Zamude s Trgovskim domom in spodbuda k uvajanju dvojezičnega poslovanja javnih podjetij ^8 Novi podatki o onesnaževanju škedenjske železarne :eleznne Pogovor s tržaškim tajnikom sindikata Cgil Sincovichem o posledicah mednarodne krize na Tržaškem /2 Primorski NEDELJA, 11. JANUARJA 2009 Št. 9(19.408) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Trst je našel dom na Goriškem Dušan Udovič Je besedna igra in hkrati resnica. Medtem ko naše oblastnike v tržaški občini prime bož-jast, samo če nekdo omeni možnost, da bi kje pisalo Trieste -Trst, in bijejo plat zvona, da se ja ne bi kje pojavilo kaj slovenskega, saj jih vrže s tira že skromni slovenski trakec, na Goriškem stvari potekajo drugače. Tam je dala pokrajinska uprava postaviti preko dvesto dvojezičnih in trijezičnih smerokazov, ki jim bomo odslej sledili na pokrajinskih cestah. Duh je ušel iz steklenice, tolikanj osporavani »Trst« bomo odslej na Goriškem videvali malone na vsakem vogalu. Dogodek je zgodovinskega pomena, saj smo sinoči v redakciji ugotavljali, da je uradni napis Trst menda prvič polnopravno stopil na ozemlje te države, pa čeprav na Goriškem. Zaenkrat, saj se ne nameravamo odpovedati upanju, da bosta pamet in sodobna civilizacija nekega dne dosegla tudi tržaške oblastne palače. Za to dejanje, po katerem bo bistveno vidnejša dvojezi-čnost in trijezičnost (napisi so ponekod tudi v furlanščini) na Goriškem, ni bil potreben noben dekret predsednika deželne vlade, temveč zgolj politična volja in spoštovanje zakona 482 o jezikovnih skupnostih. Toliko za precizacijo, kaj bi lahko naredili tudi drugod, samo če bi hoteli. Zgodba z goriškimi smerokazi sicer ni nova, o njej smo že pisali, a vse nekaj drugega je videti rezultat, ko ti raste pred očmi, v potrditev dejstva, da živimo v zgodovinsko večjezičnem prostoru. Projekt je spo-čela še Brandolinova pokrajinska uprava, njen glavni protagonist pa je odbornik Marko Marinčič, ki je na srečo dosegel tudi drugi mandat in je zmogel niti vztrajno držati v rokah do uresničitve. Kar ni bilo enostavno, saj je obstajalo realno tveganje, da pokrajinska uprava izgubi za napise namenjeni denar, vsem v pokrajinski palači na goriškem Korzu pa zadeva tudi ni dišala v enaki meri, kot vemo. Tako bomo Tržaški Slovenci s kančkom zavisti in upanja uživali ta goriški Trst, nemara bomo še raje zahajali na Goriško. Napisi, kot so Trst, Videm in Tržič, pa bodo še kako koristili tudi našim rojakom iz Slovenije, da ne bodo več govorili, kako so šli v »Udine« in »Monfalcone«, kot zadnje čase z zaskrbljenostjo poslušamo vse pogosteje. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € gaza - Vojni in nasilju žal ni videti konca Izrael napoveduje zaostritev ofenzive Po vsej Evropi množični protesti proti izraelski politiki gorica - Množičen odziv na pobudo revije Isonzo Soča Karavana radovednih po Trubarjevih sledeh GORICA - Na pobudo revije Ison-zo-Soča se je karavana radovednih Go-ričanov včeraj odpravila odkrivat sledi, ki jih je v mestu pustil protestantizem. Po- sebna pozornost je seveda bila posvečena Primožu Trubarju, ki velja za najpomembnejšega reformatorja južno od Donave. Med potjo je bilo izraženo pre- pričanje, da si na pročelju hiše, v kateri je pridigal, zasluži spominsko ploščo, ki bi pritegnila tudi marsikaterega turista. Na 9. strani GAZA - Izraelska vojska napoveduje zaostritev ofenzive na območju Gaze, ki je že več dni tarča silovitih napadov. Doslej je v vojni izgubilo življenje več kot 800 Palestincev in 11 Izraelcev. Vse mirovne pobude so doslej propadle. V mnogih evropskih mestih so se medtem včeraj odvijali množični protesti proti politiki izraelske vlade do Palestincev. Protestna demonstracija je bila tudi v Milanu, kjer je prišlo do napetosti, ko so nekateri demonstranti vzklikali Hamasu. V Rimu je prišlo do izbruhov nestrpnosti do tamkajšnje židovske skupnosti. Na 26. strani Silvano Bacicchi ni več predsednik goriškega združenja VZPI-ANPI Na 8. strani Trije župani goriškega somestja bodo končno spet sedli za mizo Na 8. strani V nesreči pri Anhovem umrl 31-letni delavec Na 8. strani SSk negativno ocenjuje Tondov odlok o manjšini Na 19. strani Pričakovanje za Frattinijev obisk na Hrvaškem Na 19. strani TURISTIČNA AGENCIJA ZA VSE ŽEPE IN OKUSE O first if Last minute AdriAftCA.nef IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA POKLIČITE NA ST. 040 63 70 25 Urnik:pon.-pet.9.00-13.00in 15.00-19.00 sobota 10.00-13.00 TRST - Ul. San Lazzaro, 13 Fax. 040 361936 - www.lastminutecenter.it - info@lastminutecenter.it La Combustibile s.u. TUST - DONIJO 30 TEL 040.020331 - 010252 R SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ v sodelovanju s SKLADOM DORČE SARDOČ Okrogla miza ob predstavitvi knjige Primorski upor fašizmu: 1920-1941 Milica Kacin Woiiinz Marta Verginella Boris M. Gombač Branko Marušič _i.jKTtl _ 14.01.2009 Kulturni dom Ul. Brass 20 - Gorica info@slovik.org - tel. +39.334.28 25 853 2 Nedelja, 11. januarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it kriza - Pogovor s pokrajinskim tajnikom sindikata Cgil Adrianom Sincovichem Stanje je zaskrbljujoče, še zlasti za zaposlovanje Cgil si vsekakor stalno prizadeva za podporo delavcem in družinam Trst doslej še ni bistveno občutil posledic mednarodne krize, vendar so prvi znaki že zaznavni in še hujše bo. Nekatera podjetja so že začela odpuščati ljudi, druga prekinjajo delovna razmerja za določen čas, tretja zahajajo v krizo, in to še zlasti v kemičnem in prevoznem oz. pristaniškem sektorju. Zato je bistveno iskati ustrezne rešitve in pri tem imajo glavno vlogo javne uprave in institucije. Te morajo poseči v prid podjetjem, a v prvi vrsti zaposlenim in njihovim družinam, ki jim je treba zagotoviti ustrezne socialne blažilce. To je v pogovoru za naš dnevnik povedal pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, s katerim smo se včeraj pogovorili o posledicah krize na tržaško gospodarsko tkivo in še posebno na zaposlovanje. Če namreč stanje že prej ni bilo rožnato, je vprašanje, kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih in mesecih. Sodeč po predvidevanjih uglednih študij, bo namreč v Italiji v prihodnosti ob delovno mesto milijon ljudi. Kriza torej prihaja tudi v Trst in bo po Sincovichevih besedah prizadela vse sektorje. Če se omejimo na glavne, se kriza trenutno širi na trgovino oz. terciarno področje. V tem smislu je posebno omizje na Trgovinski zbornici odločilo vložiti prošnjo po črpanju denarja iz sklada za socialne blažilce za sektorje, v katerih ni predvidena dopolnilna blagajna. Zaskrbljujoči znaki so na gradbenem in nepremičninskem področju, ki naj bi ju marca prizadela huda kriza, saj ne beležijo naročil v zasebnem gradbeništvu. Poslovanje je medtem upadlo in je mnogo delavcev že brez dela. Na industrijskem področju se najhujše godi, kot rečeno, kemičnemu sektorju, v prihodnosti pa se bo stanje poslabšalo tudi v industriji lesa in papirja ter v pristaniškem sektorju. Sindikat Cgil je v tej zvezi že zahteval od Dežele Furlanije-julijske krajine, da vključi kemični sektor med področja v krizi. Konec decembra pa je skupaj s tržaško Assindustrio in prizadetimi podjetniki zahteval od deželne vlade, da se na seznam vključi tudi pristaniški sektor. Na sedežu Pokrajine Trst bo jutri srečanje, na katerem bodo sindikati Cgil, Cisl in Uil, Assin-dustria ter pokrajinska uprava poskrbeli, da se zadevo uredi s pravnega vidika. Pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich kroma Perspektive so torej vse prej kot rožnate. Sindikat Cgil pri vsem tem vsekakor stalno spodbuja javne uprave, delodajalce in druge stanovske organizacije, da sprožijo ustrezne akcije. V Trstu se sku- paj z delodajalskimi organizacijami zavzema še zlasti za uvajanje socialnih bla-žilcev, vzporedno pa je od dežele zahteval vključitev potrebnega denarja v zadnji finančni zakon. To je deželna uprava delno tudi storila, je menil Sincovich, toda finančni prispevki bodo nezadostni. Če bo namreč kriza prizadela ves gospodarski ciklus, je na obzorju splošen padec. Cgil namerava zato vztrajati, tako na državni kot na lokalni ravni. Od Rima bo še naprej zahteval odločno podporo zaposlovanju in družinam ter še zlasti reformo dopolnilne blagajne, do katere morajo imeti pravico vsi, ne glede na njihovo delovno razmerje, pravi Sincovich. V FJK bodo v prihodnjih tednih tesni stiki z deželno vlado, na Tržaškem pa se Cgil trenutno dogovarja z lokalnimi upravami s posebnim očesom na tarifah. Prihodnji teden bo v tej luči srečanje s tržaškim občinskim odbornikom Giovanni-jem Ravidajem. Sindikat je namreč zahteval od občinskega odbora, naj bo v občinskem proračunu predvideno zmanjšanje tarif za občane, in v prvi vrsti oskr-bovalnin v domovih za ostarele. Toda glede na dejstvo, da je zaenkrat predvidena njihova podražitev, je na obzorju dokaj razburkano obdobje. Aljoša Gašperlin pomemben dogodek - Znanstveno in politično obarvan obisk Amato jutri v Trstu Ob 11. uri bo obiskal Sinhrotron, ob 14.30 pa bo predaval na Pomorski postaji Jutri se bo na Tržaškem mudil vidni italijanski politik in pravnik, večkratni predsednik vlade in minister ter podpredsednik konvencije za evropsko ustavo Giuliano Amato. Obisk bo kar dvojne narave, znanstvene in politične, saj si bo nekdanji italijanski premier ogledal eno od najbolj prestižnih znanstvenih ustanov pri nas, nastopil pa bo tudi na pobudi krajevne Demokratske stranke. Tako bo Amato v dopoldanskih urah obiskal Sin-hrotron Elettra pri Bazovici, kamor bo dospel ob 11. uri in kjer ga bodo sprejeli pooblaščeni upravitelj Alfonso Fran-ciosi, podpredsednik Giovanni Co-melli in koordinator raziskovalnih projektov Giorgio Paolucci. Srečanje, na katerem bodo gostu posebej orisali šte- Giuliano Amato kroma vilna mednarodna sodelovanja, za katero je dal pobudo Sinhrotron, bo nudilo priložnost za razgovor o strategijah znanstvenega raziskovanja. Mobilnost in koordinirani skupni programi držav članic Evropske unije so namreč danes del načrtov in operativnih pred- logov, ki jih močno podpira Evropska komisija, tudi preko teles, kot je Strateški forum za raziskovalne infrastrukture. Amato si bo zatem ogledal tudi poskusno halo vira Elettra in gradbišče novega vira Fermi, so sporočili iz tiskovnega urada Sinhrotrona. Kot že rečeno, ima obisk Giulia-na Amata tudi politični značaj, saj bo nekdanji premier v popoldanskih urah gost politične šole tržaške sekcije Demokratske stranke, ki v okviru tečaja na temo Evropa kot sestavna vrednota demokratske stranke prireja ob 14.30 javno predavanje Amata na temo Kriza ustavodajnega obdobja in prihodnost Evropske unije. Srečanje, ki bo potekalo v dvorani Oceania na Pomorski postaji, je odprto vsem. sv. ivan - Danes v Marijinem domu Gledališki vrtiljak Po ljudski pripovedki Emila Aberška na sporedu Hudobna mačeha in dobra pastorka Mali obiskovalci Gledališkega vrtiljaka so se zadnjikrat zbrali v Marijinem domu pri Svetem Ivanu skoraj točno pred mesecem dni, ko jih je obiskal in obdaroval sveti Miklavž. V tem mesecu so otroci doživeli marsikaj lepega, saj so ravnokar minili božični prazniki in dolge zimske počitnice. Zaradi tega je morda kdo pozabil, katero igrico si je ogledal ob Miklavževem prazniku. To je bil Veveri-ček posebne sorte, zgodba o malem veveričku, ki zaradi fizične napake ni mogel skakati kot ostale živalce njegovega rodu, je pa razvil druge sposobnosti in postal najpametnejša živalca v gozdu. Malčke spominjamo na to igrico Svetlane Makarovič, ker upamo, da bodo zamudniki hitro narisali čim lepšo risbico o pretekli predstavi in jo prinesli jutri v Marijin dom. Pohiteti bodo morali malo bolj, kot so pričakovali, saj je predstava na sporedu teden dni pred napovedanim datumom. Kaj si bodo pa tokrat ogledali? V Prizor iz ene od predstav v lanski sezoni Gledališkega vrtiljaka kroma goste prihaja skupina Gledališče na vrvici, ki je reden gost Gledališkega vrtiljaka. To so mladi igralci iz Nove gorice, ki jih vodi režiser Emil Aber-šek. Otroci, ki redno obiskujejo Gledališki vrtiljak, se bodo morda spomnili, da so lani prav ob Miklavževem obisku spoznali škratka Copatka. No, isti živahni škratek Copatek bo tudi tokrat prišel k nam, da bo uvedel zgodbo o hudobni mačehi in dobri pastorki. Motiv o mačehi, ki razvaja svojo lastno hčer, pridobljeno pastorko pa zaničuje, izkorišča in ponižuje, je zelo razširjen v ljudski literaturi. Režiser Emil Aberšek je slovensko ljudsko zgodbo priredil tako, da je dogajanje prenesel na dvor, kjer hudobna mačeha po poroki z vdovelim kraljem iz nevoščljivosti grdo ravna s prelepo in dobro deklico, ki jo je kralj imel v prvem zakonu. Pri tem ji pomaga tudi njena nečimrna hči, ki zavida polsestri njeno lepoto. Dobra pastorka pa prenese vse preizkušnje in se nazadnje seveda poroči z lepim in bogatim princem. Na gostijo povabijo tudi škratka Copatka, ki se tam tako imenitno naje, da potem z velikim veseljem pripoveduje vsem zgodbo o hudobni mačehi in dobri pastorki. V igrici nastopa pet mladih igralcev. Bogate kostume si je zamislila Ema To-maševič, scensko glasbo Matej Petejan, koreografijo pa Sara Kenda. Kot vedno bosta predstavi dve, in sicer za abonma Sonček ob 16. uri in za abonma Zvezda ob 17.30. Kdor nima abonmaja, pa seveda lahko kupi posamezno vstopnico neposredno pred predstavo. Lučka Susič Upadanje rasti ali barbarstvo Jutri bo v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8 ob 17.30 srečanje na temo Hvalnica upadanju rasti za drugačno in solidarno kakovost življenja. Gost bo novinar in esejist Paolo Cacciari, ki bo predstavil svojo knjigo Upadanje rasti ali barbarstvo (Decrescita o barbarie). Sodelovali bodo filozof Emiliano Bazzanella, pisateljica Kenka Lekovich, Ferruccio Nilia (Res FJK), docent kulturne antropologije Antonio Palmisano, teolog Stefano Sodaro in Rosalba Trevisani iz tržaškega centra Unesco. Srečanje prirejajo kulturni delavec Edoardo Kanzian, mreža za solidarno ekonomijo za FJK, združenje Divercity in tednik Carta. Prijave za delovna mesta Center za zaposlovanje Pokrajine Trst sporoča, da bodo na sedežu na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 jutri med 9.15 in 12.45 ter med 15. uro in 16.30 in v torek med 9.15 in 12.45 sprejemali prijave za sledeča delovna mesta: eno mesto kuharja kategorije B1 za nedoločen čas (zahteva se dokumentirana dveletna delovna izkušnja) v občini De-vin-Nabrežina ter eno mesto zidarskega delavca kategorije B1 za nedoločen čas (zahteva se dokumentirana dveletna delovna izkušnja v javnih upravah s profilom in nalogami ter vozniško dovoljenje tipa B) in eno mesto upravnega izvrševalca kategorije B1 za nedoločen čas z znanjem s slovenskega jezika (zahteva se vsaj šestmesečna dokumentirana delovna izkušnja v javnih upravah s profilom in nalogami upravnega izvrševalca) v občini Milje. Razpis Agencije za prihodke Agencija za prihodke je razpisala natečaj za zaposlitev 825 funkcionarjev, od katerih jih je 25 namenjenih FJK, za univerzitetne diplomirance iz ekonomskih in pravnih ved. Prijave je treba posredovati deželni direkciji Agencije za prihodke (Miramarski drevored 7 - 34135 Trst) do 29. januarja na navadnem papirju. Na voljo je obrazec, ki je priložen razpisu in se ga dobi na spletni strani www.agenziaentrate.gov.it oz. na sedežu direkcije. Vse potrebne informacije je mogoče najti na omenjeni spletni strani in v urad za osebje deželne direkcije - telefon 040-4198461, 040-4198401 in 040-4198438. Koncert v Vili Primc Rajonski svet za tretje okrožje prireja ob zaključku božičnih praznikov in v pozdrav novemu letu koncert dua Tamara Tretjak-flavta in Tatiana Donis-harfa danes popoldne ob 18. uri v dvorani družbeno-kulturnega centra v Vili Primc na Rebri za Greto 38. Hud direndaj v bifeju Nek Tržačan je noč na soboto prestal v koronejskem zaporu, potem ko je v vinjenem stanju razgrajal v bifeju Simone v Ul. San Giacomo in Monte. Ka-rabinjerji so posegli v omenjenem lokalu v petek ob 22.40, poklical jih je upravitelj. Med strankami se je namreč vnel hud prepir, ki se je sprevrgel v pretep. 51-letni F. F. se karabinjerjem ni hotel vdati, začel je še njih porivati in zmerjati. Pri priči so ga aretirali zaradi upiranja, povzročanja poškodb in uporabe nevarnih predmetov. Ukradel je denarnico Na avtobusni postaji linije št. 22 na Ul. Eremo je 42-letnik v petek popoldne izstopil iz avtobusa. Policist tržaškega mobilnega oddelka, ki je bil slučajno v bližini, je opazil, da se moški z nekim predmetom v roki sumljivo obnaša. Policist se mu je približal in ga pregledal: alžirski državljan je na avtobusu neki potnici izmaknil denarnico. Tat je silam javnega reda že poznan, na kve-sturi pa so na njem našli še nekaj po vsej verjetnosti ukradenih bankovcev. Odvedli so ga v zapor. Policija je istega dne odvzela prostost tudi nekemu italijanskemu državljanu, in sicer zaradi suma razpečevanja mamil. / TRST Nedelja, 11. januarja 2009 3 knulp - Jutri železarna - Škedenjski odbor Nosmog predstavil lastne analize »Onesnaževanje je mnogo ¡¡Jj hujše od uradnih podatkov« j««» V ponedeljek prijava sodstvu - Škedenjci umrejo prerano - Kaj delajo javne institucije? in Sadarja Onesnaževanje, ki ga povzroča ške-denjska železarna, je mnogo hujše od tistega, ki so ga doslej prikazovale javne institucije na osnovi uradnih podatkov. To je ugotovil lani ustanovljen okoljevarstve-ni odbor Nosmog iz Škednja, ki se je predstavil javnosti v začetku septembra. Namen odbora je boj proti onesnaževanju železarne in se je pod geslom »tihi... toda delovni« ponovno pojavil v javnosti včeraj na tiskovni konferenci, na kateri je predstavil v zadnjih treh mesecih opravljeno delo. V tem obdobju so namreč njegovi člani z lastnim denarjem poskrbeli za zasebne analize in tudi podrobno pregledali uradne podatke, ki so vsekakor javni, vendar težko berljivi in navadno tudi težko dosegljivi. Iz tega je izšlo, da so na škedenjskem, a tudi širšem območju poleg običajnih prašnih delcev in onesnažujočih snovi še druge, o katerih v dosedanjih uradnih poročilih ni bilo sledu. Med temi so v prvi vrsti kovine in še zlasti nekateri ogljikovodiki, kot je benzopiren, ki je kancerogena snov. Ko pa lebdi skupaj v zraku več nevarnih snovi, je stvar še hujša. Spomnimo naj, da je odbor nastal spontano lani konec spomladi in se mu je od takrat pridružilo okrog 300 krajanov, sredi avgusta pa so za uspešno delovanje formalno ustanovili istoimensko nepro-fitno združenje. Njihov namen ni vsekakor prirejati demonstracije ali druge oblike protesta proti vodstvu železarne ali javnim upravam. Nasprotno, člani odbora so se odločili za tehnično-birokratski oprijem in v tem smislu že pripravili vrsto pripomb glede okoljskega dovoljenja AIA, pa tudi vložili prijavo na tržaško tožilstvo. Novo prijavo so napovedali včeraj in bodo že v prihodnjih dneh posredovali sodstvu nove zbrane podatke. Te sta včeraj predoči-la predsednica odbora Alda Sancin in član organizacije Adriano Tasso. Srečanja so se udeležili mnogi domačini, pa tudi deželni svetniki opozicije Stefano Alunni Barbarossa in Sergio Lupieri ter desne sredine Maurizio Bucci. Na poldrugo uro trajajočem srečanju je Tasso s pomočjo slik in videopos-netkov podrobno prikazal razmere, v katerih živijo v Škednju. Razmere, za katere nosijo po njegovem mnenju odgovornost javne uprave, deželna agencija za okolje Arpa in drugi dejavniki, ki v bistvu ne storijo ničesar. Kot primer je navedel pisma, s katerimi je generalni direktor podjetja za zdravstvene storitve Franco Rotelli seznanjal župana Roberta Dipiazzo z nevarnostjo nekaterih onesnažujočih snovi in ki jim ni sledilo nobeno konkretno dejanje. Iz analiz, ki jih je po nalogu grupe Lucc-hini opravilo podjetje Ecosanitas, je med drugim izšlo, da je količina mnogih ogljikovodikov in še zlasti benzopirena nad dovoljeno mejo, merilna naprava v Ul. Co-stalunga pa je aprila in maja lani pokazala izrazito veliko količino benzopirena. Koncentracija prašnih delcev PM10 pa je ponekod dejansko stalno nad od zakona predvidenim pragom, pravi Tasso. V Ul. S. Lorenzo, kjer je železarni najbližja merilna naprava, je namreč lani koncentracija delcev PM10 prekoračila mejo 115 krat (zakonodaja dovoljuje največ 35 krat letno). Če temu dodamo, da je burja lani pihala 146 dni in da je 59 dni deževalo je jasno, da je koncentracija PM10 v bistvu vselej nad predvideno mejo. Razumljive so v tem smislu izjave pnevmologa Fabia Pe-trossija, po mnenju katerega Škedenjci »v povprečju umrejo prerano«. Odbor se je nenazadnje dotaknil tudi vprašanja gradnje uplinjevalnika v Ža-vljah. Glavno vprašanje, je dejal Tasso, je kje ga nameravajo zgraditi. Po predvidevanjih bo oddaljen le 700-800 metrov od železarne, v kateri pa včasih pride tudi do nezgod. Tako so predvajali posnetke, ki jih je nek prebivalec posnel 23. avgusta lani ob 20. uri z mobilnim telefonom. Tasso je poudaril, da se je zaradi okvare razvnel silovit požar, o katerem ni poročal nihče, niti mediji. Gasilci so takoj prihiteli, je povedal, toda vodstvo železarne jim je prepovedalo vstop. A.G. i*' i*. V škedenjski železarni se je 23. avgusta lani ob 20. uri razvnel silovit požar. Na sliki pogled iz Milj V knjigarni Knulp v Trstu (v Ul. Madonna del Mare 7/a) bo jutri ob 18. uri skupna predstavitev italijanskega prevoda visokogorskega trilerja Umor pod K2 z naslovom Assassinio sul K2 Dušana Jelinčiča in romana novinarja Giuliana Sadarja Latitudi-ne presunta (Domnevna latituda). Romana bo predstavila Patrizia Vas-cotto, ki se bo osredotočila predvsem na problem potovanja in literature. Jelinčič bo prikazal ščepec diapozitiv s svojih himalajskih odprav, Sadar pa s krajev, kjer se odvija njegova kri-minalka, torej Singapur, Kitajska, Šri Lanka in Trst. Uvod Jelinčičeve knjige je napisal novinar Paolo Ru-miz, Sadarjeve pa Tullio Avoledo. Knjiga Umor pod K2 je prvič izšla v slovenščini leta 2000 pri koprski založbi Lipa, pred kratkim jo je ponatisnila ljubljanska založba Sanje, zdaj pa jo imamo še v italijanskem prevodu leposlovne zbirke Ruj pri založbi Antony iz Trsta. Članica krajevnih gozdnih čuvajev Anastasia Purič in deželni odbornik Claudio Violino z novo publikacijo bazovica - Predstavitev publikacije v Naravoslovnem didaktičnem centru Deset pešpoti za spoznavanje gozdov Furlanije-Julijske krajine V Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici so v petek predstavili novo publikacijo, ki je namenjena tako šolam kot družinam Fur-lanije-Julijske krajine. Publikacija Camminaboschi.fvg vsebuje številne ilustracije in opis desetih pešpoti v naši deželi, vključno z bogatimi informacijami o rastlinstvu, živalstvu, zgodovini, tradicijah in tudi o kuhinji raznih območij Furlanije-Julijske krajine. Novost sta predstavila deželni odbornik za kmetijstvo, naravo in gozdove Claudio Violino in novi direktor pristojnih deželnih uradov Luca Bulfone, sprejela pa ju je med drugimi članica krajevnih gozdnih čuvajev in slovenska koordinatorka Naravoslovnega didaktičnega centra Anastasia Purič. Odbornik Violino je podčrtal, da je treba v varstvo in razvoj okolja vključiti nove generacije, »zaščita narave pa mora v čim manjši meri ovirati razvoj kmetijstva,« je še dodal. Gozdovi so za našo deželo zelo pomembni, saj zaobjemajo več kot tretjino (točneje 35 odstotkov) njene površine. Brezplačna publikacija Cammi-naboschi.fvg je izšla v deset tisoč izvodih, namenjena pa je šolam in družinam. Izvodi so na razpolago v uradu za stike z javnostjo deželne uprave, na gozdarskih postajah in v samem bazovskem naravoslovnem centru. Izmed desetih opisanih pešpoti, ki vodijo pohodnike tako po gozdovih ob Jadranskem morju kot v Alpe, se dve nahajata v tržaški pokrajini. To sta Rilkejeva steza, ki vodi iz Seslja-na v Devin ter steza v bazovskem gozdu Igovca. Ostale pešpoti se nahajajo v Furlanski nižini, na Plešivem na začetku Goriških brd, v dolini Col-vera, v gozdu Ampezzo, v Karnijskih Alpah, v Reziji, v Furlanskih Dolomitih in pri Beli peči. Ob naravoslovnih in kulturnih značilnostih vsakega območja je seveda podrobneje opisana steza, navedena pa je tudi težavnostna stopnja izleta. V Naravoslovni didaktični center, ki so ga odprli lani, roma vse več obiskovalcev. Od junija do decembra so gozdni čuvaji našteli približno tri tisoč obiskov, poleg šolarjev so bili to tudi ljubitelji narave in turisti, pa čeprav sp smerokazi na cesti še vedno pomanjkljivi. Center je odprt vsak teden od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob koncih tedna pa občasno. vreme - Igra narave z burjo in nizkimi temperaturami Slap v dolini Glinščice si je te dni nadel ledeni oklep V zadnjih dneh je za spoznanje bolj pritisnil mraz z burjo in so se temperature za več časa spustile pod ničlo. Burja in mraz pa sta poleg nevšečnosti omogočila tudi igro narave, tako kot v dolini Glinščice, kjer je srebrni trak slapa zaledenel in s svojo lepoto potrdil, da tudi zima prinaša svoje čare. 4 Nedelja, 11. januarja 2009 TRST / šolstvo - V luči vpisovanja v prvi letnik za prihodnje šolsko leto Po božičnih počitnicah vrsta informativnih srečanj Zaradi sprememb v šolstvu bo letos vpisovanje potekalo do 28. februarja Mesec januar je bil dolga leta tradicionalno posvečen vpisovanju v prvi letnik otroških vrtcev in šol vseh stopenj. Tokrat pa se vpisovanje ni še uradno začelo, saj ravnatelji čakajo na uradno okrožnico, ki pa še ni dospela. Znano je le, da se bo letošnje vpisovanje zavleklo do 28. februarja: tako so se v začetku lanskega decembra odločili na italijanskem ministrstvu za šolstvo, z namenom da šolam in družinam ponudijo več časa za pripravo na novosti, ki že v prihodnjem šolskem letu čakajo otroške vrtce, osnovne in nižje srednje šole, od šolskega leta 2010-2011 dalje pa tudi višje srednje šole. Gre za spremembe, ki sta jih italijanska vlada in parlament lani sprejela na področju šolstva in ki med drugim uvajajo npr. t.i. »referenčnega učitelja« na osnovnih šolah, znižanje števila ur pouka na nižjih srednjih šolah in drastično zmanjšanje števila učnih smeri na višjih srednjih šolah, poleg tega pa 60-minutne učne ure, okrepljen pouk angleščine in nagrade za zaslužne šolnike. Na nekaterih slovenskih šolah v Trstu so že proti koncu lanskega leta priredili informativna srečanja oz. dneve odprtih vrat. Tako so taka srečanja priredili že na Liceju Franceta Prešerna, na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa in na njegovem oddelku za geometre ter na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana. Po premoru zaradi božičnih in novoletnih počitnic pa se napoveduje nov »val« informativnih srečanj in dni odprtih vrat, od katerih bodo nekateri stekli že v prihajajočem tednu. Kar se tiče višjih srednjih šol, bodo na Liceju Franceta Prešerna svoj informativni dan ponovili v petek, 16. januarja, od 18. do 20. ure. Isti dan bo srečanje tudi na Pedagoškem in družboslovnem lice-ju Antona Martina Slomška, kjer bodo dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihovi starši lahko pridobivali informacije o študiju na tej šoli med 17. in 19. uro, informativni dan pa bo tudi v nedeljo, 18. januarja, med 10. in 12. uro. Že z jutrišnjim dnem pa bo stekla serija dni odprtih vrat v otroških vrtcih Didaktičnega ravnateljstva Na-brežina. Tako bo jutri od 11. do 12. ure dan odprtih vrat v vrtcu v Ga-brovcu, medtem ko bodo informativni dnevi v ostalih vrtcih (v Devinu, Mavhinjah in Nabrežini) v četrtek, 15. januarja, vedno od 11. do 12. ure. Na Liceju Franceta Prešerna bodo ponovili informativni dan (na arhivskem posnetku prizor z lanskega decembrskega informativnega srečanja) kroma mirovniški odbor - Pobude proti izraelskemu posegu v Gazi Solidarnost s Palestinci Prihodnjo soboto bo manifestacija na Borznem trgu - Včeraj demonstrirali tudi skrajni desničarji šolstvo - Tržaški odbor proti enemu samemu učitelju Osveščali bodo starše Člani odbora se bodo v začetku novega leta posvetili predvsem informativni dejavnosti ob priložnosti vpisovanj S koncem božičnih in novoletnih počitnic ter z obnovitvijo pouka v vseh vrtcih in šolah se je obnovilo tudi delovanje Tržaškega odbora proti enemu samemu učitelju, ki je zelo dejaven pri pobudah, ki nasprotujejo vladnim spremembam na področju šolstva. Tako je odbor v četrtek popoldne na svojem sedežu v Ul. Rittmeyer priredil zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih trideset predstavnikov raznih šol, ki delujejo na tržaškem, pa tudi na tržiškem teritoriju. Srečanje je bilo posvečeno predvsem preučevanju možnih pobud, s katerimi bi nasprotniki vladne šolske politike osveščali javnost in predvsem starše. V pravkar minulem letu je namreč odbor priredil nekaj uspelih javnih pobud, v začetku tega leta pa se spričo začetka vpisovanja v šole in vrtce želi posvetiti predvsem informiranju družin. Tako bodo člani odbora prisotni na informativnih srečanjih, ki bodo stekla po šolah, pri čemer bodo starše otrok, ki bodo s prihodnjim šolskim letom stopili v prvi razred osnovne šole, pozivali, naj za svoje otroke izberejo model 30-urnega te- Med lanskimi uspešnimi pobudami odbora je bila tudi oktobrska baklada proti spremembam v šolstvu kroma denskega pouka, saj v tem trenutku nudi največ zagotovil. Staršem otrok, ki bodo obiskovali višje razrede osnovne šole pa bodo pozivali, naj od ravnateljev in šolskih oblasti zahtevajo ohranitev dosedanjega modela pouka. Dalje bodo nasprotniki načrtov vlade na področju šolstva do junija opozar- jali starše na vse dejavnosti, ki potekajo ob soprisotnosti več učiteljev in ki bodo s prihodnjim šolskim letom izginile. V februarju pa bodo verjetno priredili kako drugo javno pobudo. O svojih akcijah pa bo Tržaški odbor proti enemu samemu učitelju širšo javnost obveščal tudi preko spletne strani www.cespbo.it/trieste.htm. Mirovniki so s transparentom, zastavami in letaki izrazili solidarnost Palestincem. Danes se bodo nastanili v bližini Velikega trga kroma Odločen »ne« vojaškim posegom v Gazi in poziv italijanski diplomaciji, naj se odločneje zavzame za mir in za zagotovitev humanitarne pomoči žrtvam nasilja. To so glavne točke, na katerih temeljijo pobude tržaških mirovnikov. Na sedežu mirovni-škega odbora v Ul. Valdirivo je bil v petek zvečer sestanek, na katerega so bili vabljeni predstavniki kulturnih društev ter političnih in sindikalnih organizacij. Na sestanku so določili program mirovniških pobud, ki so se začele že včeraj. Včeraj popoldne so v Ul. Delle Torri delili informativne letake in plakate o palestinski situaciji ter o humanitarni stiski v Gazi. Poleg predstavnikov mirovniškega odbora so bili prisotni zastopniki Stranke italijanskih komunistov, Kritične levice in še kdo. Danes bodo mirovniki od 11.30 dalje na Trgu Capo di piazza (med Velikim in Borznim trgom). V sredo pa bodo na tiskovni konferenci (ob 11.30 v Ul. Valdirivo) predstavili manifestacijo za mir, ki bo na vrsti v soboto, 17. januarja ob 16.30 na Borznem trgu. Včeraj dopoldne pa so na Borznem trgu zasedali tudi skrajni desničarji gibanja Forza Nuova, ki so tradicionalni nasprotniki ZDA in Izraela. Z zastavami in vzkliki so pozivali izraelsko državo, naj se odreče svojim imperialističnim težnjam. dsi - Jutri Je modro govoriti o stvareh, i bolijo? Prvi ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v novem sončnem letu bo jutri posvečen bolečim ranam naše polpreteklosti in odnosu, ki naj bi ga imeli do njih. V Pe-terlinovi dvorani bo ob 20.30 nastopila direktorica Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani, zgodovinarka mag. Andreja Valič. Predavala bo na temo Je modro govoriti o stvareh, ki bolijo? Valičeva se je rodila pred 48 leti v Kranju, kjer od leta 1984 poučuje na gimnaziji, ob tem pa je od leta 2005 asistentka na Oddelku za politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer tudi zaključuje doktorski študij. V letih 2003-08 je bila predsednica Društva učiteljev zgodovine Slovenije in organizirala je vsa štiri dosedanja zborovanja slovenskih učiteljev zgodovine. Nastopila je na več seminarjih in konferencah ter objavila vrsto študij. Novembra lani je postala direktorica Študijskega centra za narodno spravo. Ta se je razvil iz Sektorja za popravo krivic in narodno spravo na slovenskem pravosodnem ministrstvu. Njegova temeljna naloga je bilo proučevanje vseh oblik nasilja in kršitev temeljnih človekovih pravic ter svoboščin, ki so jih nad slovenskim narodom in nad pripadniki drugih etničnih in verskih skupnosti v Sloveniji v posameznih obdobjih povzročili vsi trije glavni totalitarni sistemi 20. stoletja: fašizem, komunizem in nacizem. Zaradi objektivne potrebe po povečanju dejavnosti države na navedenem področju in zavezanosti k objektivnemu proučevanju zgodovine ter uresničitve pogojev za narodno spravo je prejšnja slovenska vlada ustanovila Študijski center za narodno spravo. Ker je mag. Andreja Valič po očetu primorskega izvora, bo v razmišljanje o slovenskih srečanjih s totalitarizmi vključila tudi primorsko zgodbo 20. stoletja. zdravstvo V sredo srečanje o azbestu Tudi mala dežela Furlanija-Julijska krajina lahko veliko prispeva k reševanju svetovnega problema, kakršen je azbest. V to je prepričano združenje izpostavljenih azbestu (AEA), ki prireja v sredo strokovno srečanje na temo »Sklad za žrtve azbesta in pokojninski prispevki«. Srečanje bo na Pomorski postaji od 14.30 do 16.30. Združenje AEA že dolgo let opozarja na smrtonosnost azbestnih vlaken in na pomanjkanje oz. pomanjkljivo izvajanje zakonov na tem področju. Na sredinem srečanju bosta posegla predsednik AEA Aurelio Pischianz ter odvetnik in izvedenec za zakonodajo o azbestu Ezio Bonanni iz Latine. Združenje AEA je pred kratkim predstavilo knjigo Il male che non scompare mladega Enrica Bulliana. Delo vsebuje pomembna pričevanja o žalostnem poglavju azbestnih bole- / TRST Nedelja, 11. januarja 2009 5 europe direct - Pobude in gradivo za osnovne, nižje in višje srednje šole Evropska unija stopa v slovenske razrede Slovenski univerzitetni študentje lahko opravijo delovno prakso v evropskem uradu ob tržaškem županstvu Urad Europe Direct, ki ima sedež v Ul. Procureria, tik ob tržaškem županstvu, vabi k sodelovanju slovenske šole, pa tudi slovensko govoreče študente Univerze v Trstu. Urad, ki ga upravlja Občina Trst, sodi v mrežo preko 400 informativnih uradov Evropske komisije na stari celini. Tržaški urad je med najbolj dejavnimi, že sedmo leto pa osebje Europe Direct obiskuje krajevne osnovne, nižje in višje srednje šole Furlanije-Julijske krajine. Učenci in dijaki spoznavajo osnovno zgodovino in politike Evropske unije, predavanje pa ni suhoparno, saj je pristop sproščen, igriv in usmerjen v aktivno soudeležbo slušateljev. Lekcija, vključno z videoposnetki, traja eno uro, na voljo pa je bogato tiskano in video gradivo v slovenskem jeziku (slednje je na razpolago tudi v uradu), tako kot v vseh uradnih jezikih EU. Vse informacije so na spletni strani www.reteci- Ena poglavitnih vica.trieste.it/eud ali na tel. št. 040-6754141. dejavnosti urada Europe Direct ob enem vabi sloven- Europe Direct je ske študente, naj se pozanimajo za opra- izvajanje projektov vljanje delovne prakse v uradu ob župan- v okviru programa stvu. Sestavljali bodo spletna informativna za mednarodne pisma, prevajali besedila v slovenščino in izmenjave Mladi v sodelovali pri projektih v okviru programa akciji (Youth in Mladi v akciji (Youth in Action). (af) ACtion) iskane osebe I* • d • uspesno zasledujejo ubežnike Junija lani je sekcija organiziranega kriminala tržaškega mobilnega oddelka policije ustanovila delovno skupino, ki se ukvarja izključno z iskanjem ubežnikov. To so obsojenci, ki se skušajo s pobegom in skrivanjem izogniti svoji kazni. V nekaj mesecih je ekipa že zasačila in prijela 11 ljudi. Najbolj znano ime je Salvatore Mascellino, ki je padel v policijsko past oktobra lani. Zaradi namernega umora in drugih povezanih kaznivih dejanj iz daljnega leta 1982 ga je sodišče iz Trenta svoj čas obsodilo na 9 let in 11 mesecev zapora. 