PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVH. Št. 303 (8091)
TRST, sreda, 29. decembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO LEONEJEVI PRISEGI PRED PARLAMENTOM
Danes zamenjava na Kvirinalu
Stranke preučujejo politični položaj po predsedniških volitvah - Odstop Colombove vlade bo zgolj formalen
RIM, 28. — Jutri zjutraj, pet dni po izvolitvi predsednika '»publike, bo senator Leone zamenjal Saragata na Kvirinalu. Po •edmih letih bo Saragat, ki ga bodo imenovali za dosmrtnega ‘•natorja, ponovno prevzel vajeti socialdemokratske stranke, verjetno kot strankin predsednik.
Pred obema zbornicama bo Leo-n» v palači Montecitorio prisegal tvestobo republiki in ustavi, nato Pa prebral svojo prvo poslanico italijanskemu narodu. Takoj nato bo odšel na Kvirinal na predajo poslov 'o s tem dejansko prevzel funkcijo Predsednika republike. Obe svečanosti bo neposredno predvajala italijanska televizija.
Stranke medtem preučujejo položaj, ki je nastal po predsedniških Volitvah. Danes se je sestalo vodjevo KPI, ki je poslušalo in odobrilo poročilo namestnika tajnika Serlinguerja. Jutri se sestane socialistično vodstvo, direkcija PRI Pa bo zasedala .jutri in pojutrišnjem. Danes se je sestala tudi vlada, ki se je ukvarjala s tehničnimi Problemi ter med drugim pripra-rila zadnje tri dekrete, ki zadeva-
ustanove. Vlada se bo ponovno sestala jutri ter sprejela sklep, da odstopi. To bo zgolj formalen odstop, ki ga bo novoizvoljeni predsednik zavrnil, tako da bo Colum-bova vlada še dalje ostala na oblasti.
Postavlja pa se vprašanje, do kdaj bo še trajala sedanja vlada. Menda vsi soglašajo, da te potrebno korenito razčiščenje odnosov med strankami koalicije, ki so po predsedniških volitvah postali še bolj napeti. Prevladuje pa tudi mnenje, da je treba počakati, da se razgreto politično ozračje nekoliko u-miri, kajti narava sedanjih polemik prav gotovo ni ustrezna baza za razčiščevanje. Sami republikanci, ki so na svojem zadnjem kongresu napovedali, da bodo januarja dali pobudo za vladno krizo, se se-
lo prehod pristojnosti na deželne I daj nekoliko umikajo. Februarja bo
BMiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiitimimimiiiiiHiiniiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiitiimiiimiiMiiimiiiiiiimi
Odobrena nova devizna in zunanjetrgovinska pravila v Jugoslaviji
V zvezni skupščini sprejet predlog zveznega proračuna za leto 1972
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Na včerajšnji seji koordinacijske komisije zveznega izvršnega sveta so po večmesečni razpravi sprejeli Usklajena stali-iča republik in pokrajin o predlogih osnovnih rešitev novega deviznega in zunanjetrgovinskega siste-ria. Na podlagi sporazuma bodo Pristojni zvezni organi v prihodnjih dneh pripravili ustrezne predpise. S sporazumom med republikami in Pokrajinami, se po izjavi predsednika zveznega izvršnega sveta Dže-mala Bijediča, rešuje problem, ki je več let obremenjeval gospodarske in politične odnose. S tem sporazumom in z vzpostavitvijo realnega tečaja dinarja, je dejal Bije-dič, se odstranjujejo številne ovire, ki so doslej onemogočale svobodnejši razmah samoupravljanja in gospodarskih zakonitosti. Hitrejša rast izvoza od proizvodnje in uvo-za bo v bodoče eden od osnovnih •motrov na področju gospodarskih odnosov z inozemstvom. Po doseženem sporazumu bodo v bodoče podjetja razpolagala namesto s 7 odstotki z 20 odstotka zasluženih deviz, turistična podjetja pa s 45 od-•totki.
Z novim zunanjetrgovinskim sistemom bodo delovne organizacije dobile pomembnejšo vlogo v finančnih in kreditnih odnosih z inozemstvom. Prav tako txxto domače poslovne banke imele večjo samostojnost v poslovanju z inozemstvom.
Zvezna skupščina je danes sprejela predlog zveznega proračuna, ki predvideva dohodke in izdatke
V	znesku 24 milijard 252 milijonov dinarjev. Predvideni izdatki bodo kriti z dohodki federacije (pristojbine in carine) v znesku 12 milijard in s prispevki republik in pokrajin
V	skupnem znesku 12 milijard 252 hiilijonov dinarjev. Po izjavi zveznega tajnika za finance Smoleta, bo zvezni proračun v letu 1972 sa-hio za 8,3 odstotka večji od izdatkov zveze v letošnjem letu. Udeležba zveznega proračuna v nacionalnem dohodku pa bo za 1,2 odstotka nižja od udeležbe v nacionalnem dohodku v letu 1971. Zaradi spremembe paritete dinarja se računa, da bodo dohodki zveze od carin večji od predvidenih za okrog 800 do 850 milijonov dinarjev. Po drugi strani pa se bodo povečali Proračunski izdatki zaradi tečajnih razlik za okrog 300 milijonov din.
B. B.
pati SR Hrvaške v zvezi.
Poslanci so nadalje naložili komisiji za izvolitev in imenovanja, da preveri in oceni politično delovanje nekaterih drugih poslancev in funkcionarjev, katerih delovanje je bilo kritizirano v njihovih volilnih enotah. Na seji je bilo sporočeno, da bo na prihodnji seji republiškega sveta podano poročilo o konkretnih oblikah delovanja sovražnih protisocialističnih sil.
Povišanje pokojnin v Jugoslaviji
BEOGRAD, 28. — Z zakonom, ki ga je sprejel socialno - zdravstveni svet zvezne skupščine bodo s 1. januarjem povečane osebne invalidnine za 20 odst. Prav tako bodo povečali dodatek osebam, ki negujejo in pomagajo težkim invalidom na raven poprečnega osebnega dohodka v letu 1971. S spremembo zakona b0 povečana zajamčena minimalna pokojninska osnova za borce pred 9. septembrom 1943. leta od dosedanjih 990 dinarjev na raven letošnjega poprečnega osebnega dohodka, ki bo, kot se predvideva, znašal okrog 1.400 dinarjev. Pokojnine vojnih oseb bodo s 1. januarjem usklanjene s plačami aktivnih vojnih oseb. S sprejetimi zakonskimi spremembami se nadalje predvideva usklajevanje družinskih pokojnin z gospodarskim gibanjem vsaka tri leta.
Seja predsedstva ZK Jugoslavije
Ivo Perišin novi predsednik IS SR Hrvaške
ZAGREB, 28. — Republiški svet sabora Hrvaške je na današnji seji sprejel ostavko dosedanjega predsednika izvršnega sveta Dragutina Harami je in izvolil za novega predsednika dr. Iva Perišina, poslanca republiškega sveta in guvernerja Narodne banke Jugoslavije. Na isti seji so poslanci sabora predlagali republiški konferenci socialistične zveze Hrvaške, da sproži postopek Za odpoklic iz sveta narodov zvezne skupščine Ivana Šiblja, Kreši-mira Džebe in Jura šariča, ki zaradi svojega dosedanjega političnega delovanja ne morejo več zasto
BEOGRAD, 28. — Predsedstvo ZKJ je na današnji 24. seji razpravljalo o zvezi komunistov in njenem razvoju ter o gospodarskem položaju in nalogah komunistov v izvajanju gospodarske politike. Poleg članov predsedstva so se seje med drugim udeležili predsednik pokrajinskih komitejev, predsedniki izvršnih organov republik, predsednik zveznega izvršnega sveta in
kongres PSI, zato so nekateri pripomnili, da bi bilo treba čakati vsaj do tega datuma, če ne celo do začetka poletja, ko se bodo tudi demokristjani zbrali na kongresu. V tej zvezi pa moramo omeniti, da v sami KD nekateri, med njimi Taviani, pritiskajo, da bi kongres sklicali pred predvidenim datumom.
Prav demokristjani skušajo sedaj ublažiti polemike, ki jih .je rodilo njihovo zadržanje ob predsedniških volitvah. Današnji «11 Po-polo* v uvodniku meni, da je sedanja koalicija še vedno veljavna, čeprav se je ob volitvah ošibdla zaradi ustvarjanja drugačne večine. Nemogoče je podcenjevati posledice, ki jih bodo imele predsedniške vo-litva — meni demokrščansko glasilo — na že dokaj delikatne odnose med silami koalicije. To pa ne sme preprečiti konstruktivnega dialoga, ki naj omogoči ustvarjanje dejanskih pogojev za nov zakon reformističnih pobud ter za utrjevanje demokratične stabilnosti.
Tudi socialisti so v polemiki precej zadržani, čeprav poudarjajo, da .je treba odnose med vladnimi strankami dokončno in temeljito raz-čaštiti. Giolitti je danes izjavil, da kriza nedvomno obstaja ter da ni mogoče zavlačevati njene rešitve. Treba pa se .je lotiti z odkritim preverjanjem stališč o vsebini vladne akcije ter določiti način in čas njenega izvajanja. Giolitti dodaja, da predsedniške volitve ne morejo same od sebe povzročiti popolno spremembo politične linije in strategije, po drugi strani na je nemogoče nadaljevati, kot da bi se nič ne zgodilo.
Najbolj žolčno polemiko pa vodijo republikanci proti socialistom. Na očitke PSI glede zadržanja stranke ob volitvah predsednika odgovarja republikansko glasilo z neobičajno ostrim uvodnikum. ki očita socialistom maksimalizem, kratkovidnosti in avanturizem, s čimer verjetno PRI žeji prikrivati pomisleke, ki so nastali v sami stranki v zvezi z sredinsko - delničarsko operacijo, ki jo je La Malfa podprl.
Tudi socialdemokrati so dokaj o-stri do PSI, vendar se z razliko od republikancev vsaj trudijo, da bi dokazali, da neofašisti riso glasovali za Leoneja. To dela danes strankino glasilo »Umanita* na nekoliko nespreten način. Pravi namreč, da so samo KD, PRI. PSDI, PLI in SVP izjavile, da bodo glasovale za demokrščanskega kandidata. Ker pa je bilo glasovanje tajno. je treba upoštevati izključno u-radne izjave.
