italijo Benetke, 2. junija. AA. Med Benetkami in Bavarsko je bil otvorjen dnevni zračni promet z italijanskimi tromotornlmi letali. Glavna skupščina nemške socijalne demokracije Leipzig, 2. junija. AA. Včerajšnjo razpravo ha skupščini nemške socijalno - demokratske stranke je otvoril državni poslanec Tarnow Govoril je o gospodarskem pravcu, o anarhiji v gospodarstvu in o delavskem vprašanju. Sc-cijalna demokracija je po njegovih izvajanjih proti kapitalističnemu sistemu. Nadomestiti ga hoče s socijalizmom, ki pa ne sme biti istoveten s polomom gospodarstva. Zato odklanja t« stranka ruska metode. V sovjetski Rusiji je siromaštvo množic večje kakor v vseh Kapitalističnih državah. Rim, 2. junija, n. Končno veljavni odlok o razpustu katoliških mladinskih organizacij in centrale »Katoliške akcije«, na kateri so bile včlanjene 4 velike katoliške zveze (zveza katoliških mož, katoliških žena, katoliških visokošolcev in katoliških mladenk) in ki je samo med mladino štela čez 300.000 članov, je vzbudila v vatikanskih in sploh v katoliških krogih v Italiji veliko razburjenje. Pravijo, da je apostolski nuncij že izročil italijanski vladi protestno noto, v kateri je Vatikan nastopil proti razpuščanju katoliških organizacij in naglasil, da zavisijo te organizacije od »Katoliške akcije«, za katere svobodno delovanje-jamči konkordat med Italijo in Vatikanom. Fašistovski tisk o vsem tem ni omenil niti besedice. Vsekakor iz bojazni, da ne izve italijanska javnost, na kakšen način je fašistovski režim uničil poslednje organizacije, ki so smele delovati poleg faši-stovskih. Fašisti so pri tem postopali zelo oprezno. S početka je nastopilo korporacijsko glasilo »Lavoro Fascista« proti »Katoliški akciji« in jo obtožilo, da skuša v svojem okviru obnoviti bivšo katoliško ljudsko stranko. Iz te obtožbe se je razvila v fašistovskem tisku kampanja proti katoliškim organizacijam, češ da so proti- fašistovskega značaja. Sledila so nasilja fašistovskih študentov proti članom katoliških mladinskih organizacij. Fašistovski vseučiliščniki so pustošili prostore katoliških organizacij. Medtem je v tisku ponehala kampanja proti »Katoliški akciji«. Zato pa so centralne fašistovske oblasti nenadoma in brez hrupa izdale ukaz o razpustitvi katoliških klubov in organizacij. Policijski agentje so po raznih mestih Italije zaprli prostore katoliških organizacij, zaplenili njihove knjige, zapisnike in liste. Fašistovski tisk o vsem tem ni objavil niti najkrajše vesti. Rim, 2. junija. Na konferenci kardinalov, ki se je vršila pod predsedstvom Sv. Očeta, je papež poročal o položaju in pozval kardinale, naj povedo svoje mnenje. Razprave se je udeležilo več kardinalov. Posebno mnogo je govoril bivši vatikanski državni tajnik Gasparri, dočim so kardinali neitalijanske narodnosti molčali. Rim, 2. junija. »Osservatore Romano« objavlja uradno, da so kardinali na svojem zborovanju najstrožje obsodili postopek italijanske vlade proti »katoliški akciji«. Kardinali so izrekli Sv. Očetu svojo neomajno zvestobo in svojo udanost. Ob enem poroča »Osservatore Romano«, da so vse procesije zaradi žalosti vladajočih razmer izven cerkva prepovedane. Ta prepoved je posebno važna zaradi procesij na praznik Sv. Rešnjega telesa. Rim, 2. junija. AA. V sredo 8. junija ob 4. popoldne bo seja vodstva fašistično stranke. Predsedoval bo Mussolini. Seja bo v palači »Venezia«. Rim, 2. junija. AA. V polemiki med Vatikanom in Kvirinalom se je premirje, ki je bilo proglašeno snoči, danes nadaljevalo. Pravijo, da se je to zgodilo po intencijab italijanske vlade. Papež zahteva, naj se italijanske oblasti opravičijo, ker so kršile nedotakljivost papeževega odposlanca in pustile, da so demonstranti klicali »Smrt papežu!«. Papež končno zahteva, naj poravnajo vso škodo, storjeno cerkvam. Pariz, 2. junija. V Rouenu se je zbralo te dni veliko število nadškofov in škofov iz Francije, Anglije, Belgije, Kanade in Poljske, med njimi tudi vplivni angleški kardinal Bourne, ki so poslali papežu protestne brzojavke proti postopanju italijanskih fašistov proti Vatikanu. Tudi francoska »Katoliška akcija« je protestirala. Berlin, 2. junija. AA. Rimske-katoliškl škof v Berlinu je poslal v imenu svoje škofije papežu brzojavko, kjer mu izraža simpatije o priliki preganjanja cerkve ▼ Italiji. Državnozborske volitve v Romuniji Vlada jje dobila ogromno večino - iarodna kmetska stranka poražena - Mir in red v vsej državi Bukarešta, 2. junija. AA. Prvi približni volilni rezultati, ki so prispeli v prestolnico potrjujejo, da je vlada dobila velikansko večino. V Bukarešti sami je na 25 voliščih izmed 36, kolikor jih je vsega skupaj, dobila 14.000 glasov, narodna kmetska stranka 1300, vse druge stranke pa so v Bukarešti dobile 8000 glasov. Na deželi je v 40 volilnih okrožjih (vseh je 71) vlada dobila 600 tisoč glasov, narodna kmetska stranka 120 tisoč, Bratianovi disidenti pa 60 tisoč. Iz tega se vidi, da je popularnost narodne kmetske stranke bolj padla, kakor so dozdaj mislili. Po dosedanjih rezultatih so ekstremistični desničarji in levičarji dobili več glasov kakor pri prejšnjih volitvah. Stranka Averesca je dobila več glasov kakor prej. Točni podatki bodo znani šele zvečer. Bukarešta, 2. junija, n. »Rador« poroča, da je rezultat včerajšnjih volitev po dosedanjih podatkih ta-le: glavna lista je dobila 65% vseh mandatov, nacionalno-kmečka stranka 20, lista Jurija Bratianu-ja 8, ma-djarska nekoliko manj kot zadnjič itd. Bukarešta, 2. junija, d. Kakor je videti iz dozdaj znanih volilnih rezultatov, so narodni zaranisti posebno v mejah stare Romunije 'izgubili dosti glasov, med tem ko so na Sedmograškem in v Banatu dosegli še razmeroma dobre uspehe. Vsega skupaj so utegnili dobiti kakih 30 mandatov. Na vsak način pa bodo najmočnejša opozicijonalna stranka v novem parlamentu. Veliko število njih voditeljev je šteti med izvoljene, to so med drugimi: Maniu, Vajda, Mirone-scu, Ladgearu, Popp, Junian, Mihalake in dr. Presenetljiv je uspeh liberalnega disidenta Jurija Bratiana, ki je zbral mnogo liberalnih glasov in je dobil prejkone kakih 14 mandatov. Protisemiti so dosegli pričakovani uspeh in so med drugim v Suczawi dobili absolutno večino. Komunisti, ki so nastopili kot delavski in kmečki blok, so najbrž© dobili potrebno število glasov in pridejo prvič v romunski parlament. Socijalni demokrati so v primeri s komunisti nazadovali. Komunisti so skoraj povsod, kjer so nastopili poleg socijalnih demokratov, dobili veliko več glasov kakor ti. Udeležba pri volitvah je bila izredno majhna, kar se da razlagati samo, s politično utrujenostjo. V mnogih krajih je glasovala samo polovica volilnih upravičencev in marsikje celo samo tretjina. V novi zbornici bo imela vlada s približno 65% dobljenih glasov vsekakor pomembno dvotretjinsko večino, če volilna koalicija še naprej ostane. Volitve so se v splošnem vršile zelo mirno, o volilnem boju ni bilo sltoro nikjer nič opaziti. Dosedaj ni bilo poročila o nobenem incidentu. Bukarešta, 2. junija, d. Pv dosedaj znanih pgročilih je bilo pri volitvah v parlament oddanih vsega 2,100.000 glasov, na-pram 2,840.000 pri volitvah 1. 1928. Vladni blok je dobil 50„do 60% vseh oddanih glasov, narodni zaranisti 15 do 18% na-pram 77 % pri zadnjih volitvah. Liberalna stranka Jurija Bratiana je dosegla 6%, madjarska narodna stranka 4% (pri prejšnjih volitvah 6'8%), ljudska stranka generala Avaresca 5'8% (prej 2'48%), proti-semitska liga 4'5% (prej 1’14%), kmečka stranica dr. Lupua 3'53% (prej 2'48%), socijalni demokrati 3'28% (1. 1928. so šli skupaj z narodnimi zaranisti), stranka Storea in zveza proti oderuštvu pa 2-77%. Bukarešta, 2. junija, n. Prvi rezultati volitev so pokazali, da je vlada dosegla veliko večino. Od 71 okrajev so do sedaj znani rezultati iz 40 okrajev in v teh je vlada dobila 500.000 glasov, narodna kmečka stranka pa samo 120.000. Liberalni disidenti Jurija Bratiana so dobili 60.000 glasov. Stranke skrajne desnice in skrajne levice so se nekaj ojačile, tako da pridejo v parlament. Tudi Avarescova stranka je dobila precej več glasov kakor pri zadnjih volitvah. Končni rezultat bo objavljen nocoj. Bukarešta, 2. junija. AA. Po dosedanjih podatkih se je udeležilo romunskih parlamentarnih volitev povprečno samo 27% volilcev. Vladni blok je dobil 52% vseh glasov, narodno - zaranistična stranpa 15 odstotkov, liberalci 6%, Madjari 4%, pristaši generala Averesca 5%, protižidovska 5% in socijalisti 2%. Komunisti niso dobili nobenega mandata. Dasi je vladna večina znatno oslabljena, upajo, da ostane sedanja vlada še na krmilu. Bukarešta, 2. junija, d. Mandati bodo, kakor izgleda, razdeljeni tako-le: narodna zveza (Jorga) 294 mandatov, od teh 80 liberalnih in 12 nemških, narodna kmečka stranka 24, liberalna skupina Jurija Bratiana 12, ljudska stranka generala Avaresca 11, madjarska narodna stranka 8, proti-semit.sk liga 9, kmečka stranka dr. Lupua 6, socijalni demokrati 6, Storejeva stranka 5, protioderuška zveza 5,,židovska narodna stranka 5. V političnih krogih opozarjajo na to; da je vlada prišla iz volitev vendarle z razmeroma majhno večino; kajti računati je s tem, da bodo liberalci po volitvah prekinili vse odnošaje z vlado in da bodo šli v opozicijo. Tudi Nemci so si ohranili popolno svobodo gibauja. V vladnem bloku bi ostalo torej samo okrog 200 poslancev, ki bi jim stala nasproti pomembna opozicija. Vlada bo zato prisiljena, da se približa posameznim opozicijskim strankam in se z njimi dogovori glede sodelovanja. V opozicijonalnih krogih izjavljajo, da »o se pri volitvah godile mnoge nepravilnosti v korist vladne večine. Narodna kmečka stranka napoveduje več ko 60 pritožb pid upravnem sodišču. Konferenca o davku na poslovni promet Beograd, 2. junija. AA. Jutri ob 9. zjutraj se začne v davčnem oddelku finančnega ministrstva konferenca, ki bo razpravljala o tarifah skupnega davka na poslovni promet. Premestitve v železniški službi Beograd, 2. junija. AA. S sklepom prometnega ministra in s soglasjem predsednika ministrskega sveta so premeščeni: Jo$ip Jelnikar, uradnik III-3 iz Trbovelj na postajo v Maribor, Josip Verhovc 3-II iz Reznega dola v Jarše-Mengeš, Frančišek Lavrec, šef postaje Rimske Toplice, pa za šefa postaje v Poljčanah. Premestitev gozdne uprave Beograd, 2. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gozdove in rudnike na podlagi 61. 19 uredbe o izpopolnitvi uredbe o ustroju gozdarskega ministrstva in organizaciji gozdarske stroke v kraljevini Jv 'uvijt izdal sklep, da se gozdne uprave v Ogulinu, Jasenku, Novem, Ravni gori, Mrkpolju in Fužini izvzamejo iz uprave in nadzorstva direkcije za gozdove v Zagrebu in postavijo pod upravo in nadzorstvo gozdne direkcije na Su-šaku. Francoski letalci v Jugoslaviji » Zagreb, 2. junija, k. Danes zjutraj je odletelo iz Pariza 5 bombaških letal, ki so na potu v Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo. Jutri pridejo v Zagreb, kjer jim prlrede na letališču na Borongaju svečan in prisrčen sprejem. Ta letala predstvaljajo novost, ker imajo po 4 kolesa in ima vsako 4 može posadke. Razen tega imajo na sprednem delu strojne puške in pa majhen top. Znižanje španske armade v Maroku Madrid, 2. junija. AA. Španski kabinet ja skleni znižati špansko armado v Maroku na 5000 mož. S tem bo prihranil letno 14 milijonov pezet. Končno je odredil, naj se v osmih dneh popiše vsa cerkvena imovina v Španiji, Stran 2 a ——a— ‘mm Nj. Vel. kralj med hrvatskimi kmeti »Naš si, kralj, mi pa smo ivoji! - Hrvafcki kmetje se svobodno pogovarjajo s svojim vladarjem - Nj. Vel. kralj v romarski cerkvi Marije BisJričke - Zanimanje lij. Vel. kralja za šolstvo fašizem proti Vatikanu Ko je bila podpisana lateranska pogodba, se je z obeh pogodbenih strani v najvišjih superlativih proslavljal njen veliki pomen. Nekateri so celo trdili, da se pričenja z lateransko pogodbo nova zgodovina za Italijo, pa tudi nova za katoliško cerkev, ki bo imela sedaj vse drugačne možnosti za razširjenje svojega poslanstva. Kljub vsem tem slavospevom z ene in druge strani, pa že takrat ni manjkalo glasov, da lateranska pogodba ne bo doživela dolgega življenja, ker da je hotel Mussolini samo izkoristiti katoliško cerkev, da bi tudi ta podpirala fašiuem. Ni trajalo dolgo in že so posamezni do-godtki potrjevali to pesimistično mnenje. Izvršile so se razne konfinacije duhovnikov in sicer v očitnem nasprotju z lateransko pogodbo. Prišel je veliki spor zaradi dela duhovščine v zadrugah in na vse zadnje celo do razpusta nekaterih katoliških zadrug. Ali vsa ta nesoglasja so bila samo uvod k velikemu načelnemu sporu, kdo ima pravico vzgajati mladino in v kakšnem duhu se naj ta vzgaja. Fašisti so hoteli imeti v svojih mladinskih organizacijah sodelovanje duhovnikov, toda le v štafažne namene. Navzočnost duhovščine pri svečanostih fašističnih mladinskih organizacijah naj bi v te privabila tudi katolišiko mladino, a v organizacijah samih pa naj bi se mladina vzgajala v strogo fašističnem duhu. Vsa mladina naj bi bila prepojena z militarističnim in imperialističnim duhom in ta propaganda je šla tako daleč, da naj bi se ludi deklice v e/, bale v uporabi orožja. Proti tej imperijalistični vzgoji je morala nastopiti cerkev, ki je pač sklenila lateransko pogodbo zato, da bi mogla neovirano vršiti evoje poslanstvo in v pravem katoliškem duhu vzgajati mladino, ne pa zato, da bi postala še ona priganjačica fašistične stranke, s katero so jo od nekdaj ločile velike moralne in idejne razlike. Spor se je tako stalno večal, kljub temu se je l atol .ka akcija kr~p’ a razvijala in katoliške mladinske organizacije so postajale vedno močnejše in močnejše. Ze je njih članstvo na slo na 300.000, že pa je tudi bilo vidno, da je to komaj pričetek njihovega razvoja. Nastajala je tako v Italiji močna organizacija, ki 'e bila po svojem duhu ofenzivna, ki a ni bila fašistična. Ta njena nefašističnost je bila vedno jasnejša in posledica tega je bila, da je pričela uživati simpatije tudi v onih nefašističnih krogih, ki so bili nasprotni katoliškemu svetovnemu nazoru. Toda dejansko sta nastajale dve fronti in resna je bila nevarnost, da fašistom nasprotna fronta vsak dan bolj narasle. To nevarnost so spoznali tudi fašisti in zato so pričeli proti katoliškim organizacijam, zlasti pa mladinskim, brezobziren boj po svojem starem receptu. Pričelo se je uničevanje in pustošenje lokalov katoliških organizacij, pretepavali so njih člane, na vse zadnje pa celo oficijelen razpust katoliških društev. S tem je prišlo do odprtega konflikta med fašizmom in Vatikanom in že se je pričelo govoriti o prenehanju di-pdomatičnih odnošajev med Vatikanom in rimsko vlado. Ne govori ravno o sili fašizma, da se je tako resno zbal katoliškega gibanja. Ali na drugi strani je z ozirom na ves razvoj fašistične stranke razumljivo, da je prišlo do nastopa fašistov proti Vatikanu. Nikdar ni fašizem dopustil, da bi bila v Italiji le ena organizirana skupina, ki bi mogla veljati pred svetom kot mogoča naslednica fašizma. Italijansko prebivalstvo je moralo živeti v prepričanju, da je boj proti fašizmu nesmiselen tudi zato, ker ni nikogar, ki bi mogel prevzeti fašistično dedščino. Na ta način so hoteli fašisti v kali zadušiti vsako nagnemje, da se prične organizirati odpor Jvroti njim. To kardinalno fašistično pravi-o pa so kršile katoliške organizacije dejansko, čeprav nehote. Niso sicer hotele organizacije katoliške akcije direktno zalesti v politiko, niso imele na svojem praporu boja proti fašistom, toda že samo to, da so »ploh obstojale, je bila že politična zadeva, ker bi mogle priti v boj s fašisti. Tako priostren je položaj fašistov, da se morajo boriti tudi proti že sami možnosti nove politične organizacije in zato bo prišli v konflikt z Vatikanom, pa čeprav si tega niso mogli želeti. Kajti jasno je, da v boju z Vatikanom ne bi fašisti mogli žeti posebnih lovorik. Boj dveh Rimov bi Italijo samo oslabil, simpatije sveta pa gotovo ne bi bile na strani fašističnega Kima. Vedno ostrejši spor z Vatikanom pa bi mogel povzročiti tudi državljansko vojno, v kateri bi postal Vatikan predvoditelj vseh antifašističnih skupin. Ce bi pa bil fašizem tej skupni fronti svojih nasprotnikov kos, pa je z ozirom na gospodarsko krizo Italije le malo verjetno. Ni zato pričakovati, da bi šel fašizem do fikirajnosti, temveč bo skušal svoj nastop proti katoliškim orr anizacijam uporabiti v to, da bi te organizacije preplašil in jim v«el vsaiko voljo do odkritega boja s fašizmom. Toda vprašanje je, če je tak kompromis še dosegljiv in če ni mnogo bolj verjetno, da bo kompromis zmanjšal prestiž fa&istovske stranke, kar more biti za stranko, ki hoče v vsakem pogledu imeti absolutno besedo, usodnega pomena. Krapina,. 1. junija. A A. Na potu po Hr-vatskem Zagorju je prispel Nj. Vel. kralj v spremstvu dr. Ive Peroviča in ministrov Šibenika, Neudorferja, dr. Srskiča in Jefti-ča preko Sesvete v Kašino, Laze, Marijo Bistrico, Bistrico-Zlatar, Zlatar, Mače, Mi-hovljan in Radoboj. Po postankih v vseh teh krajih je kralj s svojo suito prispel v Krapino jb 18. uri. V vseh teh krajih so bili postavljeni veliki, s cvetjem okrašeni slavoloki z napisi: >Naš si, kralj, mi pa smo tvoji!« >Živelj kralj!« »Živela Jugoslavija!« Ob slavolokih je bila postavljena šolska mladina z zastavicami v rokah, Sokoli, ognjegasci, društva z zastavami in ogromne množice pa so tvorile goste špalirje. Med postankom kralja in njegoveg«. spremstva so pokali možnarji. Kralj in njegovo spremstvo so prebivalci obsipali s cvetjem. Pogovori s kmeti. Povsod so se kmetje zgrinjali okoli kralja in mu izražali svojo r:.dost in pojasnjevali svoje težkoče. Eni so se pritoževali nad bremer.i, drugi nad davki, tretji nad ostalimi dolžnostmi itd. V Kašini, ki je prva večja občina po Sesveti, so kmetovalci prosili vladarja, aj bi se jim olajšalo prodajo vinskega pridelka. Na slavoloku v Kašini je bil napis: >Dobro nam došel, mili naš kralj«, na drugi strani slavoloka pa je bil napis oživelo Njegovo Veličanstvo kralj, živela Jugoslavija!