50-letni podjetnik je že dolgo živel v Andori, njegovi posli pa so ga pogosto vodili v Španijo in na Nizozemsko. V sodelovanju s kolegi iz teh dveh držav so mu tržaški policisti prišli na sled, prijeli so ga v Malagi. Po božiču so prijeli tudi Roberta Floro, ki mora prestati 6 let zapora zaradi trgovanja z drogo iz leta 1997, novembra pa so aretirali Tržačana Davideja Abbrescio, ki je bil obsojen na 3 leta in 4 mesece zapora. obisk - V Narodnem domu Študentje iz Minnesote spoznavali našo skupnost V četrtek, 8. januarja, se je v Trstu mudila skupina 25 ameriških študentov iz kolidža St. Olaf iz Minnesote. V jutranjih urah so v Narodnem domu prisluhnili predstavitvi slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zaira Vdali od Slorija jim je spregovorila o problematiki identitete manjšin ter o pomenu razlikovanja med koncepti države in nacije ter narodnosti in državljanstva pri obravnavanju te teme. Nadalje so prisluhnili krajšemu orisu stanja manjšin v Evropi in nekaterih najpomembnejših evropskih dokumentov za varstvo manjšin. Sledila je še podrobnejša predstavitev slovenske narodne skupnosti, ki živi v deželi Furlaniji Julijski krajini, in sicer njene organiziranosti, šolstva, političnega predstavništva, gospodarstva in kulturnega delovanja. Prof. Jože Pirjevec z Univerze na Primorskem je nato ameriškim gostom podal zgodovinski pregled slovenske prisotnosti v Trsu od 18. stoletja dalje. Podrobneje jim je obrazložil potek nastajanja meje po razpadu avstro-ogr-skega cesarstva do leta 1954. Na tak način so študentje lahko razumeli, zakaj se danes na mejnem območju med Italijo in Slovenijo nahajata slovenska na- rodna skupnost v Italiji ter italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem. Študentje so si nato v popoldanskih urah ogledali še tržaško mestno središče. Njihov obisk je del eno-me-sečnega študijskega potovanja po državah bivše Jugoslavije pod vodstvom prof. Patricka Dale-ja. V naslednjih dneh se bodo mudili na slovenski obali, kjer bodo sledili nekaterim predavanjem na Univerzi na Primorskem, pobliže pa bodo spoznali tudi tamkajšnjo italijansko skupnost. Njihovo raziskovalno potovanje se bo nato nadaljevalo na Hrvaškem in v Bosni, kjer bodo podobno sledili predavanjem na univerzah v Zagrebu in Sarajevu, obenem pa spoznavali večkulturno in ve-čnarodnostno podobo tega območja. Tema njihovega študijskega obiska je namreč kulturna in politična identiteta v etnično mešanih okoljih. Letos so na Univerzi St. Olaf prvič poskusno priredili to študijsko potovanje. Želja prof. Dale-ja je, da bi to postalo obvezni del študijskega programa, tako da lahko ameriške goste ponovno pričakujemo na obisku tudi v naslednjem letu. Zaira Vidali vajont - Napovedana katastrofa Projekt šol Stefan in Slomšek v spomin na tragični dogodek 9. oktobra 2008 je poteklo 45 let od tragedije v Vajontu, ki je povzročila okrog 2.000 žrtev in ogromno gmotno škodo. Da bi ta dogodek primerno obeležili, je nastal projekt Va-jont, ki sta ga uresničili dve šoli: naš poklicni zavod Jožefa Stefana ter Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška. Dijaki bienija obeh zavodov so z mentorstvom profesorjev verouka, slovenščine, italijanščine in ved o zemlji pripravili raziskave in iskali vire informacij, si ogledali video predstavo Vajont Marca Paolinija in šli na poučno ekskurzijo v kraje, ki jih je tragedija prizadela. Preko predavanj posameznih profesorjev ter z iskanjem podatkov po internetu smo dijaki izvedeli, da je bila gradnja jezu v ozki dolini Vajont del velikega hidroenergetskega sistema, ki je bil namenjen potrebam hitro rastočih severnoitalijanskih mest. Delo je načrtovalo in izpeljalo podjetje SADE (Societa Adriatica Di Elet-tricita) iz Benetk ter zgradilo betonski jez, ki je bil s svojimi 261,6 m najvišji dotlej in prava gradbena mojstrovina. Dolina Vajont, v kateri bi moralo nastati akumulacijsko jezero, pa je imela poleg ugodnih tudi slabe lastnosti. Njena pobočja so namreč zelo nestabilna, saj jih ne sestavljajo samo apnenčaste kamnite gmote, ampak tudi tanke vmesne plasti gline. Poleg tega so tla tudi nagubana, tako da so zelo primerna za drsenje. Podjetje SADE teh podatkov ni upoštevalo in gradnjo nadaljevalo ter jo v dveh letih (od 1957 do 1959) tudi zaključilo. Nato je prišel na vrsto tehnični preizkus delovanja jezu, pri čemer so dolino napolnili z vodo. Tedaj so se začeli pojavljati prvi znaki nestabilnosti, kot potresi in razpoke na hribu Toc, s katerega se je že 1959 utrgal plaz z maso 700.000 kubičnih metrov in zdrsnil v jezero. Tudi ti dogodki niso ustavili podjetja SADE, saj ni upoštevalo novih geoloških poročil in je dajalo prednost manj alarmantnim mnenjem ter celo ponarejalo nekatere podatke. Zaradi nevarnosti novih plazov so ugotovili, da drsenje kamnin lahko nadzorujejo z dviganjem in spuščanjem vodne gladine v jezeru. To pa je povzročilo topljenje glinenih plasti in 9. oktobra 1963 je ob 22.39 na hribu Toc nastal kamniti zdrs z maso 260 Jez v Vajontu še danes stoji kot spomenik neodgovornosti tistih, ki so po vsej sili hoteli uresničiti tvegani projekt. Žal so doslej nekaznovani. milijonov kubičnih metrov in v 45 sekundah s hitrostjo 60-100 km/h zgrmel v jezero. Nastal je ogromen val, ki je najprej pljusknil po dolini navzgor in oplazil vasi Erto in Casso; nato je val, visok nad 150 m, pljusknil čez jez in po ozki soteski z vso silo vdrl v dolino reke Piave, ki je na tistem mestu široka le 2 km. Voda je pred sabo potiskala zrak, da je nastal t.i. »underground-train effect« - zrak je bil zaradi hitrosti vode tako stisnjen, da je pridobil rušilno moč. Tako so bile dobesedno izbrisane vasi Longarone, Pirago, Rivalto, Villanova in Fae, žrtev je bilo okrog 2.000 (mnogih trupel niso nikoli našli), nastala je ogromna gmotna škoda, reka Piave pa je bila še dalj časa v spodnjem toku višja za 10 metrov. Odgovorni pri podjetju SADE niso bili nikoli primerno kaznovani, prebivalce doline Vajont pa so prisilno izselili takoj po tragediji, saj so kljub vsemu še vedno nameravali izkoristiti jez. Leta 2003 je ob 40. obletnici te tragedije igralec Marco Paolini uprizoril svoj monolog Vajont na prostem v bližini jezu in v njem razkril ozadje dogodkov ter izpostavil odgovornosti tistih, ki so se iz ekonomskih razlogov odločili za tak projekt ne glede na usodo tamkaj živečega prebivalstva. Posnetek te predstave smo si dijaki Ste-fana ogledali 28. oktobra, da bi se primerno pripravili na ekskurzijo. Dne 29. oktobra 2008 je bila na vrsti ekskurzija v dolino Vajont in v Longarone. Dijaki obeh šol smo se z avtobusi odpeljali do vasi Erto, kjer smo se v spremstvu vodičev razdelili v dve skupini: ena si je ogledala muzej, ki hrani posnetke teh krajev pred tragedijo in po njej, pa tudi računalniške simulacije zdrsa plazu ter pričevanja preživelih; druga skupina pa je šla na jez, ki je kljub strašnemu vodnemu pritisku ostal praktično nepoškodovan. Sedaj stoji tam kot opomin, da se take stvari ne ponovijo več. Nato sta se skupini zamenjali. Ob koncu smo se dijaki še poklonili žrtvam na spominskem pokopališču v Fortogni, nakar smo se vrnili proti domu. Kljub slabemu vremenu, ki je preprečilo obisk vasi Casso tik nad jezom, je bila ekskurzija zanimiva in poučna. Na nas je naredila globok vtis, tako da se nam bodo ti dogodki neizbrisno vtisnili v spomin. Dijaki I. MO-EO in II. EO DPZIO Jožefa Stefana e Nedelja, 11. januarja 2009 TRST / Včeraj danes Danes, NEDELJA, 11. januarja 2009 PAVLIN Sonce vzide ob 7.44 zatone ob 16.42 -Dolžina dneva 8.58 - Luna vzide ob 17.13 in zatone ob 8.04. Jutri, PONEDELJEK, 12. januarja 2009 TATJANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,9 stopinje C, zračni tlak 1024,5 mb raste, veter 27 km na uro, jugo-vzhodnik, vlaga 26-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. OKLICI: Gaetano Tucci in Ilaria Angela Sfegola, Danjel Delcont Bernard in Francesca Criti, Gianfranco Zotti in Danjela Dilica, Davide Degrassi in Valentina Savron, Andrea Manganaro in Silvana Rakic, Davide Casali in Monica Zaiz, Dario Luciano in Gabriela Iu-liana Preda, Gianfranco Ungaro in Silvana Foti, Tarik Sarhan in Jennifer Pittini. [13 Lekarne Nedelja, 11. januarja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040/630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040/813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040/271124, Prosek -040/225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040/225340 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040/572015. Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040/631661, Oširek Vardabasso 1 - 040/766643, Ul. Flavia 39/C - 040/232253, Zgonik - Božje Polje 1 - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 39/C, Zgonik -Božje Polje 1 - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040/635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino 22.10 »Natale a Rio«; 14.45, 18.30, 22.15 »Il Cosmo sul como'« 13.15, 20.00, 22.05 »Come un uragano«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 19.45, 21.15 »Valzer con Bashir«; 18.35 »La duc-hessa«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 21.00 »L'ospite inatteso«. FELLINI - 11.00, 15.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.10, 18.55, 20.40, 22.20 »Yes Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Un matrimonio all'inglese«; 17.30, 19.10, 20.40, 22.20 »Il bambino con il pigiama a righe«. GIOTTO MULTISALA 3 - 11.00, 14.30, 16.00 »Lissy, principessa alla riscos-sa«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.40, 21.00 »Rokenroler«; 19.30 »Avstralija«; 15.30, 17.30 »Madagaskar 2«; 16.00, 18.00, 20.00 »Ljubezen v Barceloni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Ma-gadascar 2«; Dvorana 2: 11.00 »WallE«; 15.40, 20.45 »Come un uragano«; 17.20, 22.20 »Il Cosmo sul como'«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Lissy - Prin-cipessa alla riscossa«; 15.30 »Ember -Il mistero della citta' di luce«; 19.00 »Si puo' fare«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 17.00, 19.00, 21.00 »Sette ani-me«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Natale a Rio«. SUPER - 16.45, 20.30 »Mamma mia!«; 18.30, 22.15 »Twilight«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Sette anime«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.10, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 16.00, 22.10 »Il Cosmo sul co-mo'«; 17.50, 20.00 »Come un uraga-no«; Dvorana 5: 15.30, 17.30 »Maga-dascar 2«; 20.00, 22.00 »La duchessa«. M Izleti AŠD-SK BRDINA organizira danes, 11. januarja, avtobusni izlet v Forni di So-pra. Zbirališče na parkirišču pri križišču drž. ceste 202 na Opčinah. Odhod avtobusa ob 6.30. Informacije in prijave na tel. št.: 347-5292058 ali 3488012454. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU organizirajo v soboto, 31. januarja, ogled zanimivih jaslic v cerkvah v Postojni, Ljubljani, Dravljah in Črnučah, kjer bo tudi kosilo. Kosilu bo sledil obisk Kamnika in če bo čas dopuščal tudi Kranja. Cena izleta 35,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite na tel. številko 040 220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. Čestitke AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Sette anime«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 10.45, 13.30, 15.00 16.00, 17.25, 18.30, 20.00, 21.30, 22.15 »Sette anime«; 10.55, 13.05, 15.10, 17.40, 20.00, 22.05 »Yes Man«; 16.40, 18.25, 20.10, 22.00 »The Strangers«; 11.00, 13.00, 14.55 »Lissy principessa alla ris-cossa«; 10.55, 12.55, 16.40, 20.25 »Il bambino con il pigiama a righe«; 10.50, 12.55, 16.50, 16.40, 18.30, 20.20 »Madagascar 2«; 10.45, 15.15, 17.30, DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete vabi na fiožični koncert mladinskega zbora "Dotik" iz Kranja Danes, 11. januarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) Društvo slovenskih izobražencev vabi na predavanje direktorice Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani mag. Andreje Valič »Je modro govoriti o stvareh, ki bolijo?« Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 11. GLEDALIŠKI VRTILJAK Gledališče na vrvici - Nova Gorica Dvorana Marijinega doma, pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 danes ob 16. uri (RED SONČEK) in ob 17.30 (RED ZVEZDA). Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla (^r Zadružna kraška banka. Ob rojstvu male CLARISSE čestita nonotu Borisu Kocjanu MoPZ upokojencev iz Brega, čestitkam se pridružuje tudi MoPZ Fran Venturi-ni. Dragi UGO, danes praznuješ rojstni dan. Iskreno ti čestitamo in ti želimo obilo sreče in zdravja! Teti Bianka in Lidija, Ervin ter vsi sorodniki. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. ROKA v Nabrežini prireja tradicionalni božični koncert danes, 11. januarja, ob 16. uri v cerkvi sv. Roka. V okviru pobude Nativitas bosta nastopila dekliški zbor Kraški slavček in MePZ Igo Gruden iz Nabrežine, ter ansambel harmonik iz Sežane. Toplo vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja danes, 11.januarja, božični koncert Mladinskega zbora »Dotik« iz Kranja. Nastopilo bo preko 30 mladih pevcev in instrumentalistov pod vodstvom Tine Urbanec. Koncert bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cor-daroli, 29) ob 17.uri. Četrt ure pred pričetkom bodo člani Društva čakali pred cerkvijo za morebitni prevoz. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Zvezo sloven- skih kulturnih društev in Občino Milje vabi na koncert v sklopu božične revije Nativitas danes, 11. januarja, ob 15.30, v miljsko stolnico. Nastopa MeMlPZ Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot in solisti. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja Novoletni koncert danes, 11.ja-nuarja, ob 17.uri, v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljuncu. RADIJSKI ODER opozarja, da bo naslednja predstava Gledališkega vrtiljaka danes, 11. januarja, in ne 18. Na sporedu bo igra Hudobna mačeha in dobra pastorka. Začetek predstav v Marijinem domu pri Sv. Ivanu: red Sonček ob 16.00, red Zvezda ob 17.30. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA danes, 11. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Novoletni koncert«. Nastopil bo Slovenski orkester klarinetov (dir. Nikolaj Žličar). Vabljeni! SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Križa in župnijska skupnost, vabita na božični koncert v petek, 16. januarja, ob 20. uri v župnijsko cerkev v Križu. Nastopil bo MPZ Lojze Bratuž iz Gorice, dirigiral bo Bogdan Kralj. Toplo vabljeni! KD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca vabita v soboto, 17. januarja v Boršt na praznovanje zavetnika sv. Antona. Ob 17. uri bo v vaški cerkvi slovesna sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof Evgen Ra-vignani, ob 20.0 bo v srenski hiši kulturni program z nastopom MePZ Slo-venec-Slavec, ki ga vodi Danjel Grbec ter veseloigra v domačem narečju, »Ku je pršla Alma... « v izvedbi dramske skupine KD Slovenec, tekst Jasna Petaros, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturnega programa bo v nedeljo 18. januarja, ob 18.30. V BAMBIČEVI GALERIJI (Opčine, Pro-seška ul. 131) bo razstava Štefana Grgiča - Kraji duha odprta do 23. januarja 2009. Ogled od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. NJIVO na kmetijskem področju v dolinski občini kupim, max 1000 kv.m. Tel. 338-5837604. PRODAM železne cevi, (od 2 do 5 m dolžine, od 3 do 10 cm debelosti). Tel. 040-280910. PRODAM »pick-up« mitsubishi L200, zeleno/sive barve, letnik 2002 s štirimi vrati, v odličnem stanju. Klicati med. 17. in 20. uro na št.: 3338444169. S Poslovni oglasi ODDAM MAJHNO TRGOVINO na Opčinah. Tel.: 040-215188 FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)31-808539 H Zveza slovenskih kulturnih društev in USCI - Združenje pevskih zborov FJK vabita na koncerta v sklopu deželne revije NATIVITAS DANES, II.I.2009 ob 16.00 Nabrežina, Cerkev sv. Roka V organizaciji SKD Igo Gruden in Župnijskega cerkvenega sveta iz Nabrežine Različni izrazi božičnega razpoloženja DPZ Kraški slavček Harmonikarski orkester GŠ Sežana MePZ Igo Gruden DANES, 11.1.2009 ob 15.30 Milje, Stolnica V organizaciji Društva Slovencev miljske občine S pesmijo vam mladi želimo^. MeMlPZ Trst Orkester Srebrna - Senožeče Toplo vabljeni! Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montec-chi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. 0 Kam po bencin Loterija 10. januarja 2009 [TU Osmice OSMICA je odprta v Borštu pri Danjelu Glavina. OSMICO so odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040-327240. OSMICO je odprl odprl Radovan Šemec v Prečniku. OSMICO je odprla Nataša Pernarčič, Medjavas 21. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. 0 Mali oglasi IŠČEM rabljene otroške smuči, 70 cm, tudi brez priključkov. Tel.3497833189. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv.m. v Alpinski ulici 87. Za informacije pokličite na tel. št. 3381966768 ali 340-3338082. Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 78 87 37 15 5 Cagliari 37 S8 9 90 4 Firence 54 50 49 27 33 Genova 78 20 90 3e 29 Milan 15 37 7 85 e5 Neapelj e0 20 80 74 22 Palermo 2 e9 4S 89 83 Rim 3S 3 e3 22 e9 Turin 31 18 77 53 74 Benetke 27 9 S7 12 74 Nazionale e4 3 71 17 8 Super Enalotto št. 5 2 15 35 54 60 78 jolly 27 Nagradni sklad 4.787.440,45 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 28.669.530,20 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 71.811,61 € 1.721 dobitnikov s 4 točkami 417,61 € 69.562 dobitnikov s 3 točkami 20,64 € Superstar 64 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 7 dobitnikov s 4 točkami 41.726,00 C 332 dobitnikov s 3 točkami 2.0e4,00C 4.622 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 32.108 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 74.170 dobitnikov z 0 točkami 5,00C / TRST Nedelja, 11. januarja 2009 7 SKD TABOR inZSKD OPENSKA "¡J J^ GLASBENA SREČANJA « DANES, 11. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Nastopil bo Slovenski orkester Klarinetov, ^ dirigent Nikolaj Žličar. VABLJENI! ZTT ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju ALBERTU SIRKU in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040 368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na info@ztt-est.it SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Porte, Lara Komar in Miranda Caharija. Premiera (red A): petek, 16. januar ob20.30 v Mali dvorani SSG (z italijanskimi nadnapisi) OSTALE PONOVITVE ZA VSE AB0NENTE S PREDHODNO REZERVACIJO: petek, 23. januar ob 20.30, sobota, 24. januar ob 20.30 (z Italijanskimi nadnapisi), nedelja,25. januar ob 16.uri, petek,6.februar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 7. februar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja,8. februar ob 16. uri, četrtek, 12.februar ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), četrtek, 26. marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota,28. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. ■ II H III !!■■■ Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska Številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ü3 Obvestila SKD VIGRED obvešča, da so na razpolago društveni koledarji: pri odbornikih društva, v gostilni Gruden v Šempolaju in v knjigarni Terčon v Nabrežini. V BARKOVLJAH, V CERKVI SV. JERNEJA, bo danes, 11. januarja, blagoslov otrok med mašo ob 11. uri. Peli bodo pevci. Med mašo bo tudi tradicionalni ofer za zbor. SKD TABOR obvešča člane in prijatelje, da kdor zeli, lahko naroči izvod DVD-ja s posnetki društvenega delovanja »Od včeraj do danes«. Rezervacije sprejemamo med 16. in 19. uro, v društveni knjižnici P. Tomažič in tovariši, (tel. 040-213945), kjer je na razpolago tudi publikacija »Od včeraj do danes - ob 40-letnici društvenega delovanja«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo direktorica Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani, zgodovinarka mag. Andreja Valič predavala na temo: Je modro govoriti o stvareh, ki bolijo? KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 12. januarja, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040-360072. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse prijatelje, ki bi se radi udeležili z nami povorke na Opčinah in v So-vodnjah, da pridejo na sestanek v ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da ob božičnih praznikih ne bo tečajev slovenskega, angleškega in španskega jezika do 12. januarja 2009. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja v novem letu, v torek, 13. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah. ZARADI SLABEGA VREMENA in tehničnih problemov, se bo zbiranje odpadkov, ki bi se moralo vršiti v torek 6. januarja 2009 steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta) Dolina, nadoknadilo v torek, 13. januarja 2009, popoldan; zbiranje odpadkov, ki bi se moralo vršiti v četrtek, 8. januarja 2009 steklo/plastika/pločevinke (rumena kanta) Domjo, Lakotišče in Pu-lje se bo nadoknadilo v četrtek, 15. info@teaterssg.it - www.teaterssg.it januarja 2009, popoldan. LIONS CLUB Devin Nabrežina v sodelovanju z občinami Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor organizira v sredo, 14. januarja, ob 16.30 v igralnem kotičku Palček v naselju Sv. Mavra, 124 - Praznik sv. Treh Kraljev. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo uvajalni tečaj začel v sredo, 14. januarja, ob 18.30. Redni tečaj poteka ob torkih in petkih, 18.3019.30 ter 19.30-20.30, ob sredah pa ob 17.30 vadba za zdravo hrbtenico. Za informacije in prijave: 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). SKD IGO GRUDEN v sodelovanju s Ki-noateljejem Gorica, vabi na predvajanje filma »Petelinji zajtrk«, režija Marko Nabršnik, v četrtek, 15. januarja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden. AO SPDT vabi na tečaj turnega smučanja, ki se bo vršil 16.,18. in 25. januarja. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave na tel.št. 338-6100412 (Tibor) ali piši na ao@spdt.org. AŠD MLADINA obvešča, da se prične smučarski tečaj za »babyje« v soboto, 17. januarja, na Trbižu, pod vodstvom smučarskega učitelja Tomija Omejca. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040-220718 ali 338-6376575. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom od 17. januarja do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. VZPI ANPI Prosek Kontovel in Mladinski Krožek Prosek Kontovel v sodelovanju s krajevno skupnostjo Štorje in Občinsko organizacijo borcev za vrednote NOB Sežana, vabimo na komemoracijo pred spomenik padlega partizana Marjana Štoke v Štorje, ob 65-obletnici usmrtitve, v soboto, 17. januarja, ob 11 uri.Sode-lujejo govorniki: predsednica krajevne skupnosti Štorje Podgoršek Ivi-ca, vzgojiteljica otroškega vrtca Marjana Štoke s Proseka Kontovela BETI STARC, ter kulturne ustanove: re-citatorji krajevne skupnosti Štorje, Godbeno Društvo Prosek, Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka Kontovela, Ženski pevski zbor s Proseka Kontovela ter skavti in taborniki. MLADINSKI ZBOR IGO GRUDEN iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan, vabi mlade od 3. razreda OŠ do vključno 2. nižje. Vaje so v društvenih prostorih vsako soboto od 17. do 18. ure. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina pri- reja v torek, 20. januarja, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo vitovske. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: v torek, 20. januarja, 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 0402017389. PRIMORSKA POJE. Pohitite s prijavo sicer programska knjižica ob začetku Primorske poje ne bo pripravljena. Čaka nas razpored zborov po revijah, morebitne spremembe, glasbena in tekstovna lektura, popravki v tiskarni in sam tisk. Vsa ta opravila zahtevajo svoj čas. Pobrskajte za prijavnico, ki vam je bila poslana v začetku decembra, če ste jo založili pa jo snamite na naši spletni strani www.zpzp.si. SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka v društvenih prostorih telovadba za dobro počutje (joga) po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, ob torkih od 10.30 do 12. ure in tudi popoldan: ob ponedeljkih od 18. do 19.30 in ob sredah od 19. do 20.30. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kultur-nem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trieste@onav.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da 28. januarja je sklican Deželni Svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Na-brežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.: 040-2017370. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šempolaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 2009. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 040-2017370-375. UPRAVA OBČINE DOLINA daje na znanje kulturnim, športnim in rekreacijskim društvom, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2009 zapade 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine »http://www.sandorligo-dolina.it«. VIŠJEŠOLSKA KLAPA IN MLADI PO SRCU POZOR! AŠD-SK BRDINA organizira za vas zabaven smučarski tečaj s kratkimi smučmi z UPS tehniko. Prepustite se užitkom in novim izkušnjam na snegu pod vodstvom naših izkušenih trenerjev. Tečaji bodo v Forni di Sopra vsako nedeljo od 11. januarja dalje. Organiziran je avtobusni prevoz. Ne izgubite prilož- nosti za drugačno nedeljsko zabavo in za vse informacije takoj pokličite na številko 3401653533 in ne bo vam gotovo žal! ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na in-fo@ztt-est.it. TEČAJ ZA ZAROČENCE. Tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se žele poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeleže. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. H Šolske vesti DNEVI ODPRTIH VRAT po posameznih Otroških Vrtcih Didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini, se bodo vršili po sledečih urnikih: OV Ga-brovec 12.januarja, od 11. do 12. ure, OV Devin 15. januarja, od 11. ure do 12. ure, OV Mavhinje 15. januarja od 11. do 12. ure, OV Nabrežina 15.ja-nuarja, od 11. do 12. ure. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat, in sicer v petek, 16. januarja, od 17. do 19. ure in v nedeljo, 18. januarja, od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni! ZAHVALA Jean Granier Ob izgubi našega dragega se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani. Posebna zahvala MPZ Tabor, zdravniku Lizzi in zdravnici Lupinc. Svojci Opčine, 11. januarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in pospremili k večnemu počitku našo drago Magdo Slama - Petaros Prisrčno se zahvaljujemo g. župniku F. Pohajaču, g. I. Miklavcu in g. M. Ger-dolu ter cerkvenemu pevsekmu zboru Sv. Jerneja. Posebna zahvala osebju doma "Ieralla" na Padričah za njihovo požrtvovalnost, skrb in človeško toplino. Vsi njeni Opčine, 11. januarja 2009 17.1.2007 17.1.2009 Katja Cossutta Draga Katica, čas mineva, a naša velika žalost ostaja. Počivaj v miru med angeli. Tata, mami, Erich Maša zadušnica bo v soboto, 17. januarja ob 17.30 v Marijinem svetišču (Monte Grisa). t Na silvestrski večer nas je prera-no zapustil Edoardo - Edi Cernigoi Žalostno vest sporočajo žena Maria, sin Gabrijel, brat Mario z Bruno, vnuka Alessandro in Roberto ter ostali sorodniki Pogreb bo v sredo, 14. januarja ob 13.20 v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte združenju izpostavljenim azbestu ali združenju srčnih bolnikov. Trst, 11. januarja 2009 Ob nenadni smrti dragega Edija sočustvujejo z Mario in Gabrijelom Miranda, Sandro in Andrej s Katjo Ob boleči izgubi dragega prijatelja Edija izrekajo iskreno sožalje svojcem Celestina, Elda in družina Grudina Ob boleči izgubi dragega očeta in moža Edija Cernigoia izrekajo iskreno sožalje Gabrijelu in Mariji MZ, SKD Lonjer-Katinara in KK Adria Zadnji pozdrav Ediju! Meri in Fulvio Žalovanju se pridružujejo Ljudski dom G. Canciani -Podlonjer Sindikat italijanskih upokojencev SPI CGIL - Lega centro Združenje Union in Skupnost vinogradnikov in vrtnarjev Sv. Ivan, Vrdela, Podlonjer Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture Ob nenadni izgubi Edoarda Cerni-goia se KD Rovte-Kolonkovec klanja njegovemu spominu in izraža občuteno sožalje družini. ZAHVALA Fani Žnidaršič vd. Rasoni Zahvaljujemo se vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njen spomin. Svojci Lonjer, 11. januarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec ZAHVALA Giustina Tence (Jušta) Zahvaljujemo se vsem, ki so izrekali sožalje in se udeležili njenega pogreba. Svojci Križ, 11. januarja 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa 8 Nedelja, 11. januarja 2009 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Vsa vprašanja glede dvojezičnosti ostajajo na stežaj odprta »Prefektura naj nadzira in spodbuja izvajanje zaščite« Semolič: S Trgovskim domom nesprejemljive zamude - Dvojezičnost naj zagotavlja tudi pošta Vsa vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonskih obvez o dvojezičnem sporazumevanju z manjšinci, o katerih je pred več kot pol letom tekla beseda na goriški pre-fekturi, so še vedno na stežaj odprta. V lanskem juliju so se namreč s prefektom sestali vidni predstavniki goriških Slovencev in ga opozorili, da se zatika pri dvojezičnem poslovanju podjetij javne koristi in krajevnih uprav, da še vedno ni zagotovljeno pravilno zapisovanje slovenskih imen in priimkov na osebnih dokumentih, da se klobčič Trgovskega doma rešuje prepočasi in na še marsikaj drugega. Prefektura si je tedaj naložila nalogo, da bo monitorirala in spodbujala udejanjanje zaščite, vendar se obveza o periodičnem sklicevanju delovnih omizij za preverjanje napredkov ni uresničila; med drugim je kmalu po julijskem srečanju prišlo do zamenjave prefekta. Na vse to je Livio Semo-lič, goriški predsednik SKGZ-ja, že opozoril sedanjo prefektinjo in predlagal, naj se pre-fektura spet angažira. »Predvsem naj prefektura skliče ožji odbor - tako Semolič -, ki je bil ustanovljen, zato da rešuje problem Trgovskega doma. Širše omizje se je na prefekturi sestalo decembra 2007, to pa je bil prvi in edini delovni sestanek na to temo. Danes smo priča nesprejemljivim zamudam pri izpraznjevanju pritličnih prostorov, zato naj se skliče odbor, ki bi moral sproti odpravljati konkretne ovire. Razčistiti mora zlasti vprašanje pristojnosti, saj je zadeva zašla na slepi tir, ker se dežela in zakladno ministrstvo nista še sporazumeli, kdo je zadolžen za izpraznitev prostorov.« Glede drugega vprašanja - dvojezičnega poslovanja podjetij javne koristi - je Se-molič že spodbudil družbi Iris in Irisacqua; le-ta pošilja prosilcem račune za dobavo vode v treh jezikih, ob italijanskem tudi v fur-lanščini in slovenščini. Na Irisu pa so povedali, da je reševanje problema odloženo na čas po reorganizaciji lastništva družbe. »Moramo pa priznati, da je goriški Iris - z razliko od sorodne tržaške družbe - vse zabojnike za odpadke opremil tudi s slovenskimi napisi,« pravi Semolič in napoveduje še obisk pri goriškem vodstvu pošte: »Preveril bom, kako so opremljeni za večjezično poslovanje in kako nameravajo ukrepati. Vztrajati moramo pri zahtevi, da naj zagotavljajo dvojezične obrazce, položnice in drugo dokumentacijo ter okence ali uslužbenca z znanjem slovenščine, ki ga gotovo že imajo.« (ide) Poslopje glavne goriške pošte bumbaca Fabianijev Trgovski dom na Verdijevem korzu bumbaca nova gorica - Priprave na skorajšnje srečanje treh uprav Trije župani za mizo V ospredju delovne komisije, sodelovanje pri evropskih projektih in »večni« okoljski vozli Župani Gorice Ettore Romoli, Nove Gorice Mirko Brulc in Šempetra-Vrtojbe Dragan Valenčič se bodo jutri dopoldne srečali na pripravljalnem sestanku v vidiku zasedanja treh uprav, ki bo potekalo v ponedeljek, 19. januarja, v novogoriški Perli po skoraj enem letu od zadnjega skupnega srečanja. V občinski palači v Novi Gorici se bodo jutri trije župani in njihovi ožji sodelavci pomenili o temah, o katerih bodo poglobljeno razpravljali prihodnji teden. Govor bo torej o imenovanjih v skupna delovna telesa in o sodelovanju v evropskem programskem obdobju 2007-2013. Na zasedanju treh uprav bodo namreč pre- verjali projekte, ki jih vsaka od treh občin vodi z namenom, da se vanje vključita tudi ostali dve občini. Posebno pozornost bodo namenili tudi pobudam za iskanje podpore pri slovenski in italijanski vladi za izboljšavo cestnih in železniških povezav na Goriškem, za pospeševanje raziskovanja in gospodarskega razvoja. Pričakovati je, da bo Romoli napeljal pogovor na okolj-sko teme (zlasti Koren in Livarna), ki tarejo Gorico, in na mednarodno omizje Italija-Jugovzhodna Evropa (International desk Italy-South East Europe), ki je napovedano za letošnji februar v novem kongresnem središču v Gorici. vzpi-anpi Bacicchi odstopil Nasledil ga je Padovan i Silvano Bacicchi bumbaca Po 24 letih vodenja pokrajinskega odbora borčevske organizacije VZPI-ANPI je pred dnevi Silvano Baccicchi odstopil z mesta predsednika. 86-letni bivši poslanec se je za odstop odločil iz zdravstvenih razlogov, v znak hvaležnosti za opravljeno delo pa ga je pokrajinska skupščina zveze VZPI-ANPI imenovala za svojega častnega predsednika, medtem ko je bil za novega pokrajinskega predsednika izvoljen 64-letni Tržičan Paolo Padovan. Borčevsko organizacijo v goriški pokrajini bo torej prvič vodil predsednik, ki se ni osebno udeležil partizanskega boja. Padovan je bil dolga leta tajnik tržiške sekcije Komunistične partije; nekaj let je bil občinski odbornik, dva mandata, od leta 1983 do leta 1993, pa deželni svetnik. Padovan izhaja iz antifašistične družine, njegov oče Spartaco je bil namreč ugleden partizanski voditelj. Baccicchi je takoj po izvolitvi čestital novemu predsedniku Padovanu v prepričanju, da bo le-ta znal uspešno voditi borčevsko organizacijo. Odstopajoči predsednik Bacicchi je pri tem izrazil zadovoljstvo, da se zveza VZPI-ANPI prenavlja, vendar ostaja zvesta idealom od-porništva in protifašističnega boja, na katerih temelji tudi italijanska republiška ustava. Padovan je po drugi strani poudaril, da je treba v obdobju gospodarske krize še skrbneje negovati vrednote socialne pravičnosti in demokracije, za katere so se med drugo svetovno vojno borili partizani. Po njegovih besedah se je zato treba zediniti okrog dediščine odpor-ništva in osvobodilnega boja ter si skupaj prizadevati za uveljavljanje socialnih in delavskih pravic. Bacicchi je vsekakor po odstopu zagotovil, da bo še naprej po svojih močeh stal ob strani zvezi VZPI-AN-PI in ji pomagal pri doseganju svojih plemenitih ciljev. Mavrična hiša Tolmin Vabimo Vas na odprtje razstave mednarodne likovne kolonije ^¿ala/rldtca/ (%/SMMJ Razstavljajo: France Slana, Zvest Apollonio, Gianni Borta, Nikolaj Mašukov, Klavdij Palčič, Zmago Modic, Rajko Svilar, Vida Slivniker Belantič, Azad Karim, David Ličen, Polona Kunaver Ličen, Susanne Damej, Janko Kastelic, Donatella Pellizzari, Alina Asberga Nabergoj, Adel Seyoun, Rok Slana, Jana Dolenc, Reka Kiraly, Tjaša Pogačar, Mirko Bijuklič in Ivan Stojan Rutar. ^eelrl -jt>e/ieeče^e£, trtf fs.etsv i/ iT&u/her/iem/ da/rut iskrico (71^¿F.