Tretja uradna delegacija ZDA odpotuje v Peking
WASHINGTON, 28. — Danes so uradno sporočili, da bo jutri odpotovala v Peking tretja uradna misija Nixonove uprave. Misijo bo vodil general Alexander Haig, prvi namestnik predsednikovega svetnika Kissingerja. V delegaciji do tudi glasnik Bele hiše Roland Zie-gler. Misija ima nalogo, da pripravi obisk predsednika Nixona v Ljudski republiki Kitajski, ki bo od 21. do 28. februarja. Misija, ki šteje 25 oseb, bo prispela v Peking 3. januarja in se bo tam zadržala teden dni. Njena naloga, so poudarili v Washingtonu, je izključno tehničnega značaja in ne bo imela nobenih političnih pogovorov. Med člani misije bodo tudi predstavniki največjih ameriških televizijskih družb.
SREČANJE NIKON-BRANDT NA FLORIDI
Odnosi s Sovjetsko zvezo osnovni predmet pogovorov
IVashington hi želel se bolj navezati Brandta na atlantsko politiko
NEW YORK, 28. — Predsednik Nixon se je danes v svoji zasebni rezidenci na Floridi sestal z za-hodnonemškim kanclerjem Brandtom. Na sestanku, ki je trajal tri ure, sta Nixon in Brandt govorila predvsem o skupni politiki v okviru atlantske zveze, o zmanjšanju napetosti med Vzhodom in Zahodom, zlasti pa o odnosih med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo pred obiskom Nixona v Pekingu in Moskvi. Ob istem času sta se sestala tudi zunanja ministra Rogers in Scheel.
Politični opazovalci v Washingto-nu poudarjajo, da so ZDA izredno zainteresirane za odnose Zahodne Nemčije z vzhodnoevropskimi državami, še posebno pa za vsa tista vprašanja, ki so povezana s skorajšnjo ratifikacijo pogodbe med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter Zahodno Nemčijo in Poljsko. Vse to v Washingtonu povezujejo s potrebo po krepitvi politike NATO, da bi še bolj vpregli Brandta v
atlantsko politiko in s tem okrepili prijateljske odnose med ZR Nemčijo in ZDA.
Kot se je zvedelo, je Brandt opozoril Nixona, da medtem ko si zahodna Evropa prevzema vedno večje odgovornosti, ZDA pa so začele novo politiko na svetu, politika do komunističnih držav ne pomeni krepitev nevtralnosti Zahodne Nemčije, še manj pa zmanjšanje njenih obveznosti in vezi z Zahodom. V Washingtonu menijo, da je krepitev odnosov z ZDA za Brandta osnovnega pomena zlasti sedaj, ko je Nixon dal pobudo za novo ameriško politiko do Kitajske in Sovjetske zveze.
Brandtovo vlado, ugotavljajo v Wa-shingtonu, zanima v tej zvezi ameriška politika do Moskve, čeprav za hodnim Nemcem ni vseeno, kako se bodo razvijali odnosi med Washing-tonom in Pekingom, saj so sedaj drugi trgovinski partner Ljudske republike Kitajske.
iiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiitiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Emigranti na videmskih ulicah
Sprevod izseljencev z letaki v italijanščini. in slovenščini
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivmiiiiniciiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiimiiiaiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiip
USPELA SKUPNA MANIFESTACIJA EMIGRANTOV V VIDMU
Konec izseljevanja in začetek preporoda Furlanije in z njo tudi Beneške Slovenije
Slovenski transparenti po videmskih ulicah - Govor predsednika društva slovenskih emigrantov iz Benečije Pe-trigha - Skupina izseljencev je sredi trga zažgala kovček, simbol romanja po svetu - Nič več «sclafs»
Štoko, nosili transparent z imenom j meld, ko so v peticiji, ki jo je pod
(Od našega dopisnika)
VIDEM, 28.	•_ Opoldne se je društva, za njimi je šla večja sku- | pisalo 10 tisoč Furlanov, med temi
pina izseljencev iz Nadiških dolin, 1500 Benečanov, zahtevali »ureditev iz zahodne Benečije (Subit) in Ter- "
promet po videmskih ulicah v centru ustavil. Tisočglava množica izseljencev iz vseh krajev Furlanije in Benečije je hrupno opozorila nase mestno prebivalstvo z vzkliki in napisi na transparentih. Mimo univerze, prej nadškofije, po glavnem mestnem trgu do sedeža deželnega odborništva za krajevne ustanove se je razvil sprevod furlanskih in slovenskih emigrantov, ki so se pred tem udeležili pomembnega srečanja v zavodu »Žanom.
V ospredju so voditelji Društva slovenskih emigrantov, med kateri-
predsednik zvezne konference SZDL mi smo opazili poslanca Albina šker-Jugoslavije.	' ka in deželnega svetovalca Draga
OBVESTILO NAROČNIKOM IN ČITATEUEM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pohitite * poravnavo naročnine za leto 1972.
Prvih 500 naročnikov v Italiji, ki bo poravnalo celotno naročnino, bo prejelo v dar VVillfardovo knjigo »Zdravilne rastline In njih uporaba*. Vsem naslednjim naročnikom, ki bodo plačali naročnino do 31.1.1972, bomo poslali lepo slovensko knjigo.
Naročnikom v Jugoslaviji, ki bodo plačali celoletno naročnino do 31.1.1972, bomo poslali almanah »Jadranski koledar*.
Kdor se takoj na novo naroči na Primorski dnevnik, bo prejemal list brezplačno do 31.12.1971.
Prosimo naročnike, naj vplačajo naročnino pri raznaialcih, pri Tržaški kreditni banki v Trstu • Ul. Filzi 10, na upravi, Trst, Ul. Montecchi 6-11. nad., soba it. 16, vsak dan do 14. ure, ali v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1/1. V izjemnih primerih nam lahko telefonirajo na štev. 795-823, da bomo poslali na dom našega pooblaščenega nameščenca.
Knjige bomo poslali na dom v mesecu januarju.
Celotna naročnina, plačana	vnaprej, znaša	11.000	lir
v Jugoslaviji	140	Ndin
mesečna naročnina	1.100	lir
UPRAVA
ske doline. Ženske s0 nosile zgovoren napis: «Industrijo za naše doline*, njihovi otroci pa transparenta: «Hočemo delo doma za naše starše* in «Hočemo šolo v našem jeziku*. Pa naj kdo reče, da ljudstvo ob Teru, Nadiži, Malini in Reki ne terja svojih pravic!
Drugi napisi so prav tako zgovorno pričali o tem, kaj se dogaja v Furlaniji in Benečiji. »Furlanija — 100 tisoč emigrantov!», »Nočemo vojaških služnosti za NATO*, »Emi-granten gegen Saisonarbeiterpakt*, »Pal un neuf Friul* ...
Šli so po cesti, kričali z drugimi emigranti gesla skupinice študentov videmske fakultete za jetike, kovnice novih kvalificiranih emigrantov. Iz krikov je bilo zaslutiti grenkobo položaja razdeljenih družin, življenja v barakah pod snegom in v stalni nevarnosti plazov, kot v Mattmarku, kot v Zermattu ... »Naj gresta Berzanti in Cadetto v Švico delat*, »V tujino nas pošiljajo domači gospodarji*, »Naj Leone pride v Nemčijo pogledat*.
Skupina videmskih gospodinj, ki so ravnokar izstopile iz trgovine z mešanim blagom, se je zazrla v slovenske in furlanske napise v sprevodu. Slišali srno, kako so komentirale: »Tudi Slovenci so prišli. Torej je tukaj cela videmska pokrajina.* Nič »sclafs*, torej. Nič več žaljivke za Slovenca iz Benečije, temveč priznanje, da se borijo skupaj z njihovimi emigranti v tujini, zakaj torej ne tudi doma?
»Zahtevamo ureditev naših pravic po čl. 6 ustave*, je z rdečimi črkami bilo napisano na belem platnu transparenta. Seveda, ustava govori jasno, in emigranti so to razu-
družbenega in etničnega položaja beneških Slovencev, katerim gre priznati pravice narodne manjšine*.
Manifestacija emigrantov po videmskih ulicah, kateri bo sledila — čez leto dni — še ena, in tako dalje, dokler ne bodo emigranti prišli domov za vedno, je izpričevala navzven le to, o čemer so celo jutro govorili v veliki dvorani zavoda «Zanon». Na konferenco, ki so jo organizirale izseljenske zveze (ACLI — Eraple, Pal Friul, ALEF, Fogo-lars Furlan iz Zttricba in Fribour-ga, Društvo slovenskih izseljencev iz Benečije) skupaj s sindikati, so prišli iz vseh, tudii najbolj oddaljenih krajev emigranti, njihove žene, študentje in videmski delavci.
V dvorani smo opazili tudi več političnih predstavnikov. Med njimi so bili poslanci Škerk, Lizzero, Lepre, deželni svetovalci Štoka, Ba-raccetti, Bacicchi, Moscioni, Pelle-grini, Bettolii, poleg seveda, podpredsednika deželnega odbora, socialista Mora.
Po pozdravu predstavnika ALEF Giorgia Contija, Id je izrekel upanje, da bo enotnost emigrantskih društev skovala še trdnejšo zavezništvo z delavskim razredom v Italiji v njegovi borbi za spremembo gospodarskega ustroja dežele, je spregovoril predstavnik ACLI Gino Dassi. Opozoril je na nevarnost, da bi kdo nasedel praznim obljubam deželnega odbornika Stopperja, da emigracija, ta rakava rana naše dežele, že izginja in bo izginila v kratkem. To je samo na papirju, dejansko pa je v zadnjih treh letih (1966 - 1969) padla zaposlitev v deželi za nadaljnjih 15 tisoč delovnih enot.