« Vladarjev prihod so prisotni pozdravili z viharnim mahanjem zastavic, z živijo klici, medtem ko so možnarji pokali. Načelnik občine Josip Podgorski je pozdravil N j. Vel. kralja s toplim govorom, nakar je kralj takoj pristopil k Seljakom in k občanom, in segel v roke in se zanimal za njihove tegobe. Ban dr. Perovič je predstavil kralju znanega gradbenika Peško, ki je nosil red jugoslovenske krone, z besedami: »To je gospod Peško, ki se je proslavil s tem, da je porušil Zakladno bolnico.« »Nisem le imel prilike do danes, da vas vidim,« je dejal kralj in mu prožit roko. Vladarjevo zanimanje za šolstvo. Nato se je Nj. Vel. kralj zanimal za šolske razmere. Ljubka deklica je pozdravila kralja s prisrčno deklamacijo in mu izročila zvetje. Kralj je otroka poljubil in jo pobožal. Seljake je kralj izpraševal, kje so bili v vojski. Odgovarjali so mu, da so služili v Valjevu, Kragujevcu itd. Kralj se je ljubeznivo poslovil od prisotnih in odpotoval s svojim spremstvom med viharnimi poslovilnimi klici v prihodnjo občino. Hipoma so bili kraljevski avtomobili v Lažeh, ki spadajo k občini Gornja Stubi-ca. Na slavoloku je bil napis: »Dobro nam došel«. Načelnik Gornje Stubice Franj j Slivar je imel na vladarja navdušen govor. Zahvalil se mu je za obisk in neumorno skrb za prebivalstvo. Poedinci so kralju obrazložili svoje želje. Na prvem mestu je bila izražena želja, da se popravi stara cerkev v Gornji Stubici. Tudi tu so se kmetje pritoževali nad slabim uspehom vinogradništva. Mnogi so se vladarju zahvalili za njegovo delo v korist splošnosti. Prosili so, naj jim še nadalje pokloni svojo pozornost in ljubezen. Vladar v cerkvi Marije Bistričke. Nenavadno ljubek sprejem je bil prirejen Nj. Vel. kralju v Mariji Bistrici, kjer sta bila postavljena dva slavoloka, tretji pa je bil pred cerkvijo. Ves kraj je bil v zelenju in cvetju. Na slavoloku je bil napis: »Bog živi Nj. Vel. kralja.« Šolska mladina je mahala z zastavicami. Okrog zastopnikov oblastev se je zbralo na tisoče domačinov in kmetov iz bližne in daljne okolice. Z zvonikov se je oglasilo veselo pritrkavanje, možnarji so pokali in odmevali z bližnih gričev. Kralja so prisotni pozdravili z viharnimi klici, in ga obsipali s cvetjem. Načelnik občine Rok Milošič je pozdravil 1: ral ja s prisrčnim govorom. Navedel je, da je Marija Bistrica slavna božja pot, ki ima že tristoletno preteklost za seboj. Prosil je kralja, naj bi posetil cerkev in s tem odlikoval to božjo pot, kakor še ni bila do danes. Učenec in učenka sta mu izročila cvetje in deklamirala pesmico »Naš kralj«, ki jo je spesnila Brlič-Mažuraničeva. Kralj je pobožal deklico, nato pa k anil v cerkev. Tu so ga pričakovali duhovniki v svečanih oblačilih. S kora so se oglasili mogočni glasovi orgelj in pevskega zbora, ki je spremljal obred »Tebe Boga hvalimo!« Cerkev je bila nabito polna vernega ljudstva. Po končanem obredu je vladar pregledal razvrščena društva. Zanimal se je za njihove svrhe. Nj. Vel. kralj se je nato razgovarjal z voditeljem ognjegascev Josipom Milošičem in z banskim svetnikom Stjepanom Muhe-kom. Tudi tu je bilo slovo nenavadno prisrčno in viharno vzklikanje prisotnih je ponehalo šele, ko so kraljevski avtomobili izginili v solnčni daljavi. Vladar se zanimiva tudi za rudarje. V Zlatar-Bistrici je pozdravil kralja se-Ijak Hitrec in mu tolmačil razne tamošnje potrebe. Zahvalil se je vladarju za njegovo dosedanjo pažnjo. Neki seljak je izročil kralju prošnjo, naj bi oblastvo poskrbelo, da bo rudnik lignita, ki je v bližini, pričel znova delovati. Tamošnji prebivalci bi na ta način zopet prišli do zaslužka. Nj. Vel. kralj je odgovoril, da se na tem že dela in da mu je stvar dobro znana. Učitelj je pojasnil kralju, da je prebivalstvo navdušeno za šolstvo in da ceni pismenost in da je zato obisk v šoli nadvse zadovoljiv. Pred odhodom kralja je pevsko društvo zapelo državno himno. Ob 16 50 je Nj. Vel. kralj prispel v Zlatar. špalir je bil dolg nad 1 km. Kralja je pred slavolokom pozdravil načelnik Franjo Novosel. Dejal je, da bijejo srca vseh Zagorcev za kralja. Hrvatsko Zagorje je ponosno in srečno, da je videlo svojega ljubljenega kralja v svoji sredini. S ponosom lahko reče, da je bilo Hrvatsko Zagorje prvo, ki se je oklenilo kralja. Deklico, ki je deklamirala prigodno pesem, je kralj poljubil. Kralj se je nato prijazno razgovarjal z banskim svetnikom Jurajem Kala jem, nakar mu je bi predstavljen brat Častno povabilo Beograd, 2. Junija. AA. Na povabilo nemškega higijenskega društva je odpotoval v Draždane dr. Štampar, da tam organizira razstavo higi-jenske vasi, ki jo priredi nemško društvo. Povratek ministra Serneca v Beograd Beograd, 2. junija. 1. Davi se je vrnil iz Ljubljane v Beograd minister za gozdove in rudnike inž. Dušan Sernec. Zakon o notarjih Beograd, 2. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za pravosodje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o javnih beležnikih (notarjih). Zakon o razlastitvi Beograd, 2. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na pedlog minisfra za pravosodje in bo zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o spremembi predpisov čl. 471 zakona o prevzemu zasebnih nepremičnin za splošne narodne potrebe z odškodnino (eks-propriacija) z dne 15. marca 1866., in izpre-memb z dne 17. januarja 1896. Nagrade za orožnike Beograd, 2. junija, t. Pri poveljništvu orožnikov so danes praznovali slavo, ki ji je prisostvoval ludi ministrski predednik general Ziv-kovič. Na slavi so razdelili tudi nagrade za orožnike, ki so se odlikovali v svoji službi. Poleg drugih so dobili nagrade po 1500 Din narednik dravskega polka Karel Hirš, ker je prijel opasnega razbojnika Rudolfa Mohorka, narednik istega polka Frane Zleder, ker je odkril tolpo ponarejevalcev denarja, po 500 Din pa orožnik Janez Žajdela in nagrado lovskega udruženja v znesku 500 Din orožnik Iv. Tavčar. Izredna seja učiteljskega udruženja Beograd Beograd, 2. junija. 1. Predvčerajšnjim je bila izredna seja učiteljskega udruženja sekcija Beograd. Na tej seji so v skladu z novim uradniškim zakonom likvidirali dosedanje udruže-nje, katerega delokrog je obsegal 4 banovine, in ki so ga sedaj omejili le na ozemlje mesta Beograd. Na zborovanju so sklepali tudi o tem, kako se bo razdelilo imetje dosedanje sekcije. Zavetišče učiteljev bo odslej služilo kot zavetišče otrok učiteljev in učiteljic iz vse države. Vendar pa bodo imeli prednost dosedanji člani sekcije. Na zborovanju so izbrali tudi novi upravni odbor. Zagrebški proces Zagreb, 2. junija k. V procesu proti Hranilo-viču in tovarišem se je danes nadaljevalo zasliševanje prič. Takoj ob pričetku Je predsednik razglasil, da je sodišče zavrnilo predloge, ki lih Je stavila obramba preteklo soboto o zašli/r-,njb novih prič. Branitelji so vložili priziv, t .'ča Jelena Matulj je nato dala nekaj Izjav o pismih raznih obtožencev. Priča Avgust Janušek je pripovedoval, kako ga Je neke noči vzbudilo streljanje. Skočil je k oknju in videl na cesti mnogo ljudi. Več pa o tem ni vedel povedati. Ostale priče, ki so bile pozvane k razpravi, se niso zglasile. Zaradi tega so pričeli Citati razne akte. Sledil je odmor in predsednik je po odmoru sporočil, da je sodišče kaznovalo branitelja Jončikoviča z globo 1000 Din, ker je z neko izjavo žalil državnega tožilca. Branitelj Marije Hranllovičeve je nato predlagal, da se zaslišijo še nekatere priče, ln je na ta svoje predlog utemeljil. Državni tožilec pa je zastopal nasprotno sodišče, nakar je predsednik Izjavil, da bo o tem odločalo sodišče. Obenem je zaključil razpravo, ki se bo Jutri nadaljevala. Državni predsednik obtožen zaradi poneverbe Kovno, 2. junija. AA. Državni pravdnik je obtožil bivšega predsednika litovske vlade Vol-demarasa veleizdaje. Vrbu tega ga toži zaradi poneverbe. ministra Šibenika, ki živi v Zlatarju. Kralj si je nato ogledal zastave prisotnih društev in se zanimal za njihove razmere. Zlatarsko pevsko društvo je zapelo znano domorodno pesem >Iz bratskog zagrljaja«. Nato se je kralj razgovarjal s Sokoli in z ognjegasci, katerih požrtvovalnost visoko ceni. Zopet so se okoli njega zbrali kmetje. V očeh so se pojavile solze radosti in sreče. Podobni so bili sprejemi v Mihov-ljanu, v Radoboju in drugo. Kraljevski avtomobili so po kratkih postankih drveli naprej do Krapine. Obisk Nj. Vel. kralja pri zagrebškem nadškofu dr. Bauerju. Zagreb, 2. junija. Nj. Vel. kralj se je danes ob 16. v spremstvu maršala dvora generala Dimitrijeviča, svojega prvega adjutanta generala Saviča in bana savske banovine dr. Iva Peroviča odpeljal v nadškofove zavode na Šalati. Pri vratih ga je sprejel nadškof dr. Bauer z duhovništvom in profesorskim kolegijem in ga pozdravil. Nato ga je vodil v zavod, kjer so ga gojenci burno pozdravili. Nj. Vel. kralj je prisostvoval koncertu mladine, nato pa si je ogledal zavode in se o njih najlepše izrazil. Ob 17. se je vrnil v dvor, odkoder se se je nato odpeljal z Nj. Vel. kraljico na izprehod čez Gračane in Šesine. Sefa