Šfiradi, soj. anhovo - V nesreči umrl 31 -letni delavec iz okolice Sevnice Usodni padec na beton Med prekrivanjem strehe podjetja Esal se mu je udrlo na dotrajani salonitni plošči DRUŠTVO GORICA SREČANJE Z AVTORJEM: DUŠAN JELINČIČ Predstavitev romanov "Kam gre veter, ko ne piha", dopolnjeno izdajo romana "Umor pod K2" ter italijanski prevod le-tega. Pisatelj bo popestril večer s ščepcem diapozitiv s svoje zadnje himalajske odprave. KULTURNI DOM GORICA (ul. I.Brass 20) četrtek, 15. januarja 2009, ob 18. uri Vabljeni! Včeraj zjutraj okrog 7.45 se je v Anhovem zgodila huda delovna nesreča, v kateri je mladenič izgubil življenje. Po navajanju policije je med delom na strehi neprevidno stopil na staro kritino, ta pa je pod težo popustila, zaradi česar je nesrečni delavec padel. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl na kraju dogodka. Žrtev tragičnega padca je 31-letni delavec iz okolice Sevnice, ki je sodeloval pri prekrivanju strehe podjetja Esal v Anhovem. Ravno med prekrivanjem strehe oziroma odstranjevanjem starih, ekološko spornih salonitnih plošč in nameščanjem okolju prijaznejših, se mu je udrlo na dotrajani salonitni plošči. Z višine osmih metrov je padel v globino in pristal na betonu, kar je bilo zanj usodno. Kot so včeraj sporočili iz novogoriškega operativno komunikacijskega centra, je delavec zaradi hudih poškodb, ki jih je utrpel pri padcu, umrl na kraju nesreče, o tem, ali je bil ustrezno zavarovan ali ne in o drugih okoliščinah nesreče pa bo več znanega po zaključku preiskave, so še povedali na no-vogoriški policiji. (nn) tržič - Akcija karabinjerjev Aretacija, prijava in ukraden avtomobil Tržiški karabinjerji so med petkom popolne in nočjo na včerajšnji dan izvedli poostren nadzor na teritorijem, med katerim so zaradi posesti mamil aretirali pri-seljenko in prijavili mladeniča; dalje so našli ukradena avtomobil in motorno kolo ter ugotovili več kršitev zakonskih predpisov v javnem lokalu, iz katerega tuji državljani telefonirajo svojim sorodnikom v domovini. Za zapahi se je znašla mlada prise-ljenka, ki so jo zasačili s 100 grami hašiša. Karabinjerji so ji več dni sledili in se naposled odločili za aretacijo, medtem ko so prijavili sodnim oblastem mladega domačina, ki je imel pri sebi 20 gramov ma- rihuane in dve precizni tehtnici. Karabi-njerji so zasegli avtomobil, ki je bil nekaj ur prej ukraden v Vidmu. Vozilo so našli z odprtimi vrati, saj zgleda, da so ga nepridipravi zapustili, potem ko so zagledali karabinjersko izvidnico. Karabinjerji so obiskali tudi javni lokal, v katerega zahajajo priseljenci. Izsledili so mladoletno pri-seljenko, ki je bivala v Italiji pod imenom matere, in moškega iz severne Afrike, sicer gosta centra CIE iz Gradišča. Lokalu zdaj grozi zaprtje in 1.000 evrska globa. Karabinjerji so nazadnje odvzeli vozniško dovoljenje sedmim vinjenim voznikom. Enemu izmed njih, ki je imel 1,5 gramov alkohola v krvi, so zasegli avtomobil. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 11. januarja 2009 gorica - Na pobudo revije Isonzo Soča sto Goričanov na odkrivanju protestantske preteklosti mesta Karavana radovednih po Trubarjevih sledeh 9 Revija Isonzo-Soča je včeraj popoldne organizirala voden ogled Gorice s poudarkom na sledeh, ki jih je v mestu pustil protestantizem. Za vse, ki ste zaradi preobilja informacij v tem hiper drvečem svetu že pozabili, kaj natančno protestantizem pomeni, naj obnovimo, da gre za krščansko gibanje, ki priznava sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve. Kljub mrzlemu vremenu se je na pobudo odzvalo okrog sto radovednih ljudi iz Gorice in okolice, tako da je povorka, ki se je s pohodom po mestu začela na trgu Battisti, marsikoga presenetila. Logistično sta ogled vodila Dario Stasi, urednik revije Isonzo-Soča, in Andrea Bellavite, za strokovne razlage pa je poskrbel zgodovinar Silvano Cavazza. Prva postaja je bila metodistična cerkev v ulici Diaz. Predsednik protestantske skupnosti v Gorici je zbranim povedal, da se je prisotnost protestantizma v mestu začela s Primožem Trubarjem. V 16. stoletju je skušala katoliška cerkev širjenje prote-stantizma na vse načine zaustaviti, kar ji je deloma uspelo, saj je v 17. stoletju skoraj izginil. Šele s tem, ko je v 18. stoletju v mesto prišla bogata družina Ritter, je začel protestantizem ponovno pridobivati na moči. Rit-terji so na to območje prinesli delo, prispevali pa so tudi denar za gradnjo metodisti-čne cerkve v ulici Diaz, kjer danes prirejajo tudi konference, koncerte in podobno. Postregel je še s podatkom, da je v Gorici trenutno le okrog trideset metodistov, tudi na ravni pokrajine jih ni veliko, po celem svetu pa jih je okrog 72 milijonov. Več podatkov o metodistični cerkvi je podala pastorka, ki je poudarila, da se je formirala v prvi polovici 17. stoletja, njen ustanovitelj je bil ameriški duhovnik John Wesley, ena glavnih značilnosti metodistične vere pa naj bi bila v povezovanju duhovnosti in družbene realnosti. Prav zato so metodisti velik poudarek posvečali ustanavljanju šol, sirotišnic in domov za reveže. Izpostavila je tudi dejstvo, da ne gre za koncept, po katerem bi bogati pomagali revnim, ampak za medsebojno pomoč. Poudarila je tudi, da je me-todistična cerkev zadnjih petnajst let zelo aktivna na področju delovanja s priseljenci, Pred Volcherjevo hišo na trgu Cavour (levo), kjer je Stasi dejal: »Trubar na pročelju hiše, v kateri je pridigal, zasluži spominsko ploščo, ki bi pritegnila tudi marsikaterega turista«; v metodistični cerkvi v ulici Diaz (desno) foto n.n. saj je veliko prišlekov protestantov, skoraj vsi tisti, ki prihajajo iz Gane, pa so prav meto-disti. Dodala je, da zadnji dve leti redno obiskujejo ljudi v centru za nezakonite priseljence v Gradišču in se borijo za to, da bi jih integrirali, ne pa da jih držijo zaprte za zidovi. Iz ulice Diaz se je sprevod radovednih premaknil proti trgu Cavour. Med potjo sem od Daria Stasija izvedel, da so v lanskem letu izvedli dve podobni pobudi, ki sta bili obe kar dobro obiskani. Najprej so dva avtobusa ljudi odpeljali v Trento, na ogled izvira Soče, potem pa so si ogledali še ostanke prve svetovne vojne na Krasu. Povedal je tudi, da imajo že ideje za nove izlete. Tako načrtujejo izlet v Hrastovlje in Vipavski križ. Prvi v seriji ogledov pa je bil ogled Nove Gorice, na katerega so se že pred časom odpravili kar z brezplačnim čezmejnim avtobusom. Pred t.i. Volcherjevo hišo na trgu Ca-vour si je besedo prilastil Silvano Cavazza, udeleženci izleta pa so pozorno prisluhnili. Povedal je, da je Primož Trubar, ki velja za najpomembnejšega reformatorja južno od reke Donave, v Gorico novembra 1563 pri- šel iz Ljubljane z oslovsko vprego. Povabil ga je tedanji goriški glavar Jurij Thurn. Ker duhovščina nad njegovim prihodom ni bila navdušena in mu ni dovolila pridigati v cerkvah, je pridigal v hiši plemiča Ecka, kjer je tudi blagoslovil njegovega sina. Pridigal je še v Rubijah in Vipavskem križu, po mnenju Cavazze pa so ravno njegove pridige na trgu Cavour, v neposredni bližini cerkve in centrov oblasti, poskrbele za pravo diplomatsko polemiko in prispevale k temu, da so bili Trubarju kasnejši obiski Gorice prepovedani. Povedal je še, da Trubarjevo življenje v Gorici zgodovinarji poznajo po treh pismih, ki jih je napisal v zvezi s prepovedjo pridiganja. Še preden se je karavana vzdolž Raštela premaknila proti Travniku, je Stasi izrazil prepričanje, da si Trubar na pročelju hiše, v kateri je pridigal, zasluži spominsko ploščo, ki bi pritegnila tudi marsikaterega turista. Premraženo druščino je nato pot vodila v cerkev sv. Ignacija, kjer je Bellavite opozoril na očitne razlike z metodistično cerkvijo. »V prvi cerkvi ste videli le križ in malo okrasja ter nobene podobe križanja, tu pa je figurativnost zelo izražena,« je pojasnil in dodal, da je za protestantizem značilno, da se božja beseda posreduje le preko biblije, medtem ko pri katoliški cerkvi to poteka tudi preko interpretacije papeža, duhovnikov in figur svetih. Cavazza je pripomnil, da so bili jezuiti prvi, ki so v sedemdesetih letih 16. stoletja začeli s protireformacijo v mestu. Povedal je, da njihov prihod v Gorico ni bil enostaven in da je imela velike zasluge pri ponovni utrditvi katoliške vere v mestu družina Kobenzl. Poudaril je tudi, da je protire-formacija mesto močno zaznamovala, saj je staro mestno središče izgubilo na svojem pomenu. Po postanku v cerkvi sv. Ignacija, pred katero se je po protireformaciji oblikovalo novo mestno jedro, je sledil še zadnji sprehod do sedeža Fundacije Goriške hranilnice, kjer so si ogledali razstavo renesančnega umetnika Marcella Fogolina. Ob koncu je Cavazza nepotešenim med zbranimi odgovoril še na zastavljena vprašanja, v bolj sproščenem, neuradnem vzdušju pa se je prva letošnja pobuda revije Isonzo-Soča zaključila v goriški gostilni. Nace Novak nova gorica - Razstava o porušeni Bohinjski progi s posnetki neznanega avstroogrskega častnika Pretrgana železna cesta Na sedežu krajevne skupnosti Nova Gorica, ki se nahaja v eni najstarejših stavb v mestu, v upravnih prostorih bivše »frna-že« na Erjavčevi ulici na Blančah, je na ogled izredno zanimiva razstava z zgovornim naslovom Pretrgana železna cesta. Gre za fotografski prikaz porušenega predela železniške proge med Solkanom in Volčjo drago v času prve svetovne vojne. Če smo natančni, gre za fotografije, ki jih je posnel neznani avstro-ogrski častnik (najbrž gre za oficirja češke narodnosti) v prvih mesecih leta 1918, ko se je po avstrijskem preboju pri Kobaridu fronta premaknila na reko Pia-ve. Album, prava zgodovinska poslastica, je bil pred kratkim najden v Pragi; v njem Udeleženci odprtja razstave (levo); leta 1918 so solkanski most usposobili za promet z železno konstrukcijo foto vip je kakih 80 fotografij, ki so opremljene s podnapisi, na razstavi pa je izpostavljenih 30 zelo lepih in čistih posnetkov večjega formata. Posebno pozornost je neznani fotograf namenil ponovni usposobitvi solkanskega mostu, ki so ga med umikom s Sa-botina in s položajev na desni strani Soče razstrelili avstrijski minerji. Da morajo progo in most ponovno urediti za promet, je ukazal sam avstrijski cesar Karel I. Ker za obnovo mostu s predvojno tehniko gradnje s kamnitim lokom ni bilo ne časa, ne znanja, še manj pa denarja, so se odločili za železno konstrukcijo, ki je povezovala oba bregova. Konstrukcija, ki jo za nujne primere uporabljajo tudi danes, je tehtala kakih 600 ton; težavno delo spajanja dvodelne železne kletke in po principu balasta so opravili ruski ujetniki. Most in drugi predeli razrušene proge so bili nared v nekaj mesecih. Po ohranjenih podatkih je prvi vlak po obnovljeni progi in čez solkanski most prisopihal v Gorico 1. maja 1918. Iz raznih begunskih taborišč je pripeljal večje število pregnancev z Goriškega. Odprtje razstave je uvedel pred- sednik krajevne skupnosti Nova Gorica Oton Mozetič, o vojni in posledicah, ki jih je le-ta pustila na Goriškem, je spregovoril zgodovinar Renato Podberšič. Razstavo je predstavil njen avtor David Erik Pipan, sicer predsednik društva Soška fronta. Okoliščine popravila in usposobitve mostu je povzel inženir Gorazd Humar. Omeniti velja, da je železno konstrukcijo dala odstraniti nekaj let po vojni itali- janska železniška uprava, ki je poskrbela, da je most z rahlimi razlikami dobil predvojno podobo. Tedaj so pod Kostanjevico zgradili še en predor, ki danes služi le še za kolesarsko progo. Ogled izjemno zanimive razstave, ki bo odprta do konca januarja, je možen vsak dan med 9. in 15. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa samo po predhodni najavi. (vip) 10 Nedelja, 11. januarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Predstavili knjigo o palači Attems Svetokriški, sedežu županstva V dvoboju z grofico zakockal posest palače Nastala je po načrtu takrat komaj 24-letnega Nicoloja Pacassija - Stavbo je leta 1908 odkupila občina V palači, kjer se danes v veliki meri odloča prihodnost Gorice, so se nekoč plemiči zabavali s hazardnimi igrami. In ravno z nesrečnim metom kock je leta 1802 Cristiano Attems zapravil poslopje, ki je prešlo v last rodbine Della Torre-Thurn. Zanimiva preteklost stavbe, v kateri ima danes sedež goriška občina, je zaobjeta v jubilejni monografiji »Il palazzo municipale di Gorizia 1908-2008«, ki so jo v četrtek predstavili v dvorani županstva. Številne prisotne je nagovoril župan Ettore Romoli, poleg njega pa so za predavateljsko mizo sedeli še Stefano Cosma, ki je publikacijo uredil ter je na podstrešju in v zaprašenih arhivih našel marsikatero še neobjavljeno podobo, ter dva izmed avtorjev besedil, Emanuela Uccello in Diego Kuzmin. »S knjigo smo želeli primerno obeležiti stoti rojstni dan sedeža mestne uprave,« je dejal Romoli in napovedal, da bo pred koncem svojega mandata poskrbel za vrsto gradbenih posegov, s katerimi bodo polepšali zunanji videz prostorov matičnega urada in fasad nekdanjih konjušnice. Umetnostna kritičarka Emanuela Uc-cello in arhitekt Diego Kuzmin sta povzela zgodovino palače, Stefano Cosma pa se je v imenu občinske uprave zahvalil vsem, ki so prispevali gradivo, in zlasti občinski funk-cionarki Tanji Curto, amaterski fotografinji, ki je v svoje posnetke ujela današnjo podobo palače. Poleg omenjenih piscev sta besedili prispevala še Annibel Cunoldi Attems, potomka Svetokriških, in Francesco Mara-ni. »Knjiga ne prinaša novih zgodovinskih dejstev. Smo pa temeljito pregledali ves občinski arhiv in v depojih našli veliko še doslej neobjavljenih fotografskih posnetkov, ki nam pričajo o podobi občinske palače skozi čas,« je povedala Uccellova in dodala: »Zelo zanimivo je bilo listanje po spominskih knjigah, v katerih so zbrane misli uglednih politikov in kulturnih osebnosti, ki so obiskali Gorico. Med drugimi sem naletela na posvetili Giuseppeja Ungarettija in Fulvia Tomizze ter na skico z dalmatinskim konjičkom slikarja Zorana Mušiča.« Kuzmin je pojasnil, da današnja podoba zunanjosti in notranjosti palače skoraj v ničemer ne odgovarja Pacassijevemu načrtu. »Iz tistega časa ostajata le stopnišče, po katerem danes iz atrija vstopamo na prvo nadstropje, in balkon, ki gleda na trg pred občino. Pomembno vlogo odigrava notranji park, ki se razprostira do ulice Barzellini in je svoj vizualni in umetniški višek dosegel v času, ko je bila palača last družine Ritter,« je še povedal Kuzmin. Na predstavitvi knjige so tudi poudarili, da je bila palača Attems Svetokriški zgrajena leta 1740 po načrtu takrat komaj 24-let-nega Nicoloja Pacassija, ki se je v zrelejših letih kot arhitekt uveljavil tudi na Dunaju in v Pragi. Rodbina Attems je palačo zgradila v bivalne namene, kmalu pa so zaradi neuporabnosti postori dobili drugačno vlogo. Postali so namreč zabavišče goriških ari-stokratov, oficirjev in meščanstva. Ob kavarni in restavraciji so v palači svoj prostor imeli še igralni saloni. In prav v neobvladljivi strasti po hazardu je nekega večera Cristiano Attems v dvoboju z grofico Walbur-go Della Torre-Thurn zakockal posest. Kocke so padle in po podpisu pravne listine pri notarju je palača postala last družine Thurn. Ob koncu decembra pred 101 letom je goriška mestna skupščina sprejela sklep, da odkupi palačo Attems Svetokriški. Odločitev je padla na zasedanju 27. in 28. decembra 1907, vendar je občina prevzela poslopje marca 1908. V naslednjih mesecih je plemiško rezidenco preuredila v pisarne in vanje preselila vse svoje dejavnosti, ki so dotlej domovale v bližnji ulici Mazzini. Brezplačen izvod knjige je na razpolago v veži goriškega županstva. (VaS) gorica - Kinoateljejevi četrtki FVM bo zavrtel Palčičev thriller Po prazničnem premoru se Ki-noateljejeva filmska sezona vrača v goriški Kinemax. Četrtkovi večeri s filmi v izvirnem jeziku in z italijanskimi podnapisi se bodo spet začeli 15. januarja, in sicer v oviru prireditve Film Video Monitor, ki je posvečena slovenski produkciji. Ob 20.45 bodo vrteli Prehod (vstop prost), thriller v režiji Borisa Palčiča, ki je bivši sodelavec Kinoateljeja, tako kot direktor fotografije Radovan Čok. Koprski režiser je film povzel po noveli Vla-dimirja Nardina, ki govori o Vladu, slikarju, ki se v svojem iskanju skrivnostnega dekleta znajde vpleten v vrsto umorov in v krempljih skrivnostne organizacije. Film, ki je bil deloma posnet v Trstu, je bil prvič predvajan prav tam pred dvema mesecema, na festivalu znanstvene fantastike Science+Fiction. Predstavljen je bil tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je prejel nagrado publike. Poleg napete zgodbe je film zanimiv za domače občinstvo tudi zato, ker v njem igra Goričanka Anita Kravos v vlogi dark lady. Teden kasneje se bo začela letošnja sezona Gorice Kinema. Oba filma na V Prehodu igra tudi Goričanka Anita Kravos v vlogi dark lady bumbaca programu konec januarja sta italijanska. Prvega, »La terra degli uomini rossi -Birdwatchers« (Birdwatchers - Dežela rdečih ljudi), bodo vrteli 22. januarja; gre za zadnje delo Marca Bechisa, režiserja uspešnice Garage Olimpo. Avtor itali-jansko-čilskega porekla v tem filmu govori o tragediji indiosov guarani in spek-takularnost narave spoji z moralno obtožbo. Delo je bilo predstavljeno na zadnjem beneškem filmskem festivalu. Prav tako v Benetkah je bil predstavljen tudi drugi film, na vsti 29. januarja: gre za »La rabbia di Pasolini« (Pasolinijeva jeza), v katerem Giuseppe Bertolucci skuša narediti »hipotezo rekonstrukcije izvirne verzije« filma, ki ga je leta 1963 produ-cent Gastone Ferranti poveril Pasolini-ju. Pesnik iz Casarse je želel interpretirati trenja in bojazni neke dobe preko filmskih dnevnikov iz tedanjih časov, vendar z vključitvijo v projekt Giovannija Guareschija se je moral njegov prvotni načrt sprementi. Bertolucci želi potegniti na dan Pasolinijevo originalno idejo, film pa opremi še s svojim uvodom in dodatkom, ki priča o moralnem linčanju medijev na račun Pasolinija. Kravatna zaponka, v kateri so bile shranjene »nesrečne« kocke (desno), Zoran Mušič z županom Antoniom Scaranom ob podelitvi častnega občanstva (spodaj) gorica - Predavanje Mladinskega doma Zasvojenost z računalniki in vzgoja osebnosti O svoji terapevtski praksi z otroki in mladostniki bo govoril Bogdan Žorž Danes si že kar težko predstavljamo življenje brez računalnika. Vsi se strinjamo, da je računalnik koristen in je treba otroka čimprej seznaniti z njim. Vemo pa tudi, da nastopijo velike težave, ker računalnik nudi otroku odmik od trenutnih problemov in stisk. Nudi pa še veliko več od tega: omogoča oblikovanje navidezne lastne uspešnosti brez napora in brez resničnega tveganja, omogoča razmah navidezne ustvarjalnosti, ki pa je nekoristna; omogoča razmah občutkov moči, ki pa spet obstaja le v navideznem svetu računalniške igre. To so že doživetja, ki vodijo v zasvojenost. Proces je povsem enak, kot pri drugih zasvojenostih: otroka najprej privlači igra, sprostitev, zabava, ugodje. Toda, ko obseg računalniških iger postaja vse večji in se začne oblikovati učinek zasvojenosti, je ugodja vse manj. Podobno kot pri drugih zasvojenostih, otrok samo hlepi po novih in novih igrah, potrebuje igro zaradi igre - in ob njej ne uživa več. Postaja čedalje bolj napet, raz-dražljiv. Postopoma začne vedno bolj zanemarjati odnos z drugimi, z vrstniki, s starši.., motijo ga stiki z drugimi, obenem pa se tudi vse težje sporazumeva z njimi, saj se je preveč navadil načina navideznega sporazumevanja iz računalniških iger. Začnejo se pojavljati težave pri opravljanju vsakodnevnih dolžnosti in zanemarjanje obveznosti, vključno s šolskimi. Otrok postaja vse bolj čudaški, da okolje pomisli celo na duševno bolezen. V svoji terapevtski praksi se Bogdan Žorž pogosto srečuje s takšnimi otroki in mladostniki, pa tudi z že bolj odraslimi ljudmi. Med predavanjem, ki ga prireja Mladinski dom iz Gorice v sredo, 14. januarja, ob 20.30 v domu Franca Močnika v Gorici, v ulici San Giovanni 9, bo predavatelj spregovoril o raznih oblikah zasvojenosti pri otroku in ponudil nekaj preprostih nasvetov, kako to preprečiti in otroku pomagati. gorica - Jutri Razstava tolminske Zlate ribice Jutri ob 18. uri bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprtje skupinske razstave udeležencev mednarodne likovne kolonije Zlata ribica - Tolmin 2008. Razstavljali bodo France Slana, Zvest Apollo-nio, Gianni Borta, Nikolaj Mašukov, Klavdij Palčič, Zmago Modic, Raj-ko Svilar, Vida Slivniker Belantič, Azad Karim, David Ličen, Polona Kunaver Ličen, Susanne Damej, Janko Kastelic, Donatella Pellizza-ri, Alina Asberga Nabergoj, Adel Seyoun, Rok Slana, Jana Dolenc, Reka Kiraly, Tjaša Pogačar, Mirko Bi-juklič in Ivan Stojan Rutar. Njihova dela bosta predstavila kritika Ana-marija Stibilj Šajn in Joško Vetrih. Likovna kolonija Zlata ribica v občini Tolmin enkrat letno združuje priznane domače in tuje likovnike, ki ustvarjajo med enotedenskim bivanjem v Posočju. Razstava, ki jo bodo jutri odprli v goriškem Kulturnem domu in bo na ogled do 26. januarja, ponuja prerez dvoletnega delovanja kolonije. Njena pot se je namreč začela v letu 2007, ko sta se Jadranka Ferjan-čič in Gregor Maver lotila projekta Mavrična hiša v Tolminu, kjer so na enem mestu združene različne oblike kreativnega udejstvovanja na področju vizualne umetnosti. gorica - Slovik Primorski upor fašizmu V sredo predstavitev knjige V goriškem Kulturnem domu bo v sredo, 14. januarja, potekala krogla miza ob predstavitvi knjige Primorski upor fašizmu: 19201941. Avtorici knjige sta zgodovinarki Milica Kacin Wohinc in Marta Verginella, ki sta v preteklosti že raziskovali primorsko zgodovino v medvojnem obdobju. Monografija osvetljuje politično delovanje in življenje primorskih Slovencev med dvema svetovnima vojnama. Milica Kacin Wo-hinc je avtorica poglavij, ki obravnavajo začetek, razvoj in dejavnosti tigrovske organizacije, odnose do narodnega vprašanja, fašistične organizacije in represalije proti upornikom. Marta Verginella predstavlja znanstveno analizo drugega tržaškega procesa, predvsem delovanja posebnega sodišča in Mussolinije-ve represivne politike; svoj prispevek je napisala na podlagi pregleda arhivskih dosjejev v Rimu in drugod po Evropi. Domet raziskave je zelo širok, o čemer priča tudi bogata literatura; delo se polnopravno umešča ne samo v slovenski, temveč tudi v italijanski in hrvaški oz. širši mednarodni kontekst. Okroglo mizo, ki se bo začela ob 18. uri, bosta dopolnila zgodovinarja Boris M. Gombač in Branko Marušič. Dogodek prireja Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) v sodelovanju s skladom Dorče Sar-doč. »Okrogla miza je ena izmed izobraževalnih pobud, ki jih prirejamo v sodelovanju s člani našega konzorcija in jih namenjamo širši javnosti,« pojasnjuje Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika, in nadaljuje: »V prihodnjih mesecih se bo nadaljeval ciklus seminarjev o finančni krizi, marca pa bomo gostili Mitjo Rotovnika, ravnatelja Cankarjevega doma v Ljubljani.« Protislovanski fašizem V pokrajinski palači v Gorici bodo v petek, 16. januarja, ob 17.30 predstavili knjigo o protislovanskem fašizmu »Fascismo antislavo - Il tentativo di bonifica etnica al confine nord orientale«, ki jo je napisal Stefano Bartolini. Predstavitev prirejata pokrajinski odbor VZPI-ANPI in center Gasparini iz Gradišča pod pokroviteljstvom goriške pokrajine; ob prisotnosti avtorja bodo spregovorili častni pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Silvano Bacicc-hi, pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Mario Lavrenčič, tajnik centra Gasparini Dario Mattiussi in pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta. Poročni list v Štandrežu V župnijski dvorani v Štandrežu bo danes ob 17. uri s komedijo Poročni list nastopila gledališka skupina kulturnega društva Dolomiti iz Dobrove. Predstava je vključena v gledališki abonma prosvetnega društva Štandrež. V sredo Domova akademija V telovadnici Kulturnega doma v Gorici bo v sredo, 14. januarja, ob 19. uri, telovadna akademija, na kateri bo nastopilo okrog sto mladih, ki se pri športnem združenju Dom ukvarjajo s telesno kulturo. Nastopili bodo malčki športnega vrtca in baletne šole, košarkarji, orodni telovadci in ritmičarke. Gostja večera bo skupina Break dance iz Nove Gorice. Akademijo prireja ŠZ Dom v sodelovanju z ZSŠDI, zadrugo Maja in Kulturnim domom. Z Mussijem jutri o univerzi V konferenčni dvorani tržaškega univerzitetnega pola v ulici Alviano v Gorici bo v jutri ob 10.15 okrogla miza o univerzi. Sodelovali bodo bivši minister za univerzo Fabio Mussi, rektor Tržaške univerze Roberto Peroni, ravnatelj tržaške fakultete političnih ved Roberto Scariglia, ravnatelj fakultete političnih ved iz Bologne Giliberto Capano in predsednik tržaškega študentskega odbora Paolo Prelazzi. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 11. januarja 2009 1 1 Upokojenci z okroglim jubilejem v minulem letu so prejeli v dar vrtnico foto epd Goriški upokojenci na novoletnem družabnem srečanju v Novi Gorici Tudi v preteklem decembru ni mogla manjkati že vrsto let ustaljena pobuda za silvestrovanje ob koncu leta, ko Društvo goriških upokojencev na kratko opravi obračun izvedenega dela v prejšnjem letu in nudi našim ljudem možnost vedrega druženja. V prijetno opremljeni dvorani Dijaškega doma v Novi Gorici se je zbralo nad 90 članov in prijateljev, da bi preživeli lep večer v znamenju spominov na preteklo leto in v upanju, da bi se naše življenje, kljub veliki zaskrbljenosti, ne poslabšalo. Kot uvod v družabnost je dobro znani Števerjanec Marko Černic v kapucinski obleki živahno nastopil z branjem odlomkov iz pridig, zbranih v knjigah z naslovom Sveti priročnik, Janeza Svetokriškega. Pomembno točko večera je imelo podeljevanje rdečih vrtnic članom jubilantom, dvanajstim prisotnim, med temi petim osemdesetletnikom. V letu 2008 je praznovalo okrogli jubilej kar 55 članov društva, med temi štirje odsotni devet-desetletniki. Srečanje v Novi Gorici je poleg glasbe poživljalo in bogatilo tudi ubrano petje nekaterih pridnih pevcev oz. pevk. Z bogatim srečelovom, plesom in voščili se je silvestrovanje veselo končalo. CI3 Lekarne 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. U Kino ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja ob 20.30), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo 15. in 16. januarja ob 20.45 predstava »La caccia« Luigija Lo Ca-scia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v četrtek, 15. januarja, ob 20.45 bo nastopila Katia Ricciarelli s komedijo »Gloriosa«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PD ŠTANDREŽ prireja niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin: danes, 11. januarja, ob 17. uri bo nastopila gledališka skupina KUD Dolomiti Dobrova s predstavo Ephraima Kis-hona Poročni list; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). PREMIERA AMATERSKEGA MLADINSKEGA ODRA SNG NOVA GORICA Marsovčki na obisku bo v torek, 13. januarja, ob 17. uri v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Odrsko priredbo povesti Drejček in trije Marsovčki sta pripravila Vid Pečjak in Emil Aberšek. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v torek, 13. januarja, ob 21. uri predstava »La strada« (nastopajo Massimo Venturiello in Tosca); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »Sette anime«. Dvorana 2: 15.50 »Madagascar 2«; 17.45 - 20.00 - 22.00 »II bambino con il pigiama a righe«. Dvorana 3: 15.50 - 18.00 - 20.10 -22.00 »Yes Man«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.00 - 22.10 »Sette anime«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.10 -22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Yes Man«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 »Come un uragano«; 16.00 - 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Madagascar 2«; 20.00 - 22.00 »La duchessa«. 040-365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo 8. marca enodnevni avtobusni izlet v Castelfranco Veneto in 30. maja tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). ¿j Čestitke ~M Koncerti PERPETUUM JAZZILE, slovenski jaz-zovski zbor, bo nastopil na novoletnem koncertu v telovadnici v Sovod-njah danes, 11. januarja, ob 18. uri; prireja sovodenjska občinska uprava. Vstop je prost. DRUŠTVO JADRO IN ŽPZ IZ RONK vabita na tradicionalni koncert božičnih pesmi danes, 11. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopata komorni orkester Nova iz Nove Gorice in vokalna skupina Vi-nika iz Brd. 9 Šolske vesti SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v četrtek, 15. januarja, in v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v šolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo, 21 v Gorici od 2. do 28. februarja; od 19. do 30. januarja bodo v vrtcih in OŠ dnevi odprtih vrat, kjer bo staršem predstavljena nova šolska organizacija in vzgojno izobraževalna ponudba. Datumi in ure bodo pravočasno sporočeni. M Izleti POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481533177), v uredništvu v Trstu (tel. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE jSkRIVJ SMEM, pia osjihvseh NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV Sobota, 17. januarja, ob 20.30 Dramski odsek SKPD Mirko Filej - Oder 90 Stefano Benni Gospodična Papillon Režija: Radoš Bolčina Četrtek, 29. januarja, ob 20.30 Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Branislav Nušič Kaj bodo rekli ljudje Režija: Jože Hrovat Nedelja, 1. februarja, ob 17. uri < Dramska družina F.B. Sedej iz Števerjana Peter Shaffer Črna komedija Režija: Franko Žerjal Četrtek, 5. februarja, ob 20.00 Natečaj Mladi oder - nagrajevanje Otroška dramska skupina SKPD F.B. Sedej Naočniki Otroška Igrica Režija: Kristina Corsi Društvo Jadro in ŽPZ iz Renk vabita na C33CHHÎ? □30d3chh DANES, 11. januarja ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopata komorni orkester Nova iz Nove Gorice in vokalna skupina Vinika iz Brd. Mamici Meri v veselje, očku Massimilianu v ponos je MANUEL pokukal na svet brez zobkov in bos. Da zdrav, razigran in vesel bo vse dni, staršem pa čim manj skrbi in neprespanih noči, to vam ženska vokalna skupina Jezero želi! 81 Prireditve FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji v Gorici prireja ob razstavi o Marcellu Fogolinu okrogli mizi v konferenčni dvorani v palači della Torre v Gorici: 16. januarja ob 18. uri bo srečanje z največjima poznavalcema Fogolina Giovannijem Villo in Eziom Chinijem, 21. januarja ob 18. uri pa bo predaval Saša Quinzi. KINOATELJEJEVI FILMSKI ČETRTKI v 2. dvorani goriškega Kinemaxa se bodo začeli v četrtek, 15. januarja, ob 20.45 v sklopu prireditve Film Video Monitor s filmom v režiji Borisa Palčiča »Prehod«; v četrtek, 22. januarja, ob 17.45 in 20.45 se bo začela sezona Gorica Kinema s filmom »La terra degli uomini rossi - Birdwatchers« v režiji Marca Bechisa; v četrtek, 29. januarja bodo ob isti uri predvajali film Giuseppeja Bertoluccija »La rab-bia di Pasolini«. MLADINSKI DOM iz Gorice prireja predavanje o vzgoji osebnosti kot pre-venciji zasvojenosti pri otroku. Predaval bo psihoterapevt Bogdan Zorž na temo Sodobno suženjstvo v sredo, 14. januarja, ob 20.30 v domu Franca Močnika v Gorici, ul. San Giovanni 9. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana vabi na proslavo z naslovom Da bi čimbolj povezovali, ob 40. obletnici vaškega glasila Števerjanski vestnik, ki bo v petek, 23. januarja, ob 20.30 v Sedejevem domu. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 15. januarja, ob 18. uri slovenski tržaški pisatelj Dušan Jelinčič predstavil svoje zadnje tri knjige in sicer roman Kam gre veter, ko ne piha, novo in dopolnjeno izdajo romana Umor pod K2 ter italijanski prevod le-tega. Pisatelj bo popestril večer s predvajanjem diapozitivov svoje zadnje himalajske odprave. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo v četrtek, 15. januarja, ob 17.30 predavanje Cristine Bragaglia z naslovom »Una curiosa allegoria rinascimentale a Pa- Ü3 Obvestila [TU Osmice S Poslovni oglasi lazzo Coronini Cronberg«; vstop prost. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 13. januarja, ob 20. uri predstavitev zbornika Goriškega muzeja Goriški letnik 32. Zbornik bodo predstavili urednica Petra Kolenc, avtorji tekstov in direktor Andrej Malnič. ARSATELIER - Mednarodni center za glasbo in umetnost je pripravil razpis, ki predvideva deset štipendij, ki jih nudi Fundacija Goriške hranilnice, za mlade godalce v starosti od 16. do 26. leta. Prijave sprejema tajništvo šole Emila Komela (scgvkomel@tin.it, tel. 0481-532163) do 12. januarja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prvačini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN iz Štmavra prireja letos prvič trodnevno praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: v petek, 6. februarja, v večernih urah skupina The Maff show; v soboto, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU sporoča, da bo s februarjem odprta po novem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je 28. januarja sklican deželni svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov in-fo@ztt-est.it. PONUJAMO VAM SELITVE IN PREVOZE po konkurenčni ceni. Servis Marija d.o.o. - Gradnikove brigade 61 - Nova Gorica (SLO). Tel. 00386-5-3331558 GSM: 00386-31-754-516 0 Mali oglasi V KRMINU prodam hišo 150 kv.m. z dvoriščem, tri sobe, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet; tel. 3497047992. Prispevki V spomin na Franka Ferfoljo darujejo godbi na pihala Kras 220 evrov družine: Silvano Ferfolja, Mario Peric, Alvi-se Lorenzut, Raffaele Gergolet, Marino Lakovic, Gianni Pizzo, Renzo Nar-duzzi, Mario Gergolet, Miloš Devetta, Franko Sever in Majda Bortolusso. V spomin na Franka Ferfoljo darujejo družina Romano Gergolet 100 evrov, družina Mario, David in Peter Ger-golet 50 evrov ter društvo Jezero 50 evrov za godbo na pihala Kras. Namesto cvetja na grob Jožefa Colje prispevajo soletniki Lojzka J., Leda C., Pepi K., Marija F., Marica K., Jolanda L. in Ana K. 60 evrov za MPZ Jezero. V spomin na starše in brata daruje Vilma Gergolet 50 evrov za MPZ Jezero. Pogrebi V RUPI bo Salomon jutri odprl osmi-co; odprta bo vse dni v tednu. DANES V TURJAKU: 14.00, Faliero Martinuzzi v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V GORICI: 11.00, Giovanna Su-ligoj vd. Lenardi z glavnega pokopališča v cerkev na Svetogorski ulici in na glavnem pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Elda Soranzio vd. Licen iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in v Trst za upepelitev; 12.00, Corrado Lesica s pokopališča v cerkev Device Marcelliane in v Trst za upe-pelitev. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 Ponudbe veljajo do 21. januarja 2009 pot do ugodnosti VESOLJE PRILOZ 9l NA POTI D ODNOSTI S i . V i ttMuctn Mortadela 5Bologna ,90/ FELSINEO cena za kg Paradižnikova mezga MARASCIULO 700g, 0,71 € /kg .V-^'^'-' i € 0,50 - ' / ___— i * J ■, ny • - - Vta ü Knjižni j; regal I s 6 policami § • regal sestavite sami ! •cm 89x183x30 cm g • v barvi oreha ali bukve o Í (€49,90 o __m li Sveži tortelini PAF več okusov, 500 g 3,00 €/ kg s' 'N (€1,50)"^^' s * t Ekstradevisko oljčno olje TRASIMENO klasično 750 ml 3,33 € / liter ««._______ ' Pralni prašek AVA, u 5,00^ Napitek DERBY več okusov, I liter " \ € l\€ 1,00 poleg tega... branimo naše kupce nizamo cene in dvigujemo kupno moc cene za vec kot 150 artiklov so pri nas znižane m zamrznjene do 31. marca 2009 DANES ODPRTO Hipermarket Emisfero monfalcone/tržič (go) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 ^ ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. januarja 2009 189 APrimorski r dnevnik M Pravijo, da človek ne živi samo od kruha. Že res, a brez kruha bi človek umrl od lakote. Isto velja za skupnosti, kot je slovenska manjšina v Italiji. Zakon ji sicer priznava pravice, oblast pa zakona ne izvaja. Vendar bi bile tudi naje-lementarnejše pravice le prazen nič, če bi ne imele gmotnih temeljev, začenši s finančnimi prispevki. Zakon namreč določa tudi sredstva za dvojezično poslovanje javne uprave (3 milijone evrov), za table in za kulturne dejavnosti in ustanove. Slednje so sedaj pod udarom Berlusconijeve vlade in krajevnih protislovenskih sil. Zanje se zavzema opozicija, podpira pa nas tudi matična Slovenija. Silvio Berlusconi je slovenskemu premierju Borutu Pahorju nekako obljubil, da bo Italija manjšini obnovila »približno enake prispevke«. Med zagonetnim rimskim obiskom Pahorjevega posebnega odposlanca dr. Dimitrija Rupla pa je bilo poudarjeno, da bo glede prispevkov opravljeno nekakšno »vsebinsko« preverjanje, kar lahko pomeni racionalizacijo in reorganizacijo, za kakršne se zavzemajo nekateri v naši skupnosti, ali pa tudi politično vsebinsko kontrolo nad dejavnostjo manjšine, kar daje slutiti na možnosti diskriminatorskih posegov in politično pogojenih namembnosti sredstev. Prav bi bilo, da bi se zadeve lotili na pristojnem mestu, torej v deželni komisiji za slovensko manjšino. Morda bo koga zanimalo, kako smo pravzaprav prišli do tega, da je Italija začela, še pred odobritvijo zaščitnih zakonov, gmotno podpirati slovensko manjšino. Pisalo se je leto 1990. V senatu je ustavna komisija intenzivno razpravljala o zaščiti Slovencev v Italiji. Osnova je bil osnutek ministra Maccani-ca, ki smo ga skušali popraviti. V teku so bila posvetovanja, tudi s krovnima organizacijama in deželno upravo. Padec berlinskega zidu je v Evropi zasejal nemir in velike spremembe. Nemčija se je združevala, Jugoslavija se je začela razkrajati, Slovenija se je pripravljala na osamosvojitveni plebiscit. Na notranji politični sceni je v ospredju bil predlog o samorazpustitvi Komunistične partije Italije. V takšnih okoliščinah je kaj kmalu postalo jasno, da zaščitnega zakona parlament ne bo odobril. Vladne sile so zavlačevale, saj so računale, da bodo manjšinsko vprašanje izkoristile v odnosih z novima državama, kot sta Slovenija in Hrvaška, po možnosti tudi zato, da iztržita še kaj v Istri. Italija je računala tudi na možnost širitve lastnega gospodarskega in političnega, torej strateškega vpliva na Balkanu in v srednji Evropi, kjer se je bala nemške konkurence. Zunanji minister, socialist Gianni De Michelis, je upal, da bodo Nemci tako zaposleni s problemi združevanja, da jim ne bo ostalo časa za prodor proti vzhodu. Motil se je, a to je druga zgodba. V ta namen je parlament s pospešenim ritmom sprejel zakon št.19, objavljen v uradnem listu leta 1991, znan kot zakon za »mejna območja«. Ime je zavajajoče, ker je zakon v resnici vseboval sredstva za zagon novih oblik gospodarskega sodelovanja z državami vzhodne Evrope, Balkana in bivše Sovjetske zveze. Zamisel je nastala že ob ratifikaciji osimskih sporazumov sredi sedemdesetih let, ko je propad zamisli o mešani industrijski coni na Krasu porodil predlog o podobnem sodelovanju vzdolž italijansko-slovenske meje, morda tudi z nastankom niza mešanih prostocarinskih proizvodnih con. Od tod tudi naslov, ki se sklicuje na mejna območja. Konec osemdesetih je bilo treba zamisel posodobiti in jo pri- lagoditi epohalnim spremembam na celini. Osnutek, ki ga je zbornica že nekajkrat odobrila, smo v senatu morali povsem predelati, pravzaprav napisati novega. Nalogo je prevzela ožja delovna skupina, ki jo je vodil predsednik proračunske komisije, sedaj že pokojni senator Beniamino Andreatta. V njej smo bili tudi predstavniki Veneta in naše dežele, kot na primer socialist Maurizio Sacconi (sedaj minister za welfare v rimski vladi), tržaška senatorja Ardui-no Agnelli in Spetič, furlanska demo-kristjana Mario Fioret in Paolo Mico-lini. Manjkal je goriški senator Nereo Battello, ki je prav takrat zbolel. Skupini so pomagali tudi poslanci Sergio Coloni (KD), Silvana Schiavi in Renzo Pascolat (KPI). Z njimi smo usklajevali besedilo, ki ga je poslanska zbornica končno potrdila 10. januarja 1991. Zakon je za oblikovanje mešanih podjetij (joint ventures) nudil na raz- polago 800 milijard lir v sedmih letih. Sistem je bil preprost: tretjino kapitala je moral nuditi podjetnik iz naše dežele, Portogruara in Belluna, tretjino podjetje v eni izmed vzhodnih držav, tretjino pa javno finančno podjetje FinEst, ki deluje v Pordenonu. Informacije za naše podjetnike je zbiralo javno podjetje InformEst s sedežem v Gorici. Trst naj bi dobil finančno-bančni »off shore«, ki pa ni nikoli zaživel zaradi pomislekov EU. Pri porazdelitvi sredstev je Vidmu pripadel denar za ustanovitev vseuči-liškega središča za večjezično vzgojo, ki sedaj dobro deluje. Prav tako je zakon določal konvencije s slovenskimi univerzami za vzajemno priznavanje diplom. V delovni skupini smo si nekateri prizadevali, da bi Sloveniji pomagali v trenutku, ko je bila ogrožena njena avtonomija. Tako smo vnaprej priznali novo slovensko valuto in ji določili kotacijo na tržaški in beneški borzi. Uspelo mi je tudi vključiti člen, ki je ukinjal nesmiselne Palamarove dekrete, po katerih Slovenci niso smeli investirati kapitala v nepremičnine na Tržaškem. Da bi ne izzvali reakcije tržaških nacionalističnih krogov sva z An-dreatto napisala povsem nerazumljivo določilo, polno navajanja številk in datumov. V Trst, da bi ga ocenili na pre-fekturi, smo besedilo poslali po faksu le par ur pred glasovanjem, tako da mu niso mogli oporekati. Na koncu je šlo. Pomembna bitka je zadevala prispevke za manjšine in priznanje, da imajo pomembno vlogo pri spodbujanju čezmejnega sodelovanja. Zdelo se je namreč, da bo zadevno določilo pod pritiskom tržaških nacionalističnih krogov črtano iz zakona, češ da bo za to odobren nov zakonski osnutek. Vedeli smo, da to ni res. Med tistimi, ki so se temu postavili po robu, je bil trža- sredstva je zagotovil zakon za obmejna območja Kako nam je Italija vrnila zdavnaj vzeto ... Stojan Spetič Sedaj že pokojni senator Beniamino Andreatta je kot tedanji predsednik proračunske komisije vodil ožjo delovno skupino za izdelavo zakona za obmejna območja, našel pa je tudi vir financiranja za dejavnosti naše skupnosti, v pričakovanju, da bo odobren zaščitni zakon. Denar je prišel iz sklada za likvidacijo nekdanje fašistične ustanove GIL (Gioventü Italiana del Littorio) ški krščanski demokrat Sergio Coloni. Z njegovo politično podporo smo pri Andreatti formulirali člen zakona, ki je naši manjšini v desetih letih do odobritve zaščitnega zakona prinesel približno sto milijard lir prispevkov in ji omogočil, da je prebrodila krizo, nastalo z razkrojem Jugoslavije in poznejšim propadom organiziranenega gospodarstva. Andreatta je pristal na uvod, ki je določal, da prispevki veljajo »v pričakovanju odobritve organskega zakona o zaščiti slovenske manjšine« . Tako je bila uzakonjena obveza o zaščitnem zakonu in določeno načelo, da mora manjšina v pričakovanju prejemati državno podporo. Razdelitev je bila poverjena deželi Furlaniji Julijski krajini, ki se je morala posvetovati s slovenskimi organizacijami. Hkrati je bil določen prispevek za Italijane v Istri. Po daljših pogajanjih smo soglašali, naj Slovencem gre 8 milijard lir letno, Italijanom v Istri pa 4, tudi zato, ker so imeli par milijard lir osimskih prispevkov. Glavni problem je bilo finančno kritje. Sam Andreatta je menil, da mora biti dovolj trdno, da mu v prihodnosti ne bodo osporavali. Vzel si je nekaj dni časa in nato sporočil presenetljiv predlog, da bi denar za slovensko manjšino črpali v skladu za likvidacijo GIL. Gioventu' italiana del Littorio je bila mladinska ustanova fašističnega režima. Njen razkošni sedež je še danes viden nedaleč od Koloseja, ob vznožju griča Celio. Po vojni so GIL formalno razpustili, za neizmerno imovino pa določili likvidacijsko ustanovo, ki je z znano birokratsko počasnostjo odtu-jevala nakopičeno premoženje. V tem premoženju je bilo tudi veliko denarja, ki ga je GIL nabrala, ko je fašistični režim dobesedno izropal primorske Slovence in jim pobral sedeže kulturnih društev, društvene gostilne, banke in podobno. Tako mi je Beniamino Andreatta, medtem ko sva pila kavico, on pa je zadovoljno vlekel svojo pipo, priznal: »Glej, kaj se bo zgodilo. Mi vam bomo po obrokih vračali to, kar vam je fašizem pobral. Se ti ne zdi pravično«? Zahvalil sem se, kaj bi drugega, le pripomnil sem, da vsega nam Italija ne bo nikoli vrnila. V isti člen smo dodali še poseben prispevek za Primorski dnevnik in sicer za njegovo vlogo pri čezmejnem informiranju. Šlo je za povečanje osnovnega založniškega prispevka za 50%, kar je znašalo milijardo in 250 milijonov lir. Zakon je bil zapleten in vsebinsko bogat. Žal pa ga niso znali izkoristiti v Sloveniji, kjer se je na oblast povzpel desnosredinski Demos. Ljubljanska vlada je celo podprla zamisel, da bi na Sežanskem na vrat na nos uredili osimsko industrijsko cono. Potem iz te moke ni bilo kruha. Iskreno povedano, tudi pri »prenoviteljih« nismo naleteli na veliko zanimanje. Obiskal sem njihovo vlado v senci, ki je povabila nekaj direktorjev. Ponujenega besedila zakona ni vzel nihče. Tako, da so investicijske sklade učinkoviteje izkoristili na Češkem, v Pribaltiki in celo oddaljenem Kirgizistanu. Naša manjšina pa je vendar računala na gotovost sicer zamudnih prispevkov, ki jih sedaj Berlusconijeva vlada postavlja v dvom, medtem ko bi bila morala pošteno izračunati, za koliko naj jih poviša, da bodo ohranili tedanjo vrednost. Zaščitni zakon št.38 iz leta 2001 namenja Slovencem 10 milijard lir letno (5,2 milijona evrov), po sedmih letih bi - upoštevajoč legalno inflacijo - moral prispevek znašati vsaj 6 milijonov evrov. Pa nam jih ponujajo polovico manj! Kakšna sramota. 14 Nedelja, 11. januarja 2009 NEDELJSKE TEME / turizem - Na Trbiškem zraslo zimsko-športno središče za vse okuse Kanalska dolina z Višarjami raj za ljubitelje bele opojnosti Ce je Kanalska dolina poleti lahko skoraj idealen kraj za oddih v senci visokih gorskih očakov in mogočnih gozdov, pa je to območje z Višarjami in Trbižem tudi izredno privlačno zimsko športno središče. Center je še dodatno zaživel z organizacijo Zimske univerzijade leta 2003, dodatno popularnost pa je Trbiž doživel z organizacijo tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju. Smučarska ponudba je izredno pestra, med seboj povezane proge, skupno jih je za dobrih 32 kilometrov, pa so za vse okuse, saj so smučarjem na voljo najbolj zahtevne strmine pa tudi pobočja, na katerih se lahko preizkušajo začetniki. Kraljica trbiških prog je Di Prampero, ki se s svetišča na Višarjah spusti do Žabnic, pri čemer znaša višinska razlika preko tisoč metrov, dvakrat tedensko pa je tam mogoča tudi nočna smuka. Seveda alpsko smučanje ni vse, kar ponuja dolina. Predvsem na območju Ovčje vasi in Doline Zajzere se na več kot 60 kilometrih raztezajo čudovite proge za smučarski tek, ki skupaj s progami za alpsko smučanje ustvarjajo mali raj za ljubitelje bele opojnosti. Zaradi izrednih snežnih padavin je letošnja smučarska sezona nekaj posebnega. O tem je prepričan Peter Gerdol, ki pri Promoturju skrbi, da smučarske naprave vedno delujejo brezhibno, ob tem pa je vključen tudi v organizacijo največjih športnih dogodkov na Trbižu. Tako je bilo z univerzijado, tekmami za svetovni pokal leta 2007 in letos, če manjših, pa zato nič manj pomembnih, športnih prireditev sploh ne omenimo. Te prireditve samo povečujejo razpoznavnost Trbiža kot znanega smučarskega središča. Vse to pa po Gerdolovih besedah tudi od turističnih in smučarskih delavcev zahteva veliko večjo angažiranost in skrb, da je vse pripravljeno tako, kot je treba. Smučarsko središče je nov zagon dobilo z organizacijo zimske univerzija-de leta 2003, zdaj pa se center še naprej razvija. Čeprav je višarska proga iz Žab-nic že povezana z ostalimi smučišči na Trbižu, pa pri Promoturju pripravljajo tudi neposredno povezavo »po vrhu« med Florjanko in Višarjami. Na Florjanki že obstaja sedežnica do Planine, kmalu pa naj bi zgradili še povezavo med Planino in Višarjami. To bo omogočilo povezavo smučišč v vsakem vremenu in seveda tudi takrat, ko je proga na Višarjah (na primer ob tekmah svetovnega pokala od 20. do 22. februarja bo proga Di Prampero zaprta deset dni) zaprta. Gerdol je velik optimist glede prihodnosti smučišč in turizma na Trbižu. »Zaradi organizacije velikih prireditev nas poznajo že marsikje. Tekme za svetovni pokal imajo velik odmev. Mesta prireditelji pa tudi v turističnem smislu veliko pridobijo,« pravi Peter. Kar pa zadeva morebitno skupno Jure Prešeren ima svojo postojanko na Višarjah (desno), od koder se proti Žabnicam spušča čudovita smučarska proga Di Prampero; ljubitelji teka pa se lahko ustavijo v Ovčji vasi, kjer bodo Pr'Krajncu (v sredini) lahko našli domače okolje in možnost, da si že pri hiši nataknejo smuči za tek kandidaturo (Kranjska gora - Bad Klein-kircheim - Trbiž) za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju leta 2017, za katero se najbolj ogreva koroški deželni glavar Gerhard Doerfler, pa Ger-dol ni prevelik optimist. »Ideja ni slaba, vendar gre verjetno vsaj za zdaj bolj za volilno propagando koroškega deželnega glavarja pred spomladanskimi volitvami na Koroškem. Težko je tudi upati na takojšen uspeh, saj mednarodna smučarska zveza običajno nekomu, ki prvič kandidira, ne dodeli takoj organizacije SP. Prvenstva do leta 2013 so že razdeljena. Takrat bo organizator avstrijski Schlad-ming, leta 2015 bo najbrž na vrsti Vail v ZDA, leta 2017 pa bi lahko organizacijo dobila Cortina, ki ni uspela s kandidaturo za leto 2013. Zato bi morda lahko skupna kandidatura, katere nosilec bi bila Kranjska gora, prišla v poštev kasneje. Seveda pa je važno že to, da se o nas govori in se nas omenja kot potencialne prireditelje svetovnega prvenstva, pa tudi ideja o povezovanju krajev v treh državah je pozitivna,« je še dodal Gerdol. Kanalska dolina pa seveda ni samo šport in rekreacija. Je tudi edinstven primer teritorija, kjer drug ob drugem že stoletja živijo predstavniki romanskega, slovanskega in germanskega sveta. Prav jeziki, in sicer slovenski, italijanski, nemški in tudi furlanski, pa istočasno predstavljajo tudi najboljši primer različnosti in sožitja. Enega od primerov takega sožitja predstavlja družina Bartaloth, ki upravlja družinski penzion Pr' Krajncu (www.krajnc.it) v Ovčji vasi. Rudi Barta-loth je Slovenec in tudi znan družbeni ter kulturni delavec v Kanalski dolini, njegova žena Hanny Hebein, ki dejansko vodi dejavnost, je Nemka, pri delu pa pomagata še otroka Francesca in Andrej, ki s svoji- ma imenoma dopolnjujeta sliko o različni jezikovni in narodnostni sestavi doline. Bartalothovi se s turistično dejavnostjo ukvarjajo že pet let. Začeli so ob zimski univerzijadi na Trbižu s klasičnim bed & breakfastom, z leti pa se je njihova dejavnost razširila in zdaj nudijo tudi celoten penzion in polpenzion, po naro- so prišli slučajno. Se pa začenjajo vračati, saj je Kanalska dolina dolina izredno lepa tudi poleti in turistu ob sprehodih in gorskih turah od leta 2008 ponuja tudi zanimive kolesarske izlete po urejenih stezah od Naborjeta do avstrijske meje (v kolikor danes o mejah sploh še lahko govorimo), pa tudi iz Trbiža do Kranjske Go- Kar zadeva samo Ovčjo vas, pa Bartaloth obžaluje, da od letos v vasi ne delujejo več 3 vlečnice, ki so bile primerne predvsem za začetnike in otroke. »To smučišče vsi ljubitelji smučanja iz dežele poznajo, saj se je marsikdo tam naučil smučati. Mnogi Tržačani so se na primer s smučarskim vlakom v 70. in 80. letih vozili v Ovčjo vas, kjer so lahko združili smučarski tek s spuščanjem po strmini. Podjetje, ki je upravljalo žičnice, enostavno ni več zmoglo stroškov. To se bo že letos gotovo poznalo na obisku v občini Naborjet-Ovčja vas,« ocenjuje Bartahalot, ki sicer optimistično gleda na turistični razvoj doline, pričakuje pa tudi, da bo končno prišlo do skupne turistične in gospodarske režije med občinama Trbiž in Naborjet-Ovčja vas, kar zadeva turistično promocijo teritorija in organizacijo raznih prireditev, ki bi v Kanalsko dolino privabile več ljudi. Če smo že začeli ta zapis o zimsko-športni ponudbi v Kanalski dolini z Vi-šarjami in čudovito progo Di Prampero, ne bi bilo prav, če se ne bi spet povzpeli do vrha, kjer ima na čudoviti legi svoje »kraljestvo« Jure Prešeren, ki že leta upravlja Gostišče pri Juretu (0428 63184). Gostišče je sicer last župnije Svetega Egidi-ja v Žabnicah, toda verjetno ga ni smučarja (ali poletnega izletnika), ki ne bi vedel za Jureta. Njegovo gostišče je namreč skoraj obvezna postojanka na vrhu smu- čilu pa pripravljajo tudi kosila za večje skupine. »Vsekakor je univerzijada predstavljala pomemben impulz za razvoj turistične ponudbe v Kanalski dolini. Ime Trbiža je šlo v svet, drugi važen mejnik pa je predstavljala organizacija tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju leta 2007, ki sicer traja le tri dni, je pa s propagandnega vidika za turizem izredno pomembna,« je poudaril Bartaloth. Kar zadeva strukturo gostov, pa jih k njim največ prihaja iz Fur-lanije-Julijske krajine in srednje Italije, imajo pa tudi goste iz tujine. Nekateri prihajajo v Kanalsko dolino že leta, drugi, to predvsem velja za poletne goste, pa re po trasi nekdanje železniške proge. Čeprav postajata Trbiž in Kanalska dolina tudi pozimi vse bolj razpoznavna, pa turistični delavci od tega še nimajo veliko. »Dobre cestne povezave imajo za turizem to slabo stran, da predvsem deželni gostje prihajajo pogosto za en sam dan in mnogi od njih si v dolini ne privoščijo niti kosila. Ustavijo se v kočah na smučiščih in se nato vrnejo domov,« pravi Bartaloth. Enodnevni gostje so tudi Korošci in Slovenci, ki prihajajo predvsem na Višarje, ki privlači tudi zaradi nočne smuke. Veliko je tekačev, ki iz Soške doline prihajajo v Ovčjo vas in Dolino Zajzere. »Vsekakor v Kanalski dolini manjkajo velike prireditve, ki bi privabile ljudi. Manjka tudi dodatna ponudba, kot so na primer bazeni in welness centri,« razmišlja na glas Bartaloth o razlogih, zakaj v dolini ni veliko gostov, ki bi prihajali za daljši čas. Sam opaža dve kategoriji gostov. Prva bi želela imeti vse izredno poceni, kar je v trenutkih splošne krize tudi razumljivo, drugi, ki te krize ne občutijo, pa so pripravljeni plačati precej več, seveda pa tudi zahtevajo veliko več. Prav v tem tudi vidi nišo, ki se odpira, zahteva pa seveda velike investicije. »Lepota narave že zdavnaj ni dovolj. Gostu je treba ponuditi veliko več,« je prepričan. čišča, kjer se je mogoče ustaviti na veliki terasi in se prepustiti sončnim žarkom, ali pa si izboriti prostor v notranjosti in uživati v specialitetah, ki jih gostom ponujajo Jure in njegove pomočnice ali pomočniki. Na razpolago je tudi nekaj sob, v katerih lahko prenoči približno 30 gostov. »Letošnja zimska sezona bo očitno super. Snega je veliko, gostov tudi, tako da se nam za obisk do velike noči res ni treba bati. Razen desetih dni, ko bo proga na Višarjah zaradi svetovnega pokala zaprta, delamo neprekinjeno od jutra do večera. In to dobesedno, saj imamo gostišče odprto tudi ob torkih in petkih zvečer, ko je na Višarjah nočna smuka,« zadovoljno pripoveduje Jure Prešeren o obetih za letošnjo sezono. Kdor želi v teh dneh prespati na Vi-šarjah, naj se prej pozanima, če je prostor. Tudi če bo dobil odgovor, da ga ni, naj ne obupa in počaka na prost termin in si zagotovi kak vikend v sobi, iz katere se odpira pogled na Mangart, Lovce, vrhove Mrzle vode, Viševo skupino in mogočni Špik nad Policami (Montaž), najvišji vrh italijanskih Julijskih Alp z 2753 m višine, ali pa ob jasnem vremenu na avstrijsko stran vse do Visokih Tur in 3700 m visokega Grossglocknerja. Rado Gruden / NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. januarja 2009 15 manjšine - Svečanost ob 15. obletnici madžarskega zakona o manjšinah Sodelovanje pri odločanju najboljše jamstvo za manjšine Madžarska vlada je že leta 1995 razglasila 18. december za Dan manjšin. Vse od tistega leta predsednik madžarske vlade podeljuje »Nagrado za manjšine« osebnostim, organizacijam in manjšinskim samoupravam za izredne dosežke pri zastopanju interesov narodnih in etničnih manjšin, ki živijo na Madžarskem na področjih javnega življenja manjšin, izobraževanja, kulture, verskega življenja, znanosti in sredstev obveščanja. Lansko leto so ta dogodek proslavili s posebno slovesnostjo, na kateri so tudi obeležili 15. obletnico sprejema manjšinske zakonodaje. Zato so za ta dogodek izbrali tudi izredno reprezentativen kraj, to je slavnostno dvorano palače madžarskega parlamenta. Madžarski parlament je sprejel zakon o narodnih in etničnih manjšinah skoraj soglasno: zanj je leta 1993 glasovalo 96 odstotkov poslancev. Gre za enotno besedilo, ki določa individualne in kolektivne pravice manjšin ter vzpostavlja sistem manjšinskih samouprav. Namen zakona je zaščita in ohranitev identitet narodnih manjšin na Madžarskem. Na slovesnosti sta o pomenu madžarske manjšinske zakonodaje spregovorila dva slavnostna govornika, oba dobro poznana zaradi njune dejavnosti na področju narodnih manjšin. Prva podpredsednica svetovalnega od- bora Sveta Evrope za izvajanje Okvirne konvencije o zaščiti narodnih manjšin in direktorica latvijskega centra za človekove pravice Ilze Brands Kehris je izrazila priznanje Madžarski zaradi pozitivnega odnosa do narodnih manjšin. Z zadovoljstvom je tudi poudarila, da je Madžarska aktivno vključena v mehanizem preverjanja izvajanja določil Okvirne konvencije v korist narodnih manjšin in je zgledna država glede jemanja resno v poštev vseh obvez, ki jih vsebuje konvencija, poleg tega pa je tudi aktivno sodelovala pri obnovitvi dejavnosti posvetovalnega odbora držav članic za manjšine DH-MIN, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Opozorila pa je tudi na težave, ki jih ima posvetovalni odbor Sveta Evrope pri preverjanju obvez, ki izhajajo iz okvirne konvencije. Brands Kehrisova je še poudarila, da zaščita manjšin ni enkratno dejanje, ampak je proces, ki je stalno v teku. Profesor Gabor Kardos, vodja oddelka za mednarodno pravo na madžarski univerzi Eotvos Lorand in član posvetovalnega odbora za izvajanje Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike, pa je v svojem posegu opozoril predvsem na evropsko relevantnost madžarske manjšinske zakonodaje. Dejal je tudi, da je manjšinska zakonodaja osrednji element ustavne zaščite narodnih manjšin na Madžar- Predsednik vlade Ferenc Gyurcsany, predsednik republike Laszlo Solyom in predsednica parlamenta Katalin Szili so s prisotnostjo počastili madžarske manjšine skem. Poudaril je, da je glavni namen tega zakona ohranitev jezikovne in kulturne identitete manjšin s pomočjo oblikovanja javnopravnih teles, ki politično predstavljajo narodne manjšine. Profesor Kardos je v zvezi s tem navedel dosežke izvajanja tega zakona, zaustavil pa se je tudi pri šrpble4mih, ki so jih morali reševati v teh petnajstih letih. Njegov glavni zaključek je bil, da je leta 1993 marsikdo gledal na novi zakon kot na zgolj simbolno dejanje, po poldrugem desetletju pa je jasno, da je šlo za zelo pomemben instrument za manjšine, ker jim je ponudil močno pravno sredstvo za krepitev njihovih Palača madžarskega parlamenta, prestižni sedež proslavw 15. obletnice manjšinske zakonodaje pravic in zaščito njihove identitete. Predsednik vlade Ferenc Gyurc-sany je nato izročil deset nagrad za manjšine. V nagovoru zbranemu občinstvu je madžarski premier dejal, da je mogoče lažje reševati konflikte v državah, v katerih različne narodnosti in njihovi predstavniki lahko sodelujejo v procesu odločanja, tako na krajevni kot tudi na državni ravni. Opozoril pa je, da v zadnjem času žal nestrpnost narašča tudi na Madžarskem, »še zlasti v odnosih med večino in romsko manjšino«. Posvaril pa je, da se ne sme nihče predajati skušnjavi, da »uporabljamo ta konflikt z namenom, da pri-krijemo svoje lastne probleme«. Predsednik vlade je ocenil, da to ne bi samo pomenilo, »da smo se vdali samim sebi«, ampak tudi, »da smo se izneverili eni najpomembnejših obvez naše države«. Poudaril je še: »ne glede na to, ali smo Madžari, Romi, Rusini, Romuni ali Slovaki, Srbi ali Hrvati, lahko izpolnimo svojo usodo samo če ostanemo sinovi svoje države«. Slovesnosti so se udeležili predsednik madžarske republike Laszlo Solyom, predsednica madžarskega parlamenta Katalin Szili, številni člani parlamenta, člani diplomatskega zbora, voditelji narodnih manjšin in predstavniki številnih drugih javnih ustanov. Davyth Hicks združeni narodi - Turki iz Grčije predstavili svoje zahteva Turška manjšina v Zahodni Trakiji zahteva dvojezične otroške vrtce Na rednem forumu Združenih narodov o manjšinah, ki je potekal v drugi polovici decembra v Ženevi, je bil govor tudi o turški manjšini v grški pokrajini Zahodni Trakiji. Tema tokratnega zasedanja je bila osredotočena na pravici manjšin do izobraževanja. O tem so predstavniki držav in številnih nevladnih organizacij govorili na dvodnevnem zasedanju 15. in 16. decembra. Foruma, ki ga je vodil neodvisni strokovnjak o manjšinskih vprašanjih Gay McDougall, se je udeležila štiričlanska delegacija Turkov iz Grčije; sestavljali so jo odgovorna za mednarodne odnose Zveze Turkov v Zahodni Trakiji Melek Kirmaci in član odbora zveze Kamuran Omar Oglou ter bivši predsednik Združenja diplomirancev EUROLANG univerze v Zahodni Trakiji Cemil Kabza ter podpredsednica tega združenja Per-vin Hayrullah. Osrednja zahteva, ki so jo postavili, je bila ustanovitev dvojezičnih otroških vrtcev v Zahodni Trakiji. V imenu Zveze Turkov v Zahodni Trakiji je gospa Kirmacijeva opozorila, da je Grčija z zakonom štev. 3518 iz leta 2006 podaljšala obdobje obveznega šolanja z 9 na 10 let s tem, da je s šolskim letom 2007-2008 uvedla dodatno predšolsko obvezno leto. To pomeni, da morajo otroci, ki so dopolnili 5 let starosti, obiskovati otroške vrtce, ki so samo v jeziku večine. Kirmacijeva je pojasnila, da ta zakon ne vsebuje nikakršnih določil o etničnih in kulturnih razlikah otrok v Grčiji, kar pomeni, da je bila z njim kršena pravica do nediskriminacije, ker Grčija brez kakršnegakoli razloga ne obravnava na enakopraven način otrok, ki govorijo jezik, ki je drugačen od grščine. Poudarila je tudi, da imajo otroci, ki pripadajo turški manjšini v Zahodni Trakiji, pravico do izobraževanja v maternem jeziku; to pomeni, da mora država odpreti dvojezične otroške vrtce na območju, ki je strnjeno poseljeno s turško manjšino. Predstavnici turške manjšine v Grčiji je odgovoril posebni sekretar v grškem ministrstvu za šolstvo, profesor Angelos Syrigos, ki je dejal, da trditve o kršitvi pravice do izobraževanja otrok v maternem jeziku niso resnične, ker otroci v otroških vrtcev ne uporabljajo učbenikov in zanje ni predviden nikakršen učni program. Sicer pa sta se foruma udeležili tudi grška poslanka Thaleia Dragonas, ki je koordinatorka projekta o muslimanski manjšini v Trakiji, in predstavnica Centra za medkulturno raziskavo in peda- goške posege na univerzi v Atenah Anna Frangoudaki. Na Forum stan bili povabljeni kot strokovnjakinji in podali sta poročilo o programu izobraževanja muslimanskih otrok. Na njuna posega sta se odzvala predstavnika diplomantov univerze v Zahodni Trakiji: Cemil Habza je dejal, da turški manjšini pripada pravica do avtonomije na področju izobraževanja, vendar ji oblasti te pravice ne priznavajo, Pervin Hayrullah pa je poudarila, da Grčija obravnava turško manjšino kot6 grožnjo z etničnega vidika in da zgodovinske knjige v Grčiji še vedno vse- bujejo negativne ter žaljive informacije o Turčiji in o turški manjšini. Sicer pa so predstavniki grške vlade na forumu razdelili tudi publikacijo z naslovom »Grška Trakija: sodoben in evropski izobraževalni model«. Avtor publikacije ni naveden. V njej je med drugim zapisano, da grški izobraževalni sistem teži k temu, da bi bil vsak učenec oziroma dijak, ki pripada muslimanski manjšini, deležen izobraževanja, ki bi mu omogočilo svoboden razvoj osebnosti in bi lahko vstopil v družbo kot moderen Grk, musliman in evropski državljan na osnovi enakopravnosti in enakih možnosti. V publikaciji je tudi zapisano, da raziskave o uspehu izobraževalnega sistema že kažejo, da je šola zaostalim skupinam ljudi v Trakiji omogočila, da so veliko pridobile, kar jim bo koristilo v prihodnosti. Kot znano, Grčija sploh ne priznava narodnih manjšin. Pogodba iz Lausanna, s katero je bila med drugim leta 1023 določena meja med Grčijo in Turčijo, zavezuje Grčijo k zaščiti »muslimanske« manjšine in grške oblasti dosledno vztrajajo, da gre za versko in ne za narodno manjšino. KULTURNI Št. 138 -u Stari božično novoletni običaji V Reziji Naš glas - La nostra voce V decembru je izšla druga letošnja številka glasila Naš Glas - La nostra voce, ki ga izdaja Kulturno društvo Rozajanski dum. Kot običajno, tudi v to izdajo uvaja poglobljeni prispevek. Tokrat obravnava tematiko ritualov mladinskih združenj ob prehodu v odraslo življenjsko obdobje, ki jo podaja docent na Videmski univerzi, prof. Roberto Dapit. Sledi drugi del intervjuja z dr. Milkom Matičetovim, enem največjih evropskih strokovnjakov tradicionalnega pripovedništva. V tem drugem delu se avtor spominja trenutkov življenja v Reziji med svojimi raziskovalnimi dnevi v obdobju 1964 - 1974. Intervju se bo nadaljeval tudi v prihodnji številki glasila, ki izide junija 2009. Prispevek prof. Hana Steenwijka, docenta na Univerzi v Padovi, prinaša tematiko o metodologiji, ki jo jezikoslovci uporabljajo za potrjevanje sorodstvenih povezav med dvema ali več jeziki. V enem od stavkov navaja: ".. med obravnavanimi slovanskimi jeziki je rezijanski najbolj sorodstveno povezan s slovenskim, medtem ko so povezave najbolj šibke z ruščino'! Lahko se zdi že za marsikoga samoumevno, zlasti za bralce tega glasila, ampak prav je s tem seznanjati, ker se še vedno slišijo trditve, da je rezijanščina ruski jezik in podobno. Strani, ki sledijo, z bogatim fotografskim gradivom pričajo o dveh pomembnih dogodkih, ki sta se zgodila v letu 2008: to sta 25-letnica rezijanskega Kulturnega društva Ro-zajanski dum in 170-letnica folklorne skupine "Val Resia! Na slednjem je nastopil tudi znani slovenski ansambel Katalena, katerega zadnja zgoščenka z naslovom "Cvik / Cvak!" je v celoti posvečena rezijanski glasbi in pesmi, aranžiranih v sodobni verziji. Pevka Vesna Zornik, ki je med koncertom požela velike aplavze, opiše delo skupine in izraža nekatera svoja spoznanja v intervjuju s Katarino Juvančič. Sledijo še novice in članki. Med njimi zasledimo posamezna razmišljanja o aktualnem kulturnem položaju v Reziji, ki jih je podal Luigi Paletti, ki se že dolga leta in z raznimi dvomi, ukvarja z rezijanščino in rezijan-sko kulturo. Zainteresirani lahko dobijo izvod glasila na rezijanskem sedežu ZSKD. Rozajanski kolindrin 2009 - Te rozajanski kolindrin za letu 2009 V decembru po navadi izide rozajanski kolindrin Kulturnega društva Rozajanski dum. Vsako leto prinaša nove teme. Tokrat govori o običaju o "kuškritih" Prvi koledar je izdelala Silvana Paletti leta 1989. Od tedaj smo ga imeli vsako leto in vedno je imel kaj lepega pokazati in povedati. V Reziji je lepa navada, ki povezuje mlade, ki v letu še niso dopolnili dvajset let. Navada sestoji v tem, da so mladi več dni in noči skupaj, plešejo in se veselijo - nekateri zadnje dni starega, nekateri pa prve dni novega leta. Mladim "kuškrit" pomeni odraslost in ga komaj čakajo. Prvi dan leta je v Bili velik praznik. Vsi kuškriti se udeležijo maše v spremstvu starejših, ki praznujejo okrogle jubileje. To pomeni, da 1. januarja praznujejo tudi tisti, ki bodo v novem letu dopolnili 40 in 60 let, v zadnjih letih pa praznujejo tudi tisti, ki bodo imeli v novem letu 30, 50 in 70 let. To je dobra priložnost za srečanje, druženje in obujanje spominov na pretekli čas. Seveda tu ne smeta manjkati citira in bunkula. Pleše se ure in ure, po gostilnah, po hišah "ku-škritov'! Kuškriti imajo rožo na suknji, kot na fotografiji. To rožo imajo vsi, tudi tisti ki praznujejo 30, 40, ...let. Na viljo svetih treh kraljev - pravijo ji "Pernaht" (Pernaht izhaja iz nemške besede Per nacht in to je 6. januarja) gredo kuškriti v Osojanah po celi vasi, v vsako hišo. V vsaki hiši jim dajo kaj za pod zob: moko, klobaso, jajca, vino, potem skuhajo skupaj večerjo. Na vratih vsake hiše, ki jo obiščejo, kuškriti napišejo s kredo: GMB in letnico - letos so napisali: GMB 1989 - 2009. GMB so začetnice imen treh kraljev. S tem se spominjajo nanje. Koledar prejmejo vsi vaščani Rezije in Rezijani, ki živijo po svetu. Pri realizaciji koledarja so sodelovali KD Rozajanski dum, Gorska skupnost Gumin - Železna in Kanalska dolina, Pokrajina Videm in Zveza slovenskih kulturnih društev. Somo dicembarja ano tej po nawadi te rozajanski kulturski čirkolo "RozajanskiDum" je paracel te rozajanski kolindrin. Wsake letu an ma rudi druge reči. Li-tus, ka pa kolindrin je kuškret so...kuškrivati! Te parvi kolindrin je bila ga naredila Silvana tu-w Varkoti leta 1989. Od itadej se wsake letu somo meli naš kolindrin anu wsake letu je bi-lu kej lipaga za videt anu za lajat. Litus so kuškritavi. Karje njeh so dali li-trate bodi ci te nove bodi ci te stare. Tej to se vi tu-w Reziji je isa lipa nawa-da ka na sprawja wkop naše te mlade ka tu-w tin novin lete ni bojo rivali dwisti lit. Ti mladi stujijo wkop vec dnuw ano din nu nuc ni plešajo ano se visilijo. Tu-w kiri vase zadnje dni leta, tu-w drugih parve dni toga novaga leta. Za naše te mlade delat kuškret to pride ricet pa wrast. Kuškricjun to je tej na rič ka wse ti mladi čakajo anu ni rade narejajo zajto ka to je tej na rič ka se ma owdelat za wrast. Parvi din novaga leta je na vilika fješta tu-w Bili. Iti din za tet h miši se sprawjajo wse kuškritavi, ne koj iti ka majo dwisti lit mo pa iti ka majo štredi anu trikrat dwisti lit anu te zadnje lita pa iti ka majo tristi, patardu anu trikrat dwisti nu desat lit. (To pomeni da 1 dan januarja praznujejo tudi tisti ki v novem letu bodo imeli 40 in 60 let, v zadnjih letah praznujejo tudi tisti ki bodo imeli v novem letu 30, 50 in 70 let) Isa to je na lipa okažjun za se nalest, za stat wkop, za spomanot da kaku to je bilu nin-ki nur. Wse ni si majo lopo rožo tekoj to je bi-lu ko ni so meli dwisti lit. (Kuskriti imajo rožo na suknji kot vidis na sliko. To rozo jo imajo vsi tudi tisti ki praznujejo 30. 