Vekoslav Španger - Lojze
. Močno ploskanje je sprejelo izdvajanje predsednika društva slovenskih izseljencev Marka Petrigha. O njegovem govoru bomo še pisali v prihodnjih dneh, naj citiramo tokrat le ugotovitev, ko je komentiral sprejem sldvenske delegacije pri predsedniku vlade Colombu: »Izognil se je jedru problema in obljubil, da se bo vanj poglobil. Ni nas zanikal, sicer bi nas ne sprejel, to adizjavil je, da bi naše pravice predstavljale krivico za koga drugega.
Nobene krivice, poslanec Colombo, gre za položaj, ki je dozorel v času in ki bi se lahko razvil na nepredviden način, če nas bodo skušale avtoritarne in reakcionarne sile potisniti nazaj*.
Za njim je v imenu treh sindikatov govoril dr. Venir, nato predstavnik »Pal Friul* Fabbro, župan nekega karnijskega mesteca in študent Gregoratti. Pred zaključkom je spregovoril še podpredsednik deželnega odbora Enzo Moro, ki je obljubil zanimanje dežele za vprašanje emigrantov. Pred tem so emigranti izžvižgali brzojavko odbornika Nerea Stopperja.
Ko se je konferenca končala so predstavniki emigrantov sporočili, da jih bo Ribezti sprejel pojutrišnjem, ker je sedaj v Rimu za zaprisego predsednika republike.
Sprevod smo že opisali, vendar ne moremo mimo simboličnega prizora ki se je odigral na glavnem trgu v Vidmu. Skupina emigrantov je sklenila krog in zalučala na tla kovček. Navaden kovček iz prevlečene lepenke, ki jih spremlja na poteh sveta in ga vlačijo po postajah evropskih mest. S tem kovčkom So zakurili in gledali, kako so ga ognjeni zublji s težavo požirali.
»Ko bo to res, tedaj bo praznik!*, so govorili. STOJAN SPETIČ
Zgodilo se je, kar smo z bolečino in zaskrbljenostjo pričakovali ves čas njegove bolezni: predvčerajšnjim je v ljubljanski bolnišnica umrl Vekoslav Španger. Kljub temu je vest o njegovi smrti prišla nepričakovano, saj si je potem, ko je zapustil bolnišnico v Ankaranu in se spet pojavil v Trstu, opomogel in zdelo se je, da je v njem življenjska sila še enkrat prevladala nad smrtjo, s katero se je v svojem življenju tolikokrat nevarno soočil. Pa je bila le prevara, prevara za vse, ki smo mu želeli zdravja. Sam pa je slutil bližajoči se konec in se mu je — kot je sam pravil — izmikal z nemirnim beganjem med Krasom in Ljubljano, od bolniške postelje do jesensko otožne kraške krajine.
Z Vekoslavom špangerjem je odšel eden iz generacije slovenskih primorskih ljudi, ki si je vsako sekundo svoje mladosti odplačevala s strahotno odkupnino trpljenja in žrtvovanja za vso narodno skupnost. Z Vekoslavom špangerjem - Lojzom je odšel poosebljeni primer borca za obstoj in življenje svojega naroda od zgodnje mladosti do tako rekoč poslednjih ur svojega bivanja, odšel je mož, ki si je protifašistični boj izpisal za geslo na svoj življenjski in bojni prapor. S prijatelji in soborci Bidovcem, Mar rušičem, Milošem in Valenčičem se je vpisal v zlato knjigo narodnih m protifašističnih prvoborcev na Tržaškem in če mu je bila na prvem tržaškem procesu kljub zahtevi fašističnega tožilca Dessyja po smrtni obsodbi smrt prihranjena za ceno dolgoletne robije, je v vsakem trenutku svojega nadaljnjega boja tudi kot borec partizanskih prekomorskih e-not tvegal smrt z edino največjo željo — krono svojih prizadevanj, da bi njegov narod lahko živel 'svoboden.
Za malo koga kot zanj velja, da je med prvimi dvignil plamenico upora proti fašističnemu sovragu in opozoril svet na nečloveško zatiranje male narodnostne skupnosti.
Pokojni Vekoslav španger se je rodil 29. januarja 1908 na Proseku v zavedni slovenski delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval najprej v domačem kraju in jo dokončal v Barkov-ljah, nato pa je še eno leto hodil v nemško pripravnico na Proseku. Zaradi težkih doma-čih razmer je moral čdmprej do kruha. Posvetil se je mizarski obrti in se po zaključeni vajeniški dobi osamosvojil z lastno delavnico na Proseku, v večernih urah pa je izpopolnjeval svojo izobrazbo na večerni industrijski šoli v Ul. Bat-tisti.
Bister in nadarjen mladenič, vzgajan v narodnem duhu, se je kmalu vključil v vrste aktivnih mladincev in ko so leta 1922 na Proseku organizirali prvo športno in kasneje mladinsko društvo «Adrija», je že bil njegov prvi tajnik, kar pomeni, da je bil tudi njegov motor. Ko so fašisti «Adrijo» razpustili, je postal prvi predsednik sorodnega društva «Lad-ja» na Kontovelu, ki je nastalo po razpustitvi mladinskega kontovelskega društva «Dani-ca», obenem pa je obdržal še naprej funkcijo tajnika pri «A-driji» vse do razpusta obeh društev v letu 1927.
Se v istem letu se je na jesen začela prava Špangerjeva ilegalna dejavnost s prirejanjem skrivnih izletov, ko pa je bil razpuščen tudi odbor Zveze mladinskih društev, je dal pobudo za ilegalni sestanek v bližini Rocola, na katerem naj bi se zbrali vsi bivši predsedniki in tajniki mladinskih društev. Na tem sestanku je padla tudi odločitev, po kateri so mladi brezkompromisni mladinci postavili temelje, ilegalni organizaciji in ji dali programsko ime «Borba». španger je bil prvi predsednik njenega izvršnega odbora. Kot e-
den izmed voditeljev te organizacije je skupno z Bidovcem, Marušičem, Milošem in Valenčičem sodeloval pri vseh akcijah vse do aretacije 4. aprila 1930. In tedaj se je začel njegov križev pot po fašističnih zaporih in konGnacijah. Najprej so ga odpeljali v koprsko kaznilnico in takoj nato v Semedelo, od koder so ga po strahovitem mučenju odpeljali v rimski zapor «Regina Coeli». 27. avgusta so ga ponovno pripeljali v Trst na zatožno klop tako imenovanega «prvega tržaškega procesa«, na katerem so sodili in obsodili na smrt Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, njega pa obsodili na 30 let zapora, potem ko je tožilec Dessy zahteval tudi zanj smrtno obsodbo. Po obsodbi so ga odpeljali najprej v zapor na otok Santo Stefa-no, kjer je prestal 3 leta samice. Zaradi bolezni so ga premestili v Augusto na Sicilijo, kjer pa so ga prav tako za 9 mesecev vtaknili v samico, dokler ga niso leta 1934 skupno z drugimi političnimi jetniki poslali v taborišče v Ci-vitavecchio. Tu je prebil 5 let, ko so ga junija 1939 pod strogim nadzorstvom ponovno pripeljali v Trst in ga pustili doma pod nadzorstvom. Toda le za kratek čas. Niti leto kasneje so ga spet zaprli v Ko-romeo, nato poslali v internacijo v Istonio Marina pri Chie-tiju in od tam po enem letu v Montefalco pri Perugii, kjer je dočakal padec fašizma.
Lahko si je predstavljati s kakšnim navdušenjem je Vekoslav Španger pozdravil zlom tiste krute sile, za katere uničenje je zastavil svoje življenje. In prav isto navdušenje ga je gnalo naprej v boj za dokončno osvoboditev svojega ljudstva, kajti vedel je, da boj še ni končan. S skupino internirancev je v aprilu 1944 pobegnil Nemcem na bližnje hribe in se povezal z italijanskimi in jugoslovanskimi partizani — bivšimi ujetniki in interniranci. Ob prvi ugodni priložnosti je z manjšo skupino tve-gal preboj bojne črte in se pridružil napredujočim zavezniškim silam. Po krajšem bivanju v bolnišnici v Cinecitta v Rimu so ga Angloamerikanci na njegovo zahtevo poslali v Bari, kjer se je pridružil prekomorskim enotam NOV. Še j,e moral iskati zdravja v bolnišnici v Brindisdju, končno pa se je 30. novembra z zavezniško ladjo izkrcal v bližini Splita na že osvobojena jugoslovanska tla. žal mu ni bilo dano, da bi z osvobodilno vojsko vkorakal v svojo domačo vas. Bolezen ga je ponovno priklenila na bolniško posteljo in v osvobojeni Trst se je vrnil 11. junija 1945.
Ošibel, vendar prežet in predan stvari, se je kot v mladih letih ponovno oprijel dela zlasti pri obnavljanju našega prosvetnega in gospodarskega življenja. V prvih povojnih letih je bil predsednik Društva bivših političnih preganjencev na Proseku in predsednik domačega prosvetnega društva «Ivan Vojko«. Bil je tudi med ustanovitelji Kmečke zadruge in tajnik okrajnega odbora OF v Trstu vse do razpusta OF, nar to pa član odbora Neodvisne socialistične zveze, na katere listi je trikrat kandidiral na občinskih volitvah. Aktivno je delal tudi v odboru prosvetnega društva «Rade Pregare« v Trstu, od samega začetka v letu 1945 do svoje smrti pa je bil tudi podpredsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev. Bil je tudi soustanovitelj in odbornik Slovenske levice.
Poleg vsega tega dela se Je Španger ukvarjal tudi s publicistiko, predvsem s pisanjem spominskih člankov, ki jih je objavljal največ v Primorskem dnevniku, v Delu, v Gregorčičevem in Jadranskem koledarju ter raznih revijah, najlep-še pa se je svojim tovarišem Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču ter svoji generaciji bivših mladincev oddolžil s knjigo «Bazoviški spomenik«, ki jo je izdal 1. 1965 v samozaložbi.
Za svoje narodno, politično in prosvetno delovanje je bil v Jugoslaviji odlikovan s kolajno ((Zasluge za narod II. reda«, januarja 1966 na mu je Urad predsedstva v Rimu podelil priznanje antifašističnega borca.