magisrfrarfnega gremija Rožna dolina in Gradišče dobita zbiralni kanal Mestna občina dobi koncesijo za Zavod tujskih vodnikov — Številna stavbna in uporabna dovoljenja Ljubljana, 2. junija. Popoldne se je vršila seja magistratnega gre-mija, na kateri so bili sprejeti ti-le sklepi: Prošnja Elektrotehne, družbe z o. z. za koncesijo za elektroinstalacijo se zavrne, ker ni lokalne potrebe. Mestni občini ljubljanski se podeli koncesija za Zavod tujskih vodnikov. Strelovodne naprave na poslopju Mestnega doma se podele tvrdki Žitnik. Dela za zbiralni kanal za Rožno dolino in Gradišče se oddajo tvrdki Dukič za 1,096.000 dinarjev. Stavbna dovoljenja Stavbna dovoljenja prejmejo: Špan Mirko in Marija za visokopritlično hišo ob Verstovškovi ulici; Slamič Franc za izložbeno okno na Gosposvetski cesti 8; Hočevar Karel za ograje ob PodJimbarskega in Kettejevi ulici; Hudnik Josip za hišno kanalizacijo v Hradeckega vasi; Andlovič Hinko za hišno kanalizacijo v Kopališki ulici; Battelino Angelo za hišno kanalizacijo ob Celovški cesti; Hočevar Slavko, mg. ph., za hišno kanalizacijo ob Celovški cesti; Plivelič Lili za hišno kanalizacijo ob Celovški cesti; Može Franc za hišno kanalizacijo Pot v Rožno dolino; Taškar Ivan za hišno kanalizacijo ob Celovški cesti; inž. Dedek Franjo za mejno ograjo v Žibertovi ulici; Pavlin Josip za vrtno lopo ob Jeranovi ulici; Fister Franc za nazidavo I. nadstropja in adaptacije ob Zaloški cesti; Besek Josip za adaptacijo trgovskega lokala v Florjanski ul. 19; Ravnikar Ivan za pralnico in skladišča na Poljanskem nasipu Št. 32; Senica Josip za lopo za Bežigradom; Celesnik Rado in Fani za dvorišni stan. prizidek ob Šmartinski cesti; Stanovnik Ivan za hišo ob Ižanski cesti; Tomšič Marjeta za prizidek ob Razlagovi ulici; Stopar Anton za drvarnico ob Janševi ulici; Ljubljanski velesejem za kanalizacijo sejmišča ob Celovški cesti; Zupančič Ivan za kanalizacijo ob Celovški cesti 81. Uporabna dovoljenja Uporabna dovoljenja prejmejo: Accetto Terezija za zasilno pritlično hišico ob Ižanski cesti; Urh Makso za hišo ob Gubčevi ulici; Rebernik Franc za delavnico v Komenskega ulici 22; Šubic Mira za adaptacije v Kosovi ulici; Mahkota Anton za hišo ob Zeleni poti; Legat Janez za hišo v Staničevi ulici; Keržin Marija za dvoriščno stanovanjsko poslopje ob Ižanski cesti; Podkrajšek Marija za vrtno lopo na Pru-lah št. 11; Dular Lojze iu dr. Dular Milan za hišo v Dvorakovi ulici. Raznoterosti Društvu za zgradbo Sokolskega doba v Sp. šiški se podeli stavbno dovoljenje za zgradbo telovadnice Sokolskega doma, Miji Tavzesu in Franji Snoj za enonadstropno hišo v Staneži-Čevi ulici, Francu Jerku za skladišče ob njegovi hiši na Dunajski cesti, športnemu klubu »Primorje« za tribuno na igrišču, Amaliji štebijevl pa za prizidek k svoji hiši ob Vojvoda Mišiča cesti. Trgovski akademiji se za stavbo na vogalu Bleiweisove in Gregorčičeve ulice dovoli, da bo palača za 80 cm višja nego sosednji Trgovski dom. Medicu-Zanklu se odkloni sgradba skladišč ob Jenkovi ulici. VREMENSKA NAFOVED DmisJ, 2. junija (d). Spremenljiv« oblačnost; tu in tam nekaj padavin; hladno. Sreda, 3. junija 1981. JUGOSLOVAN Stran 8 TSalcgct obmejnega IMavibova Poleg zemljepisne lege je pripomoglo k razvoju dodanašnjega Maribora predvsem dejstvo, da je bil stari Maribor izredno poceni mesto. Zato so pa lahko bivši občinski sveti dosegli, da je postalo vedno izrazitejše birokratsko seli-šče. Značaj Maribora kot mesta, kjer se poceni živi, je danes izginil, in to menda za vedno. Za to vsaj priča med drugim tudi nedavno rešeno špeharsko vprašanje. Poceni je ostal Maribor samo še pri vinski kapljici, zaradi številnih okoliških vinotočev, ki so danes zadnji ostanki starega mariborskega življenja. Tako so vinotoči tudi največja zanimivost, katero more Maribor pokazati tujcu. — Kot obmejno mesto pa vodi Maribor iz Srednje Evrope na Balkan. Važno za tujca in sploh za ves promet v tej smeri je, kaj mu more pokazati obmejni Maribor in kako ga uvede v novo pokrajino ter kakšne vtise dobi tujec, ko prestopi mejo Jugoslavije. Kot obmejno mesto je Maribor prvi predstavitelj naše državne enote. Poleg že omenjenih vinotočev lahko pokaže Maribor tujcu samo še dvoje stvari: kopališče na Mariborskem otoku in nadvse pozitivno kulturno delo povojnega Maribora: Študijsko knjižnico. Ker pa so kulturni krogi pri določevanju javnega mnenja o katerikoli pokrajini važnejši od civilizacijskih, nastane vprašanje, kaj lahko in kaj mora nuditi tujemu svetu Maribor v kulturnem pogledu. Cela vrsta je smeri, v katerih se izraža naša kultura, in to tako pozitivnih kakor negativnih. Neizrabljena so v Mariboru umetniška dela sedanjosti, še bolj pa iz preteklosti. Upoštevajmo samo plastiko in slikarstvo v mariborskem mestnem muzeju, ki gleda na tujca brez vsakega sistematičnega reda! V negativnem pogledu pa obstoja v Mariboru ln okolici alkoholno vprašanje. Oba problema pa sta danes na mrtvi točki. Obstoji pa že delj časa možnost, da se vsaj eden teli dveh problemov načne. Vzemimo samo problem izrabe velike kazinske dvorane. Kaj bi Maribor pridobil v kulturnem pogledu, ako bi se ta dvorana uporabila za stalno galerijo slik in plastike, ki se danes zaradi pomanjkanja prostorov v muzeju ne more ureditiI Ali pa bi na drugi strani res bilo brez pomena, če bi se ta dvorana v drugem primeru uporabila kot trajna protialkoholna razstava. Obratno pa bi danes, ko alkoholizem vedno bolj prepleta naše ljudstvo, bilo so-cijalno zlo izpreminjati to dvorano v kake zabavne prostore. Ne glede na to, da za slične svrhe omenjena dvorana sploh ni primerna, bi danes v času socijalnih kriz pomenila preureli-tev kazinske dvorane v zabavne prostore zaušnico v gospodarski krizi živečemu delovnemu ljudstvu. V kulturnem pogledu obmejnega Maribora pripada Izredna naloga edini znanstveni organizaciji: Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Vsak ve, kdor pozna razmere, kako ugodno vpliva Studijska knjižnica na tujca, in vsakdo bo iz tega lahko sklepal, kak vtis bi v kulturnem, nacijonalneni in moralnem pogledu napravil na tujca smotreno urejen mariborski muzej in istotako urejen pokrajinski arhivi — Ker zavedati se moramo dejstva, da danes naša univerza še ne vpliva odločilno na delovno smer našega človeka. Vsled tega mora zlasti v •Mariboru Zgodovinsko društvo nadaljevati delo na znanstveni usmeritvi številnih v Mariboru zaposlenih kulturnih delavcev. Če teh nihče ne bo navajal k nadaljnemu znanstvenemu delu, inora njihov kulturni nivo naravno pasti. Znanost in gospodarstvo pa sla najboljša vez med kulturnimi narodi, kot taka pa tudi najboljša predstavitelja našega kulturnega življenja. Prav posebno očitna pa postane njih naloga v obmejnem mestu kot je Maribor, kjer mora zlasti znanost uvesti tujca v naše kulturno življenje. Zato pa je nujno, da lahko deluje kar v največjem miru Študijska knjižnica ter da se reši vprašanje pokrajinskega arhiva in mestnega muzeja v Mariboru. V zvezi s tem pa je vprašanje poslovnih prostorov za Zgodovinsko društvo. Kajti pri njegovih današnjih zvezah, posebno pa še pri današnjem njegovem delu kot izdajatelj publikacij je nemogoče, da bi se delo Zgodovinskega društva lahko vršilo še naprej po zasebnih stanovanjih, kot se je to vršilo pred 25. leti in kot se to vrši še danes. V interesu Maribora kot obmejnega kulturnega predstavitelja jugoslovanstva proti Srednji Evropi pa je, da vzdržuje mariborska znanost nivo znanosti v Srednji Evropi. Zato pa >e treba nekih pogojev. In ti so ureditev pokrajinskega arhiva in mestnega muzeja, obenem pa poslovnih prostorov Zgodovinskega društva v Mariboru. Za vsa ta vprašanja je v naši javnosti mnogo smisla. Našo javnost v tem pogledu večinoma podcenjujemo. To pa zato, ker je o znanstvenih problemih ne obveščamo. Zategadelj ostanejo znanstvene težave znane večinoma samo manjšim, ožjim krogom. Priznati pa moramo, da razen parvenujev zasleduje naša javnost kulturni razvoj in kulturne probleme Maribora z zanimanjem in z naklonjenostjo. Otopela tudi ni naša mladina. Kot se je v predvojni dobi naša mladina, celo ljudskošolska (B. Borko s Koga pri Sv. Bolfenku), zanimala za Zgodovinsko društvo v Mariboru, tako se zanj zanima tudi danes srednješolska mladina. Sicer je res, da ni tiste vneme kot sta jo kazala n. pr. nekdanji srednješolec in visokošolec N. Vrabl (sedaj upravnik moške kaznilnice v Mariboru) in A. Trstenjak (sedaj sreski načelnik v Ljutomeru), zato pa se današnja mladina pravtako rada odzove izpodbudi. Na mariborski humanistični gimnaziji so po vzpodbudi prof. J. Sedivega nabrali dijaki III. b. Kranjc I., Gosnik F., Kovačič J., Podpečan F., Škamljič F., Klemenčič I., Gerbac V., Urankar A., Žmavc S., Kramberger I., Herzele O., Falež J., Završnik I., Leskovar L., IV. a. Zorč M., Štefanec A., Gajznik F., Vodenik E., Dverenšak V., Toplak F., Abel A., Marovt V., Košič K., in I. a. razreda Grilc B. lepo število starih novcev, medalij in knjig za Zgodovinsko društvo v Mariboru. Ti primeri kažejo, da se kot naša