40, ...let) To se vi da ni manca citire anu bunku-le. To se pleše ore nu ore, tu-w wsaki uštiriji anu pa tu-w kaki hiši. Tu-w Osoaneh viljo Pernaht (Pernaht je z nemške besede Per nacht in to je 6 januarja) kuškritavi grejo po wsej vase, hišo za hišo anu tu-w wsaki hiši ni jin danajo kej za jest: muko, klabasico, jajca, vino anu druge anu prid nikoj tet wkrej ni napišiwajo ta-na duri GMB anu letu (na vratah od vsake hiše ki so obiskali napišejo z "gesso da lavagna" GMB in leto -letos bodo napisali: GMB 1989 - 2009. GMB to so začetnice imen tri kraljev). Iso to je za spomanot te tri kraje. Kolindrin an ce bet pošjen wsakej fameji tu-w Reziji anu pa rozajanan ka stujijo wkrej od Rezije. Za naredit kolindrin so pomagali: te rozajanski kumun, kumunita montana ta ta-na Pultabiji, Provinča ta tu-w Vidne anu Zveza slovenskih kulturnih društev (Zveza od tih sla-vinskih čirkoluw). LN agenda-agenda-agenda-agenda PRIMORSKA POJE Prosimo zamudnike naj poskrbijo za dostavo prijavnice še v ponedeljek, 12. januarja 2009. NIZ KONCERTOV DEŽELNE ZBOROVSKE REVIJE NJfflVITJlS Nedelja, 11.1.2009 ob 16.00 Nabrežina, Cerkev sv. Roka V organizaciji SKD Igo Gruden in Župnijskega cerkvenega sveta iz Nabrežine Različni izrazi božičnega razpoloženja DPZ Kraški slavček Harmonikarski orkester GŠ Sežana MePZ Igo Gruden Nedelja, 11.1.2009 ob 15.30 Milje, Stolnica V organizaciji Društva Slovencev miljske občine S pesmijo vam mladi želimo... MeMlPZ Trst glasbeni utrinki 15. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB Milje, 24.1.2009 ob 20. uri Pihalni orkester Komen Postojnska godba 1808 Godbeno društvo Prosek Ilirska Bistrica, 1.2.2009 ob 17. uri Godbeno društvo Viktor Parma Pihalni orkester Divaga Pihalni orkester Ilirska Bistrica Hrpelje, 7.2.2009 ob 20. uri Pihalni orkester Breg Godbeno društvo Nabrežina Brkinska godba 2000 Tržič, 28.2.2009 ob 20. uri Kraška pihalna godba Sežana Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Kras - Doberdob POZOR PEVCI IN DIRIGENTI! Feniarco razpisuje 5. evropsko akademijo za pevce in dirigente, ki se bo odvijala v Fanu (Pu) od 6. do 13. septembra 2009. Rok prijave zapade 31.5.2009. ZANIMIVO ZA MLADINSKE ZBORE Alpe Adria cantat, mednarodni teden zborovskega petja se bo odvijal od 30. avgusta do 6. septembra 2009. Vršile se bodo delavnice za pevce in dirigente. Rok prijave zapade 31.5.2009. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.ora Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.ora Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta reziia@zskd.ora Števerjanci so bili na obisku pri sonarodnjakih v Banja Luki Republika Srpska. Dobrodošli! Tak pozdrav v cirilici je na mejnem prehodu med Hrvaško in Bosno pozdravil večjo skupino Števerjancev, ki se je dva dni mudila na obisku pri prijateljih v Banja Luki. Skupino Bricev so sestavljali člani Kulturnega društva Briški grič, ki je z izletom v severo-zahodno Bosno vrnila obisk Slovencem iz Banja Luke, ki so ob prvomajskih praznikih s pevskim zborom gostovali v Števerjalu. Prijateljski stiki so bili vzpostavljeni s pomočjo pristojnih organov v Sloveniji, ki skrbijo za Slovence po svetu, sonarodnjaki iz Banja Luke pa so čustveno zelo navezani na naše kraje, saj v večini primerov gre za potomce Primorcem. V Bosni so se namreč naselili v dvajsetih in tridesetih letih in so tja bežali pred nasiljem, ki ga je fašizem izvajal nad primorskimi Slovenci. Med izletniki iz Števerja-na so se našli tudi taki, ki imajo v Banja Luki kar nekaj sorodnikov. Lepo mesto ob reki Vrbas je po norostih, ki so boleče raz-cefrale Jugoslavijo, postalo glavno mesto ta-koimenovane Republike Srbske, neke vrste avtonomne pokrajine v sklopu države Bosne in Hercegovine. Kot pove že samo ime, je prebivalstvo pokrajine pretežno srbske narodnosti in to je občutiti na vsakem koraku. Skoraj vsi javni napisi s prometnimi kažipoti vred, so pisani v cirilici, kar avto-mobiliste nevešče te pisave, spravlja v hude težave. Rekli bi celo, da je njihovo poudarjanje pripadnosti srbstvu postala že prava obsedenost. Rane, ki so jih povzročili bratomorni spopadi v sredini devetdesetih let, se ne bodo tako hitro zacelile, pa čeprav je v samem mestu in okolici občutiti otoplitev odnosov med pravoslavno, katoliško in muslimansko skupnostjo. Po srečnem naključju se tragični vojni spopadi med skupnostmi niso dotaknili Banja Luke, pa vendar so se našli prenapeteži, ki so uničili marsikateri kulturni in verski spomenik »nasprotnikov«. Med drugim so Srbi leta 1993 do tal porušili starodavno Ferhat-pašino džamijo iz konca šestnajstega stoletja. Med obiskom pa smo opazili, da muslimanski verski objekt ponovno gradijo. Tudi v drugih predelih mesta rastejo minareti in zvoniki katoliških cerkva. Po kilometrih in avtocestnih povezavah sodeč, naj bi potovanje z avtobusom do Banja Luke ne presegalo 6 ur vožnje. Včasih pa pozabimo, da je razpad Jugoslavije postavil vmes dva mejna prehoda: med Slovenijo in Hrvaško ter Hrvaško in Bosno. Zaradi teh zaprek in nujnih postankov po poti, se šestim pridružijo še naj- manj tri ure potovanja. Kakorkoli že, je bila števerjanska skupina v bosanskem mestu zelo prisrčno sprejeta. Goste iz zamejstva je sprejela predsednica slovenskega društva Triglav, Marija Grbic, ves čas bivanja v Banja Luki pa je Števerjancem bila na voljo gospa Nataša Kajkamovic, sicer odgovorna za kulturne zvrsti pri omenjenem društvu. Pod njenim vodstvom so si izletniki z Goriškega ogledali mestno trdnjavo Kastel, center mesta z lepimi palačami in verskimi objekti, pomudili so se tudi pred ogromno palačo parlamenta Republike Srbske, »pokukali« v mestni stadion in obiskali kak tipičen gostinski lokal. V nedeljo zjutraj pa so nekateri izletniki prosto »pohajali« po mestu, večina pa se je mudila v ogromni novozgrajeni in daleč naokrog znani tržnici, kjer človek za majhen denar najde res vse, od oblek pa do obutve, od tehnišnega blaga pa do povr-tnin in drugih prehrambenih artiklov. Skratka, ta tržnica je postala neke vrste zbirališče meščanov in okoličanov, pa tudi ljudi od drugod. Ker v celotni republiki in nasploh v BiH vlada velika brezposelnost, si ljudje pač preživljajo s vsakovrstnim prekupčevanjem. Hude krize, ki nedvomno pesti Banjalučane (v času Jugoslavije so v mestu delovali kar močni industrijski obrati s posebnim poudarkom na vojni industriji), pa pri potepanju po mestu turist ne opazi. Ljudje so lepo oblečeni, beračev ni, mesto pa je čisto in urejeno. Števerjanci so bili nastanjeni v lepo urejenem mladinskem zavetišču za sirote in prizadete otroke, ki se nahaja le nekaj minut od centra mesta. Tam so gostom iz zamejstva ponudili tudi kosilo in večerjo. Po večerji pa se je marsikdo priključil bučnemu praznovanju, ki ga je v sosednji dvorani za rojstni nekoga priredila večja skupina domačinov. Tudi Števerjanci so pomagali, da je »kolo« dobilo mednarodni značaj. Kosilo pred odhodom domov pa je bilo v eni od najbolj znanih čevapčičarn v centru mesta. Žal, omejen čas obiska ni dovoljeval, da bi se podrobneje seznanili z delovanjem društva Triglav in z drugimi zanimivostmi, ki jih ponuja Banja Luka (mesto šteje kakih 250.000 prebivalcev). Vseeno pa je bila odprta pot za nadaljne stike, bodisi na kulturnem področju, kot tudi na področju drugih izmenjav. Kak dan po povratku domov, smo opazili, da je bil obisk Števerajancev objavljen na spletnem portalu Društva Slovencev Republike Srbske TRIGLAV, Banjaluka: http://www.udruzenjetriglav.com. (VIP) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. januarja 2009 1 "J usmeritev kmetijske politike evropske unije Prihodnost evropskega kmetijstva je v kakovosti nasveti strokovnjaka Kolobarjenje in konsolidacija v kleti - Potrebna je pozornost Ob napakah vina pravilno ukrepati Opisali bomo nekatere najbolj pogoste napake vina, ki jih morajo kletarji takoj prepoznati in pravilno ukrepati. Le pravočasno in pravilno ukrepanje je lahko uspešno in ohrani vino uporabljivo. Svetujemo pa, da se kletar ob vsakem dvomu posvetuje s strokovnjakom. Poleg napak so pogosti tudi primeri bolezni vina, o katerih bomo pisali prihodnjič. Glede na to, da je napak in bolezni vina veliko, se bomo omejili na tiste, ki so v naših vinih pogosteje prisotne. Napake vina so nezaželene spremembe v barvi, vonju in okusu, ki jih povzročajo neustrezni postopki v kle-tarjenju, nezaželeni kemijski procesi ter prisotnost tujih spojin v moštu in vinu. Vodikov sulfid ali žveplovodik H2S (bekser) Pojavlja se pri mladih vinih, le izjemoma pri starejših, z neprijetnim vonjem in okusom po gnilih jajcih. Napako smo že omenili, ko smo pisali o negi mošta in mladega vina, saj se najpogosteje pojavlja pri vretju. V primeru, da se pojavi v tem času, ga lahko odstranimo le, če pravočasno in pravilno ukrepamo. Vino, ki vsebuje žveplovodik je treba nujno prezračiti z zračnim pretokom. Pretok naj spremlja žveplanje. Če se je zaradi zapoznelega zračnega pretoka žveplo vezalo na etilni alkohol, je treba vino znova pripraviti za fermentacijo (alkoholno vrenje), kajti le tako je mogoče odpraviti to napako, ki ji pravimo mer-kaptan. Porjavitev vina (rjavi lom) Če vino v kozarcu na zraku 1-2 dni porjavi, je bilo slabo zaščiteno pred ok-sidacijskimi procesi, torej premalo žveplano. Porjavitev vina poteka od zgoraj navzdol, končno pa porjavi celotna vsebina. Istočasno pa se pojavi tudi motnost. Povzročitelji so encimi oksidaze (polife-noloksidaze), ki ob stiku z zrakom povzročajo porjavitev. Spremeni se okus vina, ki nas spominja na posušeno sadje in skorjo kruha. Vino, ki se nagiba k tej napaki je treba pravilno zavarovati z žveplom (15-20 miligramov/l prostega SO2), kar pomeni, da moramo žveplati z 1015 g/hl metabisulfita. Napaka se pojavlja tudi pri rdečih vinih in je opazna zaradi razgrajevanja barvil. Ukrepamo kot pri belih sortah vina. Pri današnji pravilni predelavi grozdja s takojšnjim žvepla-njem mošta, je porjavitev vina redkejša napaka. Črni lom ali počrnitev vina Vina ob dotiku z zrakom pomodrijo ali počrnijo. Napaka se pokaže, ko vino po pretoku nalijemo v kozarec in nam počrni, nastane pa zaradi vezave železa na tanin. Vzrok za to je prevelika količina železa, ker je mošt, drozga ali vino prišlo v dotik s kovinskimi deli. Ponavadi se počrnitev pojavlja pri vinih, ki vsebujejo malo kislin. Če je vsebnost železa v vinu nizka, odpravimo napako, s tem da odstranimo železo z uporabo citronske kisline (30-100gr/hl). Slednja se veže z železom in zniža ph vina in s tem je vino odpornejše na oksidacijo. Ob večji vsebnosti železa pa je treba vino čistiti s kalijevim ferocianidom (modro čiščenje), kar pa glede na zahtevnost posega zahteva prisotnost strokovnjaka in spoštovanje strogih zakonskih določil, ki urejajo tovrsten poseg. Bakreni lom ali bakrena motnost Manj pogost od prejšnjega se pojavlja pri vinih, ki niso čiščena. Bakreni lom pospešuje prosta žveplasta kislina, ki pri višji temperaturi topi baker posod in opreme, s katero pride vino v dotik, lahko pa je posledica višje prisotnosti bakra vsled uporabe bakrenih zaščitnih sredstev v vinogradu. Pri tem lomu pride do usedline, ki je sestavljena iz bakrovih spojin z organskimi snovmi. Te spojine močno prizadenejo tudi okus vina, ker povzročijo izredno trpkost. Napako preprečimo s tem, da preprečimo ali močno omejimo dotik vina z bakrenimi površinami ali z modrim čiščenjem. Beljakovinski prelom Ta napaka se pojavlja pri vinih zaradi termolabilnih beljakovin ob višji temperaturi in s staranjem vina. Vzrok za to je slabo čiščenje, s katerim od-stranjamo beljakovine, se pravi prenizek odmerek bentonita ob glavnem čiščenju vina. Taka vina moramo ponovno čistiti z bentonitom. Okus po plesni Vzrok za to je plesniva posoda, ki jo uporabljamo v kletarstvu. Vino ne spremeni videza, dobi pa neprijeten okus po plesni. Učinkovito sredstvo za odpravo te napake je aktivno olje (15-30 g/hl), ki pa žal vino osiromaši. Svetovalna služba Kmečke zveze Na lestvici kakovostnih in zaščitenih kmetijskih proizvodov v EU prednjačijo države z območja Sredozemlja Evropska unija že vrsto let vodi kmetijsko politiko, ki je usmerjena v proizvodnjo vedno kakovostnejših in zakonsko neoporečnih kmetijskih pridelkov oziroma živil. V ta namen načrtuje tudi uvedbo nove oznake » Made in EU« (proizvedeno v Evropski uniji), ki bi še povečala proizvodne standarde in zdravstveno neoporečnost hrane. Trenutno sta najpomembnejša zaščitni oznaki, ki jih je uvedla Unija, zaščitena označba porekla ZOP (italijansko DOP) ter zaščitena geografska oznaka ZGO (italijansko IGP). Ti dve oznaki zagotavljata potrošnikom visoko kakovost živil ter istočasno preprečujeta ponarejeva-nje in goljufije na področju prehrane, ki so se v zadnjih letih močno razbohotile. Levji delež pri certificiranju kakovosti prehrambnih proizvodov imajo mediteranske države. Na prvem mestu je vse od uvedbe cer-tificiranja kmetijskih pridelkov in živil Italija, ki krepko vodi na tej lestvici in ima certificiranih 172 proizvodov (113 ZOP in 59 ZGO), ki predstavljajo 21% celotne certifici-rane proizvodnje v Evropski uniji. Na drugem mestu je Francija s 159 priznanimi kmetijskimi pridelki (76 z označbo ZOP, 83 pa z ZGO). Tretje mesto pripada Španiji, kjer je certificiranih 117 živil (66 ZOP in 51 ZGO), četrto pa Portugalski (57 ZOP in 53 ZGO). Če temu dodamo še Grčijo z njenimi 63 ZOP in 23 ZGO, nas podatki o certificiranih pridelkih in živil kmalu prepričajo o premoči Sredozemlja, ki nudi s svojo bogato tradicijo in veliko raznolikostjo tri četrtine certificiranih živil, kar opravičuje razširjeno mnenje, da je mediteranska hrana izredno dobra in raznolika. Zato se je tak način prehranjevanja v zadnjih letih tudi zelo uveljavil v številnih evropskih državah in svetu. Pa še podatek o vinih. Tudi pri teh je Italija izredno dobro zastopana v Evropski uniji s svojimi 357 vini, ki nosijo oznako kontroliranega porekla (DOC) in z 11 milijoni hektolitrov zajemajo 32% celotne italijanske vinske proizvodnje. Tudi ta podatek potrjuje, da stopa Italija s pospešenimi koraki po poti kakovosti, ki je najpomembnejši dejavnik za uspešno kmetijstvo. Res je tudi, da je bila za italijansko vinsko proizvodnjo takšna usmeritev nujna ob vse hujši konkurenci na mednarodnih trgih, kjer so po ugodnem razmerju cena-kakovost vse bolj v ospredju vina iz Avstralije, Nove Zelandije in Južne Amerike, zlasti Čileja in Argentine. Kolobarjenje in konsociacija sta dve stari, tradicionalni tehniki, ki jih v kmetijstvu verjetno človek uporablja, odkar sploh obstaja kmetijstvo. Z modernizacijo in intenzivnim gojenjem v prejšnjem stoletju so kmetovalci ti dve tehniki nekoliko opustili. V zadnjih letih, predvsem z širitvijo biološkega kmetovanja, sta se kolobarjenje in kon-sociacija spet začeli uveljavljati. Slednji dve tehniki od vselej uporabljamo tudi po majhnih, družinskih vrtovih. Zato ju je vredno opisati KOLOBARJENJE - To je stara, a vendar še vedno zelo dobra agronomska tehnika, katere namen je, da obdržimo ali celo izboljšamo rodovitnost zemlje in s tem proizvodnjo. Kolobar-jenje pomeni, da gojimo v različnih letih različne povrtnine na istem kosu zemlje. Če namreč na isti zemlji gojimo več let zaporedoma vedno isto kulturo, slednja rodi vse manj. Pojav imenujemo tudi »utrujenost tal«. Zakaj pride do tega, ni še povsem razkrito. Glavni razlogi so vsekakor, da enake rastline na isti zemlji stalno izkoriščajo vedno iste mineralne snovi. Zgleda tudi, da nekatere rastline izločajo določene snovi, ki zavirajo rast samim sebi. Obenem iste rastline raziskujejo vedno isti sloj tal. Če pa kolobarimo, imajo različne rastline različne korenine, zato različno rahljajo tla, kar zemlji dobro dene. Če na nekem zemljišču več let zaporedoma gojimo vedno eno in isto rastlino, se njene bolezni in škodljivci iz leta v leto bolj razmnožijo. Zato s ko-lobarjenjem lahko zelo omejimo uporabo škropil. To je verjetno največja pozitivna lastnost te agronomske tehnike. Prav tako v primeru kolobarjenja omejimo razmnoževanje plevelov. Zelo malo je gojenih rastlin, ki dobro uspevajo, če jih prihodnje leto spet gojimo na istem mestu, a tudi te le ob dobri založenosti tal in v primeru odsotnosti bolezni. Prav tako rastline, ki spadajo v isto družino, naj si ne sledijo na istem mestu. Tako na primer naj si solatnice, v katero spadajo razne sorte solate in radiča ter cikorija, ne sledijo samim sebi, a niti ne rastlinam, ki spadajo v isto družino. Kapusnice naj si prav tako ne sledijo samim sebi. To velja tudi za plodovke, korenček, peteršilj, zeleno, grah in motovilec. Špinača naj si ne sledi sami sebi, ne blitvi. Rastline, ki spadajo v družino čebulnic, kot so česen, čebula in por naj si ne sledijo samim sebi, pa tudi ne krompirju ter repi. V primeru bolezni ali škodljivcev ne smemo gojiti prstnic na istem mestu vsaj 3 do 5 let, da se ne bi zopet okužile. Tako je tudi z jagodo, pa čeprav jo po navadi držimo na istem mestu 2-3 leta zaporedoma. Solata lahko sledi skoraj vsem kulturam. Krompir lahko gojimo zaporedoma, pa čeprav mu najraje zamenjamo mesto zaradi hroščev, saj slednji prezimijo v zemlji. Če krompir gojimo na kakem drugem mestu, bodo hrošči verjetno vseeno napadli krompir, vendar kasneje. Dober predhodnik za zeleno je špinača, za njo pa krompir. Z vidika izkoriščanja tal lahko delimo rastline na tri glavne skupine: tiste, ki zemljo izčrpajo, kot na primer ka-pusnice in plodovke. V drugo skupino uvrščamo rastline, ki malo izčrpajo zemljo. To so solatnice, korenje, čebulnice, špinača in druge. V tretjo skupino uvrščamo stročnice, ki zemljo obogatijo. Ker plodovke in kapusnice po navadi gnojimo s hlevskim gnojem, za njimi lahko sejemo rastline, ki malo iz- črpajo zemljo. Opisane skupine naj si v kolobarju vrstijo. Primer: prvo leto gojimo jajčevec in bučke, ki jih pognojimo. Naslednje leto gojimo radič, ki malo izčrpa zemljo, po tem isto leto fižol, ki zemljo obogati. Drugi primer: za dobro pognojenim krompirjem sejemo čebulo, solato ali špinačo, za tem pa sejemo grah. KONSOCIACIJA - To je gojenje različnih rastlin na isti površini. Prvi kmetovalci so opazovali, kako razne spontane rastline rastejo skupaj v nekakem sožitju in ustvarjajo ugoden ambient za lasten razvoj. V preteklosti je bila konsociacija na široko uporabljena, saj je dajala družini različne pridelke na malem zemljišču in zato veliko hrane. Danes je konsociacija sicer malo uporabljena v večjih zelenjadnih vrtovih, in to iz praktičnih razlogov. Na malih, družinskih površinah pa se kar dobro obnese in je tudi precej razširjena. Dobro se obnese tudi v bioloških vrtovih. Največji problem pri konsociaci-ji je, da moramo večino opravil izvajati ročno, saj imajo različne rastline različne potrebe po škropljenju, gojenju, obdelovanju in zalivanju. Rastline, ki jih bomo gojili skupaj, moramo pravilno izbrati. Nekatera pravila so sledeča: - Ne smemo gojiti skupaj rastlin, ki uporabljajo isti stratus zemlje, kot sta na primer krompir in čebula. - V glavnem ni priporočljivo gojiti skupaj rastline, ki pripadajo isti družini, razen če imajo zelo podoben ciklus in način gojenja (na primer rdeči radič, eskarolka in endivija). - Dobro se obnese skupno gojenje vrtnin, ki imajo kratek življenjski ciklus z rastlinami, ki imajo dolg življenjski ciklus, kot na primer špinača in grah. - Dobro moramo izračunati gojitveno obdobje vsake zelenjadnice tako, da si druga drugi ne bi motili rast. Če na primer gojimo solato in paradižnik ali solato in grah skupaj, moramo izračunati tako, da poberemo solato, preden jo paradižnik ali grah preveč ne osenči. - Pazimo, da ne gojimo skupaj vrtnini, ki zahtevata obe veliko gnojenja. - Dobro je, da ena rastlina pripada v družino stročnic (grah, fižol), ki bogatijo zemljo z dušikom, da se od njega lahko okoristijo tudi rastline, ki rastejo v bližini. Raziskave so pokazale, da so nekatere vrtnine, kot česen, čebula ali por malo primerne za gojenje v bližini stročnic. Ko gojimo različne vrtnine skupaj, jih gojimo v vrstah. Lahko gojimo na sredi gredice vrtnino, ki ima daljši življenjski ciklus, okrog nje pa vrtnine, ki se hitreje razvijejo (korenje in solata). Bolje je vsekakor, da ne gojimo skupaj sledeče kulture: fižol s čebulo ali porom, solato s peteršiljem, paradižnik s krompirjem, fižol z grahom, paradižnik z grahom, čebulo s kapusnicami. Sploh ni priporočljivo, da gojimo zelenjadnice skupaj s sadnimi drevesi, oljkami ali trtami. Sadno drevje, oljke, posebno pa trte škropimo, zato je zelo težko zaščititi zelenjadnice pred škropili. Drugi razlog je tudi, da ostanejo ze-lenjadnice v senci in posebno na sola-tnice ter ostale listnate zelenjadnice senca negativno vpliva, saj se nitrati kopičijo v listih. Zelenjadnice obenem večkrat pogosto pobiramo, zato je lahko problem, ko moramo pobirati takoj po kakem škropljenju. Magda Šturman i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 11. 1. 2009 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Od dneva emigranta do dnevov upanja Dan emigranta ima v koledarju Slovencev videmske pokrajine in tudi sicer poseben pomen. Na dan treh kraljev so se po krajšem bivanju med domačimi ponovno vračali v belgijske premogovnike številni slovenski izseljenci iz beneških dolin. Bil je torej dan slovesa, ki so ga skušali olepšati tudi s kulturnim programom. Prav ob dnevu emigranta je poleg številnih govorov oblasti na oder stopilo tudi Beneško gledališče, ki je v tridesetletnem delovanju dokazalo, da je ledina, ki so jo takrat orali, sedaj postala nadvse plodna zemlja ne le za ohranjanje, ampak tudi za razvoj slovenstva. Poleg gledališča oz. ob njem je zaživel med drugim Senjam beneške pesmi, to je glasbeni festival, na katerem so mladi Benečani znali združevati domačo govorico in rock glasbo. Marsikatera pesem, ki so jo zapeli ob tej priložnosti je pona-rodela med mlajšimi poslušalci, ki so na tak način spoznali, da je lahko domače slovensko narečje sodobno in zanimivo. Lani so ponovno priredili tak festival, in sicer s povsem pomlajenim sestavom glasbenikov in nastopajočih, ki so v glavnem zrasli v špetrski podružnici Glasbene matice. In prav v Špetru je tudi na pobudo nekaterih pionirjev narodnega dela nastal pomemben šolski center, ki obsega danes poleg vrtca še osnovno in srednjo šolo. Tudi šoloobveznim otrokom ni treba, kot emigrantom nekoč, v Trst ali v Gorico po osnovno izobrazbo v slovenskem jeziku. Razvoj in obstoj slovenščine in slovenstva v Benečiji pa ni nekaj avtomatičnega in samoumevnega. Treba je bilo veliko truda, garaškega dela med ljudmi, prepričevanja in vključevanja različnosti v skupen projekt. V Benečiji je nastalo in obstalo slovenstvo prav iz zavesti, da je treba združevati narečje s knjižnim jezikom, cerkveno s posvetnim, nenazadnje pa da je treba graditi sedanjost na podlagi izočila preteklih rodov mlajšim. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Knjižnica Dušana Černeta Knjižnica Dušana Černeta se nahaja v drugem nadstropju ul. Donizzetti 3 v Trstu. Gre za knjižnico, v kateri zbirajo in proučujejo slovensko zdomsko in zamejsko publicistiko in tisk. Ko je leta 1975 umrl novinar in politik Dušan Černe, je Slovenski prosveti v Trstu zapustil svojo zasebno knjižno zbirko, ki je obsegala preko 500 knjižnih enot (priročniki, slovarji, romani, revije in druge publikacije). Temu pa sta bili dodani knjižni zapuščini pokojnih duhovnikov Silvanija in Vrečarja. Veliko število knjig je knjižnici darovala revija Mladika, prav tako Slovenska prosveta in posamezniki. Vse to zbrano gradivo je pričel urejati Marjan Pertot, ki je bil 17 let zaposlen kot knjižničar v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Inventarizacija knjižnega gradiva se je pričela že 28. novembra 1982. Prva inventarizirana knjiga je delo slovenskega zdomskega pisatelja Stanka Kocipra Mertik, ki je izšlo leta 1954v Buenos Airesu. V letu 1982 je bilo inventariziranih 432 knjižnih enot. Poleg inventarizacije se je pričela tudi katalogizacija. Knjižnica Dušana Černeta je bila ustanovljena z notarskim aktom 25. novembra 1983 in to ko samostojni odsek Slovenske prosvete v Trstu. Sklep o ustanovitvi knjižnice je bil sprejet na rednem občnem zboru Slovenske prosvete z dne 27. januarja 1983. Zbiranje knjižnega gradiva pa se je pričelo že mnogo prej. Poleg že omenjenih zapuščin je knjižnica prejela še veliko drugega knjižnega gradiva, ki so ga darovali ljubitelji slovenske knjige, in tako pripomogli da se je knjižni fond zelo povečal. Pred kratkim je prav na podlagi zbranega gradiva izšla obsežna monografija o gledališkem ustvarjanju Slovencev v Argentini. Marjanu Per-totu je pri sestavljanju knjige pomagala Lučka Kremžar-De Luisa. Kakšno vlogo igra dramska ustvarjalnost pri ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v Argentini? Lučka Kremžar-De Luisa: Mislim, da kar važno vlogo. Otroci ko začejo obiskovati slovenske sobotne šole, poleg učenja slovenskega jezika se lahko potom preddstav, ki jih pripravljajo za materinski dan, za začetek šolskega leta uživijo v jezik, slovenske pravljice ali pa tudi spoznavajo slovenske besede, ki jih poznajo v španščini. Gre za velik pripomoček, da se slovenski jezik in ustvarjalnost približa že otrokom ko so še majhni. Kdaj ste se osebno seznanila z odrom v Argentini? Lučka Kremžar-De Luisa: Ravno v šoli, pri teh igrah. Nekatere so bile zelo preproste, druge pa so bile večje in zahtevnejše predstave. Krajevni slovenski domovi v Argentini, ko pripšravlja-jo kako večjo prireditrev, vključijo vedno otroke, tako da se sodelovanje pri predstavah začne že od malih nog naprej. V predstavah nastopa skoraj vedno kaka čebelica ali kakšen škratek.. Spominjam se predstave - spevoigre Pomlad je tu. Glavne vloge so imeli mladina in starejši učenci, najmlajši pa smo igrali živalice in smo nastopali in peli. Tistemu, ki je nastopanje na odru všeč se potem loti še resnejšnih predstav. Omenili ste spevoigre. Kateri gledališki žanri so prisotni v odrskem ustvarjanju v Argentini? Lučka Kremžar-De Luisa: Mislim, da so prisotni vsi žanri. Seveda če deluješ na mladinskem področju gre v glavnem za otroške predstave, tudi spevoigre. Gre za enostavne predstave, saj je važno, da otroci razumejo, kaj igrajo. Tudi če gre za otroške igre pa niso vse čisto preproste, saj lahko gre tudi za kompleksne spevoigre, kjer otroci igrajo, plešejo in pojejo. Odvisno je seveda od samega talenta nastopajočih ter režiserja! Gledališke družine pa uprizarjajo tako komedije kot drame. Z odrom ste se seznanila še kot otrok v Argentini, gledališko delovanje v Argentini pa ste analizirala v Trstu, v okviru Knjižnice Dušana Černeta.... Lučka Kremžar-De Luisa: Tako je! Svet je res majhen! Malo potem, ko sem se vključila v delovanje knjižnice Dušana Černeta, sem zvedela, da gospod Marjan Pertot pripravlja knjigo o gle-dalikški dejavnosti v Argentini. Prva misel je bila: "Joj, to bo res zajetna knjiga!" Vedela sem namreč koliko so igrali in še igrajo Slovenci v Argentini. Po eni strani sem bila vesela, da lahko sodelujem pri takli publikaciji, po drugi strani pa se mi je zdelo to res zahtevno delo, saj sem vedela, da ne smemo izpustiti nobenega dogodka, da je treba omeniti vse nastopajoče, režiserje, scenografe. Malo me je skrbelo, a se je delo kar lepo razvilo. Koliko krat pa se sama pojavljate v delu kot igralka? Lučka Kremžar-De Luisa: Ne veliko.. Sodelovala sem v predstavah v šoli, potem pa še v nekaterih drugih predstavah kot sta npr. Umor v katedrali in Duma. Kako je prišlo do knjige? Marjan Pertot: Knjiga je bila v pripravi več let. Ko sem bil pred 20 leti v Argentini, sem zbral veliko gradiva tudi o gledališkem delovanju, predvsem v obliki raznih vabil, lepakov, letakov, gledaliških listov. To gradivo je bilo shranjeno tukaj v knjižnici Dušana Černeta. Gradivo smo potem tudi obdelali in izšla je publikacija, ki naj bi predstavljala delovanje gledaliških skupin v Argentini. Pregledali smo ves periodični tisk in iz vsega tega gradiva, ki se je nabralo, smo začeli s popisovanjem in pripravo dela. V prvem razdelku so predstave osrednjih organizacij, v drugem so gledališke skupine, v tretjem pa ustvarjalnost slovenskih domov, ki imajo tudi pestro gledališko ustvarjanje. Gledališko ustvarjanje je del zelo pestrega kulturnega delovanja Slovencev v Argentini.. Marjan Pertot: Ko so prihajali slovenski emigranti v povoj -nem času v Argentino so začeli s pevskimi zbori, kulturnimi društvi in tudi z gledališkimi predstavami. Takoj so ustanovili svoje šole in mislim, da je prav gledališko ustvarjanje pomemben faktor pri ohranjevanju jezika. Otroci, ko nastopajo na odru, se morajo naučiti slovenske izgovarjave, poudarke. Starejši režiserji so se izredno trudili, da so se otroci naučili odrske slovenščine. V knjigi niso nanizani le podatki o predstavah, ampak tudi recenzije posameznih del.. Marjan Pertot: Skoraj vsaka predstava je imela članke -kritike v Svobodni Sloveniji ali v kakem drugem časopisu. Zlasti zahtevnejše predstave so recenzirali strokovnjaki. Ta poročila se lahko primerjajo s podobnimi sestavki, ki so izhajali v Ljubljani! Kaj je še značilno za ustvarjanje Slovencev v Argentini? Marjan Pertot: Vsak dom prireja vrsto prireditev, od gledaliških predstav do folklornih nastopov, mladinskih dnevov, vmes pa še cerkvene prireditve, pa še šolske prireditve. Lahko bi rekel, da je še bolj pestro kulturno življenje kot pri nas v Trstu! Med Slovenci v Argentini pa je značilno, da predstave in nasploh kultura služijo k ohranjanju in razvoju slovenstva. Poudarek je predvsem na slovenski klasiki. Bistvo ni igranje zaradi igranja, ampak da se spodbudi ljubezen do slovenstva. trst Radijski oder obvešča, da je prišlo do SPREMEMBE DATUMA in da bo naslednja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka na sporedu danes, 11. JANUARJA (in ne v nedeljo, 18. januarja, kot javljeno na koledarju), v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27): prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). Igralska skupina Gledališče na vrvici iz Nove Gorice bo uprizorilo igrico HUDOBNA MAČEHA IN DOBRA PASTORKA. Društvo slovenski izobražencev vabi v ponedeljek, 12. januarja, v Peterlinovo dvorano v ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo direktorica Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani, zgodovinarka mag. Andreja Valič, predavala na temo: Je modro govoriti o stvareh, ki bolijo? Začetek ob 20.30. Župnijska skupnost Nabrežina vabi na božični koncert, ki ga bosta danes, 11. januarja, ob 16. uri oblikovala domača zbora MePZ Igo Gruden, ki ga vodi Mikela Šimac in Dekliški zbor Kraški slavček, ki ga vodi Mirko Ferlan. MPZ Sv. Jernej z Opčin, pod vodstvom Janka Bana in orgelski spremljavi Tomaža Simčiča, bo danes sodeloval na božični reviji na Mirenskem gradu. ZCPZ obvešča, da se je z novim letom obnovil tečaj za organiste, ki ga bo vodil prof. Matej Lazar. Tečaji bodo ob petkih popoldne in sobotah, v župnijskih cerkvah na Opčinah in v Devinu. Podrobnejše informacije nudi Alenka Hrovatin (tel. 3284535725). videm gorica Kulturni Center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete prirejata niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«. V sobo-to,17. januarja 2009, se bo ob 20.30 predstavil Dramski odsek SKPD Mirko Filej - Oder 90 z igro Gospodična Papillon, ki je nastala na podlagi teksta Stefana Bennija. Redni letni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete bo v torek, 27. januarja 2009, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. V petek, 19. decembra, so v Ti-pani predstavili brošuro s prevodi 20 poezij ruskega pesnika in kantavtorja Vladi-mirja "Volodje" Visotskega (1938 -1980), ki je bil oster kritik in nasprotnik sovjetskega političnega sistema. Za prevode in predstavitev pesnika ter politične klime tistih let je poskrbel ti-panski župan Elio Berra, ki se je z Vi-sotskem srečal med svojim dvajsetletnim delom kot tehnik raznih furlanskih firm v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini. Župan - emigrant se je v kratkem času s pomočjo "buozega" domačega dialekta tako navadil ruskega jezika, da ga sami Rusi imajo za svojega rojaka! Prevodu je Berra dodal še razmišljanja o izkušnji kot emigrant na tem delu Evrope v letih velikih političnih sprememb. Brošuro je predstavil domačin Sandri-no Coos, medtem ko je Giorgio Banc-hig podčrtal velike možnosti, ki jih nudi domači slovenski dialekt, ki, kakor je trdil mons. Angel Kracina, pomaga da Benečane razumejo "od Muosta do Vla-divostoka". Ob tej priložnosti so tudi predstavili koledar za leto 2009, ki ga je izdala za- druga Most iz Čedada pod pokroviteljstvom občin Tipana in Kobarid. Gre za drugo izdajo "čezmejnega" koledarja po padcu meje; na njim so lepe slike cerkva obeh občin. V nedeljo, 21. decembra, so v Mažero-lah predstavili knjigo »Juanac - Jezikovna raziskava o imenih vasi, krajev in ljudi zgornje doline Rieke«, ki jo je izdala zadruga Most iz Čedada v sodelovanju z AsTre iz Tavorjane. Gre za podroben seznam in jezikovno analizo toponimov slovenskih vaseh Mažerole, Derjan, Ta-mora, Rieka, Skrila, Podgrad. Študijo je napisal furlanski strokovnjak Maurizio Puntin, ki je že objavil številne publikacije o furlanski in slovenski toponoma-stiki še posebej v krajih, kjer se srečujeta slovenski in furlanski oz. italijanski jezik. Puntinovo delo je predstavil profesor Enos Costantini, ki je med drugim povedal, kako raziskave o toponomastiki pomagajo odkriti zgodovino, kulturo, jezik in geografske posebnosti nekega kraja. Še posebno zanimiva je toponoma-stika pod Juancam, kjer se »srečata« in križata slovenska in furlanska kultura in se slovenski dialekt predstavlja kot povezovalni element med nediško in ter-sko govorico, kakor je v svoji študiji dokazal slavist Pavle Merku. V imenu zadruge Most je prisotne pozdravil Giorgio Banchig, ki je tudi napisal spremno besedo knjigi. / ALPE-JADRAN Nedelja, 11. januarja 2009 19 zagreb - Jutri obisk italijanskega zunanjega ministra Frattinija Italija računa na vstop Hrvaške v EU pred koncem leta 2010 Šef italijanske diplomacije se bo v Pulju