Vekoslava špangerja sedaj ni več, pa je vendar še in bo, kajti življenjska pot se mora prej ali slej izteči, dela pa o-stanejo In živijo, živijo za zgodovino. živeti pa morajo tudi za prihodnost kot vir, kristalno čisti vir, novim rodovom, ki prihalajo ln prevzemajo nase dediščino prednikov z odgovorno dolžnostjo, da Jo bogatijo naprel, da ji dajejo novo vsebino. Slava njegovemu spominu!
JOŽE KOREN
STALIŠČA PO PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH
I Eerzanti in Ribezzi
Tudi PSDI za obnovitev "ai“!“ izvirnega levega centra
Pokrajinsko tajništvo PSI odobrava politiko osrednjega vodstva stranke med volitvami predsednika ■ Jutri sestanek aktiva KPI
Po stališču, ki ga je v zvezi s političnim položajem po izvolitvi sen. Leoneja za predsednika republike, zavzelo tržaško pokrajinsko vodstvo KD, v imenu katerega se je tajnik zavzel za nadaljevanje in okrepitev politike leve aredine, je sinoči o tem razpravljalo tudi pokrajinsko tajništvo PSI. Uradno poročilo o sklepih tega sestanka bo objavljeno sicer šele danes, zvedeli pa smo, da je pokrajinsko tej ništvo odobrilo politiko osrednjega vodstva PSI v Rimu med predsedniškimi volitvami, obenem pa ugotovilo, da je pač nastal nov položaj, katerega bo treba pozorno preučiti.
Za jutri ob 18. uri je najavljen tudi sestanek političnega aktiva KPI v Ul. Capitolina 3, ki bo imel na dnevnem redu edino točko:	»IzvoUtev
predsednika in politični položaj*, o čemer bo poročal tajnik tržaške federacije Antonino Cuffaro.
Medtem pa sta svojo oceno in svojo •tališče o položaju v zvezi s predsed niškimi volitvami objavili tudi deželno in pokrajinsko tajništvo PSDI. V poročilu deželnega tajništva je med drugim rečeno, da socialdemokrati Furlanije-Julijske krajine «smatrajo izvolitev sen. Leoneja za predsednika republike kot jamstvo za demokratič ne ustanove* ter govori o cvlogi urav-noveševalca in politične odločilnosti, ki jo je tudi ob tej priložnosti odigrala PSDI, katere cilj ostaja najširše sodelovanje demokratičnih sil.*
V poročilu je nadalje rečeno, da »socialdemokrati Furlanije - Julijske krajine menijo, da iz dogajanj v teh tednih izhaja očitna nujnost povrniti politiko levega centra k njenemu izvirnemu duhu z obnovitvijo zavesti vseh njenih komponent*. Ob tem stališču se je navdihoval — pravi poročilo PSDI — deželni odbor, ki je zagotovil politično stabilnost in upravno učinkovitost v Furlaniji-Julijski krajini*.
Pokrajinski tajnik PSDI De Gioia pa v svoji izjavi, v kateri trdi, da je PSI doživela v predsedniških volitvah »frontistični poraz*, pravi med drugim: »Ta novi element v italijanskem političnem položaju mora privesti državljane do resnega razmišljanja, PSI pa mora izkoristiti priložnost za utrditev levega centra v njegovem demokratičnem, reformatorskem in naprednem duhu*.
Pokrajinske študijske in poročne nagrade
'Jprava tržaške pokrajine je raz-
pisala natečaj za študijske in poročne nagrade, za katere je treba vložiti prošnje najkasneje do konca tega meseca. Za te nagrade lahko prosijo mladeniči in mladenke izpod 25 let, ki jih starši niso priznali ali pa ki jih je priznala samo mati, ki so v slabem finančnem stanju in ki s pridom opravljajo študije.
Za vsa nadaljnja pojasnila je na razpolago pokrajinski oddelek za skrbstvo v Ul. Geppa 21, 3. nadstropje.
Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je poslal dosedanjemu predsedniku republike Saragatu brzojavko, s katero mu v svojem imenu in v imenu odbora izraža topla voščila ob zaključku sedemletnega visokega poslanstva na krmilu države. Podobno brzojavko je poslal tudi predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi. Oba, dr. Berzanti in prof. Ribezzi, bosta danes v Rimu prisostvovala slovesni umestitvi novega predsednika republike, ki bo na Kvirinalu ob 11.15.
Pozdrav in priznanje za delo, ki ga je opravil v sedmih letih pri krmilu države, sta predsedniku Saragatu poslali tudi deželno in pokrajinsko tajništvo PSDI. Pokrajinsko tajništvo PSDI je poslalo pozdravno brzojavko tudi novemu predsedniku Leoneju, v kateri je med drugim rečeno, da vidijo v njem »zanesljivega čuvarja ustave in na politični ravni zvestega in nepopustljivega čuvarja demokratičnih vrednot odporništva, ki so varstvo republike in osnovni pogoj za omikan napredek države*.
USPEH NATEČAJA RADIA TRST A
Podelitev nagrad za izvirne mladinske in otroške igre
Od 34 predloženih del jih je komisija nagradila 8, nekaj del pa je predlagala za odkup
Natečaj, ki ga je 30. julija letos razpisala radijska postaja «Trst A* in ki je bil namenjen slovenskim avtorjem v naši deželi, ki so bili pozvani naj napišejo in predložijo do krnica oktobra izvirne
ležila prvega nagradnega natečaja za radijske igre pred sedmimi leti in natečaja za radijske kriminalke pred tremi leti*. Za sinoči sprejeta in nagrajena dela je dr. Harej še rekel, da so «dela letošnjega na-
otroške in mladinske igre, je doži-1 tečaja v splošnem jezikovno do-vel, kot smo videli sinoči pri ob- gnana, pogovorno sproščena in stil-javi rezultatov in razdelitvi na- no enotna*, kar je »še pomembnej-
grad, na sedežu radia »Trst A*, zaželene rezultate. Oglasilo se je namreč 19 avtorjev, ki so predložili kar 34 del. Kakor je povedal načelnik dramskega odseka Radia «Trst A* dr. Harej, rezultati te pobude niso dobri le glede na število sodelujočih avtorjev in predloženih del, pač pa tudi glede na visoko kakovost predloženih del, ki »izstopa tudi čt- primerjamo število in kakovost del, ki so se ude-
niiiiiiiiiiiiiiiiiilUJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiimiiiirHiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO KRATKEM PREMORU OB BOŽIČNIH PRAZNIKIH
Stavke delavcev in uradnikov v mnogih tržaških podjetjih
Stavkali so uslužbenci ACEGAT in petrolejski delavci, nadur ne opravljajo uslužbenci podjetij Vetrobel in Stock - Seja predsedstva sindikata upokojencev CGIL
Po kratkem božičnem premoru je sindikalna kronika včeraj zabeležila vrsto važnih sindikalnih dogodkov in vesti. Važnejše stavke so potekale v podjetjih Vetrobel, Stock in Acegat, stavkali so petrolejski delavci, važne sestanke so imeli sindikati upokojencev.
V podjetju Vetrobel je še vedno odprto vprašanje odpusta 170 delavcev in uradnikov. Ravnateljstvo noče popustiti, prav tako trdno pa vztrajajo na svojih stališčih sindikati, ki zahtevajo preklic napovedi odpustov. Predvideno je srečanje med predstavniki delavcev in zastopniki uprave, vendar datum srečanja še ni točno določen. Trenutno niso predvidene obširnejše stavke, nihče pa ne opravlja nadur.
Zahteve uslužbencev podjetja Stock so omejene na obnovitev kolektivne delovne pogodbe. Tudi oni ne opravljajo dela v nadurah. Do sedaj so skupno stavkali približno 40 ur, vendar niso dosegli nobenega uspeha, čeprav so stavke izredno dobro uspele.	,
Najvažnejša stavka je potekala danes v podjetju Acegat, kjer so. se vzdržali dela vsa uslužbenci, ki delajo v oddelku za plin. Delavci so stavkali od 7. do 11. ure, uradnika pa od 7.20 do 11.20. Uslužbenci tega oddelka že nekaj časa ne opravljajo nadur. Udeležba v stav-
ki je bila izredno zadovoljiva: skoraj stoodstotna pri delavcih in približno 90-odstotna v vrstah uradnikov. Že spet gre za zahtevo po obnovitvi delovne pogodbe, podrobneje za ureditev normative in za enoten povišek — tako za uradnike kot za delavce — 16.000 lir mesečno. V podjetju je tudi potekala skupščina, na kateri so se delavci dogovorih za drugo obširnejšo stav ko v začetku januarja.
Stavkali so tudi petrolejski delavci: osem ur dnevni delavci, prav toliko ur turnisti. V prihodnjih dneh bodo verjetno potekale še razčlenjene stavke v okviru podružnic Esso, Shell in BP.
Včeraj se je sestalo predsedstvo sindikata upokojencev CGEL, ki je razpravljalo o že nevzdržnem stanju upokojencev, še posebno kar zadeva položaj upokojencev INPS. Govor je bil tudi o enkratnem izplačilu vsote 13.000 lir v nadomestilo premične lestvice. Čas bi bvl, da bi vlada držala obljube in obveze, ki jih je sprejela pred časom. Da bi prisilili odgovorne na izpolnitev obljub je predsedstvo sklenilo, da izvede vrsto akcij na raznih nivojih, kii bodo angažirale strukture periferičnih in osrednjih uradov. Predsedstvo je razpravljalo tudi o združenju vseh treh sindikalnih organizacij in sklenilo, da bo skušalo
Našega Špangerja ni več
Ko smo lani zaskrbljeni stali ob njegovi bolniški postelji, nas je sprejemal z obrazom človeka, ki je vajen boja in bo zato kos tudi sovražnici, ki je stegovala roko po njegovem telesu in skušala s svojimi koščenimi prsti ustaviti utrip njegovega srca.
Ne samo, da se ni, kakor se noben človek ne more, sprijaznil s koncem svojega bitja, ampak je zavestno smrt naskakoval, vsakikrat ko se mu je skušala približati.