javnost tudi naša mladina ne brani kulturnega dela, samo če ima potrebno vzpodbudo. Za smotreno vzpodbudo pa je potreben program. In ravno v obmejnem Mariboru je nujno potrebno, da se ugotovi, predvsem za znanstveno delo sporazumno z odločujočimi javnimi činitelji in znanstvenimi organizacijami delovni program za daljšo dobo, ki bi -omogočil, da vidi tujec pri prvem koraku v našo državo v Jugoslaviji kulturno visoko in ne manj vredno zemljo. Kajti Maribor ni navadna obmejna postaja, ampak Maribor je obmejno kulturno mesto, ki se hoče kot tako razvijati tudi v bodoče. Job. Velesejmsko življenje Včerajšnji poset ljubljanskega velesejma je bil vsled dežja nekoliko šibkejši od prvih dni. Poleg večjega števila podeželskega prebivalstva, je tvorila glavni dotok šolska mladina io pa vojaštvo. Med ostalimi zanimivostmi, ki jih nudi v prav veliki meri letošnji velesejm, moramo z zadovoljstvom ugotoviti velik napredek naše industrije, obrta in hišne industrije. Posebno novost tvori razstava električnih razsvettjevatnih predmetov, ki so po veliki večini v bistvenih delih tako kovinskih, kakor tudi mlečnost efele-nih, domači izdelek. Tvrdika bratje Heinrihar je v tej smeri dosegla hvalevreden napredek. Tudi industrija usnjarskih predmetov, raznih damskih torbic, listnic itd. se je skoro popolnoma e m a nci pira la od vsakega tujega uvoza. Tvrdka Falout i Drug, Nova Gradiška nudi tako krasne izdelke, da se lahko kosa z raznimi dunajskimi izdelki. Tradioijonelna klek-lerska obrt je tudi v tem letu mnogo napredovala in se prilagodila sodobnemu okusu. Prva jugosl. tovarna orodja v Slovenjgradcu je tudi pripomogla, da se je naša potrošnja odpovedala 'tujemu uvozu. Tudi domače tvrdke »Tribuna« ne smemo pri tej priliki pozabiti, ki je svojo domačo produkcijo spopoluila. Industrija keksov lepo napreduje in zaznamuje prav lepe uspehe. Pozabiti ne smemo očetov Trapistov, ki postrežejo s prvovrstnimi likerji in sijajno čokolado. Domače podjetje je tudi ljubljanska kartoteka, ld je pripomogla, da se je naše trgovsko poslovanje reorganiziralo in prilagodilo sodobnim zalrtevkam modernega gospodarskega življenja. Med tujimi tvrdkami vzbuja mnogo zanimanja hladilna industrija, ki je zelo bogato zastopana. Večje število zaključkov je 'bilo efek-tuiranih z gramofoni in elektrofoni. Šivalni in pletilni stroji vzbujajo mnogo zanimanja med našim ženskim svetom. Zadovoljive kupčije sklepa tudi parfum e rij sika industrija in pa industrija preciznih izdelkov. Naravnost ogromno zanimanje pa vlada za higijensko razstavo, ki posebno pri našem podeželju vzbuja občudovanje. Mase posetnikov dokazujejo da je čut higijene prodrl tudi v zadnji kotiček naše zemlje, dokazuje pa tudi, da je vodstvo razumelo kako se morajo take prireditve urediti, da ustrezajo svojim vzgojni m namenom. Smelo lahko trdimo, da si je higi-jenska razstava utrla pot 8 svojim izredno posrečenim nazornim pričanjem vsega zla, ki ga povzroča nesnaga in zanemarjenost. Je pa to v resnici spretnost, da se ne baš posebno privlačnemu predmetu nudi vsa ona zanimivost, ki v niinijaturi živo priča, kako mora biti in kake so 'posledice, če se ne upoštevajo navodila moderne higijene. Z zadovoljstvom in nekim podzavestnim ponosom posluša poselnik razne pripombe, različno razlago in skrb za zdravje, ki se oprijema slehernega, ki zapušča to važno kulturno institucijo. VI. redni občni zbor Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani V nedeljo 31. maja t. 1., se je vršil v čitalnici Delavske zbornice v Ljubljani, VI. redni občni zbor Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani r. z. z o. z. Občni zbor je bil lepo obiskan in potekel v lepem razpoloženju. Občni zbor je otvoril podpredsednik Zveze g. Melhijor Čohal, predsednik Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani, ki se je po pozdravu opominjal vseh umrlih zadružnikov, zlasti ustanovitelja in organizatorja Zveze ter delavskega zadružništva na Slovenskem pok. Antona Kristana, dalje Ivana Tokana, Petra Groblarja iz Trbovelj, Josipa Pintarja z Jesenic in še mnogih drugih. Zatem je prečilal zvezni tajnik g. Cvetko Kristau številne pozdrave rasnih zadružnih zvez in zadrug, kakor Mednarodne »adrtižne zveze v Londonu, dalje zadružnih zvez h Prage, Dunaja, Basla, Ljubljane, Zagreba, Beograda, Novega Sada itd. O delovanju načelstva je poročal podpredsednik Melhijor Čobal, ki je naglašal močan vpliv današnje gospodarske krize na naše gospodarstvo in zadružništvo, zlasti na zadružništvo, ki je organiziralo delavske množice, ki za enkrat še največ trpe od posledic krize. Ljudstvo je treba poučiti, da gospodari brez kreditov ter da si življenjski način uredi po svojih plačilnih zmožnostih. Za tajništvo je poročal tajnik Zveze Cvetko Kristan. Zveza je imela lansko leto prirastka 14 novih zadrug, ako prištejemo še 4 zadruge, ki so pristopile letos ter odštejemo dve, ki sta končali lani likvidacijo, tedaj vidimo, da stanje na dan obč. zbora izkazuje: 62 zadrug na-pram 46 ob početku lanskega leta. Zvezini revizorji so napravili lani 33 in letos 9 revizij, ki so predpisane po zakonu. Na X. Mednarodni zadružni šoli je edino Zvezin tajnik Cvetko Kristan zastopal prvič Jugoslavijo, ko so bile zastopane lani na tej šoli vse evropske države razen Portugalske, Estonske, Holandske in Sov. Rusije, in je bilo navaočih tam 20 držav s 147 ■udeleženci. Zveza je v dobrih odnošajih z vsemi zadružnimi zvezami Jugoslavije ter z mnogimi izven nje. V davčnih in taksnih zadevah smo dosegli ono, kar nam po danih zakonih gre. Le še nekoliko zakonov je tu, ki si jih mi tol- Braslovče, 1. junija. Po lepem majniku, ki nam je nekaj popravil naša polja, da pač dojde, kar je zamujenega, si nismo nadejali tako nesrečnega dneva. Huda vročina, ki je bila te dni, je razsušila zemljo, da je zevajoče vpila po dežju. V petek opoldne se je pričelo oblačiti in cerkovnik na Miklavškem hribu je pričel zvoniti hudo uro. S strahom je ljudstvo pričakovalo, kaj bo. V popoldanskih urah se je pa vlilo; na Vranskem se je utrgal oblak, da je po trgu drla voda kot da se je Savinja prestavila iz struge in pričela teči skozi trg. Toča nam je prizanesla to pot. Samo v Dobrovljah je padala nekaj minut suha toča in naredila občutno škodo. Ali prizanesla nam pa ni strela. V okolici Braslovč je sledil tresk tresku. Udarilo je v radio aparat naše poštarice gdč. Olge Zajčeve, ki je imela na srečo aparat zvezan z zemljo, sicer bi bila nesreča večja. Raztrgalo ji je žice od aparata do zvočnika na 10 cm dolge konce, razbilo žarnice in aparat precej pokvarilo. Na to je strela šinila v električno napeljavo, kjer je razbila stikala in števec, za tem je odletela v brzojavni vod in ga precej poškodovala. — Gdč. Zajčeva, ki je bila tisti čas v kuhinji, je omedlela in je četrt ure ležala v nezavesti. — Gasilno slavje v Mostah pri Kamniku Blagoslovitev novega gasilskega doma Kamnik, 1. junija. Gasilno društvo v Mostah pri Komendi je bilo ustanovljeno pred dobrima dvema letoma, pa je v tej kratki dobi svojega obstoja pokazalo tak napredek, da bi bilo lahko vzgled vsem našim društvom in organizacijam. Takorekoč iz nič si je s prostovoljnimi prispevki prebivalstva že v prvem letu svojega obstoja nabavilo gasilske kroje, novo motorno brizgalno, cevi in drugo orodje. Po dveletnem obstoju pa si je že zgradilo ponosno stavbo — Gasilski dom, ki je eden najlepših v Kamniški gasilski župi. Stroške za stavbo so krili domačini sami s prostovoljnimi prispevki in osebnim delom. Vsak je rad prispeval po svoji moči in žrtvoval nekaj dni, da je pomagal pri zidanju doma, s katerim smo si Slovenc) zopet postavil? nov spomenik naše velike požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega. Velika dobrotnica in podpornica gasilnega društva v Mostah je tudi gospa baronica Irena pl. Apfaltrern, katero je društvo v znak hvaležnosti imenovalo za svojo častno članico. V nedeljo 31. maja popoldne se je vršila slovesna blagoslovitev novega doma. Nič čudnega, če se je ob tej redki slavnosti zbralo v Mostah vse okoliško prebivalstvo in mnogo gostov od blizu in daleč. Slovesnosti sta se udeležila tudi savezni starosta g. Josip Turk in župni načelnik g. Anton Cerer, Kamniško srezko načelstvo pa je zastopal komisar g. Prali. Ker je bil ob tej priliki 'tudi zlet vsega gasilstva kamniške župe, se je zbralo v Mostah nad 250 gasilcev v uniformah. Slavnostne goste je sprejel in pozdravil pred županovo hišo društveni načelnik gosp. Anton štebe. Ob dveh so se vršile litanije, po litanijah je pa g. kaplan iz Komende blagoslovil novo stavbo. Po blagoslovitvi je imel zvezni sla-rosta g. Turk kratek nagovor na zbrano gasilstvo in občinstvo ,v katerem je povdarjal, da so si prebivalci Most in okolice z zgradbo novega doma postavili dostojen in trajen spomenik svoje požrtvovalnosti. Končal je s pozivom, naj bodo še v naprej naklonjeni gasilstvu, ki se ne bo nikdar pomišljalo, ako bo videlo svojega bližnjega v nesreči, žrtvovati svoj prosti Čas, svojo 11108 in če treba tudi svoje življenje bližnjemu v poinoč. Župni načelnik g. Anton Cerer je v svojem govoru razvil nekaj lepih misli o vzvišenem in nesebičnem delu, ki ga vrši gasilstvo. Pohvalil je veliko agilnost društva, ki si je v kratki dobi svojega obstoja ustvarilo vse pred|>ogoje za uspešno delovanje. macimo drugače, kakor pristojna davčna obla-stva. Tako je tu vprašanje dopolnilne prenosne takse in pa zgradarine za stavbne zadruge., Poročilo nadzorstva je tolmačil tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Uratnik. V daljši debati so se oglasili gg. Boris Kristan, Karol Tekavc, Ivan Hladnik, Ivan Selan vsi iz Ljubljane, Vid Menlin iz Maribora, Jova Jakšič iz Osjelca, Jakob Kovač in Cvetko Kristan iz Ljubljane ter Melhijor Čobal iz Zagorja. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika: Melhijor Čobal, ravnatelj Splošnega konzumnega društva >Posavj -c v Zagorju ob Savi; za podpredsednika: France Kobler, ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani; za člane načelstva pa Cvetko Kristan, tajnik Zveze, Jurij Jeram, načelnik Stavbene in gostilniške zadruge »Delavski dom« na Savi-Jesenicah ter Mirko Cvrtila, ravnatelj Prve radničke pekarne u Zagrebu. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Filip Uratnik in Ivan Čolnar iz Ljubljane, Anton Zug-witz z Jesenic, Karl Malovrh iz Hrastnika, Ru-prt Ingolič iz Maribora, Stjepan Bogič iz Zagreba in Uroš Pravica iz Beograda Kot zadnja točka dnevnega reda je bilo še izčrpno predavanje tajnika Cvetka Kristan« o posebnostih ▼ načrtu novega zadružnega ®a-kona. Za tem je predsednik 8 pozivom na nadaljuje uspešno delo zaključil občni zbor. Škode ima 2000 Din. V drugo je udarilo v radio g. Jelena na Polzeli. Žarnice so mu pregorele, druge škode pa nima. V tretje je udarilo v radio-anteno gosp. Rosnerja, a ni prišla do aparata, tako da nima nikake škode. Najhujše je pa strela divjala v Sv. Jurju ob Poboru. Prav lepo posestvo je Zaktinšekov nad Sv. Jurijem. Še ne dolgo poročenemu posestniku je mlada žena porodila dvojčka, dva Čvrsta fantka, in je še ležala v postelji. Ta usodni dan je pa bila sreča mladih ljudi zrušena. Treščilo je v hišo, na srečo ni udarilo v mlado ženo in v novorojenčka, ki sta ležala kraj nje v posteljici. Zena je obležala nezavestna, iz nezavesti se Je zbudila šele ko je bilo že vse v plamenih in c otročičkoma v naročju je pritekla že z osmojenimi lasmi iz hiše. Pogorelo je vse do tal, hiša, gospodarsko poslopje, v katerem je bilo 18 glav goveje živine, in dva konja ter svinje, kar so pa vse rešili, razen enega teleta, kateri je neznano kam izginil, da se ne ve, ali je zgorel, ali je ušel. Pogorel je tudi kozolec, kjer je imel posestnik še vso krmo. Škoda je velika in znaša 250.000 Din, a zavarovan je bil Zakunšek komaj za 50.000 Din. Po končani slavnosti so udeleženci odšli na veselični prostor, kjer se je vršila veselica, ki je bila prav dobro obiskana, le žal, da jo j« motil dež. Obiščite razstavo presbiroa v Jakopičevem paviljonu Vstopnine ni! Občni zbor Centralnega mlekarskega društva Ljubljana, 3. junija. ; Včeraj dopoldne se je vršil v dvorani Kmetijske družbe prvi redni občni zbor Centralnega mlekarskega društva. Občnega zbora stat se udeležila lcot zastopnika banske uprave inž. Zidanšek in Eiselt, za mestno občino pa podžupan prof. Jarc. Po Čitanju in odobren ju zapisnika ustanovnega občnega zbora je društveni tajnik gosp. Benko obširno poročal o društvenem delovanju od ustanovitve meseca septembra 1. I. Za pregledovalce računov je poročal učitelj v pok. g. Toman iz Moravč, nakar je bila sprejeta izpre-nienvba pravil. Takoj nato so bili izvoljeni v odbor dr. Milavec in 7 namestnikov. Zelo zanimivi so bili referati inž. šabca, ravnatelja mlekarske šole, o produkciji masla in aira v Dravski banovini, mestnega zdravnika dr. Misa o preskrbi mest z mlekom in društvenega tajnika g. Benka o novih potili našega mlekarskega zadružništva. V debati, ki je trajala do 14.15 ure, so zborovalci soglasno poudarjali potrebo po velikih mlekarnah, ki naj se tako urede, da bodo ko« svojim nalogam. — Kakor znano, je predsednik Centralnega mlekarskega društva dekan dr. Kelte. Gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDA- ! LIS^A V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 3. maja: Zaprto. Opera Začetek ob 20. uri zvečer Sreda, 3. junija: »Večni mornart. Red E. Četrtek, 4. junija; Židinja*..Izven. Gostuje Marij Šimenc. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sreda, 3. junija ob 20. uri: »Labirint« ob B. Kuponi. Četrtek, 4. junija. Zaprto. , KAJ OSVEŽUJE! JOGURA II 9« KDOR 10 PIJE VARUJE SVOJE ZDRAVJE! 1355 Ure strahote in groze v Savinjski dolini Nevihta z gromom in treskom -- Strela je vžgala posestnikov dom, ki je pogorel do tal Jz Dravske CENJENIM NAROČNIKOM! V nedeljski številki smo priložili vsem našim cenj. naročnikom položnice Poštne hranilnice in jih prosimo, naj se Jih čimpreje poslužijo za plačilo tekoče in zaostale naročnine. Na ta način si zagotovijo redno dostavljanje lista in nam prihranijo stroške. UPRAVA. d Delegati »druženja rezervnih ofieira i rat-nika, ki potujejo v Francijo na povabilo francoske vlade, pasirajo naše mesto dne 3. t. m. ob 20. uri zvečer. Gospod komandant divizije Je odredil sprejem z godbo dravske divizije. Pododbor udruženja Ljubljana naproša vse odbornike in ostale rezervne oficirje, da prisostvujejo sprejemu in pozdravu delegatov. d Izročitev častne diplome. Te dni je izročila deputacija občine Fram pri Mariboru in olepševalnega in tujskoprometnega društva iste občine gospodu podbanu dr. Otmarju Pirkmajerju častno diplomo za njegove velike zasluge, ki sta jih bila že ponovno deležna občina kakor tudi navedeno društvo. Ob tej priliki je g. pod ban daroval občinskim revežem 1000 Din. Za to veliko darilo izreka občinsko predstoj-ništvo svojemu iskrenemu rodoljubu najgloblje zahvalo tudi tem potoni. d Ob vladajoči poljedelski krizi skuša vsak kmet nabaviti one potrebščine, ki mu omogočajo prihranek na času in denarju. To je vzrok, da vlada velik naval kmetovalcev na paviljon na ljubljanskem velesejmu, kjer so razstavljeni svetovnoznani »Stubaier«-brzoklepalniki. Pomisliti* pa moramo, da ta mali aparat, ki mu lahko streže tudi ženska ali celo slepec, skleplje vsako koso v 3 do 4 minutah boljše in lepše, nego je bilo to mogoče doslej z kladivom v 20 minutah. Zato kmetje tako močno kupujejo ta aparat, kar pa obenem tudi dokazuje, da je slovenski kmet vseskozi napreden. 1889 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d XI. redni letni občni zbor Zveze trgovskih gremijev. V nedeljo 7. t. m. bo ob 9. uri v dvorani »Trgovskega domač v Ljubljani XI. redni letini občili zbor Zveze trgovskih gremijev. Iz dnevnega reda sodeč, bo to zborovanje posvečeno razpravi sedanjega gospodarskega položaja in se bo v referatih obravnavalo zlasti vprašanje davčne obremenitve, telefonskih prilik v Dravski banovini in o obrestni meri. V vrela h stanovsko organiziranega trgovstva 6e polagoma budi stanovska zavest, pa bo to prvo zborovanje slovenskega trgovstva v novi palači »Trgovskega domač manifestacija za uveljavljenje najvažnejših trgovskih zahtev in teženj. d Volna, bombaž, nogavico in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Kaj pa Vi gospod knjigovodja? Nudi se Vam sedaj najlepša prilika spoznati naše moderno Ro-Lex knjigovodstvo. Nad 400 Vaših gospodov kolegov dela v Dravski banovini že par let po našem sistemu in vsi so zadovoljni ž njim. Radi bi Vam dokazali, zakaj ima naša metoda toliko prijateljev. Pridite tedaj k nam na velesejem Pav. G - koja 217. Nasvidenje! »Kartoteka«, družba z o. z., Ljubljana Selenbur-gova ulica 6/1. 1362 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 762-9, termometer 14-6, relativna vlaga 90%, tiho, oblačnost 10, dež (32'9 mm). V Mariboru je kazal barometer 76T7, termometer 14*2, relativna vlaga 90%, tiho, oblačnost 10, dež (0-6 mm). Opozovanja ob 7. uri. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 20'8 (12*4), v Mariboru 22'4 (13), v Mostaru 27'2 (18;6), v Zagrebu 24-2 (14), v Beogradu 28-2 (15'4), v Sarajevu 24*5 (9*4), v Skoplju 27'4 (12-2), v Kumboru 25-8 (178), v Splitu 25-3 (17), na Rabu 24'2 (1B'2), na Visu 24 (15*4). V oklepajih je označena najnižja temperatura. d Za pomladanske izlete Vam nudi najbogatejšo izbiro »provijanta« velemesarija Slamič na Gosposvetski cesti. 1164 Cjuhljtma -.reda, 3. junija 1931, Klorilda. Pravoslavni: 21. maja, Kostantin. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in K u r a 11 na Gosposvetski cesti. * ■ Ljubljanski Sokol priredi na praznik 4. t. m. svojo javno telovadbo na letnem telovadišču v Tivoliju. To bo prvi javni nastop v letošnji poletni sezoni v Ljubljani, ter se je zaradi tega članstvo, naraščaj in deca dobro pripravila, da pokaže javnosti uspehe zimskega dela v telovadnici. Kakor vsako leto, smo tudi letos prepričani, da bo nastop vsestransko uspel, za kar nam jamči prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola. Poleg prostih vaj, s katerimi nastopi naše Sokolstvo drugo leto na vsesokolskem zletu v Pragi, bo nastopila vzorna vrsta članov na krogih in posebej s hkratnimi vajami na treh drogih. Pri javni telovadbi sodeluje priznana godba Sokola I. Tabor. K javni telovadbi bratsko vabimo vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo iz Ljubljane in okolice. Začetek telovadbe ob 16. popoldne. V slučaju slabega vremena bo prireditev v soboto 6. t. m. ob 18. na letnem telovadišču z istim sporedom. — Zdravo! ■ Sokolsko društvo Ljubljana U priredi svojo javno telovadbo v nedeljo 14. t. m. ob 17. popoldne na letnem telovadišču na Prulah. Pri javni telovadbi in veselici sodeluje godba dravske divizije. Opozarjamo že danes na to lepa prireditev in vabimo k obilni udeležbi. Zcjravot ■ XXXI. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bo v torek 9. jundja t. 1. ob % 20. uri v mala zboro-valnici Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Dnevni red: 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 8. poročilo blagajnika, 4. poročilo preglednikov računov, 6. volitev odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov, 6. določitev ustanovndne, članarine in pristopnine za leto 1931, 7. samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedniku. ■ Izredni občni zbor društva poliUčno-uprav-nih uradnikov v Ljubljani bo 7. junija t. 1. ob 10. uri v Ljubljani (zadnja ooba restavracije Slon). ■ Za IV. simfonični koncert, ki ga priredi gledališka uprava v petek 6. t. m, je izšla skromna programna knjižica, v kateri so na kratko obrazložene vodilne misli vseh treh skladb, ki se izvajajo na tem poslednjem simfoničnem koncertu letošnje sezone. Vse obiskovalce opozarjamo, da si že v predprodaji kupijo programe ter pazno prebero podatke o skladateljih in delih. Vse je napisano v lažje in boljše razumevanje izvajanih skladb. Spored se dobi v predprodaji v Matični knjigarni, kjer so na razpolago tudi vstopnice in pa zvečer pri biljeterjih. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrl je Anton Ručigaj, 12 let star, sin dninarice, Vidovdanska cesta 9. ■ Marij Šimenc. Na praznik v četrtek 4. t. m. gostuje v ljubljanski operi ponovno gospod Marij Šimenc, eden najboljših slovenskih pevcev, in sicer v vlogi starega Žida v operi »Židinja«. To partijo, ki jo je pred nekaj dnevi prvič kreiral na našem odru, poje z vsem občutkom izredno lepo in tudi igralsko je na višku. Tako da lahko prištevamo to vlogo med najboljše vloge, kar jih je odpel odlični gost kdaj na odru naše opere. Četrtkovo gostovanje bo poslednje gostovanje g. Šimenca v tej sezoni v našem gledališču. Zato še posebno opozarjamo vse njegove prijatelje na to gostovanje. Obenem je pa to tudi poslednja vprizoritev opere »Židinja« v letošnji sezoni. Poleg odličnega gosta nastopita v glavnih vlogah še ga. Zlata Djundjevac-Gavella kot Židinja in g. Emil Rumpel kot kardinal. Predstava je izven abonmaja in veljajo običajne operne cene. S to predstavo hoče gledališka uprava nuditi publi- ki, ki obišče dne 4. t. m. letošnji velesejem, da ima t ogledom bogate velesejmske razstave čudi še priliko posetiti gledališče, ko se daje ena najlepših oper starejšega repertoarja. ■ »2idinja«. Glede na velik uspeh in ponovno izraženo željo ponovi zadnjič v tej sezoni naša opera v četrtek izv. abonmana krasno opero »Židinja« z gospo Gjungjenac-Gavellovo v naslovni partiji. Njenega očeta poje izvrstni g. Šimenc, ki je dosegel pred dnevi s svojo kreacijo, ker je sijajno pevsko razpoložen, na našem odru lep uspeh. Eleazar je brez dvoma ena izmed najboljših partij, ki je vredna največjega interesa. Kardinala poje prvič g. Rumpel, ki bo gotovo, kot vedno, podal zopet nekaj svojega, popolnega. Ostala zasedba kot prvič. Dirigent dr. Švara. Vstopnice so v predprodaji, lahko se tudi telefonično rezervirajo štev. 2231. ■ Prihodnja in zadnja premijera v ljubljanski drami bo tragedija Leonharda Franka »Vzrok«. Pisatelj spada med najznamenitejše predstavnike današnje ne samo nemške, marveč tudi evropske literature. Z dramatizacijami obeh svojih romanov »Vzrok« in »Karl in Ana« si je pridobil svetoven sloves. Sodelujejo: ga Marija Vera, Medvedova, kot gost gdč. Nada Obereig-nerjeva, in gg. Cesar, Debevec, Jerman, Kralj, Lipah, Potokar, Sancin, Skrbinšek in Železnik. Režijo ima g. Ciril Debevec. Prva predstava bo v torek 9. t. m. ob 8. uri zvečer. ■ Postajališče pri mitnici v Zg. šiški. Prebivalci ulic v okolici mitnice v Zg. šiški prosimo ravnateljstvo maloželezniške družbe, da bi se tramvaj, ki prihaja v smeri iz mesta proti št. Vidu ustavljal pri mitnici in ne šele pri koncu proge, ker moramo potem hoditi nazaj v one ulice, kjer stanujemo. Ako se tramvaj ustavlja pri povratku v mesto na mitnici, bi se ustavljal prav tako lahko pri prihodu iz mesta proti Št. Vidu. Prosimo, da se naši prošnji ugodi. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998 ■ Nesreča. V Čopovi ulici je padel s strehe ključavničarski vajenec France Grošelj. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. ■ Izguba denarnega čeka. Na Bledu je bil izgubljen na cesti denarni ček, ki ga je izdala banka Lloyd in se glasi na ime Brandford, in znesek 9 funtov šterlingov. Cek je bil tudi že podpisan v svrlio realizacije. (Jz dbeug ib 508 novih šol v Drinski banovini Ker je v Drinski banovini mnogo nepismenih in mi mogoče z rednimi sredstvi zgraditi potrebne šole, je Dramska banovina sklenila najeti 90,000.000 Din posojila za nove šole. Banska uprava se že pogaja z bančnimi zavodi za to posojilo. S tem posojilom bodo 262 šol razširili, 394 novih pa zgradili. 124 šol v banovini ne ustreza predpisom in jih bodo porušili in zgladili nove. Tako bo imela banovina 508 novih šol in bo s tem prišla po številu šol na četrto mesto med banovinami. Na 27 kvadratnih km in na 1234 prebivalcev bo prišla ena šola, d očim je zdaj prišla ena šola na 19S sekiro sem umoril mladeniča Jakova Sagadina v baraki v Tivtu, Miilutin Ilič.« Preiskovalna sodnik se je odpeljal takoj v Tivat s ključem, katerega so našli v samomorilčevem žepu. Z orožniki in zdravnikom ter s pričami je odšel v barako, kjer se je vsem nudil strašen prizor. Na postelji je ležal z razbito lobanjo 16-letni Jakob Sagadin, doma iz Oiiipa. V kolu «o našli sekiro, s katero je morilec pokončal svojo žrtev. Po mnenju zdravnika je bil umorjen med spanjem. Pri preiskavi v baraki so našli nekaj denarja in listek, na katerem je morilec napisal, da je Sagadina umoril, ker ga je dvakrat okral, na drugem listku je napisal, da ee kesa dejanja, vendar se bo sam ubil, ker ga že tako čaka smrt. Tudi na tretjem listku, ki eo ga našli, je napovedal svoj samomor. Morilec in samomorilec je oženjen in ima enega otroka. b Otvoritev rečnega prometa med Beogradom in Dunajem. V nedeljo so otvorili promet z br-zim f parniki med Dunajem, Bratislavo, Budimpešto, Beogradom in Turcvseverinom. V Novem Sadu eo v pristanišču svečano »prejeli prvi parnik na tej progi Karadjordje. Parnik je prispel popoldne v pristanišče s številnimi Beograjčani In zastopniki oblasti. V pristanišču so parnik sprejeli meščani in predstavniki vojaških in civilnih oblasti. b Zračni promet e Primorjem. Redni zračni promet s Su laikom in večjimi meeti v državi bo otvorjeo 16. t. m. Na letališču na Grobniškem polju bodo kmalu končali dela. Na Sučak bo vozilo veliko tri mol orno letalo c 9 sedeži dvakrat na teden. To je z tečna proga Zagre-Sušak-Split-Saraijevo-Beogard. lz gušaka v Zagreb bo doletelo letalo vsak četrtek in petek i« Zagreba v gušak pa vsako sredo in soboto. b Splitski mestni proračun. Proračun splitske občine za let« 1931. znaša 86,000.000 Din. Izdatkov bo za Sto.OOO.OOO Din, iaredinih iadatkov 4,600.000 .Din, investicije pa m okoli 2,500.000 dinarjev. ■ Tatvina v vlaku. Neznani vlomilci so med postajami Zidani most — Zagreb vlomili med vožnjo v tovorni vlak št. 681 in odnesli več bal manufakturnega blaga, v vrednosti 4408 Din. Dr. Igor Tavčar »peeijalist za notranje bolezni — Ljubljana Breg 8 ne ordinira od 4. do inkl. 16. t. m. ■ Iz kriminalnega predala. Božidar Lazič, »In veletrgovca iz Prokuplja v Moravski banovini, je prijavil policiji, da mu je bila ukradena 1* hlačnega žepa osemoglata zlata damska ura z dvojnim pokrovom, vredna 4500 Din. — Petru Čopu, policijskemu stražniku v pokoju je bil ukraden iz stanovanja v Val. Vodnikovi ulici št. 6 cvetlični lonez z nageljnom, v vrednosti 25 Din. — V Ilolzapflovi ulici se je ponesrečil s kolesom mizarski vajenec Franc Fink. Prvo pomoč so mu nudili v bolnici, kjer so ga pridržali. — Delavcu Andreju Škamperlu, uslužbene-rnu pri Pollaku je bilo ukradenih iz suknjiča v oblačilnici tovarne Pollak na Sv. Petra cesti 220 dinarjev. MARSOVE SKRIVNOSTI! novi roman »JUOSLOVANA « Gel |e * Prvi nastop Sokolskega društva v Štorah se je vršil preteklo nedeljo ter je imel popoln uspeh. Prisostvovalo mu je mnogo občinstva. Sokolsko društvo v Celju pa je z godbo prišlo korporativno. Nastopili so člani, Članice, moški in ženski