srečal z italijansko manjšino ZAGREB - Jutrišnji obisk italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija v Zagrebu prihaja v zelo de-likatnem momentu približevanja Hrvaške Evropski uniji. To bo glavna tema pogovorov med Frattinijem, predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem in hrvaškim predsednikom Stipetom Mesicem, ki bodo vsekakor obravnavali tudi dvostranska vprašanja med državama. Fratti-ni in Sanader bosta med drugim podpisala memorandum o sodelovanju, podoben tistemu, ki ga je leta 2007 Italija s takratno levosredinsko vlado Romana Prodija podpisala s Slovenijo. Končno bo v Zagrebu in kasneje v Pulju (Frattini bo v Istri gost tamkajšnjih Italijanov) govor tudi o položaju italijanske narodne skupnosti na Hrvaškem. Frattini je pred obiskom večkrat podčrtal, da si Italija želi čimprejšnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Pristopna pogajanja naj bi se končala konec tega leta, zato Rim računa, da bo Hrvaška postala polnopravna članica EU pred koncem leta 2010. S tem v zvezi bo najbrž vodja italijanske diplomacije ponudil Hrvaški razpoložljivost Italije za posredovanje v mejnem sporu s Slovenijo, čeprav - pod-črtujejo v Rimu - mora o tem glavno besedo imeti Bruselj. Italija je največji trgovinski partner Hrvaške (letna blagovna izmenjava med državama znaša več kot 4 milijarde evrov), zato ima ves interes za čimprejšnji vstop Zagreba v Unijo. Bilateralne odnose med državama naj bi še dodatno okrepil zgoraj omenjeni memorandum, ki ga bo Fratti-ni podpisal s Sanaderjem. Po zgledu italijansko-slovenskih odnosov naj bi ustanovili medvladno koordinacijo. Vodja italijanske diplomacije je prepričan, da bo obisk v Pulju potrdil zanimanje matične države do tamkajšnje italijanske manjšine. Njeni predstavniki si veliko obetajo od srečanja s Frattinijem, ki - tako upajo - bo tudi spregovoril o italijanskem Franco Frattini financiranju manjšinskih kulturnih dejavnosti. Rimski parlament je namreč tik pred koncem leta znatno krčil državne finančne podpore Italijanom v Istri in na Reki. Podobno je storil tudi s slovensko manjšino. Na uradnem seznamu vprašanj, ki bodo v središču pozornosti jutrišnjih srečanj, ni načrta za spravno srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške ter tudi ne t.i. ezulskega Stipe Mesič vprašanja. Tako ali drugače pa se bo o teh zadevah skoraj gotovo govorilo, tudi zato, ker sta Rim in Zagreb svojčas ustanovili posebno strokovno komisijo za ezulsko premoženje. Komisija je bila sicer formalno umeščena, ni pa še začela delovati. Da bi se to zgodilo po jutrišnjem obisku Frattinija v Zagrebu in Pilju si želi Renzo Codarin, predsednik Zveze združenj ezulskih organizacij. Co- Ivo Sanader darin, ki velja za zmernega predstavnika istrskih beguncev, pozdravlja Frattinijev obisk, od katerega pričakuje konkretne rezultate. Prepričan je, da bodo še boljši odnosi med državama prispevali tudi k reševanju ezulskih vprašanj. Codarin si končno tudi želi, da bo Frattini, ki je že v dobrih odnosih s Sanaderjem, vzpostavil dobre odnose še s hrvaškim predsednikom Mesicem. trst - Stališča nekdanjega veleposlanika Sergia Romana »Spravna romanja ne sodijo v resnično evropsko diplomacijo« TRST - S stališčem slovenskega predsednika Danila Turka o tem, da spravno srečanje ni potrebno, saj sta tako Italija kakor Slovenija že v Evropski uniji, se v pogovoru za tržaški italijanski dnevnik strinja vidni italijanski diplomat in kolumnist Sergio Romano, ki meni, da ni potrebno, da države medsebojno prosijo odpuščanja. Dejstvo, da je usoda teh držav, da se prej ali slej srečajo znotraj iste organizacije, pomeni po Romanovem mnenju, da imajo podobne značilnosti ne glede na njihovo preteklost, zato »ta romanja ne spadajo v resnično diplomacijo«. Romano velja za enega boljših italijanskih poznavalcev razmer v Bivši VELEPOSLANIK Sergio Romano kroma srednji in vzhodni Evropi, dobro pa je seznanjen tudi s položajem na Tržaškem ter v našem širšem prostoru. Drugo pa je slovenski veto na vstop Hrvaške v Evropsko unijo zaradi mejnih sporov, kar pa, opozarja diplomat, nima nobene zveze s preteklostjo: »Tudi Francija je dolgo časa nasprotovala vstopu Španije v takratno Evropsko skupnost predvsem iz razlogov, vezanih na ribiško floto in na pomorska vprašanja. Vendar so se potem o tistih vprašanjih pogajali in jih rešili. In prav je, da pride do pogajanj o pomorskih vprašanjih tudi med Slovenijo in Hrvaško in da se vse reši bilateralno, preden se problem predstavi EU, vendar je to samo politično vprašanje med državama, ki lahko imata različne interese, vendar če obstaja volja po rešitvi, se najde tudi kompromis,« je prepričan Romano v včerajšnjem intervjuju za Piccolo. slovenija - Turistični podatki Italijani zelo radi koper - Izjava poslanca SD Luke Jurija »Tržaški neofašizem obiščejo Ljubljano iz9ubil vlak zgodovine« & & & KOPER - »Tržaški nacionalist u^h LJUBLJANA - V prvih devetih mesecih lani je v Ljubljano prispelo največ Italijanov (27.525), sledijo Nemci (22.996), Britanci (22.270), Francozi (16.340) ter na petem mestu Američani. Po nočitvah so v devetih mesecih na prvem mestu Britanci, ki so ustvarili 47.468 nočitev, torej so v povprečju v Ljubljani prespali več kot dve noči.Britancem sledijo Italijani s 46.711 nočitvami, Nemci s 45.437 nočitvami, Francozi (31.549 nočitev) in na petem mestu Španci (27.219 nočitev), so danes sporočili z Zavoda za turizem Ljubljana. V približno 80 odstotkih nasta- nitvenih zmogljivosti v Ljubljani, za katere Turistično informacijski center Ljubljana dnevno vodi evidence zasedenosti, so v celotnem lanskem letu zabeležili 634.313 nočitev, kar je 2,3 odstotka več kot v letu prej. Organiziran ogled mesta je lani naročilo 2075 skupin, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Lani je bilo obenem prodanih 1748 turističnih kartic, kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2007. Ljubljano je s pomočjo zavoda obiskalo 624 organizatorjev potovanj (tour operaterji) ter 56 študentov turizma s celega sveta. Glavna direkcija za kmetijske, naravne, gozdne vire in gorske predele Služba za splošne, upravne zadeve in evropsko politiko Program razvoja podeželja 2007-2013 ODPRTJE ROKOV ZA PREDSTAVITEV PROŠENJ V skladu z odlokom št. 3450 z dne 30. decembra 2008, ki bo objavljen v deželnem Uradnem lislv FJK (B.U.R.), obveščamo, da so odprti roki za predstavitev prošenj za pomoč za individualni pristop (izdane v informatiki obliki in predstavljene v papirnati obliki) od 2. januarja do 15. februarja 2009, ki se nanašajo na sledeč ukrep: Ukrep 132 - Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane. Leta 2009 Razpis je na voljo na spletni strani http//www.regione.fvg.it pod sekcijo „economia e impresa", področje„agricoltura". Prošnje treba predstaviti na Deželno agencijo za razvoj podeželja: Agenzia regionale per lo sviluppo rurale - ERSA, Servizio divulgazione, Direktor službe assistenza tecnica e promozione. Organ upravljanja PSR-ja Via Carso, 3, localita Scodovacca, Cervignano del Friuli (Ud). dr. Serena Cutrano KOPER - »Tržaški nacionalist Roberto Menia je spet izgubil priložnost, da bi bil tiho,« tako začenja svoje sporočilo za javnost Luka Juri, poslanec stranke Socialnih demokratov (SD) v slovenskem parlamentu. Pred dnevi je namreč predsednik Republike Slovenije Danilo Türk javno ocenil zamisli o spravnih dejanjih med Slovenijo, Hrvaško in Italijo in jih opredelil - kot je po mojem mnenju tudi prav - kot nepotrebne, meni Juri. »Slovenija in Italija sta namreč članici Evropske unije, ki je največji in najuspešnejši projekt sprave v zgodovini Evrope. Med Slovenijo in Hrvaško pa ni zgodovinske dediščine, ki bi zahtevala dodatna državniška spravna dejanja«, je dejal Türk in s tem zaprl nepotrebno polemiko, ki med prijateljskimi državami skuša vsiliti občutek, da so med njimi ostale nerazčiščene zgodovinske zamere. In glej, spet se je oglasil tisti, ki je še pred leti v Kopru vihral z italijansko zastavo in ob tej priložnosti zahteval priključitev Istre Italiji. Tako pa je le pokazal, da medtem, ko so med državami zadeve razčiščene, v glavah nekaterih še vedno niso. Zanimivo, da Menia ocenjuje, da je Italija s fašizmom razčistila. Že samo dejstvo, da na mestu državnega sekretarja v italijanski vladi sedi zna- Poslanec SD Luka Juri ni tržaški neofašist, priča, da temu še ni tako, piše poslanec Juri v svojem sporočilu. »Razumem, da se je po vstopu Slovenije v Evropsko unijo tržaški neofašizem zavedal, da je zamudil vlak zgodovine in ostal na okopih druge svetovne vojne. Svet se odpira, čedalje manj je pomembno od kod prihajaš in čedalje več koliko znaš in koliko si sposoben, neofaši-zem pa bi še vedno rad razpravljal o polpretekli zgodovini.Za nas, novo generacijo, ni kaj razpravljati. Vojna je bila, grozote so se dogajale na obeh straneh, tako med njo, kot prej, kot tudi neposredno potem. Za te sta odgovorna tudi fašizem in komunizem, najbolje kar lahko mi naredimo pa je, da si obljubimo, da se kaj takega na naši skupni evropski zemlji ne bo nikoli več zgodilo,« je v včerajšnji izjavil napisal še zastopnik stranke Socialnih demokratov iz Kopra. ssk Tondov dekret omejuje pravice TRST - Tondov dekret o vidni dvojezičnosti dodatno omejuje pravice, ki jih predvideva zaščitni zakon v zvezi z vidno dvojezičnostjo. V nasprotju z 10. členom zaščitnega zakona ne določa le občin ali njihovih delov, kjer naj bi se izvajala vidna dvo-jezičnost, pač pa za vsako posamezno občino tudi določa katere pravice iz zaščitnega zakona naj bi se izvajale in katere ne. Takšno dodatno omejevanje pravic za manjšino ni sprejemljivo in je tudi nezakonito. To stališče je SSk zavzela na zadnjem deželnem tajništvu stranke, ki se je sestalo takoj po novem letu. Potrebna je torej ustrezna reakcija, predvsem v Paritetnem odboru, za katerega bo SSk pripravila ustrezno politično in pravno stališče. Predsednika Brezigarja pa SSk vabi, da ga skliče čim prej. Obstaja tudi možnost pritožbe na Deželno upravno sodišče za tiste dele dekreta, ki v nekaterih občinah protizakonito omejujejo izvajanje nekaterih pravic v zvezi z vidno dvojezičnostjo. Nadalje je deželno vodstvo SSk razpravljalo o bodočih upravnih volitvah, ki zadevajo številne slovenske občine. Slovenska stranka meni, da je predlog o skupnem upravljanju teh občin, ki je že bil iznešen na zadnjem deželnem kongresu SSk, najboljši način za dosego uspešnih upravnih rezultatov naših občin v korist njihovih občanov. Izkušnjo iz Repentabra bi zato veljalo razširiti tudi na ostale slovenske občine na Tržaškem in Goriškem. Takšna izbira bi bila tudi najbolj v skladu s federativnim dogovorom, ki ga je SSk sklenila z Demokratsko stranko ob zadnjih deželnih volitvah. Pokrajinski in občinski organi stranke bodo torej v naslednjih tednih sprožili vrsto srečanj v posameznih občinah, tako da bi se še zlasti s predstavniki Demokratske stranke in ostalimi političnimi partnerji v teh občinah dogovorili za način skupnega upravljanja. Deželno vodstvo SSk je nadalje še pozdravilo dejstvo, da se je Republika Slovenija močno angažirala ob hudem pritisku, ki ga je naša manjšina doživela v zadnjem času, še zlasti glede krčenja finančnih sredstev. Slovenska stranka izraža upanje, da bodo te aktivnosti naše matične države tudi prinesle kakšne rezultate, ki jih pa žal doslej še ni bilo. koroška Tragična smrt 13-letnega smučarja CELOVEC - V trčenju na eni izmed smučarskih prog v smučarskem središču Bad Kleinkirchheimu na avstrijskem Koroškem je včeraj dopoldne umrl 13-letni smučar iz Slovenije. Deček je trčil s prav tako 13-letnim prijateljem. Po poročanju avstrijske državne radiotelevizije ORF naj bi deček, ki naj bi bil doma iz Iga pri Ljubljani, umrl zaradi zloma tilnika. Njegov prijatelj je bil v smučarski nesreči huje poškodovan in so ga prepeljali v bolnišnico v Celovec. Dečka naj med nesrečo ne bi nosila čelad. Kot navaja avstrijska tiskovna agencija APA, okoli dejanskega poteka nesreča vlada velika nejasnost. Družini obeh dečkov naj bi se v Bad Klein-kirchheimu mudili na enodnevnem smučanju. (STA) 2 0 Nedelja, 11. januarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige Cagliari iztrgal Interju točko na stadionu Meazza Ibrahimovic izenačil 15 minut pred koncem - Odlična Genoa nadigrala Torino MILAN - Inter je sinoči pred nevarnim Cagliarijem iz zagate šele v 30. minuti drugega polčasa rešil »običajni« Zlatan Ibrahimovič, toda za njegov zadetek ima največ zaslug Hernan Crespo. Tekmo, ki v prvem polčasu ni bila zanimiva, je poživil gol Acquafresce v začetku drugega dela. Inter je silovito reagiral, po izenačenju pa sta si Acquafresca in Biondi-ni požrla« gol. To je bil prvi Interjev delni spodrsljaj po osmih zaporednih zmagah. Pohvalo pa zasluži tudi Ca-gliari. Genoa je z odlično igor in zmago proti Torinu na 4. mestu dohitela Fiorentino. V Genovi zaradi nastopov Gasparinijeva moštva (doma so dosegli že osem zmag) prevladuje prava evforija, ki je bila včeraj popolna, saj je Genoa dokazala, da je nevarna tudi, če zanjo ne igra odlični Milito, ki je doslej dosegel polovico golov svojega moštva in ga snubijo tudi veliki klubi. Moštvo krasi odlična organiziranost, ki ji Torino ni bil kos, čeprav se je trudil igrati napadalno (ni pa bil nevaren), kar je bilo na koncu pogubno. Prvi gol je padle po kotu, ostala dva pa v protinapadu. Inter - Cagliari 1:1 (0:0) STRELCA: Acquafresca (C) v 65. in Ibrahimovic v 76. min. INTER (4-3-1-2): Julio Cesar; Zanetti, Cordoba (od 46. Quaresma), Samuel (od 68. Crespo), Maxwell; Muntari, Cambiasso, Chivu; Figo (od 68. Mancini); Cruz, Ibrahimovic. CAGLIARI (4-3-1-2): Marchet-ti; Pisano, Astori, Canini, Agostini; Fini (od 80. Lazzari), Conti, Biondini (od 93. Parola); Cossu; Jeda, Acquafresca (od 83.Matri). Genoa - Torino 3:0 (1:0) STRELCI: Biava v 18., JankoviC v 48. in Thiago Motta v 85. min. GENOA (3-4-3): Rubinho; Bia-va, Ferrari, Bocchetti; Mesto, Thiago Motta (od 87. Milanetto), Juric, Cri-scito; Sculli, Olivera (od 60. Vanden Borre), Jankovic (od 81. M. Rossi). TORINO (4-4-2): Sereni; Di Lo-reto, Natali, M. Pisano, Ogbonna (od 62. R. Colombo); Abate, Dzemaili, Barone, Rosina; Bianchi (od 69. Stel-lone), Amoruso (od 46. Diana). DANES: 15.00 Bologna - Chie-vo, Fiorentina - Lecce, Juventus - Siena, Napoli - Catania, Palermo - Atalanta, Reggina - Lazio, Udinese -Sampdoria, 20.30 Roma - Milan. VRSTNI RED: Inter 43, Juventus 36, Milan 33, Fiorentina in Genoa 32, Napoli 30, Lazio 27, Catania 25, Atalanta 24, Roma, Palermo 23, Udi-nese in Cagliari 22, Sampdoria, Siena 19, Bologna, Torino 15, Lecce 14, Reggina 13, Chievo 9. nogomet - Pomembna zmaga in uspešna vrnitev urugvajskega napadalca Empoli razočaral, Granoche zadel Triestini se za zmago proti kotiranemu nasprotniku niti ni bilo treba preveč truditi - Roccova zelenica v odličnem stanju B-liga IZIDI 19. KROGA Sassuolo - Brescia preložena, Albinoleffe - Livorno 0:1, Ascoli - Treviso 1:0, Avellino - Modena 4:3, Bari - Salernitana 1:0, Cittadella Frosinone 0:0, Grosseto - Ancona 2:1 Mantova - Piacenza 0:0, Triestina - Empoli 2:0, Vicenza Parma 1:1, Pisa - Rimini bo jutri Livorno 20 8 11 1 27:14 35 Bari 20 9 7 4 21:17 34 Parma 20 8 9 3 24:16 33 Sassuolo 19 9 5 5 31:20 32 Empoli 20 9 5 6 25:21 32 Grosseto 20 9 5 6 32:30 32 Brescia 20 9 5 5 21:19 32 Triestina 20 8 7 5 27:21 31 Vicenza 20 7 8 5 25:13 29 Albinoleffe 20 6 9 5 19:19 27 Pisa 19 7 5 7 26:25 26 Mantova 20 6 8 6 19:19 26 Ancona 20 6 5 9 27:26 23 Frosinone 20 5 8 7 22:27 23 Rimini 19 6 5 8 22:27 23 Cittadella 20 4 9 7 15:18 21 Piacenza 20 5 6 9 15:21 21 Ascoli 20 5 6 9 13:22 21 Salernitana 20 5 5 10 18:28 20 Treviso (-4) 20 4 10 6 19:23 18 Avellino (-4) 20 4 8 8 19:29 16 Modena 20 3 6 11 24:36 15 PRIHODNJI KROG: 17.1 Modena - Triestina Triestina - Empoli 2:0 (1:0) STRELCA: Antonelli v 28.; Granoche v 15.dp. TRIESTINA (4-4-1-1): Agazzi 6; Cacciatore 6, Petras 7, Minelli 6,5, Rullo 6,5; Antonelli 7, Piangerelli 6,5, Gorgone 6,5, Tabbiani 6 (34.dp Cia); Testini 6,5, Del-la Rocca 6,5 (14.dp Granoche 6,5). Trener: Maran. EMPOLI (4-3-1-2): Bassi; Busce, Kokoszka, Marzoratti (20.dp Pasquato), Vargas; Moro, Musacci (12.dp Bianco), Marianini; Lodi; Saudati, Pozzi (26.dp Cor-via). Trener: Baldini. SODNIK: Giannoccaro iz Lecceja 5; OPOMINA: Marzoratti, Saudati; GLEDALCEV: 4.700. Triestina je nadvse uspešno stopila v novo leto, saj je brez večjih težav premagala doslej vodilni Empoli, ki je sicer na Roccu globoko razočaral. Ob tem je ravno tako razveseljiva novica, da lahko med strelci znova zasledimo Granocheja. Bal-dinijevo moštvo je bilo v Trstu v podrejenem položaju tako s taktičnega kot fizičnega vidika. Za zmago je torej zadostovala nič več kot solidna Triestina. Ne vemo, če so gostje naleteli le na črn dan, ampak včerajšnji Empoli je v 90 minutah ustvaril le dve priložnosti (in obe po prekinitvah) in po kakovosti prikazane igre sodil med slabše ekipe, ki smo jih doslej videli na delu. Niti Vannucchijeva odsotnost ne more biti zadovoljivo opravičilo. Na srečo je bila v Trstu temperatura znosna, tako da vremenske razmere niso pretirano vplivale na dogajanje na igrišču, ki je bilo v dokaj dobrem stanju (glede na to, kar vidimo v določenih krajih, so lahko pri Triestini zelo zadovoljni nad stanjem zelenice stadiona Rocco). Trener Ma-ran se je zadnji trenutek odločil, da desni obrambni pas zaupa mlademu Cacciato-reju, medtem ko je zadnje čase standardni branilec Milani sedel na klop za rezerve, kjer je po dolgem času dobil mesto tudi Pablo Granoche. V uvodnih minutah igra ni bila na zelo visoki ravni. Igralci obeh ekip so bolj malo razmišljali in kar podajali v globino, ne da bi prej sploh pogledali, ali je tam slučajno kak soigralec. Izdelanih akcij je bilo bolj malo. Eno izmed teh smo zabeležili v 2. minuti, ko pa je vratar Bas-si s tveganim posegom le uspel prehiteti Della Rocco, ki je bil na preži le nekaj metrov od Empolijevih vrat. V 8. minuti so Tržačani zahtevali tudi najstrožjo kazen, ko je branilec brcnil tako Della Rocco kot žogo, sodnik pa je odločil, da je bil poseg v mejah dovoljenega. Baldinijevi varovanci Triestini niso prišli do živega. Prvič šele v 20. minuti, ko je Lodi s prostega strela zadel prečko. A ni šlo za skupinsko akcijo, saj teh Empoli ni izvedel. Obratno je Trie-stina nekajkrat vsaj poskušala z razvejanimi akcijami tako po desnem kot po levem pasu, a vsakič je nekaj zmanjkalo, ko je šlo za zaključevanje. V 28. minuti pa je Testini lepo zadržal žogo, počakal na pomoč Antonellija in mu žogo pravočasno podal. Številka 8 Triestine je z lepim strelom s kakih 22 metrov ukanila Bassija in popeljala v vodstvo domače mošto. Deset minut kasneje bi lahko Petras podvojil z glavo, a streljal je preveč na vratarja. Empoli je bil nevaren v 38. minuti, ko je Musacci za las zgrešil vrata (žoga se je dotaknila zunanjega dela vratnice). Vsekakor se je med gosti občutila odsotnost Vannucchija. Napadalna dvojca ni bila nikoli posebno učinkovita (sicer je imela na razpolago malo uporabnih žog). Daljše počitnice Em-poliju očitno niso zelo koristile. Premalo je bilo pomikanja po igrišču, premalo odkrivanja, tako da so Baldinijevi varovanci olajšali delo tržaški obrambi. Tudi na sredini je rahlo prevladala tržaška vezna vrsta, ki je bila tudi po pasovih s Tabbianijem in zlasti Antonellijem veliko bolj aktivna. Začetek drugega polčasa se ni preveč razlikoval od prvega dela srečanja. Gostje so igrali z res presenetljivo počasnim tempom, kot da ne bi imeli moči reagirati. Prav zato je poskušal Baldini kaj kmalu vplivati na potek srečanja in zamenjal skromnega Musaccija z mladim komaj 19-letnim Biancom. Obratno je bila zamenjava Della Rocce z Granochejem prisiljena zaradi poškodbe prvega. Gledalci so seveda toplo sprejeli povratek Diabla, ki je v tej sezoni odigral le nekaj minut proti Cittadelli. In Granoche je niti minuto po vstopu na igrišče že zadel. Po odbitem Te-stinijevem strelu se je kot prvi znašel na žogi, ne ravno najbolje brcnil usnje, a bilo je dovolj, da se je žoga zakotalila v nasprotnikovo mrežo za 2:0. Tekme na srečo ni uspel pokvariti niti izredno skromen Giannoccaro, ki je v končnici spregledal enajstmetrovko nad Testinijem in vsaj dvakrat pozabil na rumene kartone, s katerima bi moral kaznovati igralca Empolija. Top: Antonelli je bil po desnem pasu res nezadržen. Dosegel je gol, bil stalno aktiven, vsako preigravanje mu je uspelo, večkrat je z močnimi streli zaposlil vratarja Bassija. Odlično se je izkazala tudi celotna obramba Triestine s Petra-som na čelu. Flop: Pri Empoliju so razočarali vsi, še najbolj pa celotna vezna vrsta, ki sta jo Piangerelli in Gorgone povsem osmešila. Iztok Furlanič reli dakar Še dve žrtvi in skoraj že 150 odstopov BUENOS AIRES - Ljubitelji bencinskih hlapov so si včeraj oddahnili, kajti na reliju Dakar je bil na sporedu edini prosti dan, ki je tekmovalcem, mehanikom in spremljevalnem osebju prišel še kako prav. Medtem, ko je v prvih sedmih etapah odstopilo 71 motociklistov (od 217-ih na štar-tu), 48 avtomobilskih posadk (od 177), devet štirikolesnikov (od 25) in 14 posadk v tovornjakih (od 81), bodo v nadaljevanju vodilni v skupnih seštevkih poskušali realizirati, kar so si priborili do polovice relija. Marc Coma, Carlos Sainz s sovoznikom Michelom Perinom, Josef Machachek in ruska posadka v tovornjaku, kjer je za volanom Firdaus Kabirov, so bili najboljši po polovici relija. Branilec naslova prvaka, devetkra-tni zmagovalec relija Dakar Francoz Stephane Peterhansel je moral v Andih po težavah z dirkalnikom v petek odstopiti. Petek je zahteval še dve življenji. Spremljevalni, logistični kamion, naložen s pnevmatikami za tekmovalce, je zašel zunaj predvidene proge in trčil v manjše vozilo, v katerem sta bila dva perujska državljana. Oba sta umrla na kraju nesreče. Miran Stanovnik je pred nastopom na reliju računal na uvrstitev med deseterico najboljših. Slednja se mu je iz etape v etapo - zaradi težav z motorjem - vse bolj odmi-kala. Sedaj za Čilencem Franciscom Lope-zom na desetem mestu zaostaja dve uri. V nadaljevanju dirke tekmovalce čaka prečenje Atacame, najbolj suhe puščave na svetu. Nato se trasa dirke preko skoraj 3000 metrov visokega prelaza vrne nazaj na obale Atlantskega oceana. KOŠARKA Zmaga Budina, poraz Baticha V 14. krogu državne B2-lige je Corno di Rosazzo, za katerega igra tudi naš Jan Budin, po pričakovanjih premagal s 69:62 peterko Monze, ki se nahaja na dnu razpredelnice. Jan Budin je tokrat prispeval 6 točk (4:4, 1:3, 0:2). Na parket je sinoči stopil tudi trži-ški Falconstar, za katerega igra tudi bivši Borovec Daniel Batich. Falconstar je izgubil proti Comu 73:71. Daniel Batich je prispeval 11 točk (-, 1:6, 3:6). Danes ob 18.00 Acegas Aps - Riva del Garda in NPG Gorica - Trento. UNION OLIMPIJA - Union Olimpi-ja je dočakala prvo okrepitev na mestu organizatorja igre. To je postal 28-letni Američan Lorinzo Harrington, ki je v Evropi nastopal za špansko Pameso, ukrajinski Azov-maš in Lokomotivo iz Rostova, preizkusil pa se je tudi v ligi NBA, kjer je branil barve Den-verja, New Orleansa in Memphisa. Harrington je s klubom sklenil pogodbo do konca sezone. 193 centimetrov visoki igralec je kariero začel na univerzi Wingate v študentski ligi NCAA2. NLB - Union Olimpija - Crvena zvezda 72:76. 1. slovenska liga: Luka Koper - Zlatorog Laško 86:81 (24:15, 33:39, 57:63); CPG Nova Gorica - Zagorje 77:80 (9:24, 32:37, 55:62) SLOKAR - Ambicioznemu projektu košarkarske reprezentance, ki se želi na EP na Poljskem zavihteti na sam vrh stare celine, se je pridružil tudi Uroš Slokar, član Fortituda iz Bologne, ki trenutno okreva po operaciji palca. NBA - Štirje slovenski košarkarji v ligi NBA Beno Udrih, Goran Dragic, Saša Vu-jačic in Rašo Nesterovic so petek preživeli delovno. Vujačic in Nesterovic sta vpisala po osem točk, na parketu pa sta si zrla iz oči v oči kot tekmeca, ko so Vujačičevi Los Angeles Lakers slavili zmago s 121:119. Udrih je šestkrat zadel (njegov Sacramento je izgubil proti Miamiju s 115:119 po podaljšku), Dragic pa je igral nekaj več kot šest minut, vpisal dve točki in skupaj z moštvom Phoenix Suns slavil zmago proti Dallas Mavericks z veliko razliko s 128:100. Andrea Bargnani je v zmagovitem nastopu Toronta proti Memp-hisu (103:82) dosegel 21 točk. ODBOJKA - Srednjeevropska liga: Mladost - Salonit Anhovo 3:2 (-23, 21, -18, 28, 4); Posojilnica Dob - Zagreb 3:1 (17, -19, 17, 22); Chemes Humenne -ACH Volley bo 15. 1. ŠPORT / alpsko smučanje - Veleslalom za 45. Zlato lisico Tina Maze se je izenačila z Matejo Svet Po prvi vožnji na drugem mestu, z odlično drugo vožnjo pa je prehitela »azzurro« Denise Karbon Tina Maze je na Pohorju dosegla 7. zmago v svetovnem pokalu ansa MARIBOR - Prvi dan smučarskega praznika v Mariboru se je razpletel po željah domačega občinstva. Na vrh se je spet vrnila Črnjanka, najboljša slovenska smučarka Tina Maze, ki je na veleslalomu za 45. Zlato lisico ugnala vse nasprotnice. Za 25-letno Tino je to sedma zmaga na tekmah svetovnega pokala (s tem se je izenačila z legendarno slovensko smučarko Matejo Svet), nazadnje je zmagala v lanski sezoni na smuku v St. Moritzu. Po včerajšnji prvi vožnji je bila Ma-zejeva s startno številko 20 druga in je zaostajala za devet stotink, z odlično drugo vožnjo pa je prehitela še »azzurro« Denise Karbon, ki je na koncu zaostala za 39 stotink. Na mariborskem veleslalomu je tako osvojila drugo zmago po letu 2005. Na zmagovalni oder se je povzpela še Nemka Kathrin Holzl, ki je za slovensko šampionko zaostala skoraj sekundo. »Boljšega si ne bi mogla želeti. Želela sem priti v veleslalomski vrh in to mi je tudi uspelo, čeprav zmage nisem pričakovala. Zdaj si želim le še nadaljevati v tem slogu,« je povedala Črnjanka, ki je prvo letošnjo zmago posvetila svoji mali ekipi. Mazejeva se je namreč letos pred sezono ločila od slovenske reprezentance in trenira sama s svojo ekipo. »Vedela sem, da sem dobro pripravljena, saj smo dobro trenirali. Na progi, ki je zelo dobro utrjena, mi je uspelo pokazati svoje znanje. Tukaj v Mariboru zares dobim krila in od starta do cilja samo dodajam. Znala sem razporediti moči,« je še dodala zmagovalka, ki se je zmage v ciljni ravnini veselila v objemu s partnerjem, kondicijskim trenerjem ter fizioterapevtom goriškim Slovencem Andreo Massijem, ki je tudi vodja njene ekipe. Na drugo mesto se je povzpela »az-zurra« Denise Karbon, lanska velesla-lomska zmagovalka v pokalu, ki je tako osvojila prve letošnje stopničke. Po prvi vožnji je sicer Južnotirolka vodila, v velikem finalu pa je bila za 39 stotink počasnejša od Slovenke. Kljub temu je bila Karbonova navdušena nad rezultatom: »Daje mi dodatnega zagona za naprej. Sedaj moram tak rezultat le še potrditi,« je povedala 28-letna tekmovalka. Njena rojakinja in tretjeuvrščena s prve proge, Manuela Molgg, ki je s številko 1 začela tekmo, je bila na koncu peta, za Finko Tanjo Poutiainen. »Azzur-ra« Karen Putzer je bila deveta, Nicole Gius pa je obstala na 13. mestu. Slovenski uspeh sta dopolnili s 14. oziroma 15. mestom Mateja Robnik in Maruša Ferk. Na tekmi pa se ni uspelo prebiti v finale Ani Drev (46.) in Vanji Brodnik (37.). Tragično preminil oče Andreja Jermana Veleslalom za 45. Zlato lisico se je zaključil s tragično smrtjo: gorski reševalec Janez Jerman, 61-letni oče najboljšega slovenskega smukača Andreja Jermana, je tragično preminil po koncu veleslaloma. Med pospravljanjem opreme Televizije Slovenije, ki ji je pomagal, je po neuradnih podatkih umrl zaradi zastoja srca in ga niso mogli več oživiti. adelboden Reich zmagal, Blardone 2. ADELBODEN- Na velesla-lomski tekmi v švicarskem Adel-bodnu je Avstrijec Benjamin Raich, ki je vodil že po prvi vožnji, v skladu s pričakovanji ugnal vse ostale tekmovalce in tako osvojil že 33. zmago na tekmah svetovnega pokala, tretja v Adelbod-nu. »Azzurro« Massimilliano Blar-done je ubranil drugi čas iz prve vožnje s 24 stotinkami sekunde zaostanka za Raichom. Na tretjo stopničko je stopil Norvežan Kje-til Jansrud, ki je za zmagovalcem zaostal 72 stotink sekunde. Za Italijana Massimiliana Blardoneja so bile to že četrte stopničke v Adelbodnu, ki velja za eno najtežjih veleslalomskih prog nasploh. Tu je »azzurro« osvojil tudi prvo zmago v karieri (decembra 2007 v Bad Kleinkircheeim). Dobre nastope italijanskih smučarskega je včeraj dopolnil Ploner, ki je bil 8., 14. Peter Fill, 21. Simoncelli in 28. Innerhofer. V slovenskem taboru pa so tekmo opravili pod pričakovanji. Gorza je tekmo končal na 35. mestu. Vajdič je bil 50., Jazbec pa na 51. mestu. DANAŠNJI PROGRAM (po TV: RaiSportPiu, SLO2 in Eurosport): moški - Adelboden, slalom: 1. vožnja ob 10.15, 2. vožnja ob 13.15; ženske - Maribor, slalom: 1. vožnja ob 9.15 , 2. vožnja 12.15. Nedelja, 11. januarja 2009 smučarski skoki Schlierenzauer z rekordom skakalnice BAD MITTERNDORF - Gregor Schlierenzauer se je z novim rekordom le-talnice na Kulmu (215,5 metra) v finalni seriji pred domačimi navijači razveselil zmage na svetovnem pokalu v poletih. Schlierenzauer, ki je v sredo praznoval komaj 19. rojstni dan, je zbral 398 točk, vodilni po prvi seriji Švicar Simon Ammann pa je bil po zaslugi izjemnega prvega skoka drugi (390,1). Robert Kranjec je pristal na 12. mestu (349,9). Preostala dva Slovenca, ki sta se v petkovih kvalifikacijah prebila na letošnjo prvo tekmo svetovnega pokala v poletih, sta tekmo končala že po prvi seriji in pristala v ozadju. Robert Hrgota (148,5 m; 123,6 točke) je bil sprva 36., nato pa so ga diskvalificirali, Rok Ur-banc (134; 101,3) pa povsem zadnji, po diskvalifikaciji Hrgote 39. Že v petkovih kvalifikacijah je obstal Jurij Tepeš. Svetovni pokal, skupno: 1. Ammann (Švi) 957; 2. Schlierenzauer (Avt) 840; 3. Loitzl (Avt) 775; 4. Morgenstern (Avt) 414; 5. Schmitt (Nem) 405...; 32. Robert Kranjec (Slo) 65. VAL DI FIEMME - Nemški nordijski kombinatorec Björn Kircheisen je zmagovalec tekme svetovnega pokala v Val di Fiemmeju. Drugo mesto na tekmi s skupinskim startom je osvojil Avstrijec Bernhard Gruber, tretji pa je bil Norvežan Jan Schmid. BIATLON - Rus Maksim Čudov (25:49,5/0) je zmagovalec biatlonske preizkušnje na 10 km za točke svetovnega pokala v nemškem Oberhofu. NAPREJ - Rokometašice Krima Mercatorja so v 5. krogu lige prvakinj premagale Nürnberg s 33:25 (17:9). Kri-movke bodo zadnjo tekmo predtekmo-vanja igrale na Danskem proti Viborgu, a so se že včeraj uvrstile med osmerico najboljših v Evropi. ODBOJKA - Slovenska ženska reprezentanca je dobila tudi drugo tekmo prvega kroga kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2010. V Lendavi je po BiH tudi Avstrijo premagala s 3:0 (20, 15, 18) in si s tem že zagotovila nastop v drugem krogu kvalifikacij. Za prestižno prvo mesto turnirja, ki bi pomenilo tudi nekoliko boljše izhodišče v drugem krogu, se bo Slovenija danes pomerila z Madžarsko. naš pogovor - Izolska jadralka in olimpijka Vesna Dekleva Paoli Tekmovati v dvoje je težko, važen je skupni cilj Po olimpijskih igrah v Pekingu je zapustila razred 470 in se bo preizkusila v jadranju na deski - Vrhunska jadralka ima skoraj triletnega sina - Kitajci? Imajo svojo logiko V analih slovenskega jadranja bosta imeni Vesne Dekleve Paoli in Klare Maučec ostali prav gotovo zapisani z velikimi črkami. Skupaj sta na dvosedu 470 od leta 2001 želi uspehe na evropski in svetovni sceni ter se udeležili dveh olimpijskih iger (Atene in Peking). Po vrnitvi iz Pekinga pa je bilo njune zgodbe konec: posadka se je razšla, vsaka jadralka pa bo nadaljevala samostojno svojo pot v jadralnem svetu. O zadnji olimpijski izkušnji v Pekingu, nadaljnjih načrtih in še o marsičem smo se pogovorili z zgovorno in razpoložljivo Vesno Deklevo Paoli. Izolan-ka je vetru in morju popolnoma predana. Podpora s strani moža in družine ji dovoljuje, da lahko z vrhunsko športno potjo usklajuje tudi družinske obveznosti. Doma jo namreč vsak dan čaka skoraj triletni sin. Če se je z ločitvijo posadke končala zelo uspešna zgodba, je na pragu Vesnine športne kariere že nova pustolovščina. Starost je nikakor ne straši: s smehom ugotavlja, da bo leta 2012, ko bodo olimpijske igre v Londonu, stara 37 let: »Ne vem, če bo preveč. Mogoče bom prestara, mogoče pa ne ... Bomo videli, pustili se bomo presenetiti.