In takrat se je človeku razodelo, kako globoko v njegovih žilah in v njegovih vlaknih je bil doma upor. 8.1 je njegov sestavni del, tako da se je upiral samogibno, kakor zdrav organizem samogibno diha.
Zato je naša misel, ko se je vese .ia n.egove čudovite trdoživosti, šla nazaj v čase črne diktature in videla pogumnega mladeniča, kako čuti skoraj telesni odpor do ponižanja. Naša misel mu je sledila in ga opazovala, kako snuje zarote, kako ugovarja sodnikom, kako doživlja smrtne obsodbe, kako v zaporu odplačuje davek za zvestobo slovenstvu in človeškemu dostojanstvu.
Vekoslav je slutil, da smo pozabili nanj kot bomika in da je zaživela pred nami podoba upornika, zato je njegovo ležišče postalo tribuna, s katere nas je bodril, spraševal, opogumljal. Tedaj je pregledal vsa vprašanja obstoja, kakor da sedi za konferenčno mizo in kakor da se ni samo pred nekaj urami metal m smrtjo, ki mu je hotela iztrgati zadnji dih.
Videti je bilo, da je neuničljiv, taj je medtem ko smo bili zaskrbljeni zaradi njegovega stanja, on načrtoval, kako bo še pisal spomine. takoj ko bo boljši.
In ne samo, da je zapustil pozicijo, o kateri so zdravniki menili, da je njegovo poslednje ležišče, ampak se je odpravil po Primor-
ski in po Sloveniji, kakor da išče potrdilo za svojo zmag0 in obenem, kakor da mora znova sprostiti vse svoje sile.
Bil je zadnji zagon moža, ki je najlepša leta življenja preživel kot ilegalec, kot obsojenec, kot zapornik. Bilo je poslednje hrepenenje po razmahu in razdajanju, za katero je bil naš živelj prikrajšan. Proti tej krivični utesnjenosti, proti temu vsiljenemu invalidstvu proti ujetosti se je Vekoslav bojeval z vsemi celicami svojega bitja.
In ko zdaj s težavo nabiramo te misli, da bi si razodeli, kaj čutimo od njegovem odhodu, se nam zdi, da marsikdo ne bo razumel, kaj hočemo povedati. Kajti naš človek skoraj da si ne more predstavljati, kaj se pravi telesen, nagonski odpor proti vsemu, kar človeka omejuje, utesnjuje maliči.
Zato imamo zdaj, ko je Vekoslav Španger odšel, vtis. kakor da smo ostali brez priče, ki nas je s svojo pričujočnostjo zmeraj opozarjal, kako mora naša hoja biti pokončna, naša beseda pogumna in naše de-
janje sproščeno.
A mogoče je to samo bežna senca, ki nas je oplazila ob resnici trpke izgube-
Kajti ne sme biti, da bi lik človeka, ki je bil Bidovčev, Marušičev, Valenčičev in Milošev tovariš, zbledel in se zgubil v nepomembnosti in živčni hitrici naše vsakdanjosti.
Vsa življenjska sila, ki je odsevala iz njega, njegov zagon, ko je kljub ranjenemu telesu na volilna zborovanja hodil govorit za idejo slovenskega levičarstva, njegova neukrotljiva potreba po prebujanju mlačnih in spodbujanju mladine bodo ostali v nas, bodo kvas našega življenja.
Da, Vekoslav, odšel si. a kljub žalosti zaradi tvojega odhoda čutimo, da si na neki način še bolj z nami. Tako kakor so z nami Bidovec in drugi tvoji tovariši. Z njimi si najplemenitejši del nas, si zgled človeškega dostojanstva, zaradi katerega edinega se boj splača.
Tvoji tovariši od rSlovenske levice»
doseči čim večjo koordinacijo zah tev in načina, kako naj se zahteve izvojujejo.
Urnik trgovin za novoletne praznike
Slovensko gospodarsko združenje
javlja umik trgovin za novoletne praznike:
petek, 31. 12. 71 — vse trgovine bodo lahko podaljšale popoldanski urnik do 21. ure. Trgovine z jestvinami pa bodo poleg tega začele popoldanski umik 1 uro prej.
Sobota, 1. 1. 72 — vse trgovine bodo zaprte razen:
—	cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure:
—	slaščičarn, prodajaln s pripravljenimi jedmi ipd. od 8. do 21.30.
Nedelja, 2. 1. 72 — vse trgovine bodo zaprte, razen:
—	slaščičarn, prodajaln s pripravljenimi jedmi ipd., ki bodo odprte od 8. do 21.30;
—	mlekarn, od 7. do 9., z možnostjo podaljška do prodaje vsega mleka, vendar pa ne čez 12. uro;
—	pekam, od 7.30 do 12. ure.
Umrla je komunistična aktivistka Pina Golja
Predvčerajšnjim je v tržiški bolnišnici umrla znana komunistka Pina Colja. Pogreb bo danes ob 16. uri iz mrtvašnice.
Pina Colja se je rodila v delavski družini v TTstu 9. februarja 1903. Prav njen delavski izvor jo je privedel do tega, da je postala članica komunistične partije od same ustanovitve leta 1921. Kmalu je začela ilegalno delovati med Slovenci in Italijani. Leta 1927 jo je komunistično vodstvo poslalo v Milan, kjer pa so jo aretirali in jo obsodili na tri leta zapora. Vrnila se je v Trst leta 1930 in kljub posebnemu policijskemu nadzorstvu je takoj vzpostavila stike s tukajšnjimi komunisti. Nekaj časa je bila na Ponzi pri interniranem možu, nato pa je morala prebežati v Francijo. Tu je še naprej delovala med protifašisti vseh narodnosti in pomagala španskim borcem. Med vojno je bila nekaj časa internirana, nato se je vrnila v Italijo, najprej v Neapelj, nato pa dokončno v Trst, kjer je postala članica federalnega kontrolnega komiteja in predsednica Združenja Italija - ZSSR.
Ob tej žalostni priložnosti tržaška avtonomna federacija KPI izraža globoko sožalje sinu Spartacu in ostalim sorodnikom.
še, ker so predložene igre namenjene otrokom in naraščajnikom*, to je «področju, kjer se zahteva posebno nežna in občutljiva roka*.
Rezultat te pobude bo, da se bo v mladinskih oddajah Radia »Trst A* v bližnji prihodnosti zvrstilo 23 novih izvirnih del domačih avtorjev, kajti dvajsetim delom, ki so bila že sprejeta, bodo dodali še tri predložene mladinske igre, ki potrebujejo še kak popravek ali manjšo predelavo. Načelnik dramskega odseka Radia «Trst A* dr. Harej je svoje uvodno poročilo zaključil z ugotovitvijo, da «nekatera teh del so z literarnega in radiofonskega vidika pravi biseri in bi bila vredna, da se ohranijo ne samo na trakovih, ampak tudi v knjigi, kot dokument prizadevanja in ustvarjanja slovenske skupnosti v Italiji v tej nemimi dobi kulturnega vretja in iskanja*.
Bralna komisija je nagradila naslednjih osem predloženih del: Sare Fornazarič delo »čarobna noc*. Miroslava Košute delo »Volk in pravljice*. Marka Kravosa delo »Govoreča žogica*, Lojzke Lombar delo «Bogdanova zmaga*, Jožka Lukeša delo »Stari ford>, Alenke Rebulove delo «Plamenka», Zore Saksidove delo «Polžek si išče nevestico* ter Marije Susič delo »Najlepše jaslice*.
Nadalje je bralna komisija izbrala nekaj del, za katere meni, da bi bilo primemo, da jih odkupijo. Sem spadajo naslednja dela: »Medvedek Bučo* Sare Fornazarič, »Vabilo na igro* Miroslava Košute, «Papagajček Koko* in «Deklica šla je po vodo* Jožka Lukeša, »Velika noč pri zajčku* in »Lipček in Lap-ček* Zore Saksidove, »Čudežna cvetka* Ane češčut, »Marko in Ja-ge babe* Miroslava Lebana, »Begunki* Aleksija Pregarca, »V kam-pnngu* Jurija Slame in »Piščalka za na Limo* Sergija Verča.
Že omenjena tri dela, ki pridejo v poštev po manjših popravkih in predelavah so »Jelkina bolečina* Lojzke Lombarjeve, »Ence-le bencele* Aleksandra Mužine ter «Naše pravice* Adrijana Rustje. A-leksandra Mužine delo »Na poti v mesto* in Jožka Lukeša delo »Blažek in njegova torba* pa bi prišli v poštev tudi za dramski spored za odrasle, če bi jih primemo predelali.
Navedli smo naslove del, ki so bila predložena na letošnjem natečaju Radia »Trst A* z ustreznimi pripombami bralne komisije. Podelitvi nagrad in oceni del so prisostvovali številni avtorji osebno. Navzoča sta bila tudi ravnatelj tržaške radijske postaje inž. Candus-si ter direktor slovenskih oddaj inž. Sancin.
Razstave
V	galeriji Cartesius razstavlja slovenska «naivka» Greta Pečnik iz Oplotnice pri Mariboru, ki pa sedaj živi v Piranu.
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita je odprta tradicionalna »božična razstava*.
Nazionale 15.30 »Gli Aristogatti*. Bar vni film. Walt Disney.
Fenice 15.00—22.00:	«Agente 007 —
Una cascata di diamanti*. Barvni film Sesrn Conery v vlogi Jamesa Bonda.
Eden 16.00—22.00 »4 mosche di vellu-to grigio*. Barvni film. Michael Brando m Mimsy Farmer.
Grattacielo 15.30 «Soffio al cuore*. Barvni film.
Excelsior 15,30 »Bello, onesto, emigra-to Australia, sposerebbe compaesa-na illibata*. Alberto Sordi, Claudia Cardinale. Barvni film.
Ritz 15.30 »Gli scassinatori*. Barvni film. Jean Paul Belmondo, Omar Sharif, Dyan Cannon.
Alabarda 16.30 »I due assi del guan-tone*. Franco Franchi, Ciccio In-grassia. V barvah.
Aurora 16.30—22.00 «Love story». Barvni film. Mac Graw.
Impero 16.30 «11 merlo maschio*. Lan-do Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30—22.00 «Continuavano a chiamarlo Trinita*. Barvni film. Te-renče Hill in B. Spencer.