naraščaj in deca. ki je brezhibno izvajala proste vaje br. Burje. Starosta Sokolskega društva v Celju br. dr. lfrašovec Milko je imel lep nagovor na Sokole. Sokolsko društvo v Štorah je s tem svojim prvim nastopom pokazalo, da je bila njegova ustanovitev nujno potrebna. * Procesija na dan Rešnjega telesa bo kot običajno po maši, ki se prične ob 8. zjutraj. * Koncert donskih kozakov, ki se vrši na praznik ob 20-30 bo po predprodaji sodeč zelo dobro obiskan. Zbor nastopa z novimi pesmimi ter s kavka škilili narodnimi plesi. Vstopnice v knjigarni Goričar in Leskovšek. * Podružnica Jugoslovanske Matice ima svoj občni zbor v soboto 6. t. m. ob 20. uri v rdeči sobi Narodnega doma. Člani naj pridejo polnoštevilno. * Koncert CPD bo v soboto 20. junija ob 20-30 v veliki dvorani Celjskega doma ter se bo ponovil v nedeljo 21. junija ob 17. url. * Nogometne tekme. V četrtek na praznik bo ob 16-30 na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med Atletiki in SK Jadran iz Ljubljane. V nedeljo 7. t. m. bo radi popoldanske gasilske prireditve ob" 8-30 dopoldan pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med Atleliki in SK Trbovlje. * Gasilski dan v Celju. Ob priliki proslavo 60-letnice gasilskega društva ter blagoslovitve zastave priredi Jugoslovanska gasilska zveza pokrajinski zlet v Celje. Udeleženci imajo 25 odstotkov popusta na železnici, t. j. kupiti morajo celo karto do Celja, za nazaj pa plačajo samo polovico. * Koncert »Oljke«. V soboto 6. t. ni. priredi pevsko društvo »Oljka« izlet v Slovenjgradeo ter koncert ob 20-30 v Sokolskem domu. * Smrtna kosa. 1. junija je v javni bolnici umrla 29-letna tovarniška delavka Koren Marija iz Zabukovce. * Umrli v maju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 29. oseb in sicer 1 v mestu ter 28 v javni bolnici. * Borza dela, v Celju išče 7 hlapcev za govejo živino, po 3 čevljarje in mizarje, po 2 poljska delavca, kolarja, pleskarja, po 1 konjskega hlapca, pastirja, cementnega delavca, elek-(romonterja, sedlarja, raznašalca peciva, po 1 pekovskega, podobarskega, mehaniškega, kovaškega, mizarskega, čevljarskega vajenea, 11 kmečkih dekel, 9 služkinj, 4 natakarice, 3 kuharice, 2 hotelske in gostilniške kuharice, po 1 likarico-šiviljo, hotelsko sobarico, varuško, postrežnico, šiviljsko vajenko. * Zidarji in dninarji dobe delo. Stavbenik g. Korošec, ki je pred mesecem iskal zidarje za Skoplje, išče sedaj ponovno 100 zidarjev ter. približno enako število dninarjev za stavbna dela v Skoplju in Bitolju. Pojasnila in prijave pri Borzi dela v Celju. * Izguba. 29. t. m. zvečer je bila na poti od Sv. Jožefa v mestu izgubljena zlata zapestnica, vredna 500 Din. Najditelj naj jo odda na policiji. Trk dveh kolesarjev Vače pri Litiji, 1. junija. V soboto zjutraj ob 6. uri se je pripetila v Boltatovein klancu na Vačah težja nezgoda. Po klancu je vozil z vozom posestnik Vehovec. Takoj za njim je pa po klancu navzdol pripeljal z veliko naglico neki kolesar — izletnik iz Zagreba. Ker kolesar hi poznal opasne strmine tega klanca, se je z vso silo zaletel v Vrhovčev voz. Ni dosti manjkalo do smrtne nesreče. Kolesar je dobil težke poškodbe na glavi, zlasti okrog levega očesa, po čelu, in pa na desni nogi. Dobrosrčni Vačani so mu za silo izprali in Izčistili rane, ga za silo obvezali in peljali do zdravnika v Litijo. Svoječasno smo imeli na Vačah ▼ trgovini F. C. »malo lekarno«, katero Je vzdrževal zagorski zdravstveni zastop. Danes žal tega ni več! Ob nesreči ni pri rokah niti najnujnejših razkuževalnih sredstev in obvez, lekarntt in zdravnik sta pa dve uri oddaljena v Litiji. — Zato bi bilo nujno potrebno, da litijski zdrav- Stveni zastop zopet obnovi na Vačah majhno omačo lekarno, ki bi nudila ponesrečencem pomoč v prvi »ili Mariftci? m častniški družabni veder. Danes, v sredo priredi Oficirski dom v notranjih prostorih ln na dvorišču Narodnega doma svoj družabni večer. Pričetek ob 21. uri. Dostop imajo vsi oni, ki so tudi sicer vabljeni na prireditve Oficirskega doma. Obleka promenadna. m Prvi nastop Sokola Maribor III. Sokol Maribor III. (Krčevina-Košaki) bo priredil dne 14. t. m. popoldne na dvorišču ljudske šole v Krčevini svoj prvi javni telovadni nastop. Po nastopu bo prosta zabava. m Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 15. septembra t. 1. Sola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobražuje kmečke sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki Imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek Din 25) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 20. julija t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 6. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki reflektirajo na banovinsko štipendijo, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu prejete zneske p6'dpore iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmečki sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eks-ternistov (izven zavoda stanujočih učencev). Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina znaša mesečno Din 150. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se dovolijo po možnosti popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba priložiti prošnji davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Z! A Mariborske sokolske župe. Mariborska sokolska župa, ki je danes najmočnejša v državi, bo imela svoj letošnji zlet dne 29. t. m. v Mariboru. To bo eden izihed največjih letošnjih sokolskih nastopov v Jugoslaviji. m Dve poroki. Poročila sta se upravnik tukajšnjega zdravstvenega doma g. dr. Josip Vrtovec z gdč. Anico Rudolfovo iz črnega vrha nad Idrijo ter g. Mirko Šibenik, železniški uradnik v Prevaljah, z gdč. Angelo Razborškovo iz Rač. Obema paroma obilo sreče! m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Ivan Trumer, šofer in Ernestina Kra-vosova, kuharica; Jakob Kukovec, posestnik in ga. Otilija Miškova, posestnica; Rudolf Klemenčič, čevljar in Antonija Šešerkova, delavka ter Simon Čenc, delavec in Ana Pliberškova, gospodinja. Bilo srečno! m Smrtna kosa. V Slovenski Bistrici je umrla v ponedeljek zvečer ga. Leopoldina Stigerjeva, žena tamkajšnjega tovarnarja. Blag ji spomin! m Radi kvalitete in cene — samo »Karo že vi jel« 985 m Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Mnistrova. 1384 m Ljudsko gibanje v maju. V mesecu maju Je bilo v Mariboru rojenih 121 otrok, 60 dečkov in 55 deklič, umrlo je 74 oseb, 38 moških ln 36 žensk; porok pa Je bilo 50. Največ rojstev (65) je bilo v stolni župniji, največ smrti (44) v magdalenski, največ porok (26) pa v franči-ikanski. m Krstna predstava dramatizacije. Mariborski Ljudski oder bo vprizoril jutri, na praznik ob 20. uri v Zadružni gospodarski banki po dr. Ivanu Dorniku dramatizirano delo »Gruda umira«. m Hriberski ni sodeloval z Mohorkom. Preiskava o strašnem zločinu v Jalovcu je ugotovila, da je Mohorko po krivem obdolžil sodelovanja v Avstriji aretiranega Hriberskega. Dr-idno pravdništvo je nadaljno zasledovanje že ustavilo. 2>cfev Sto Št. 112 pr.-1931. 1373 Razpis službenih mesi. Na podlagi pooblastila ministrstva za socijaluo politiko in narodno zdravje z dne 26. maja 1931 S. br. 9729 razpisuje uprava bolnice za duševne bolezni Ljub-ljana-Studenec 2 mesti uradniškili pripravnikov s kvalifikacijo po § 45. odst. 2, zakona o uradnikih (Službeni list z dne 15. aprila 1931 kos 25) in s prejemki, ki jih določa § 23, odst. 2., tega zakona. Pravilno kolkovane in po določilih § 3 zakona o uradnikih opremljene prošnje je vlagati pri upravi bolnice za duševne bolezni Ljubijana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip 52 do 18. junija 1931. Uprava bolnice za duševne bolem* Ljubi jana-Studenec v Ljubljani, dne 30. maja 1931. Philips RADIO 1383 aparati velesemenj Paviljon G 186-189 „Ceniia“, Ljubljana, Masaryliova c. 12 Proda/a se nadaljuje ...? ■meter A Din //M Creppe de Chiue francoski, ▼ modnih rožastih barvah.........................75-— Umetna svila najboljše vrste . ... 17-— Ostanki umetne svile..................... . . 12- — Damast platno, za žimnice, 121) cm . . 23-— Volneni, deleni, novi moderni vzorci 24-— švicarski etamiui v vseli barvah, 120 cin 15-— Bombažni delen............................... 6-— Prim« angleški štofi ie naprej od . . 150’— feški štofi za moške obleke od 50—90"— Angleški la svileni popleni . . . . , 19 — lieli šifon . ........................ 8-— Jiigosln venski sefirji...................... 9 — Beli šifnn najfinejši.....................10-— Kave delen, krasni vzorci za ženske obleke ................................12 — Ženske in moške nogavice, žepni robci, po izredno nizkih cenah! Družba Commerce, Cjubljana Tavčarjeva ulica 2, v prvem nadstropju Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče in svak, gospod LEOPOLD PEVALEK trgovec dne 2. t. m. po kratkem trpljenju mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 4. junija 1931 ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. junija 1931. Mesina občina — Mostni pogrebni zavod