« Začnimo tam, kjer se je sicer prva zgodba končala. Na olimpijskih igrah ste bili 13. Ste bili po bronu na letošnjem evropskem prvenstvu z olimpijskim nastopom razočarani? Seveda nisva bili zadovoljni. Evropsko prvenstvo je bilo na Gardskem jezeru, kjer nama regatno polje posebno leži in ga dobro poznava, tako da je bilo drugo mesto lažje dosegljivo. Na olimpiadi pa so bile vremenske razmere zelo težke. S Klaro nisva bili v optimalni formi: šele marca sva začeli trenirati na vodi, potem ko sva pet mesecev mirovali. Začetni treningi na vodi pa tudi niso bili kvalitetni, saj sva lahko trenirali le uro pa pol, potem pa sva morali prenehati zaradi Klarinih bolečin. Šele nekaj tednov pred junijskim evropskim prvenstvom sva začeli s kvalitetnimi pripravami. Ali je tudi 13. mesto v Pekingu vplivalo, da ste zaključili skupno zgodbo? Mislim, da ni. Pač zaželela sem si, da bi šla sama naprej. S Klaro sva tekmovali že od leta 2001, tako da je prišel čas, da vsaka sprejme nov izziv. Novembra letos so napovedovali, da bo ženski dvosed 470 črtan iz seznama olimpijskih razredov. Naposled pa so ga potrdili tudi za OI v Londonu 2012. Ali se je v jadralnih krogih to že šušljalo? S Klaro sva se razšli že pred to odločitvijo. Osebno pa sem navijala, da bi ta razred črtali. Menim, da so spremembe nujne, tudi za osebno rast vsakega jadralca. Pri naju je bilo pridobiti novo motivacijo, saj o razredu 470 veva že vse. Na nagrajevanju našega športnika si povedala, da se mora vsaka zgodba nekje končati. Kako bi opisala vajino, ki se je sedaj zaključila? Najina zgodba je bila zelo uspešna. Takega razpleta, ko sva začeli, nisva pričakovali. Menim, da sva dali slovenskemu ženskemu jadranju in jadranju nasploh velik doprinos. To je bila tudi zgodba nihanj: odličnim trenutkom pripravljenosti so sledila obdobja, ko je bilo več težav. Kako je tekmovanje v dvoje? Kako doživlja športnik trenutke, ko mora vse deliti? Težko. Priti moraš do kompromisa. Važna je skupna vizija: torej, obema mora biti jasno, kaj je končni cilj. S Klaro sva si bili sicer zelo različni, a sva športno pot uspeli uskladiti. Imeli sva skupne cilje, vedeli sva, kako je treba delati in tudi kako se morava prenašati na vodi. Seveda pa to ni enostavno. Svojo športno pot si začela v razredu evropa, sedaj pa se ponovno vračaš v »enojca«: odločila si, da se boš preizkusila na deski. Zakaj si izbrala ravno desko? Imela sem nekaj možnih izbir. Vsekakor pa sem želela izbrati tak razred, kjer lahko jadram sama. Lahko bi izbrala laser radial, a se mi je zdela ta odločitev korak nazaj. Laser tehnično ni zahtevna jadrnica, pomembna je predvsem fizična pripravljenost. Deska pa me že dolgo veseli: večkrat deskam z možem. To je povsem nov izziv, kjer se lah- Vesna Dekleva Paoli kroma ko veliko naučim. Sicer pa me tu čudno gledajo. Zakaj? Ker med jadralci deska ne velja za jadranje. Jadralci namreč ločujejo jadranje in deskanje. Po drugi strani pa se čudno spogledujejo, ker nimam več 20 let, ampak 33. Pravijo, da mi ne bo uspelo. V kolikem času lahko izkušen jadralec uspe v drugem razredu? Je to dolg proces? Menim, da imam določene prednosti. Dobro vem, kako in koliko moram trenirati, kaj je pomembno in kaj ni. Seveda pa je jadranje na deski drugačno od jadranja na jadrnici. Je London dosegljiv tudi z desko? London je dosegljiv, je pa štiriletje dolgo obdobje. V tem času se lahko marsikaj zgodi. Postopoma si bom zastavljala cilje. Če jih bom dosegla, pa bo London zagotovo bližji. Doslej si nastopila že na treh olimpijskih igrah. Kako je bilo letos na Kitajskem? Jadralci smo bili sicer oddaljeni od olimpijske- ga naselja, tako da nismo bili posebno vpeti v olimpijsko vzdušje. Kot ostali dve olimpijski izkušnji, pa je bila tudi letošnja posebna. Bila pa je vrhunsko organizirana. Ali ti je nekoliko žal, da ste bili oddaljeni od osrednje olimpijske vasi? Po eni strani je boljše, ker si odmaknjen od vseh pritiskov in se lahko bolje pripraviš na nastope. Po drugi pa ne občutiš tistega pravega olimpijskega duha. Kaj pa Kitajci? Zanimivi ljudje. S težavo sem komunicirala z njimi, pa čeprav so govorili angleško. Imajo čisto drugačen način razmišljanja, svojo logiko. Na primer: iskala sem tigrovo mast, ki je na Kitajskem značilna, a v lekarni nikakor se nismo uspeli sporazumeti. Tudi prostovoljci: bili so popolnoma »natreni-rani«. Poznali so Slovenijo in so se maksimalno potrudili, da so ti rešili vsak problem. A ko si iskal nekaj, kar ni bilo v njihovem naučenem »scenariju,« so bili povsem zmedeni. Ko smo odhajali iz naselja, nas je avtobus čakal pred vhodom, ki pa je bil zaklenjen. Avtobus bi v naselje lahko zapeljal po drugi strani, a do tega ni prišlo: morali smo po tistem izhodu. Prostovoljka je bila zaradi zaklenjenih vrat vsa iz sebe in zmedena, skoraj histerična vse dokler ni dobila ključev. Imaš sina, ki bo kmalu dopolnil tri leta. Kako usklajuješ vrhunski šport in družino? Dosti je vrhunskih športnikov z družino. Mož me podpira pri vsaki moji odločitvi. On je tudi tisti, ki me bodri. Obenem pa me podpira tudi družina in mi je vseskozi ob strani. To mi omogoča, da lahko izostanem tudi mesec dni. Prejela si tudi nagrado Unije Italijanov. Si torej manjšinka? Moja mama je pripadnica italijanske manjšine: z njo govorim doma vedno italijansko. Se pa čutim bolj Slovenka. Veronika Sossa 22 Nedelja, 11. januarja 2009 ŠPORT / odbojka - Moška C-liga Slogi Tabor Televita derbi brez napetosti Olympia »v igri« le v 2. setu - Soča na pragu tie-breaka - Zdesetkani Val brez moči Olympia TMedia - Sloga Tabor Televita 0:3 (12:25, 22:25, 20:25) OLYMPIA TMEDIA: Komjanc M. 3, Terčič 9, Bernetič 6, Špacapan 3, Per-solja 3, Hlede 1, Komjanc E. (L), Cappa-relli 10, Brotto L. 0, Brotto P. in Caprara. TRENER: Conz. SLOGA TABOR TELEVITA: Vato-vac 13, Kante 15, Veljak V. 1, Slavec 4, Sorgo 4, Veljak I. 10, Strain M. 1, Peterlin (L) 1, Štrajn I., Riolino. TRENER: Bosich. Peti slovenski derbi v moški C-ligi je pričakovano pripadel Slogi Tabor Televita, ki si je predvsem z izkušenostjo priigrala nove tri točke in tako utrdila prvo mesto na lestvici. Napetosti in prave borbenosti, ki sta navadno pravi pogonski sili na derbijih, pa tokrat sploh nismo zaznali. Tekma je bila vseskozi blaga, le v drugem setu smo lahko okusili nekaj napetosti. Razlika med izkušenimi slogaši in mlado ekipo Olympije je bila očitna že v prvem nizu, ko so slogaši nekompromi-sno prevladali na igrišču. Tržaški odbojkarski so že v uvodu dosegli nekaj točk naskoka (5:9) in prednost iz akcije v akcijo večali. Predvsem z učinkovitimi servisi in raznoliko igro na mreži so onesposobili Goričane, ki so se povsem prilagodili igri nasprotnikov. Obličje pravega derbija se je končno prikazalo v drugem nizu, ko so domači igralci zaigrali bolj prepričljivo in z večjo samozavestjo, da lahko igrajo tudi proti prvouvrščenim. Slogaši (trener Bosich je Daniela Sorga zamenjal z Markom Strai-nom) pa niso obdržali začetnega ritma. Z učinkovitimi napadi in z boljšim sprejemom so domači igralci po uvodnih udarcih prevzeli vodstvo in ga upravljali vse do polovice niza. Gostje so izenačili prvič pri 8:8, v vodstvo pa so prešli šele pri 17. točki (16:17). Kljub temu varovanci trenerja Conza niso popustili: pri izidu 21:18 za slo-gaše so z dvema zaporednima napadoma Bernetiča (v končnici je zamenjal Kom-janca M.) izenačili na 22:22. To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli, saj so slogaši predvsem po zaslugi izkušenosti osvojili 25. točko. Ekipi pa številnim gledalcem, ki so napolnili športni center Špacapan, v tretjem nizu nista ponovili prepričljive predstave iz drugega niza. Slogaši kljub števil- nim naivnim napakam so povedli in prednost upravljali vse do končne zmage. Trener sloge Edi Bosich: »Po četrtkovi tekmi, v kateri so se igralci posebno izmučili iz psihološkega vidika, smo dobro vedeli, da bo Olympija trd oreh. Skrbelo nas je predvsem to, da bi nasprotnika lahko podcenjevali. Začetek je bil dober, v nadaljevanju pa smo popustili in upali, da bo zmaga lažja. Pokazali smo le toliko, kolikor je bilo dovolj za zmago.« Trener Olympije Claudio Conz: »Res škoda, da tekme nismo bolje izkoristili za dober trening. Vedeli smo, da so slogaši boljši, ampak vseeno bi jim lahko nudili nekaj več odpora. Po vsaki točki smo naredili vedno naivno napako in tako dopustili slogašem lahko zmago.« (V.S.) Il Pozzo - Val Imsa 3:0 (25:13, 25:12, 25:15) VAL IMSA: Faganel 2, Masi 9, Co-razza 3, D. Nanut 2, Plesničar 4, Florenin 9, Brisco 0, G. Nanut 0, Sancin. TRENER: Makuc. Val Imsa je v Pradamanu nastopil v izredno okrnjeni postavi. Odsotna sta bila oba podajača Devetak in Corva in tudi obe standardni krili Marget in Povšič, tako da je moral trener Makuc dobesedno čarati, da je lahko na igrišče poslal šester-ko. V vlogi podajalca se je tako preizkusil Faganel, ki običajno igra kot tolkač, na krilo pa je trener Makuc poslal libera Ples-ničarja in Florenina. Igra Vala se je tako pretežno odvijala preko kril, kar je olajšalo delo nasprotnikovemu bloku. Valovci so se sicer borili, toda kot zgovorno kažejo že izidi posameznih setov, srečanje je bilo povsem enosmerno. V taboru goriškega moštva sedaj upajo, da bodo v soboto lahko zopet računali na vse igralce, saj jih čaka srečanje proti direktnemu tekmecu za obstanek, tržaškemu Riguttiju. Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje - Pav Natisonia 1:3 (22:25, 25:23, 27:29, 13:25) SOČA ZBDS: Ma. Černic 10, Testen 22, Lango 11, I. Černic 8, M. Devetak 4, J. Černic 2; Kragelj (L), Juren 0, S. Černic 3, R. Devetak, Škorjanc, Butkovič. TRENER: Battisti. Napad slogaša Igorja Veljaka med sinočnjim derbijem proti Olympii v telovadnici Špacapan v Gorici bumbaca Poraz na domačem parketu je v taboru Sočanov pustil grenak priokus, saj bi sinoči zaslužili vsaj točko. V 4. setu so že vodili 24:23, toda v končnici so napravili nekaj naivnih napak v napadu in gostje so tako povedli z 2:1 v setih. Vsekakor tudi trener Battisti je imel sinoči kar nekaj težav s postavo. Zaradi službenih obveznosti je bil namreč odsoten Igor Valentinčič, Jan Černic in Tadej Lango pa sta komaj okrevala po dolgi gripi. Sočani so srečanje pričeli zelo dobro, toda žal so v končnici prvega niza popustili. Še najlepše lice so pokazali v drugem setu, saj so prepričljivo vodili. Odločilen pa je bil poraz v tretjem setu, ki se je zaključil na razliko. Sočanom so v nadaljevanju namreč pošle moči. Ostali izid: FerroAlluminio TS -Porcia 2:3 balinanje - C-liga Gladka zmaga gajevcev Balinarji Gaje so leto 2009 pričeli na najlepši način, in sicer z visoko zmago 16:0 proti moštvu iz Cusignacca. Tokrat so ga-jevci odlično reagirali predvsem v tradicionalnih disciplinah in zato zaslužijo prav vsi pohvalo. Kot prva je za rumeno-zelene na igrišče stopila štafeta Rosati - Leghissa, ki je tesno s 36:35 premagala nasprotnike. Pri tehničnem zbijanju Sancin tokrat ni imel večjih težav in je z 18:11 premagal svojega nasprotnika. Do najtežje zmage pa so Ga-jevi balinarji prišli v disciplini kroga, kjer je Dario Calzi odlično izkoristil zadnji met. Dosegel je 3 na 4, med tem ko je nasprotnik zgrešil kar trikrat in Calzi je tako slavil zmago (20:19) in Gajo popeljal v vodstvo s 6:0. V disciplini »navette« je bilo srečanje povsem enosmerno, saj je Rosati zmagal kar 31:16. V enojki je Sancin slavil 13:10. Po dobrem začetku je nekoliko popustil, toda v končnici je znova zaigral kot zna in zmaga ni bila več pod vprašajem. Prva dvojka (Leghissa-Bigolo) je izredno gladko s 13:4 opravila s svojima nasprotnikoma, druga dvojka (Žagar - Capitanio) pa se je morala nekoliko bolj potruditi. Po nekoliko slabšem začetku, sta rumeno-zelena ba-linarja poprijela vajeti igre v svoje roke in na koncu slavila s 13:6. Kot zadnja je na igrišče stopila trojka Calzi - Smid - Gabrieli, ki je zmagala s 13:11 in Gaji omogočila, da je slavila zmago brez izgubljene igre. Ostala izida: Villaraspa - Tre Stelle 10:6, Vitis - Triestina 12:4. Vrstni red: Vitis 15, Villaraspa 11, Gaja 9, Tre Stelle 8, Cusignacco in Trie-stina 3. t OSKARJI 2008 1C i Imenovanja v torkovi Športni prilogi V torkovi Športni prilogi bomo že 7. simbolično podelili oskarja najboljšemu slovenskemu nogometašu, košarkarju, odbojkarju in odbojkarici, ki so v lanskem sončnem letu zastopali barve naših društev v ekipnih prvenstvih. Imenovali bomo tudi najobetavnejše v mladinskih kategorijah. ženska c-liga - List Poraz proti pepelki po vodstvu z 2:0 Sloga List - Manzano 2:3 (25:22, 25:14, 21:25, 14:25, 14:16) SLOGA LIST: Babudri 21, Bukavec 14, Cvelbar 13, Gantar 6, Pertot 6, Starec 9, Mic-hela Spangaro (L), Colsani 1, Maurovich, Alice Spangaro 6, TRENER: Drassich. Sloga List je bila na domačem igrišču že zelo blizu gladkega uspeha, na koncu pa okusila grenak poraz in se je morala zadovoljiti z eno samo točko, kar je prav gotovo manj od tega, kar so si igralke in trener pričakovali. Začetek tekme niti zdaleč ni obetal takega razpleta. Slogašice so začele zelo dobro, bile zbrane in dobro postavljene v polju, učinkovite na mreži in od rok jim je šlo resnično vse. Celotna ekipa je igrala zelo dobro, v napadu pa je izstopala predvsem Tanja Babudri. Po dveh osvojenih setih so naše igralke nekoliko popustile, upadla jim je koncentracija in nasprotnice so situacijo spretno izkoristile. Naše igralke so sicer na koncu niza poskusile reagirati, a je set žal splaval po vodi. Slogašice je ta neuspeh povsem spravil s tira, tako da so v četrtem popustile na vsej črti in Manzano se je že veselil nepričakovane točke. V zadnjem nizu je spet vse kazalo na uspeh Sloge List, ki je vodila z 12:7 in celo s 14:11 in bila tako na pragu zmage, a je naše igralke zajela panika, naredile so nekaj povsem banalnih napak v obrambi in tako same pripomogle k zmagi gostinj, ki še same niso mogle verjeti v tak razplet. (INKA) Ostali izid: Altura - Millenium Go 2:3 ženska d-liga Bor Breg KB agresiven in ■ ■ • v • v • boljši na mreži Bor Breg Kmečka Banka - Danieli But-trio 3:1 (24:26, 25:15, 25:20, 25:15) BOR BREG KMEČKA BANKA: Del-la Mea 10, Vodopivec 21, Žerjul 7, Spe-tič 5, I. Flego 10, Gruden 4, Legovich (L), M. Flego 15, Contin 0, Grgič, Sadlowski, Sancin. TRENER: Smotlak. Združena ekipa Bora in Brega je tudi na drugem srečanju po novoletni pav-zi slavila in tako v treh dneh zbrala kar šest točk. Plave so skoraj celotno tekmo igrale zelo agresivno in zbrano, popustile so le v končnici prvega seta, ko so z nekaj naivnimi napakami omogočile nasprotnicam, da nadoknadijo zaostanek štirih točk in jih celo prehitijo. V ostalih treh nizih pa so Smotlakove varovanke stalno vodile, na mreži pa se je tokrat še posebno izkazala Martina Flego, ki je bila od drugega seta dalje praktično neustavljiva. Danieli, ki ga v glavnem predstavljajo odbojkarice, ki že dolgo let igrajo na deželni ravni, se je domači ekipi skušal čim-bojše upirati, na koncu pa se je moral vendarle predati. Plave so namreč njihove napade s požrtvovalno igro v obrambi večkrat prestregle, na mreži pa je bila naša ekipa prepričljivo boljša. V zadnjem setu se je v obrambi in na mreži razigrala tudi Žerjulova, za novo zmago pa zasluži pohvalo celotna ekipa. (T.G.) Ostali izid: CUS Trieste - S. Andrea TS 0:3. moška d-liga - Dvoboj dveh najmaljših ekip V Cordenonsu je Sloga prijetno presenetila Futura Cordenons - Sloga 0:3 (21:25, 17:25, 16:25) SLOGA: Bertali 1, Cettolo 19, Kante 7, Romano 11, Rožac 9, Taučer 5, Riosa (L), Ilič. TRENER: Peterlin. Mladi slogaši so včeraj zelo prijetno presenetili, saj so na gostovanju gladko odpravili domačo Futuro, ki je imela tri točke več. Šlo je za srečanje dveh najmlajših ekip v ligi in spopad dveh društev, ki v deželi veljata za vodilni na mladinskem področju. Dvoboj je neoporečno in povsem zasluženo osvojila Sloga. Slogaši so tudi tokrat nastopili okrnjeni, vendar se to pri učinkovitosti sploh ni poznalo. Izenačen je bil pravzaprav le prvi set, v katerem je vsekakor Sloga stalno vodila in jo je Cordenons zasledoval, dvakrat tudi dohitel, prehitel pa nikoli. Naši igralci so dobro servirali, tako da so domačinom velikokrat preprečili napade preko centrov, soliden sprejem, pa je tudi tokrat pripomogel, da je podajalec Bertali lahko učinkovito zalagal svoje napadalce. Na mreži pa je bil tokrat neustavljiv zlasti David Cettolo, ki je dal v napadu 17 točk in ni niti enkrat zgrešil. Po izenačenem prvem setu je bilo za slogaše še vse lažje, pridobili so na samozavesti in v drugem povsem nadigrali domačine, ki so v tretjem setu na začetku poskušali izboljšati svoj položaj, rahlo po-vedli, a so jih slogaši takoj dohiteli in jim nato vsilili svoj ritem, proti kateremu je bil Cordenons dobesedno brez moči. Veselje v Sloginem taboru je bilo po zmagi seveda zelo veliko, v zadoščenje pa je bila tudi zelo športna pohvala vodstva Cordenonsa in celo sodnika. (INKA) 1. MOŠKA DIVIZIJA Turriaco - Olympia 3:0 (25:21, 25:20, 25:19) OLYMPIA: Fajt 12, Polesel, Mucci 2, I. Komjanc 5, M. Komjanc 13, Brozzo 9, Terpin 1, Frando-li (L), Dorni. TRENER: Terpin. Olympia je nerodno izgubila proti Turriacu. Terpinovi varovanci niso igrali koncentrirano in so v odločilnih trenutkih naredili preveč napak. V prvem setu so že vodili z 7:0 in vse je kazalo, da bodo tokrat zlahka odnesli domov vse tri točke. Ampak ni bilo tako. V nadaljevanju so bili boljši gostitelji. Mariano - Naš prapor 3:1 (25:20, 25:23, 22:25, 25:23) NAŠ PRAPOR: Boschini 10, Kuštrin 22, Braio-ne 10, Simeone 8, Fogari 3, Romano (L), Fogari 3. Be-ganovic 0, Bait 2, Munarin 0. TRENER: Leghissa. Naš prapor je v minulem krogu doživel prvi poraz. Varovanci trenerja Leghisse so sicer nastopili brez centra Juretiča, tako da so morali postavo nekoliko prilagoditi. Prvi niz so gostitelji brez težav osvojili. V drugem setu so spet visoko povedli, a jih je Naš prapor v končnici dohitel. Kljub temu pa je nekaj naivnih napak bricev dopustilo nasprotnikom, da so uspeli zaključiti niz v svojo korist. V nadaljevanju je trener Leghissa nekoliko spremenil postavo: na podajalskem mestu je igral Bait, na centru pa Boschini. Menjavi sta obrodili zaželjene sadove, saj je Naš prapor povedel za pet točk in prednost obdržal vse do konca. V četrtem nizu pa gostje niso uspeli ponoviti predstave iz tretjega niza in tako prepustili nasprotnikom končno zmago. Vrstni red: Naš prapor 9, Soča Lokanda De-vetak 8, Mariano 7, Olympia 6, Turriaco 4, Fincan-tieri 2. / ŠPORT Nedelja, 11. januarja 2009 23 nogomet - Derbi promocijske lige v Križu Po slabi igri obojih neodločeno brez zadetkov Zmrznjeno igrišče in slaba forma ekip - Tokrat dokaj korektna igra Vesna - Juventina 0:0 VESNA: Edvin Carli, Bertocchi, Spadaro, Žiberna, Degrassi, Donato, Monte, De Bernardi (od 82. Cheber), Di Donato (od 85. Leghissa), Leone, Peter Carli (od 65. Salice). TRENER: Valter Ri-dolfi. JUVENTINA: Furios, Iansig, Mor-sut, Stabile (od 88. Giannotta), Masotti, Pejakovic, Candussio (od 45. Negro), Pe-teani, Gerometta, Zanuttig (od 75. Peric). TRENER: Dante Portelli. Včerajšnji sedemnajsti medsebojni obračun med Vesno in Juventino v spominu približno dvestoglave množice na kriški tribuni prav gotovo ne bo ostal zapisan z zlatimi črkami. Tekma je bila vse prej kot dopadljiva in na nizki kakovostni ravni. Delno je bilo krivo tudi igrišče, ki je bilo v najbolj osojnih krajih zmrznjeno in nevarno za igranje nogometa. Drugi del krivde pa gre pripisati obema moštvoma, ki nista v najboljši formi. S točko so prav gotovo bolj veseli v taboru štan-dreškega društva. Pozitivno pa je bilo, da je sodnik včeraj pokazal le en rumeni karton. Dosedanji kriško-štandreški derbiji so bili namreč vsakič zelo napeti in vroči. Sodniki so rumene in rdeče kartone delili kot za stavo. Tokrat pa so se iskrice vnele le med polčasoma, ko so igralci odšli proti slačilnicam. Požar pa se na srečo ni zanetil. Po sedemnajstih tekmah je bil to šesti neodločen izid. Doslej je Vesna zmagala petkrat, Juventina pa ima šest zmag (natančne podatke nam je včeraj po tekmi posredoval Bruno Rupel). Nogometaši ekipe štandreškega društva so zadnjič v gosteh zmagali prav v Križu in to lanskega 1. marca (0:2). Odtlej Juventina daleč od Štandreža še ni slavila zmage. Prvi polčas je minil brez večjih priložnosti tako na eni kot na drugi strani. Že v 1. minuti je Juventina imela na razpolago prosti strel z dobrega položaja. Pantusov strel pa je bil lahek plen solidnega Edvina Carlija. Igra se je nato v glavnem odvijala na sredini igrišča in veliko je bilo zgrešenih podaj. V drugem polčasu je bila tekma le nekoliko bolj živahna. V 50. minuti je bil s prostega strela znova nevaren Pantu-so, ki pa je streljal mimo vrat. Prvi del Prizor s tekme in desno spodaj: iskrilo se je samo med polčasoma kroma drugega polčasa je minil v znamenju rahle premoči Juventine, ki je prevzela pobudo v svoje roke. Resnici na ljubo pa vratar Carli ni imel veliko dela. Okrog 70. minute so se na tribuni le oglasili domači navijači in Vesna se je opogumila. V 74. minuti pa ključna epizoda tekme. Di Donato je v kazenskem prostoru pre-igral branilca Juventine in zatresel nasprotnikovo mrežo. Sodnik je po posredovanju stranskega kolege razveljavil zadetek. Vzrok naj bil Di Donatov prekršek, vsaj tako naj bi utemeljil stranski sodnik. Zelo lepo priložnost za gol pa je nato imel Leone, ki je silovito streljal iz kakih 20 metrov in žoga je za las šla čez prečko. To je bilo tudi vse. NAŠE OCENE - Večina nogometašev obeh ekip je tokrat igrala pod svojimi sposobnostmi. Najboljši na igrišču je brez vsakršnega dvoma bil Juventinin ka-petan Mario Pantuso (ocena 8). V drugem polčasu je dvakrat zelo dobro posredoval v obrambi. Pri Vesni pa sta še kar pozitivno opravila svojo nalogo Monte in Di Donato. IZJAVI PO TEKMI: Robert Vidoni, predsednik Vesne: »Neodločen izid je navsezadnje pravičen. Žal smo računali, da bomo proti Centro Sedii in Juventini zbrali šest točk in se tako na lestvici priključili skupini, ki se bori za play-off. Tako ni bilo in na lestvici smo dodali le eno točko.« □ Obvestila Mario Pantuso, kapetan Juven-tine: »Na začetku drugega polčasa smo igrali zelo dobro in škoda, da nam ni uspelo doseči gola. Točka je vsekakor dobrodošla. Pomembno je, da nismo izgubili.« Jan Grgič Danes Nedelja, 11. januarja 2009 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Caorlah: Caorle - Bor Radenska; 18.00 v Margheri: Marghera - Jadran Mark UNDER 17 DRŽAVNI - 11.30 v Žavljah: Azzurra -Jadran ZKB UNDER 17 ŽENSKE - 11.00 v Cussignaccu: Cussignaccu - Polet ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor ZKB - Roiano Gretta Barcola UNDER 18 MOŠKI - 18.00 na Opčinah: Sloga Multinvest - Aurora Videm UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Sovodnjah. Soča Rast - Fincantieri; 16.00 v Trstu, šola Morpurgo: Altura - Sloga; 17.00 v Cordenonsu: Cordenons -Olympia Hlede UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Gradišču: Torriana -Olympia FerStyle; 16.00 v Pordenonu: Pordenone - Sloga NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Domju: Domio -Primorec; 14.30 v Gradežu: Gradese - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Primorje Interland; 14.30 v Dolini: Breg -Castions 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Campanalle NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Rožacu: Virtus Corno -Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Trebčah: Pomlad - Cgs A SKGZ in SSO na Športelu Gosta jutrišnjega Športela, ob 22.30 po TV Koper-Capodistria, bosta predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Drago Štoka. Voditelj oddaje Igor Malalan se bo z njima pogovarjal o posledicah zmanjšanja finančnih prispevkov italijanske države manjšini in o razmerju prispevkov, ki so namenjeni kulturnim in športnim društvom. Na to temo so pripravili tudi anketo. Športelova kamera je ta teden obiskala nogometna derbija med Vesno in Juventino ter Zarjo Gajo in Primorjem, odbojkarski derbi Olympia - Sloga Tabor ter še en prispevek s košarkarske tekme Jadran - Bor. Tokrat ne bo nagradne igre Poglej me v oči, gledalci pa lahko vseeno pokličejo v studijo in predsednikoma krovnih organizacij postavijo vprašanje. hokej na rolerjih - A1 ZKB Kwins klonil 41 sekund pred koncem tekme Polet Kwins ZKB - Libertas Forli 3:4 (2:3) POLET ZKB KWINS: Petronijevič, Gallessi, Faj-diga 2, G. Cavalieri, Facchini, J. Ferjanič 1, S. Koko-rovec, S. Cavalieri, Battisti, De Jaco, Corazza, Poloni. TRENER: A. Ferjanič. Poletovi hokejisti na rolerjih so sinoči na domačem Pikelcu doživeli pekoč poraz. Do 41 sekund pred zvokom sirene je namreč kazalo, da bo varovancem trenerja Ferjaniča, proti direktnemu tekmecu v boju za play-off, uspelo osvojiti točko, toda žal ni bilo tako. Gostitelji so sicer srečanje začeli s pravo nogo, saj je Fajdiga že v prvi minuti zatresel mrežo gostov. V nadaljevanju pa se je nekaj zataknilo. Forli je prevzel pobudo in trikrat poslal ploščico za ramena vratarja Petronijeviča. Pred koncem prvega polčasa pa je Fajdigi uspelo še drugič zatresti mrežo gostov. V uvodnih minutah drugega polčasa je izenačujoči zadetek dosegel Jure Ferjanič. Poletovci so sicer poskušali napadati, toda so s težavo našli pot do gola. Res je tudi, da ima Forli v svojih vrstah izkušene hokejiste in predvsem italijanskega reprezentančnega vratarja, ki je bil vedno na pravem mestu in je ubranil vsak napad Kwinsov. Dve minuti in 51 sekund pred koncem je sodnik za dve minuti izključil Fajdigo zaradi visoke palice (odločitev je bila dokaj dvomljiva) in Polet je tako ostal z možem manj. Varovanci trenerja Fer-janiča so stisnili zobe in uspeli zaustaviti vse napade gostov. 41 sekund pred koncem, ko se je na ploščad vrnil tudi Fajdiga, pa so gostje še četrtič zatresli mrežo in tako domov odnesli vse tri točke. S sinočnjo zmago pa je Forli na skupni lestvici prehitel prav Poletove hokejiste. Moštvo z Opčin ima namreč 9 točk, medtem ko jih je Forli zbral 10. košarka - Na gostovanju D-lige pri boljše postavljenemu Villesseju Pomembna zmaga domovcev 21 točk Ceja v 15 minutah igre - Breg je brez težav zmagal v Tržiču proti NAB - Za Kontovel usodna slaba obramba v prvem polčasu Dom - Villesse 68:62 (17:11, 32:28, 50:46) DOM: Vončina 5 (-, 1:2, 1:3), Covi 5 (2:2, 0:1, 1:5), Cej 28 (4:6, 6:11, 4:7), Oblak 1 (1:2, -, 0:1), Kristančič 13 (5:9, 4:11, 0:1), Belli 5 (5:8, 0:5, -), Dornik, Faganel 9 (3:4, 3:3, 0:2), Collenzini 2 (2:6, 0:3, 0:1), Zavadlav (-, 0:1, -). TRENER: Ambrosi. Domovci so v zadnjem krogu prvega dela dosegli pomembno zmago proti višjeu-vrščeni ekipi iz Vileša. Glede na igro (in izid) v uvodnih minutah, bi lahko gledalci v Kulturnem domu sklepali, da se Dom bori za končnico prvenstva, Villesse za napredovanje: Cej in soigralci so z visoko peterko povsem nadigrali nasprotnike in po petih minutah že vodili z 11:0. Takoj za tem je mladi playmaker Vončina zgrešil že tretjo osebno napako, po njegovem povratku na klop pa se je v vrstah Doma nekaj zataknilo. Gostje so to takoj izkoristili in v pičlih treh minutah z delnim izidom 9:0 skoraj izničili zaostanek. Z nekoliko boljšo igro so Ambrosi-jevi fantje spet povečali prednost ob izteku četrtine, po tem pa spet popustili. Nasprotniki so tako prvič povedli pri izidu 19:22. Za ponovni preobrat sta še pred koncem prve polovice tekme poskrbela v tem delu razpoložena Belli in Faganel, ki je stopil na igrišče kljub trebušnim motnjam. Med tednom je bolehal tudi kapetan Cej, ki je po glavnem odmoru zaigral kot prerojen in zbral kar 21 točk v petnajstih minutah na igrišču. Igra je bila skozi celo tekmo vse prej kot dopadljiva, saj so se gostje izkazali s precej grobo igro in agresivnim obnašanjem do sodniške dvojice. Pri tem gotovo izstopa prekršek, zaradi katerega je Albert Vončina ob padcu dobil močan udarec v hrbet in konec tekme pričakal leže ob robu igrišča. Takrat so gostje še drugič (in zadnjič) povedli s 50:51. Domovci pa se niso predali in si s srčno igro takoj spet priborili 4 točke naskoka. Kljub številnim naivnim napakam so prednost obdržali do konca tekme in zasluženo zmagali. (M.O.) NAB Tržič - Breg 46:73 (16:21, 22:43, 29:57) BREG: Cerne 17 (3:4, 7:9, -), Sila, Ciacchi 11 (2:3, 3:7, 1:2), Jevnikar 10 (-, 2:3, 2:4), Klabjan 4 ( -, 2:4, -), Lokatos 9 (2:2, 2:3, 1:6), Glavina 3 (1:1, 1:1, -), Zeriali 2 (-, 1:2, 0:1), Klarica 14 (6:6, 1:4, 2:3), Grazioso 3 (1:4, 1:1, 0:2), Petaros (-, 0:1, -). TRENER: Krašo-vec. Brežani so v zadnjem krogu prvega dela prvenstva brez večjih težav odpravili trži-ški NAB, ki se je enakovredno upiral le v prvi četrtini. »To je bila tipična popraznična tekma,« je komentiral Bregov spremljevalec Denis Salvi. »Igra je bila počasna in veliko je bilo napak. V nadaljevanju tekme pa je le prišla na dan boljša fizična priprava naše ekipe in tudi tehnična premoč,« je še dodal Salvi. Po prvem polčasu so tako gostje iz dolinske občine vodili že za 21 točk. V drugem polčasu je bila tekma povsem enosmerna in Brežani so še stopnjevali vodstvo do končnih 27 točk prednosti. Pri Bregu bi tokrat pohvalili nastop playmakerja Massimiliana Cerneta, ki je dobro vodil igro in zbral 17 točk. Omeniti pa je treba, da je domača vrsta nastopila brez najboljšega košarkarja Gona. San Vito - Kontovel 92:74 (25:14, 46:27, 69:54) KONTOVEL: Paoletič 25 (6:6, 8:13, 1:5), Šušteršič 10 (2:5, 1:6, 2:7), Vodopivec 2 (-, 1:4, -), Švab 13 (3:4, 2:4, 2:3), Lisjak 16 (4:7, 6:10, -), Gantar 2 (-, 1:6, -), Genardi 6 (-, 3:8, -), Rogelja (-, 0:1, -), Guštin (-, 0:1, -), Godnič, Bufon, trener Brumen. SON: 27. Proti zelo solidni ekipi San Vita, ki zaseda tretje mesto na lestvici, so Kontovelci zasluženo izgubili predvsem zaradi slabe igre v prvem polčasu. V tem delu so igrali slabo v obrambi, saj so prejeli kar 46 točk, a so bili tudi v napadu zelo netočni razen razigranega Robyja Paoletiča, ki pa je bil preveč osamljen. Proti koncu druge četrtine so sicer skušali zaustaviti v napadu zelo razpoložene gostitelje. To jim je le delno uspelo. S consko postavitvijo so nadalejvali tudi v tretji četrtini in z delnim izidom 7:0 zmanjšali zaostanek na 12 točk. V naslednjih treh akcijah pa so z naivnimi napakami in izgubljenimi žogami omogočili San Vitu, da je spet zanesljivo povedel. V zadnji četrtini je trener Brumen spet poskusil z obrambo mož-mo-ža, a očitno tudi ta sprememba ni zalegla proti razigranim gositteljem, pri katerih sta se zlasti izkazala organizator igre Ponga in strelec Pratico'. Domače moštvo je tako mirno branilo visoko vodstvo in tudi zasluženo sal-vilo zmago. (lako) 24 + Nedelja, ll. januarja 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Kitajska 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Kratki stiki - scenarij in režija Janez Lepajne, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno. Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 15.15 Variete: Domenica in... sieme 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - 100 e lode 18.00 Variete: Domenica in - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Tutti pazzi per amore 23.30 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.35 Aktualno: Oltremoda Rai Due 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.30 Veriete: Cartoon Flakes 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in rubrike 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade 13.45 Variete: Quelli che.. aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero 1 19.25 Nan.: Piloti 19.55 Nan.: Friends 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita' anticrimine 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik V" Rai Tre 6.00 7.00 7.50 8.55 9.40 11.15 11.45 12.25 12.55 13.25 14.00 14.30 15.05 18.00 18.55 20.00 20.10 23.50 0.05 0.45 Aktualno: Fuori orario Risanke Variete: E' domenica papa' Risanke Dok.: Timbuctu Aktualno: Dnevnik - Buongiorno Europa Dnevnik, šport in vremenska napoved Aktualno: TeleCamere Aktualno: Racconti di vita Aktualno: Passepartout Deželni dnevnik Aktualno: In 1/2 h Aktualno: Alle Falde del Kiliman- giaro Kviz: Per un pugno di libri Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo fa Deželni dnevnik Aktualno: TeleCamere Dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.10 Nan.: Commissariato Saint Martin 6.45 Dnevnik: Pregled tiska 7.25 Nan.: Sei forte maestro 2 9.30 Dok.: Storie di confine 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Donnavventura 15.00 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio 16.20 Film: La battaglia di Midway (voj., ZDA, '76, i. C. Heston) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.30 Nan.: Siska 22.40 Šport: Controcampo Canale S 8.00 8.50 9.45 13.00 13.40 14.10 16.30 18.50 20.00 20.40 21.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello Spirito Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (pon.) Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Belli dentro Resničnostni show: Amici Variete: Questa domenica Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: Dr. House - Medical Divi- 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.25 12.25 13.00 14.00 15.00 17.10 18.30 19.00 Nan.: Robin Hood Risanke Nan.: Raven Nan.. Willy, il principe di Bel Air Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Film: Jack e il fagiolo magico (fant., ZDA, '01, r. B. Henson, i. M. Modine) Dnevnik in vremenska napoved Film: Barbie Fariytopia - La magia dell'arcobaleno (anim., ZDA, '06, r. W. Lau) Dnevnik in vremenska napoved Film: Wild Wild West (akc., ZDA, '99, r. B. Sonnenfeld, i. W. Smith) 20.30 Dnevnik in vremenska napoved 21.30 Vriete: Colorado (vodi. R. Brescia, B. Braida) ^ Tele 4 6.45 17.30, 20.15 Risanke 8.05 14.45 Dokumentarec o naravi 8.30 2030: Tra scienza e coscienza 9.30 Aktualno: Italia economia 2009 9.40 Aktualno: Ski magazine 10.15 Talk show: Incontri al caffé de la Versiliana 11.45 Rotocalco ADN Kronos 12.00 Sv maša 12.25 Koncert 13.15 Musica, che passione 13.30 Aktualno: Di roccia e di cielo 14.30 Camper magazine 14.45 Film: La moglie del fattore ('28, r. A. Hitchcock) 16.25 Pallanuoto Trieste vs. President Bologna 19.30 Aktualno: ...e domani e' lunedi' 22.30 Film: Secret of giving (kom., '99, r. S. Pillsbury) 0.30 Film: Jonny 100 Pesos (triler, '97, r. G. G. Marino) LA 7.30 9.30 9.45 10.20 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.30 23.30 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: La settimana Dok.: I segreti dell'archeologia Film: Giubbe rosse (akc., It, '75, r. J. D'Amato, i. F. Testi) Dnevnik Nan.: Cuore e batticuore Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Tre amici, un matrimonio e un funerale (kom., ZDA, '96, r. M. Reeves, i. D. Schwimmer) Film: Robin e Marian (dram., VB, '76, r. R. Lester, i. S. Conney) Dnevnik in športne vesti Resničnostni show: Adolescenti -Istruzioni per l'uso Dok.. Prehistoric Park Aktualno: Reality Koper (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.30 Otr. nan.: Franc Arko 9.55 Sv. maša 11.00 Prisluhnimo tišini 11.30 Obzorje duha (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Slovenski avto leta 2009 (pon.) 14.30 Hum. nad.: Fina gospa (i.Patricia Routledge) 11.55 12.10 13.30 14.00 14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.00 23.35 12.00 17.30 18.00 18.15 18.30 18.45 19.30 20.00 21.00 22.05 Dnevni program Maribor: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) Adelboden: SP v alpskem smučanju, slalom (M) Čezmejna Tv - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vas tedna »Q« - Trendovska oddaja Dok. odd.: Spoznavajmo Agrigen- to Ethnopolis: Zina Dok. oddaja Potopisi Glasbeni spomini 22.00 , 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik Tednik Vesolje je ... Istra in... Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji Nedeljski športni dnevnik Slovenski magazin Maremetraggio Resna glasba: Posvečeno Verdiju i Tv Primorka 23.40 Videostrani 23.10 Pariz - Dakar rally Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Kulturni utrinek (pon.) Če me spomin ne vara (pon.) Med Sočo in Nadižo (pon.) Spoznajmo jih (pon.) Univerza v Novi Gorici: Prof. dr. Urlich S. Schubet Macao: SP v rallyju, 2.del 15.00 Film: Pod košato krošnjo (pon.) 17.00 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Koncert Oliverja Dragojevica 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Film: To so gadi 21.30 Večerni gost: Joe valenčič 22.20 Ars 360 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Nad.: Dr. Halifaxova 0.45 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 11.1.1991) 1.25 Dnevnik zamejske TV {p Slovenija 2 6.30 0.30 Zabavni infokanal 6.50 Skozi čas 7.30 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 11.1.1991) 7.50 Globus 8.20 Poljudnozn. serija: Po poteh Us-huaie 8.55 11.55 Maribor: SP v alpskem smučanju, slalom, (Ž) 10.10 13.10 Adelboden: SP v alpskem smučanju, slalom, (M) 13.55 Kulm: SP v smučarskih skokih, poleti 15.30 Oberhof: SP v biatlonu, zasledovalna tekma (Ž) 16.55 Manchester: Manchester United vs. Chelsea 18.50 Oberhof: SP v biatlonu, zasledovalna tekma (M) 20.00 Dok. oddaja: Z avtobusom na konec sveta 20.40 Nad.: Jesenin 21.35 Oslo: Koncert ob podelitvi Nobelove nagrade za mir 2008 22.25 Nad.: Ljubice 23.15 Na utrip srca RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.00, 12.15 Maribor: Zlata lisica, SP v alpskem smučanju, slalom (Ž); 10.00 Nedeljski izlet; 10.15, 13.15 Adelboden: SP v alpskem smučanju, slalom (M); 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.05 Pregled novic; 14.00 Kulm: smučarski skoki, poleti; 14.20 Obvestila in snežne razmere; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.45 Morda niste vedeli; 18.00 Hokej, avstrijska liga: Olimpija vs. Alba; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ OVEN 21.3.-20.4.: Tako na poslovnem področju, kakor tudi zasebno boste preizkušali iskrenost in trdnost odnosov z drugimi ljudmi. Želeli boste vedeti, na koga se lahko zanesete in koliko. m^l BIK 21.4.-20.5.: V novo leto boste zakorakali kar se da delovno. Na poslovnem področju vas čakajo pozitivne spremembe. Stare oblike delovanja boste spretno začeli zamenjevati z novimi. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu tempo tudi v prihodnjem tednu še ne bo prehud. V mislih boste še vedno pri lepih dogodkih iz bližnje preteklosti. Imeli boste dovolj prostega časa za hobije. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Vpliv ozvez-«« dij bo harmoničen. Na ljubezenskem področju vas čaka veliko priložnosti, da ujamete trenutke sreče in nežnosti v svojo dlan in jih shranite globoko v srce. LEV 23.7.-23.8.: V prihod-(^^r njem obdobju boste več časa preživeli v prijetnem in mirnem družinskem ozračju. Imeli boste priložnost, da preverite svoje življenjske prioritete in si postavite nove cilje. DEVICA 24.8.-22.9.: Dela ste ^^ se v novem letu lotili s kančkom več odgovornosti. Že pred roki boste končali marsikatero nalogo, zato boste lahko upravičeno zadovoljni s seboj. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V no- ^ ^ vo leto ste stopili sproščeno in lahkotno. Pri delu boste ustvarjalni. Ker ne bo nihče posebej pritiskal na vas, se boste lahko bolj posvečali tistim nalogam, ki vas resnično veselijo. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Svoje novoletne obljube ste začeli izpolnjevati. Prvi rezultati vaše nove odločnosti bodo vidni pri komunikaciji. Krog vaših poslovnih partnerjev in zaveznikov se bo okrepil. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Ste v zelo dinamičnem obdobju. Pri poslu boste znali oceniti, v kaj je vredno vlagati svojo energijo, a kljub temu upoštevajte še mnenja drugih, preden se boste odločili. KOZOROG 22.12.-20.1.: Začetek leta bo za vas eno najbolj učinkovitih, ustvarjalnih in veselih obdobij v tem letu. Pozitivno energijo, vitalnost, odločnost in samozavest vam pošiljata Sonce in Mars. VODNAR 21.1.-19.2.: S pri- hodom Jupitra v vaše ozvezdje se začenja za vas daljše obdobje blaginje, napredovanja na vseh področjih, sreče in osebnostne rasti. Poenostavite svoje življenje. RIBI 20.2.-20.3.: Radi bi se razdajali za druge ljudi, a počasi ste že dojeli, da morate najprej poskrbeti zase. Tudi partner se bo naučil počakati, ko boste dojeli, da potrebujete nekaj časa samo zase. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 11. januarja 2009 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Spomin na pevca - Ansambel Modrijani 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.00 11.00 12.00 13.30 14.10 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.20 23.25 1.00 Nad.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta, vmes Dnevnik, Parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L'eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi Film: Il bene e il male (It., '08, r. G. Serafini, i. G. Tognazzi, B. Guac-cero) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.15 Tg2 Eat Parade 6.25 Resničnostni show: X Faxtor - La settimana 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Resničnostni show: X Factor - I casting 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: X Factor 23.45 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 0.00 Variete: Scorie Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene - Prima 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo &Geo 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Šport: Replay 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 7.05 Nan.: Quincy 8.05 Nan.: Hunter 8.55 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 11.30 11.40 12.40 13.30 14.05 15.00 15.55 16.20 18.35 18.55 20.20 21.10 23.20 Nad.: Bianca Dnevnik, prometne vesti Nan: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: Niagara (dram., ZDA, '53, r. H. Hathaway, i. M. Monroe, D. O'Dea) Nad.: Tempesta d'amore 0.05 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Il comandante Florent Film: Shining (hor., ZDA, '80, r. S. Kubrick, i. J. Nicholson) Canale S 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik, sledi Mattinocinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum il meglio 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento Vetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esere milionario 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Resničnostni show: Grande fratel-lo (v. A. Marcuzzi) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.35 13.40, 17.10 Risanke 9.00 Nan.: La tata 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: Will & Grace 10.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Friends 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 14.30 Risanke: Simponovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 22.10 Dnevnik, vremenska napoved 19.35 Nan.: Love Bugs III 20.05 Nan.: Camera Café ristretto, sledi Camera Café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Hostage (triler, ZDA, '04, r. F.E. Siri, i. B. Willis) 23.15 Film: The Transporter (triler, ZDA/Fr., '02, r. C. Yuen, i. J. Stat-ham) 7.00 8.35, 13.3G, 16.4G, 19.3G, 23.G2 Dnevnik 7.20 17.GÜ, 19.M Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.50 15.4G Retroscena, i segreti del teatro 10.30 Aktualno: Novecento contro luce 11.25 Camper magazine 12.05 Aktualno: Super Sea 12.25 Aktualno: Ski Magazine 13.25 Aktualno: La Trieste che ci crede 13.50 Aktualno. ...animali amici miei 14.30 Ritmo in Tour: la TV dei viaggi 18.35 Super calcio - Udinese 19.00 Super calcio - Triestina 20.00 Expo' Mittel school 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Triestina vs. Empoli 22.45 Aktualno: Videomotori 23.40 Film: Il gatto (kom., '77. r. L. Co-mencili, i. M. Melato, D. Di Lazzaro) LA 7.00 10.05 10.20 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 w La 7 Omnibus, sledi Omni- Aktualno: bus Live Due minuti in un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock 20.00, 0.55 Dnevnik Nan.: Cuore e batticuore Film: Il Carabiniere (dram., It., '81, r. S. Amadio, i. F. Testi) Nan.: Mac Gyver Nan.: Streghe Nan.: Cold Squad (i. J. Colins) 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Papillon (pust., ZDA, '73, r. F.J. Schaffner, i. S. McQueen, D. Hoffman) 23.55 Nan.: The Practice - Professione av-vocati |r Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček (pon.) 9.30 Oddaja za otroke 9.50 Iz popotne torbe 10.15 Otr. nan.: Franc arko 10.35 Nan.: Linus in prijatelji 11.05 Dok. nan.: National Geographic 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Bohinj: Narodnozabavni koncert - V Evropi smo doma 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan: Pajkolina in prijatelji s Pri-soj 16.05 18.10 Risanke 16.15 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.35 Igrana nan.: S soncem v očeh 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Nad.: Fina gospa (pon.) 18.00 Žrebanje 3x3 plus 6 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Polemika 21.00 Hum. nad.: Želite, Milord? 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved (t Slovenija 2 6.30 9.30, 1.15 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. infokanal 11.10 Sobotno popoldne (pon.) 13.55 Slovenci v Italiji (pon.) 14.20 Posebna ponudba 14.40 15.35 15.55 16.25 16.40 17.05 17.25 18.00 19.05 19.30 20.00 21.00 22.00 22.20 22.45 Oslo: Koncert ob podelitvi Nobelove nagrade za mir 2008 (pon.) Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 12.01.1991 Osmi dan (pon.) Ars 360 (pon.) Slovenski magazin (pon.) Prvi in drugi (pon.) To bo moj poklic: slaščičar Glasbeni spomini Nan.: Berlin, Berlin Z glavo na zabavo Poljudnozn. odd.: Tiger in menih Studio City Knjiga mene briga: Dane Zajc - V belo Digitron Film: Legenda o uporniku Mangalu Pandeju (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.30 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 23.55 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Slovenski magazin Maremetraggio Vesolje je... Tednik Istra in... 23.20 Športna mreža Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, športne vesti Fanzine Sredozemlje Artevisione Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik Vzhod - Zahod Športel (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Tv Primorka 11.15 Videostrani 16.40 23.30 Pariz Dakar - rally 17.10 Nan.: Jelena 18.00 20.20 Kultura (pon.) 18.30 19.55 Epp 18.40 Voščila z Agatinega vrta (pon.) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 SP v rallyju 22.35 Objektiv (pon.) 23.00 Dnevnik, vreme, kultura (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 11.00 Jesenska pesem in pol; 1230 Opol-dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachie-radio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofoni-ja; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Slovenski koncert; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 11. januarja 2009 DNEVNE NOVICE / ukrajina - Težavno dogovarjanje za premostitev energetske krize Pretok ruskega plina bodo nadzorovali opazovalci EU Ruski premier Putin vsekakor ne verjame obljubam ukrajinske vlade MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je ob začetku včerajšnjih pogovorov s predsedujočim EU, češkim premierom Mirekom Topolanekom, posvaril, da se plinska kriza, ki je zaradi rusko-ukrajinskega spora prizadela več evropskih držav, kljub vsem prizadevanjem za njeno rešitev slabša. »Ukrajinsko politično vodstvo poslabšuje razmere,« je zatrdil. Ruski premier, ki ga na srečanju s Topolanekom spremljajo njegov namestnik Igor Sečin, prvi mož ruskega plinskega monopolista Gazproma Alek-sej Miller in minister za energetiko Sergej Šmatko, je tako dejal, da je Kijev s svojim delovanjem povzročil »plinsko blokado« Evrope. Rusija in Ukrajina sta se tudi ob začetku letošnjega leta sprli glede cene plina, ki ga Gazprom dobavlja ruski zahodni sosedi. Rusija od Ukrajine zahteva plačilo plina po višji ceni kot doslej oz. po ceni, ki je bliže tržni, Kijev pa od Moskve zahteva več denarja za uporabo tranzitnih plinovodov. Rusija je zato 1. januarja Ukrajini prenehala dobavljati plin, ruski plin pa je nato sredi tega tedna prenehal teči tudi v ostale evropske države. Strani se medsebojno obtožujeta, katera je kriva za popolno prekinitev dobav plina prek Ukrajine. Po ruskih trditvah je Ukrajina zaprla pipe na vseh štirih tranzitnih plinovodih, kar je onemogočilo preskrbo ostale Evrope s plinom, medtem ko je iz Ukrajine slišati očitke, da je Rusija brez opozorila prekinila pošiljke plina prek njenega ozemlja. Energetska kriza, ki jo je povzročila ustavitev dobave ruskega plina, je močno prizadela številne države. Posledice so najbolj občutile države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije. S prekinitvijo oz. močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se soočile tudi članice EU Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in tudi Francija. Rusija in Ukrajina sta se po posredovanju v petek ustno dogovorili, da bosta opazovalcem - Rusija ukrajinskim, Ukrajina pa ruskim - na svojem ozemlju dovolili dostop do objektov za tranzit plina, da bi ti tako preverjali pretok plina, vendar nista podpisali nobenega sporazuma. Obenem naj bi pretok plina nadzorovali tudi neodvisni opazovalci EU. »Upamo, da boste prepričali ukrajinsko stran, naj podpiše sporazum,« je včeraj Topolaneku dejal Putin, ki mu je obenem obljubil, da si bo Rusija še naprej prizadevala za rešitev krize. (STA) Ruski premier Vladimir Putin je, kljub načelnemu sporazumu z Ukrajino, prepričan, da se bo t.i. plinska kriza najbrž še poslabšala ansa italija - »Za polemike so vsega krivi novinarji« Berlusconi je zanikal vsa nesoglasja s Severno ligo RIM - Vsega so spet krivi časopisi in novinarji. Na polemiko o plačevanju dovoljenja za bivanje v Italiji, ki naj bi ga obvezno plačevali priseljenci, se odzval tudi predsednik vlade Silvio Berlusconi. Med včerajšnjim volilnim shodom na Sardiniji, kjer bodo februarja deželne volitve, je javna občila obtožil, da »tudi tokrat, tako kot pogosto, širijo napačne informacije«. Nanašal se je na (spodleteli) poskus Severne lige, ki ga je v petek javno ožigosal predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini. Berlusconi je dejal, «da je vlada že od začetka bila proti amandmaju Severne Lige«. »To je bil predlog, ki ni bil pripravljen za vladno mizo,« je dodal premier, ki ne vidi nobenih težav v odnosih s Severno ligo. Tudi za »širjenje teh neresnic« je na Sardiniji obtožil novinarje. Kot smo poročali, je stranka Silvio Berlusconi Umberta Bossija predlagala plačevanje izdaje in podaljševanja dovoljenj za bivanje za tujce iz držav, ki niso članice EU. Vlada je amandma, po katerem bi dovoljenje za bivanje tujce stalo 50 evrov, zavrnila, je včeraj zatrdil ministrski predsednik. Severna liga je tudi predlagala polog v višini 10.000 evrov za vse tujce, ki v Italiji želijo odpreti podjetje. Amandma, ki je del anti-kriznega zakonskega odloka, je že naletel na ostre kritike. Umberto Bossi Predstavnik Severne lige Claudio D'Amico je Finijeve navedbe včeraj zanikal in pojasnil, da je stranka s predlogom želela razbremeniti davkoplačevalce, ki plačujejo visoke stroške nezakonitega priseljevanja. »Ker stroški urejanja priseljevanja padajo na rame vseh državljanov, ocenjujemo, da bi tudi priseljenci morali prispevati majhen delež k tem stroškom, ki jih neposredno zadevajo,« je dejal DAmico. V Srbiji lepijo tiralice za Mladičem in Hadžicem BEOGRAD - Na policijskih postajah po vsej Srbiji danes lepijo tiralice s fotografijami obtožencev haa-škega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanjega Jugoslavije Ratka Mladica in Gorana Hadžica. Na tiralicah je navedena tudi nagrada za ubežnika in številka telefona, na katero je mogoče podati informacije o njiju.Pred-sednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajic je ob tem za srbsko tiskovno agencijo Tanjug povedal, da je za informacije o tem, kje se nahaja nekdanji vojaški vodja bosanskih Srbov Mladic, predvidena nagrada v višini milijon evrov. Za informacije o nekdanjem vodji samooklicane Republike Srbske krajine na Hrvaškem Hadžicu pa je predvidenih 250.000 evrov nagrade. Pri obeh nagradah gre za neto zneske. Po navedbah Ljajica bodo plakati s tiralicama objavljeni na vseh vidnih mestih na policijskih postajah v Srbiji, na njih pa je tudi številka telefona 9191, na katero je mogoče javiti informacije o Mladicu in Had-žicu, ki sta še edina preostala haa-ška obtoženca na begu. Na Hrvaškem ustavili dobavo plina industriji ZAGREB - V skladu z odločitvijo hrvaških oblasti je hrvaški distributer zemeljskega plina Plinacro danes ob osmi uri zjutraj ustavil dobavo plina vsem odjemalcem, razen t.i. zaščitenim porabnikom, med katere spadajo gospodinjstva, bolnišnice, šole, vrtci in ostale ustanove javnega značaja. Zaradi najnovejših ukrepov je tako prizadetih okoli 900 odjemalcev.Z ministrstva za gospodarstvo, delo in podjetništvo, ki je pristojno tudi za energetiko, so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočili, da so bili v tak ukrep prisiljeni zaradi tega, ker so izjemno nizke temperature v zadnjih dneh povzročile izrazito povečanje porabe plina in tako vplivale na tehnično ravnotežje sistema distribucije plina, obenem pa se določeni odjemalci plina niso držali predpisanih omejitev. Samo v Zagrebu se je tako poraba povečala za deset odstotkov. Izvajanje teh ukrepov je po navedbah ministrstva »nujnega pomena za hitro stabilizacijo sistema in nadaljevanje nemotene oskrbe omenjenih zaščitenih porabnikov«. Pri izvajanju ukrepov bodo sicer oblasti posebno pozornost namenjale odjemalcem, kjer bi prekinitev oskrbe lahko povzročila tehnično škodo, oz. bo oskrba zmanjšana na tehnološki minimum. gaza - Od začetka vojne je bilo ubitih že več kot 800 Palestincev Izraelska vojska namerava še okrepiti vojaško ofenzivo Množični protesti proti Tel Avivu v mnogih evropskih mestih Nesrečni prebivalci Gaze si med kratkotrajnim premirjem prizadevajo za preživetje ansa GAZA - Izraelska letala so včeraj na območje Gaze odvrgla letake, na katerih prebivalce obveščajo, da nameravajo zaostriti že več kot dva tedna trajajočo vojaško ofenzivo.Izraelska vojska je odvržene letake označila kot »splošno svarilo«. Ti prebivalce obveščajo, da Izrael pripravlja »novo etapo boja proti terorizmu« ter da bo »zaostril« operacijo, ki je doslej med Palestinci terjala več kot 800 mrtvih. V izraelskem ognju v mestu Džabalija na severu Gaze je bilo medtem včeraj ubitih osem članov palestinske družine, med njimi 12-letnik. Še šest članov iste družine je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. V prek 40 napadih, ki jih je izraelska vojska v noči na soboto in včeraj izvedla na cilje v Gazi, je bilo po navedbah palestinskih reševalnih služb skupaj ubitih najmanj 22 ljudi. Od začetka izraelske ofenzive 27. decembra je bilo ubitih že najmanj 821 ljudi, med njimi 235 otrok, 93 žensk in 12 zdravnikov. Še 3350 ljudi je bilo ranjenih. Izrael naj bi sicer tudi včeraj za tri ure prekinil napade na Gazo in tako prebivalcem omogočil, da obnovijo zaloge. Kot je povedal predstavnik izraelske vojske Peter Lerner, bodo lahko v tem času tudi človekoljubne organizacije razdelile hrano prebivalcem, zdravniki pa bodo lahko prišli do žrtev na območjih spopadov. Človekoljubne organizacije so sicer že dale vedeti, da tri ure ne zadostujejo, da pa bodo kljub temu poskušale pomagati čim večjemu številu ljudi. V mnogih evropskih mestih so bili medtem tudi včeraj protesti proti izraelski ofenzivi na območju Gaze. V nemških mestih se je zbralo več kot 20.000 ljudi, več tisoč se jih je zbralo tudi v skandinavskih mestih, okoli 100.000 pro-testnikov pa v Londonu. V Milanu so nekateri protestniki nosili tudi zastave Ha-masa, kar je ustvarilo napetosti med demonstranti. V Carigradu so medtem izraelske napade obsodile soproge voditeljev muslimanskih držav. (STA) / PRIREDITVE Nedelja, 11. januarja 2009 27 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Daniele Finzi Pasca: »Cirque Éloize -Rain« / Spektakel, ki spada v okvir abonmajske sezone "Musical & Grandi Eventi". Urnik: v sredo, 14., v četrtek, 15. in v petek, 16. januarja ob 20.30, v soboto, 17. ob 15.30 in ob 21.00 ter v nedeljo, 18. januarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Corrado Travan: »Sala d'Attesa«. / Nastopajo: Paolo Fagiolo, Giulio Morgan, Sara Alzetta, Francesca Campello, Chiara Beccari, Corrado Travan pri klavirju Marco Barbato. Urnik: v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. ob 21.00 ter v nedeljo, 18. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Bernard Slade: »Romantic Comedy«. / Nastopajo: Marco Columbro, Mariangela D'Abbraccio, Tatiana Winteler, Federica Restan, Erica Puddu in Francesco Gabbrielli. Režija: Alessandro Benvenuti. Urniki: danes, 11. in v torek, 13. ob 16.30, v sredo,14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. ob 20.30 ter v nedeljo, 18. januarja, ob 16.30. G. Gallina: »La base de tutto« / Nastopajo: S. Felicioli, M. Martini, G. Pre-viati in M. Somaglino. Režija: S. Pagin. Urnik: v petek, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 15. in v petek, 16. januarja ob 20.45 / Luigi Lo Cascio: »La caccia«. Povzeto iz Evripidovih Bakhantk. Nastopa Stalno inovativno gledališče FJK. _SLOVENIJA_ POVIR Kulturni dom V nedeljo, 18. januarja ob 18.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA Predstava Duohtar pod mus, ki je zaradi bolezni v ansamblu 30. decembra odpadla, bo nadomestna predstava v nedeljo, 25. januarja ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 16. ob 18.00 in v soboto, 17. januarja ob 19.00 / Ajshil: »Oresteja«. V poneddeljek, 19. ob 18.00 in v torek, 20. januarja ob 20.00 / Ajshil: »Ore-steja«. V petek, 23. ob 19.30 in v soboto, 24. januarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Jutri, 12. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. Od 13. do 15. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 16. januarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 20. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 21. ob 20.00 in v četrtek, 22. januarja ob 11.00 in ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Do torka, 13. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 14. januarja ob 15.30 in 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V četrtek, 15. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 16. januarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V soboto 17. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 29. januarja ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. V torek, 20. januarja ob 15.30 in ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 21. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V četrtek, 22., v petek, 23. in v soboto, 24. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V nedeljo, 25. januarja ob 19.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«, gostuje Beo-gradsko dramsko pozorište. Mala scena V torek, 13. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 14. januarja ob 20.00 / Celin-ka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V četrtek, 15. januarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 17. januarja ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V ponedeljek, 19. januarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 21. januarja ob 18.00 in 20.00 / Branko Završan in solisti: »So-listika«. V četrtek, 22. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V soboto, 24. januarja ob 20.00 / Ce-linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 12. in v torek, 13. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedlbauerja. V petek, 16. in v soboto, 17. ob 19.30 ter v ponedeljek, 19. in v torek, 20. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedl-bauerja. Cankarjev dom V soboto, 17., v soboto, 24. in v soboto, 31. januarja, Klub CD / Marko Po-korn: »Kdo vam je pa to delu?«. Igra: Boris Kobal. Komedija v enem curku. Slovensko mladinsko gledališče Od jutri, 12. do četrtka, 15. januarja ob 19.30 / Predstava »Noč ali Klic v stiski« v režiji Damjana Kozoleta po lastni drami. V glavnih vlogah ighrajo Ivan Godnič, Boris Kos in Vesna Vončina. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: v petek, 23. januarja ob 19.30, v soboto, 24. in v nedeljo, 25. ob 16.00, v torek, 27. in v četrtek, 29. ob 19.30, ter v soboto, 31. januarja ob 17.00 in v torek, 3. februarja ob 19.30. OPČINE Prosvetni dom Danes, 11. januarja ob 18.00 / "Open-ska glasbena srečanja" - Novoletni koncert, kjer bo nastopil Slovenski orkester klarinetov, dirigent Nikolaj Žli-čar. SOVODNJE V telovadnici Danes, 11. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert na katerem bo nastopil slovenski jazzovski zbor Perpetuum Jazzile, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar. Vabi sovodenjska občinska uprava. Prost vstop. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Aleksander P. Borodin: »Knez Igor«, Gallusova dvorana / Opera v dveh delih v dramaturški predelavi Plamna Kartaloffa. Dirigent: Grigor Palikarov. Urnik: v soboto, 17. januarja ob 19.00 (premiera), v ponedeljek, 19. ob 15.00, v sredo, 21. in v petek, 23. ob 19.00, v nedeljo, 25. ob 17.00 ter v torek, 27. januarja ob 19.00. V soboto, 24. januarja ob 20.00, Klub CD / Adi Smolar, koncert Ježkovega nagrajenca 2008. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Narodnega doma: do sobote, 17. januarja, razstavlja Noriaki Sanga-wa pod naslovom: »Tok narave«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 19.00 in ob sobotah, od 10.30 do 12.30. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Ve- danes - Ob 1 8. uri v telovadnici v Sovodnjah Koncert Perpetuum jazzile izjemno glasbeno voščilo 2009 bo v telovadnici v Sovodnjah ob Soči koncertni spektakel vokalne jaz-zovske in zabavne glasbe z vokalnim ansamblom »Perpetuum jazzile« iz Ljubljane, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar. Koncerta vokalne jazzovske in popularne glasbe, polnega energije, čutnih ritmov in čustvenih harmonij, glasbeni sladokusci resnično ne smejo zamuditi. Vokalni ansambel Perpetuum Jazzile nam bo tudi v So-vodnjah ponudil razlog, da pozabimo na vsakdanjo naglico in preživimo nepozaben večer v prijetni glasbeni družbi. Repertoar »Vokal xtravaganza 2009« predstavlja atraktivni izbor vokalne jazzovske in popularne glasbe, ki se razteza od brazilske bossa nove, swinga, close harmony stila, do z jazzom bolj posredno povezanih funka, gospela in popa. Perpetuum Jazzile svojim poslušalcem ponuja zanimiv splet vokalnih jazzovskih harmonij in ritmov, dotakne pa se jih zlasti z odličnimi solisti, sproščenostjo in mladostnim žarom. Njihova glasba poslušalca neizogibno napolni z energijo, a obenem mu prišepne: »pozabi, da se ti mudi«. V zboru poskušajo izločiti glasbila in instrumente posnemajo z glasovi (z določenimi zlogi). Tudi to je posebnost tega enkratnega pevskega zbora, ki si je v slo- venskem prostoru in širše pridobil zaslužen sloves. Perpetuum Jazzile je eden najboljših slovenskih zborov »a cappella«, oziroma edini jazzovski zbor v Sloveniji. Izjemni glasbeni dogodek v Sovodnjah, oziroma prava »voščila v glasbi 2009«, prireja uprava občine Sovod-nje ob Soči, v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom iz Gorice in pod pokroviteljstvom Čedajske banke -Kmečke banke iz Gorice. Vstop je prost. ra Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 23. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Grgiča. Odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od ponedeljka do sobote od 16.00 do 18.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Kosovelov dom: od 13. januarja, (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava »Slovenija, odprta za umetnost«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA V prostorih krajevne skupnosti Nova Gorica na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta in je fotografski prikaz neznanega avstro-ogrskega častnika v prvih mesecih leta 1918; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (10. 1. 2009) Vodoravno: spregatev, masa, Aragonija, Agata, radar, Ratito-vec, Asinara, Amerika, LA, Zenon, Ran, korida, Merl, jok, David, Luanda, Aro, piraje, Inn, Ela, E. N., partenon, miza, učitelj, omerta, I. T., M. E., spisek, Ranieri, anemik, K. T., sir, O. N., A. R., Genet, klor, pivo, kardiologija, odiralec, Arlan-da, Onek, požar, R. K.; na sliki: David Peterin. 28 Nedelja, 11. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središča a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika TOLMEČ O -11/3 > VIDEM O -6/10 O PORDENON -5/9 TRBIŽ O -12/2 O -14/-1 KRANJSKA G. CELOVEC O -13/-2 O c TRŽIČ -14/-1 O GRADEC -13/-1 O -14/-3 S. GRADEC O KRANJ CELJE -13/-1 o ^ M. SOBOTA MARIBOR ~ t PTUJ O '--- ČEDAD O -5/9 O LJUBLJANA GORICfl C ° N. GORICA /V -11/-2 N. MESTO -12/-2 G.S™CA O tJ/POSTOJNA o O -15/-2 ^ —--- t . ČRNOMELJ ) UMAG OPATIJA , REKA 0/7 ZAGREB -10/-4 O PAZIN O N NAPOVED ZA DANES Nad vso deželo bo jasno do zmerno oblačno, ob obali bo pihala zmerna burja. V nižavju bo močna termična sprememba ter v gorah ponoči termična inverzija, predvsem v dolinah pod 800-900m nadmorske višine. Zjutraj in ponoči bo na dnu trbiške doline možen pojav megle. Jasno bo, ponekod po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki se lahko ponekod zadrži večino dneva. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -15, na Primorskem od 0 do -4, najvišje dnevne od -5 do -1, na Primorskem od 3 do 7 stopinj C. Območje visokega zračnega pritiska, ki je prisotno nad srednjo Evropo, bo zajelo tudi severovzhodno Italijo z višinskim sorazmerno suhim in toplim zrakom, ki omogoča pogoje termične ^ ^__inverzije, predvsem v alpskih ^dolinah. " " Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Nad nami je temperaturna inverzija, v višinah priteka razmeroma topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 Dolžina dneva 8.58 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 17.13 in zatone „ ob 8.04 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu tudi vzpodbuden. Po nižinah v celinskem delu države bodo pri najbolj občutljivih zjutraj možne manjše težave. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.02 najnižje -12 cm, ob 9.36 najvišje 51 cm, ob 16.24 najnižje -74 cm, ob 23.20 najvišje 41 cm. Jutri: ob 4.46 najnižje -13 cm, ob 10.16 najvišje 47 cm, ob 17.00 najnižje -71 cm, ob 23.59 najvišje 42 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................560 Vogel.................250 Kranjska Gora........100 Krvavec..............195 Cerkno...............150 Rogla.................110 Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............200 Piancavallo ..........250 Forni di Sopra ........ 200 Zoncolan ............250 Trbiž..................270 Na Žlebeh ...........400 Mokrine..............260 Podklošter...........200 Bad Kleinkirchheim .180 O GRADEC -12/-1 CELOVEC O -12/-1 TOLMEČ O -9/5 TRBIŽ O -10/5 O -13/-1 KRANJSKA G. VIDEM O -5/10 O PORDENON -4/9 ČEDAD O -4/9 O TRŽIČ -13/-1 O KRANJ o -13/-2 S. GRADEC CELJE -12/-2 O c—- M. SOBOTA O -8/-4 MARIBOR 0-9/-3^ PTUJ ^^ O ~~ GORICA O i lin O N. GORICA Ç/7 N. MESTO -9/-4 o ^ o LJUBLJANA -9/-3 POSTOJNA 0-14/-1 .a, - KOȧVJE _ o " ČRNOMELJ ZAGREB -8/-4 O REKA -1/8 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Nad vso deželo bo jasno do zmerno oblačno. V nižavju bo močna termična sprememba ter termična inverzija v gorah ponoči, predvsem v dolinah pod 800-900m nadmorske višine. Zjutraj in ponoči bo na dnu trbiške doline možen pojav megle. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v torek bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Burja bo v ponedeljek ponehala. D opis iz pariza Naš odnos do drug(ačn)ih V umetnem jezeru Vil-lette, na severu Pariza, je zasidrana peniche Anako. Plovilo je sedež organizacije, ki nudi raznolik program od razstav do predavanj, ki zadevajo različne etnije. December je bil posvečen Tibetu, trenutno je v pripravi program o ljudstvih jugovzhodne Azije. Anako je postal simbol kultur, ki izumirajo. Peniche je poimenovana po enem zadnjih vodij amazon-skega ljudstva, kateremu kot mnogim drugim grozi izginotje. Dandanes je veliko postavitev, ki zadevajo druge etnije, v Parizu in drugih velemestih je tega na pretek in gotovo nam vse to pomaga pri širjenju naše splošne kulture. Toda kakšen je naš odnos do teh etnij? Glede na to, da sta multikulturnost in multietničnost na dnevnem redu, ali to tudi pomeni globlje poznavanje in reševanje problemov? Mnoge postavitve predstavijo predvsem »folkloro« in vse skupaj se zreducira na mu-zealije: predstave »drug(ačn)ih« se še držijo Roussojevega »dobrega divjaka« in na zatožno klop sta postavljena napredek in zahodna civilizacija. Ali to res drži? Ali ima to jokanje za starimi lepimi časi smisel in realno podlago? Antropologi so dokazali, da ne. Običaji, način življenja itd. so se vedno spreminjali, saj kar se ne razvija je mrtvo in torej obsojeno na izginotje. Stiki bogatijo in dajejo nov razvoj. S tega vidika tudi ne drži, da zahodna civilizacija požira vse ostale, tudi tu gre za medsebojne vplive s prevlado tega ali onega elementa. Slednje velja za vsa področja: način življenja, prehrana, oblačila, jezik, arhitektura... Na primer, pri jeziku gre lahko za izraze ali sintakso (germanizmi v slovenščini, la-tinizmi v angleščini itd.), v glasbi za vplive med žanri ( RnB-jem, Rai-n-B, zouk...), isto pri plesu (salsa, samba, hip-hop, raggae so nastali iz srečanja različnih stilov). Če glavno zlo nista napredek in zahodna civilizacija, je torej ključ drugje. Vzemimo kot primer amazon-ska ljudstva: tarna se o njihovem izumiranju, toda kaj se konkretno naredi, da bi se jih rešilo? Nekateri trdijo, da napredka ne moremo zaustaviti. Mnoga amazonska ljudstva umirajo, ker uničujemo njihov habitat, ki pa je za vse nas pomemben. In mnogi umirajo, ker jih enostavno pobijajo. Imamo določena ljudstva radi le kot muzea-lije? So nam drug(ačn)i pri srcu le kot sezonska tema? In dalje. V Parizu, kjer je toliko razstav glede vsega, nisem zasledila veliko postavitev o Romih, niti septembra 2008, ko je potekala njim posvečena prva konferenca Evropske unije. Izgleda, da slednji šarmira-jo le v filmih Emirja Kusturi-ce. V realnosti ciganov ne maramo, ne maramo tistih, ki prosjačijo na ulici in ne vprašamo se, zakaj to delajo. Naj- bolj razširjena razlaga je, da imajo to v krvi. Večina Romov živi na robu družbe in se zaradi analfabetizma ne more vklju- čiti. Zakaj ne gredo v šolo? Ker jim to onemogoča začaran krog birokracije in ignorance. Tu ne gre za gene. In dalje. V zadnjih časih (letih) nisem zasledila kaj veliko postavitev, posvečenih palestinskemu narodu, čeprav je to že dolgo pereč problem in čeprav je splošno poznavanje o tem pomanjkljivo, večkrat omejeno na legende in simbole. Kako in zakaj je nastal Izrael, sionizem, od kdaj so tam arabci, kdaj je nastalo sovraštvo... Ljudje v Gazi živijo v hudem po-mankanju že leta; nekateri menijo, da je to nujno zlo, saj so si izbrali teroriste za vodje. Tu se moremo vprašati, zakaj je prišlo do te izbire in kakorkoli ne moremo mimo dejstva, da tam umirajo ljudje. Situacija gotovo ni enostavna, toda kaj se je do danes naredilo, da bi se našla rešitev? Določene krize so pokazale, da ko se hoče, je rešitev možna. Jana Radovič D unaJ Letošnje leto posvečeno Josephu Haydnu DUNAJ - V letošnjem letu, ki so ga Avstrijci poimenovali Haydnovo leto, saj mineva 200 let od smrti enega največjih skladateljev, klasicista, očeta simfonije in godalnega kvarteta Jo-sepha Haydna, na Dunaju napovedujejo vrsto dogodkov v počastitev jubileja, so sporočili iz agencije za stike z mestom Dunaj ComPRess-PR.Tako bodo 29. januarja v hiši, kjer je Haydn preživel zadnjih dvanajst let svojega življenja, odprli razstavo Haydnova zadnja leta. V hiši, ki je že od leta 1904 muzej, sta nastali Haydnovi najbolj znani deli Letni časi in Stvarjenje. Na razstavi, ki bo odprta do 31. maja, bodo predstavljeni dokumenti, pohištvo in glasbeni inštrumenti. Še do 1. februarja bo v Nacionalni knjižnici na Dunaju razstavljena zbirka redkih rokopisov in notnih zapisov. V središču razstave je avto-graf dela »Kaiserhymne«, ki je bilo podlaga za nemško nacionalno himno. Tudi v Hiši glasbe (Haus der Musik) se bodo v letošnjem letu posvetili predvsem Haydnu. Od aprila do oktobra bo na notranjem dvorišču muzeja na ogled posebna razstava, ki bo predstavila delo enega najbolj produktivnih skladateljev, ki je napisal več kot 1200 del, med njimi 107 simfonij in 24 oper. Vsako soboto ob 15. uri od junija do konca avgusta bodo na notranjem dvorišču potekali koncerti Haydnove glasbe, ki jo bo izvajal kvartet Wiener Imperial Quartett. V Mozartovi hiši pripravljajo razstave in serijo koncertov z naslovom »Mozart, Haydn in sodobniki«, pri čemer bo poudarek na Haydno-vem odnosu do Dunaja. Razstavljeni bodo rokopisi in originalni dokumenti. Od januarja do junija bo povsem v znamenju Hydna tudi dunajski Konzerthaus. Ljubitelji glasbe bodo lahko kar 50 večerov obiskovali koncerte godalnih kvartetov, klavirske in zborovske glasbe ter Haydnovih simfonij. POREČ