Capital 16.00—22.00 »Homo eroticus*. Barvni film. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 »Annonimo veneziano*. Florinda Bolkan, Tony Musante. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00 <11 vichingo ve-nuto dal sud*. Lando Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «La sfinge d’oro». Robert Taylor, Anita Egberk, Jack Stuard. Barvni film.
Astra 16.30 «Ronda di mezzanotte*. Stan Laurel in Oliver Hardy. črno-beli film.
Abbazia 16.00 «King Kong, il gigante della foresta*. Rhodes Reason. Linda Miller. Barvni film.
SOŽALJE
Godbeno društvo iz Nabrežine izreka globoko sožalje družini ob smrti godbenika Ernesta Pertota.
JKSSIMh

Z včerajšnje podelitve nagrad v okviru natečaja za izvirne radtjzke mladinske
razpisala slovenska postaja Radia Trst A
in otroške igre, ki ga je
Poldrugi mesec po nesreči vesplst podlegel poškodbam
Včeraj navsezgodaj je na patološkem oddelku splošne bolnišnice 21-letni študent Walter Cualt iz Ul. Pa-renzan podlegel hudim poškodbam. Claut se je skupno z 20-letnim prijateljem Neviom Siego iz Ul. della Guar-dia ponesrečil 17. novembra proti večeru, ko je z vespo vozil po Ul. F. Se vero proti mestnemu središču. Zaradi prehitre vožnje je Claut zavozil na pločnik in silovito treščil v parkirano lancio. Njega so tedaj s pridržano prognozo sprejeli na oddelku za oživljanje, njegovega prijatelja pa s prognozo okrevanja v 8 dneh na patološkem oddelku.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Od četrtka do 2. jan. bodo v gledališču Rossetti izven abonmaja predstave komedije »Cas fantazije* Anne Bonacci s Sandro Mondaini in Pippom Baudom. Gre za predstavo z glasbo, ki prihaja k nam kot nalašč na predvečer Silvestrovega za vesel zaključek leta. Poleg Mondainijeve in Bauda nastopajo še drugi, med katerimi tudi Luciano Virgilio. Režija Davide Mon-temurri.
AVDITORIJ
Danes ob 21. uri prva predstava manj mladim Tržačanom zelo znane komedije »Nina, ne delaj se neumno* Giancapa in Rossata. Predstava v izvedbi skupine Compagnia Veneta s Toninom Micheluzzijem v glavni vlogi, je bila pred prihodom v Trst povsod po Italiji zelo toplo sprejeta. Režija Costantino De Luca. Ponovitve do novega leta.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar*
vabi starše, da vpišejo otroke v tečaj za ritmične vaje in folklorne plese. Vpisovanje vsak večer od 18. do 19- ure na sedežu društva.
Razna obvestila
Sekcija Zveze partizanov s Proseka vabi na množični sestanek, ki bo jutri, 30. t. m. ob 20. uri v Soščevi hiši.
SPDT priredi 2. januarja avtobusni izlet v Kranjsko goro.
Včeraj'danes
Danes, sreda, 29. decembra TOMAŽ
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.28. — Dolžina dneva 8.43. — Luna vzide ob 13.45 in zatone ob 5.24.
Jutri, četrtek, 30. decembra EVGEN
Vreme včeraj: naj višja temperatura 6,7 stopinje, najnižja 5,8, ob 19. uri 6,5, zračni tlak 1019,7 stanoviten, veter 3 km jugozahodnik, vlaga 82-od-stotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. decembra 1971 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
Umrli so: 78-letni Giovanni Karis, 57-letni Europeo Venier, 51-letni Sadik Inan, 76-letni Antonio Granduc, 75-let-na Rosina Kravos vd. Sturman, 64-let-ni Nicol Marcolin. 21-letni VValter Claut, 87-letna Ameba Petronio in 66 letni Guglielmo Baret.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Picciola, Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Valmaura U. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia, Trg Liberta 6, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
Darovi in prispevki
TOPLO PRIPOROČAMO NAROČNIKOM, DA VPLAČAJO NAROČNINO PRI RAZNAŠALO), ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU. Ul. F Filzi št. 10.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi brat in stric
VEKOSLAV ŠPANGER - LOJZE
Dan in uro pogreba bomo sporočili kasneje.
UŽALOŠČENI
SESTRA, BRAT, NEČAKINJE IN NEČAKI Prosek, Koper, Ljubljana, 29. decembra 1971
Sporočamo, da je dne 27. t- m. po dolgi bolezni umrl soobtoženec bazoviških junakov in naš podpredsednik
VEKOSLAV ŠPANGER
Njegov lik bomo ohranili v trajnem spominu.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Slovenski javnosti sporočamo, da je umrl
VEKOSLAV ŠPANGER
predvojni vodilni član protifašističnih slovenskih mladinskih društev, najtesnejši sodelavec bazoviških žrtev in obsojenec na njihovem procesu leta 1930, dolgoletni jetnik fašističnih zaporov in taborišč, partizanski borec ter zaslužni povojni slovenski javni delavec
Slava njegovemu spominu V Trstu, dne 28. decembra 1971
Slovenska kulturno - gospodarska zveza
ODBOR ČLANOV BIVŠIH MLADINSKIH DRUŠTEV sporoča, da je 27. t.m. preminil v ljubljanski bolnišnici njegov član
VEKOSLAV ŠPANGER
Velikega borca za slovenski narodni obstoj v Trstu bomo ohranili v trajnem spominu.
Globoko užaloščeni sporočamo slovenskim ljudem, da se je poslovil od nas zvesti, pogumni in uporni sin naše zemlje, soustanovitelj »Slovenske levice* in njen sedanji tajnik, tovariš
VEKOSLAV ŠPANGER
Ko jemljemo slovo od njega, se mu njegovi tovariši zahvaljujemo za plemenito prijateljstvo in mu obljubljamo da bomo ostali zvesti njegovemu zgledu.
SLOVENSKA LEVICA
Trst, 29. decembra 1971
Frančiška Penko daruje 3000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane ter 2000 lir za Dijaško matico.
Anton Barbiš daruje 20.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Vekoslava špangerja daruje družina škrap 2000 lir za spomenik padlim borcem iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca.
V	spomin na našega očka dr. Jožeta Deklevo daruje družina ob 2. obletnici smrti 10.000 lir za pevski zbor »Vasilij Mirk*.
V	spomin na prijatelja Romana Pahorja in prijateljico Fanico Ažman -Legiša daruje družina dr. Jožeta Dekleve 5000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Marije Kralj darujejo svakinja Kristina ter nečaki Ljudmila, Marino, Viktor in Mirko 10.000 Ur za Dijaško matico in 5000 lir za pevsko društvo »J. Gallus*.
Namesto cvetja na grob Hermana Gerlija darujeta Zoja in Bruno Jan kovič 3000 Ur za ŠD Breg.
Zapustila nas je naša draga
VIDA KRIVEC
Žalostno vest sporočajo globoko užaloščeni mama, mož Bogdan, sinova Stojan in Ivan, sestra Levina ter drugi sorodniki.
Trst, 29. decembra 1971
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in nono
ERNEST PERT0T
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v sredo ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoča žena Karmela, hčerki Bruna in Viktorija, zeta, brat Franc ter drugo sorodstvo Nabrežina, 29. decembra 1971
'codFEZiom f»
Uloa Carducci 10 • Ulica Oriani 3
Do 31. decembra dajemo 10-odstotni popusl pri vsakem nakupu za gotovino v naših trgovinah^ v Ul. Carducci in v Ul. Oriani.
Popust v višini 10-odstotkov se daje v dogovoru s prefekturno komisijo v zvezi z borbo proti naraščanju cen.
Posebej priporočamo oddelke za poročne obleke ter oddelke z bogato izbiro oblek za moške in ženske močnih in zelo močnih postav.
'COflFEZIOm J **
(JtltHci
Ulica Carducci 10 • Ulica Oriani 3
TANTA JE ZAMENJAL KURT WALDHEIM
Generalni tajnik in njegova vloga
Dosedanji predniki Kurta Waldheima so Mi vedno dosledni načelom organizacije
V zadnjih dneh se čedalje po- | funkcije, ki so povezane z dejav-Steie nminia im« nmmaa	nostjo teh organov. Nadalje je
Meje omenja ime novega gene-!?™ega tajnika Združenih narodov WaWheima, ki je zamenjal “Sedanjega generalnega tajnika U ‘Mita. Kakor smo ob času že po-fočali, je varnostni svet z 11 gla-proti enemu ter 3 vzdržanim, ?■ decembra predložil generalni ‘topščini, naj imenuje za general-tajnika Kurta Waldheima na bolnega U Tanta, kateremu /»Poteka. Naslednjega dne, 22. *cembra, je generalna skupščina gansko izbrala za novega gene-Mnega tajnika avstrijskega ve-*Poslanika in bivšega ministra za zadeve Waldheiroa, ki bo p?0 dolžnost formalno prevzel s januarjem 1972, pa čeprav prakso že sedaj opravlja to nalogo, ^ se je moral U Tant zaradi "°le®i umakniti.
, ^aldheim bo četrti generalni J5* Združenih narodov. Prvi je ”, Tngve Lee, ki je bil na tem ™oza"i od 1946 do 1952. Bil je to J^eški zunanji minister in je bil f^iovan za gen. tajnika 1. fe-1946 za dobo petih let, /°oar so mu 1. novembra 1950 ^»dat podaljšali še za tri leta. jtfje to sindikalist in odločen ter človek, ki je znal pred vse-forumi in organi ZN uveljaviti !!0je stališče. 10. novembra 1952
•	dal ostavko zaradi tega, ker
*	odločno zahteval, naj bi bila gajska vključena v ZN, kar pa
3-shingtonu ni bilo pogodu, v lotou je sledil na položaju ge-^atoega tajnika ZN Dag Ham-i ia °eld' Je vršil to funkcijo l 10- aprila 1953 do 17. septem-? 1961- Dag Hammarskjoeld je j Prej švedski zunanji minister. Jjasu svojega mandata jc tudi /“1 svoj oseoni pečat v delo-ZN. Užival je namreč iz-/fn ugled, posebno v obrambi ..»ne ZN in v uveljavljanju pra-, malih dežel proti pritisku ve-sil, ki so vedno bolj uveljavil6 svojo avtoriteto, ki temelji na orožju kot na pametni in T^vsem pošteni politiki. Ham-,/^kjoeld je bil vedno zelo ja-? in je znal organizacijo pote-iz hudih težav, v katere je predla na račun hegemonistič-j Politike nekaterih velikih sil. si je tudi nakopa* sovra-določenih krogov. Temu pri-®*iejo tudi njegovo smrt, ko je /JPreč zgubil življenje v letalski peči 17. septembra 1961, ko se .vračal iz Leopoldvilla v Se-"to Rodezijo.
poldrugi mesec kasneje, 3. no-^bra 1961, je Hammarskjoelda Jfnenjal na položaju generalnega ™}ka U Tant, ki je bil do tedaj pdstavnik Burme v ZN. Na tem pttaju je U Tant ostal polnih J**t let. Soglasno je bil izvoljen J dobo do decembra 1966, nakar 'bil ponovno izvoljen za dobo 5 J in 1. januarja prihodnjega leta j* mandat zapade, vendar je, kot že rekli, svojo funkcijo že p&l novoizvoljenemu avstrijske-7 diplomatu, hkrati pa priporo-'Vgeneralni skupščini, naj izvoli p pomočnika generalnega taj-Jf®. kajti generalni tajnik ne /°re vsega, kar je sam izkusil 4 svojem zdravju.
smo tako na kratko prikazali ?pianje generalne tajnike te ve-C mednarodne organizacije, se na kratko ustavili še pri pSterih dolžnostih, ki jih ima bralni tajnik.
Generalno tajništvo ZN je eden /šestih organov organizacije. ’Wštvo organizira dejavnost vseh Sanov in usklajuje njihovo de-pj°st s specializiranimi ustalite, ki so odvisne od organi-pie. Nadalje skrbi za to, da se /)®t>i varnostnega sveta in resore generalne skupščine izvajan. tajnik je najvišji funkcio-Jf organizacije, prisostvuje vsem >*m generalne skupščine, varilnega sveta, gospodarsko - sobnega sveta in vrši vse ostale
njegova dolžnost, predložiti generalni skupščini letno poročilo in vse druge dokumente, ki so po-|trebni v zvezi z dejavnostjo ustanov in funkcionarjev, ki jih on imenuje.
Listina ZN določa, da generalni tajnik in osebje ZN ne sprejemajo in ne smejo sprejemati navodil od nobene vlade, niti od kake druge ustanove izven organizacije. Hkrati pa je njihova dolžnost, da se vzdržijo slehernega dejanja, ki bi ne bilo v skladu z njihovim položajem. Ker ima varnostni svet odločilno vlogo pri ohranitvi miru na svetu, česar pa ne doseže vedno, začenja generalna skupščina dobivati vedno večji pomen, generalno tajništvo pa preko tega zavzema vedno odločilnejšo vlogo v sami organizaciji ZN. To se je opažalo že prj prejšnjih generalnih tajnikih, kj so tako utrdili položaj generalnega tajništva. Kako bo glede tega ravnal novi generalni tajnik, avstrijski diplomat Waldheim, bo pokazala bližnja prihodnost.
V Afriki, kakor kaže gornja slika, je prehod iz puščave v zelenico nagel
V Moskvi je izšla Svetinova «Ukana»
Iz ljubljanskega »Dela* povzemamo vest, da je pred mesecem dni izšel v Moskin Toneta Svetine roman »Ukana*, ki ga tudi mi objavljamo v nadaljevanjih. Veliko delo iz NOB je izšlo v ruščini in izdala ga je sovjetska vojaška založba. »Ukana* v ruščini pa ni bila prevedena v celoti, pač pa je bila skrčena na 448 strani, to se pravi na približno eno tretjino, prevedla in skrajšala pa sta jo univerzitetni prof. Ivan Očak, ki je hrvaškega porekla, živi pa v SZ, ter N. Satarov; delo pa sta uredila J. Berhov ter polkovnik A. Kotnikov.
Svetinova »Ukana* je izšla v nakladi 65 tisoč izvodov. Ker je bila že skoraj razprodana, pri založbi razmišljajo, da bi jo ponovno izdali. To je prav gotovo ponoven dokaz o uspehu dela. Preko »Ukane* se bo sovjetski človek, ki je bil v preteklosti zaradi znanih dogodkov često napačno obveščen o naši osvobodilni borbi in revoluciji, bolje seznanil z njo, ker mu bo delo marsikaj in zelo neposredno povedalo. «Ukano*, kot vidimo, so sovjetski bralci z zanimanjem vzeli v roke. To je razumljivo, ker je v SZ zanimanje za Jugoslavijo in zato tudi za Slovenijo bilo vedno živo. Sicer pa je polkotmik Ratnikov o »Ukani* med drugim zapisal:
»Predvsem gre za slovenskemu
bralcu že znani Svetinov način opisovanja dogodkov, ki je napet in zanimiv, tako da zna bralca pripraviti do tega, da zlepa ne odloži branja. Nadalje obravnava »Ukana* tudi zelo zanimivo in malo obravnavano področje iz zakulisja vojne, iz dvoboja med gestapom in Ozno. Naposled gre tudi za Slovenijo, strateško pomembno tako v srednjem veku kot sedaj, za ugodno križpotje osvajalnih vplivov in načrtov. Navsezadnje pa »Ukana* opisuje tudi nekatere sovjetske državljane in njihovo udeležbo v osvobodilni vojni in revoluciji.
»Pomemben kulturni dogodek, kakršen je izid najbolj uspelega slovenskega romana v zadnjih desetletjih, romana, ki opisuje najbolj usodno razdobje slovenske zgodovine, bi zaslužil velijo pozornost vse naše javnosti, zlasti kulturne. Posebno še, ker pomeni prevod romana v ruščino, v svetovni jezik, lahko tudi vstopnico med svetovne klasike. Nihče ne more biti prerok, ali se bo to zgodilo ali ne, ker nihče ne more po dosedanjih izkušnjah popolnoma nepristransko ocenjevati kakega dela brez potrebne časovne odmaknjenosti. Toda po splošni značilnosti vseh ljudi lahko upamo, da bo tako in da bo »Ukana* tisto slovensko književno delo, ki ga že dolgo pričakujemo*.
nmiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii
VTISI S POTOVANJA PO ČRNI CELINI - AFRIKI
V neverjetni tišini na slani skorji sem se počutil neznansko majhnega
Priprave na prenočitev, da bi me kdo ne presenetil in da bi bil varen pred mrčesom

Edina skrb je bila varnost! Na slani skorji je bilo najbolje. Tam ni bilo ne kač ne škorpijonov in na podlagi prebrane literature se niti druge živali ne upajo na »chot*. Šel sem zato nazaj za kakih 500 metrov in se utaboril na soli. Prej sem si nabral nekaj manjših šopov trave in jih položil v velikem krogu okoli sebe. Napeljal sem nato najlonsko nit in jo povezal na več točkah z vsemi škatlami in stvarmi, ki so lahko povzročile ropot. Če bi se kdo približal, bi niti ne opazil in zbudilo bi me kakih 30 metrov prej, preden bi me dosegel. Napravo sem trikrat preizkusil in uspeh je bil zadovoljiv. Nabral sem nato precej velik kup suhe trave, katero bi zanetil, če bi se približale hijene ali šakali. Pripravljen sem imel tudi nož, žepno svetilko, vžigalice in palico. Na večerjo nisem utegnil misliti, ker se je hitro zmračilo, noč pa je bila brez lune temna.
Okoli ležišča sem dobro poškropil še z «neoddom», spalno vrečo pa raztegnil na kos najlona. Pokril sem se z mrežo proti komarjem in legel. Tišina je bila popolna in skoraj me je zajela groza. Zvezde so v tistih krajih svetlejše, ker je zrak bolj čist in ni umetne svetlobe, Id bi motila njihovo ostrino.
Ponovno sem se čutil tako majhnega v tisti neverjetni tišini, čutil sem se potlačenega k tlom. Bil sem napet kot stouna in razburjen. Noben trening v domačih krajih ni mogel izenačiti puščavskih razmer. Tablet za pomirjenje nisem maral uporabljati, koncentracija in trezno premišljanje pa sta me prepričali, da je moj strah odveč. Navidezno pomirjen sem zaspal nekje okoli 10. ure. Ob eni ponoči sem se zbudil. Bilo je vse v redu, tiho. Ponovno sem zaspal, nekaj po 4. uri pa je bilo počitka konec. Da bi laže pospravil vso opremo, sem zanetil kup suhe tra-
ve. Ogenj je fantastično osvetljeval slano površino in raztegoval mojo senco po njej. Zdelo se mi je, da gledam televizijski prenos z Lune.
Noč se je torej končala srečno. Še v temi sem se vrnil na točko, kamor sem prispel prejšnji dan in se nato s pomočjo kompasa usmeril naravnost na zahod, po obali Chot el Djerida proti Tozeurju. Sonce me je dohitelo, ko sem bil že poldrugo uro na poti. Smeir je bila pravilna in zadovoljstvo, da sta se prehod močvirja in nočni tabor srečno končala, je podvojilo moje moči. Hodil sem v ravni črti med šopi trave, po suhem slanem blatu ali pa po pesku, tudi poraščenem z redkimi šopi čudne sivo-zelene trave, kot se je pač razvijala obala »chota*. Ob devetih sem si privoščil izdatno malico, ki je bala hkrati večerja iz prejšnjega dne, zajtrk in pol kosila. Ponovno sem skuhal špagete in jih zabelil z grahom in mesom. Kot prejšnji dan. Jedilni Kst so dopolnili še fižol, paradižnikov sok in konservirano sadje.
Precej olajšan nahrbtnik in štiri litre vode manj so zelo razbremenili hrbet, razdalja, slabo spanje in vročina pa so prispevali svoje, da je utrujenost le prišla na dan. Bil sem vseeno trdno odločen, da še tisti dan dosežem Tozeur. Še en nočni tabor bi bil zelo kritičen, ker nisem imel več vode za kuhanje. Kljub vročini 37 stopinj sem hitro napredoval. Dvakrat sem za kratek čas počival, končno pa sem okrog 14. ure zagledal na obzorju dolgo temno črto. Daljnogled je potrdil domnevo, da gre za oazo, moj cilj. Pot do Tozeurja sem izračunal na približno tri ure. Privoščil sem si zato zadnji počitek in tudi zadnjo malico.
PO ČUDOVITI OAZI
Nj smelo bita več težav do Tozeurja. Ko pa sem od obale zavil
Za spomin še slika iz puščavskega »slanega močvirja*
malo na desno proti oazi, sem ponovno opazil na stotine kačjih lukenj. Oaza je očitno dajala dovolj miši in druge hrane strupeni golazni. Stvar me je hudo razburila, ker sem bil mislil, da sem že izven nevarnosti. Pripravil sem palico z vilicami in hodil z očmi uprtimi v vroči pesek. Previdnost ni bila odveč, ker sem res zagledal dva modrasa, ki sta v majhni razdalji drug od drugega lezla po svojih opravkih stran od moje poti. Žal sem imel neprimerno obutev in si nisem upal motiti njunega miru. Vse, kar sem lahko opazil, je bilo to, da so nekoliko daljši v primerjavi z našimi in debelejši po začetnem vitkem in elegantnem vratu. U-pam, da ni teh večjih mer narekoval strah.
Med šopi trave in kačjimi luknjami sem se približal oazi. Na levi strani je stalo nekaj hišic in stopil sem med nje.
Opazili so me že od daleč in sprejelo me je na desetine radovednih otrok. «Bonjour Monsieur, Francjaise, Allemand, English? Fi-lus (denar),* so bile besede, ki so deževale name. V Tuniziji so otroci, v nasprotju s ponosnimi Libijci, zelo vsiljivi. Da bi ohra-
Arthur Hailey, po poreklu Anglež, po narodnosti Kanadčan, ki pa živi v Združenih državah Amerike, je tudi slovenskim bralcem že znan pisatelj. Napisal je namreč roman »Hotel*, ki je že preveden v slovenščino. Zdaj ga bomo spoznali po novem, še boljšem romanu, ki ga je izdala založba LIPA v Kopru. Gre za roman »Letališče*, izredno dramatičen, zanimiv in psihološko prepričljiv pripovedni tekst, po katerem je bil izdelan tudi prav tako uspel film. (Ta prihaja prav zdaj na platna slovenskih kinematografov in bosta tako film kot roman še posebej zanimiva.) Roman, ki ga je v slovenščino prevedel Mirko Napast, opremil pa v knjigi Bronislav Fajon, se uvršča med tiste izjemne pripovedne tekste, ki jih kljub njihovi dolžini preberemo na mah, ki pa vendar puste v bralcu globoko sled, da razmišlja o dogodkih in ljudeh še dolgo potem, ko je knjigo odložil.
Roman »Letališče* je roman o letališčih in njega ljudeh. Kot je v Hotelu osrednja osebnost mednarodni hotel, tako je v tem tekstu osrednji junak zgodbe pravzaprav letališče. In vsa zgodba, ki je prikazana na preko 500 straneh knjige, se pravzaprav odvija na velikem ameriškem mednarodnem letališču, vsega skupaj nekaj ur, od šestih zvečer pa do nekaj čez polnoč. V ta časovni okvir in v okvir letališča, na katerem divja zimska nevihta s sneženjem, je pisatelj zgostil vso zgodbo.
Pravzaprav več vzporednih zgodb, ki jih je dramatično povezal med seboj v mojstrovino, ki bralca izjemno pritegne. Osrednja osebnost romana je direktor letališča Mel, čigar ponesrečen zakon predstavlja zanj breme, tako da še bolj išče utehe v neutrudnem delu na letališču. Njegov brat je radarski kontrolor v stolpu. Ves čas živi pod psihološko obremenitvijo, da je kriv za nesrečo letala in se zato odloči za samomor, ki naj bi ga izvršil prav to noč, ko bo končal službo. Poleg njiju spoznamo uslužbenko letalske družbe Tanjo Livingston, odločnega voditelja tehnične službe na letališču Patronija, ki z izjemno odločnostjo uspe odstraniti z vzletne steze letalo, ki se je zarilo v obrobno blato in s tem omogoči pristanek ponesrečenemu letalu.
Potem spoznamo vodilnega pilota ene izmed letalskih družb Vemona Demeresta, ki je svak direktorja letališča, pa se z njim ne razume. Njegova ljubica je vročekrvna stevardesa. Potem srečamo še obupanega gradbenega podjetnika, ki se visoko zavaruje in hoče z bombo pognati letalo v zrak med vožnjo v Evropo, da bi svoji družim priskrbel zavarovalnino. Spoznamo tudi svojevrstno staro gospo, ki z najrazličnejšimi ukanami zna do seči, da zastonj potuje z letali križem po Ameriki, pa še vrsto drugih ljudi. Vsak od njih doživlja svojo usodo, Ici se na koncu romana strnejo v eno samo. Gre za to. ali bo z vzletne steze pravočasno odstranjeno zagozdeno letalo in za to, če se bo ponesrečeno letalo na poti v Rim, ki ga poškoduje bom ba, uspelo srečno vrniti in pristati na matičnem letališču.
Kaj nas pri tem romanu predvsem zadovolji?
V prvi vrsti je to zgodba sama, oziroma kompozicija vseh zgodb, ki bralca pritegnejo. Drugo, kar je treba v tem romanu poudariti, je izjemno zanimivo pripovedovanje,
f	.-y	<.	'
lete s kamelo in... mlada beduin-
nil čim hladnejše ozračje in moje spremljevalce razredčil, nisem na pozdrave niti odgovoril.
Bil sem zelo truden in želel sem si le obilne večerje, pijače in počitka. Sonce je že zašlo in življenje po vasi je zamiralo. Živahna je bila le glavna ulica, ki je seveda nosila ime po Habibu Bur-gibi. Majhnih, bosih, na pol golih in seveda umazanih otrok je bilo za mano še dovolj, vsiljevali pa so se tudi bolj odrasli 14-16-letni dečki. Ponujali so prenočišče, iz-
'ska dekleta.
Obleganju sem le podlegel in spregovoril z dečkom, ki je presenetljivo dobro govoril nemški. Pomagal mi je dobiti izredno cenen »hotel* in pregovoril me je tudi za izlet s kamelo za prihodnje jutro.
Večerjal sem končno v miru v »restavraciji*, ki je nosila slovesno ime »de la Republique». Bolj kot večerja je bila to vojna proti muham, ki so kot imirage* brenčale okoli mene. Celotno osebje restavracije sta sestavljala dva dečka. Približno 15-letni črnec je bil «šef», precej mlajši Arabec pa pomagač. Kuhinjo sem spravil v pravo krizo. Iz komaj čitljivega jedilnega lista sem izbral to, kar sem razumel, vendar vse dvakrat. Dečka sta izginila iz restavracije in se v petih minutah vrnila s surovinami. V pol ure sem večerjal in tudi dobro. Če bi ne bilo muh, bi mislil, da sem doma.
Tozeur je stičišče Sahare s civilizacijo. Ljudje se zdijo na pol divji. Večina so Beduini. Evropskih oblačil skoraj ni in po ulicah se srečujejo težko natovorjene kamele in osli, ki so namenjeni tudi v bolj oddaljene manjše oaze in po puščavi raztresena naselja. Trg je dokaj dobro založen z zelenjavo, saj je oaza ena najbogatejših v Sahari. Tozeur ima kar 150 vodnih izvirkov in gozd palm se raz-BRUNO KRIŽMAN
(Nadaljevanje na 6. strani)
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Arthur Hailey:	L C t cl l l SCC
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zadnji trenutek se boste ovedli in popravili napako. Odgovor, ki ga pričakujete, pride gotovo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preidite raje prvi v akcijo, ker vas bodo sicer prehiteli. Soglasje in mir v d”užini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Za načrt, ki ste ga napravili, ni dovolj sredstev. Priporočljiva večja zmernost.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Sleherno oklevanje bi ne bilo opravičljivo. Skušajte približati dva sprta prijatelja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Uredite čdmprej svoje računovodsko pošlo-
HOROSKOP
vanje. Posvetite več pozornosti zdravju.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Rastoče skrbi v zvezi z nekim vprašanjem. Ne og-evajte se preveč za neko osebo.
TEHTNICA (od 23 9. do 23.10) Zavihajte rokave in se resno lotite dela. Večer boste preživeli v prijetni družbi.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11.) Še manjši napor in dosegli boste svoj cilj. Nemoten razvoj na ču-
stvenem področju.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Akcijsko ste nepremični. Ne odrecite sosedu pomoči, ki vas je zanjo naprosil. Zdravje dobro.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Če ste umetnik, boste doživeli veliki dan. Nesramnosti se postavite po robu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izdelajte načrt, ki mu nihče ne bo mogel oporekati. Razumevanje z ljubljeno osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Niste bolj modri od svojega tekmeca, pazite, da bi se ne opekli. Okusili boste veliko srečo.
predvsem prikaz podrobnosti iz življenja na velikem letališču. Te podrobnosti so tudi drobne, duhovito napisane zgodbice n ljudeh, ki kakorkoli prihajajo v stik z letališčem in njega življenjem. Izredno plastično so prikazani ljudje v vseh raznolikostih njihovih značajev, da se bralcu izjemno vtisnejo v spomin.
Morda je sicer tu pa tam zgodba konstruirana, toda v celoti so vse usode prikazanih ljudi psihološko prepričljive in utemeljene. In ker letalstvo ter zgodbe s tega področja že od nekdaj še posebno pritegujejo bralce, podobno kot zdravniški romani, je roman o letališču še toliko bolj privlačen.
Sicer pa ima ta roman res mnoge odlike, da ga je vredno vzeti v rcJce. Preberemo pa ga itak na dušek in o njem mtem še dolgo razmišljamo, saj se take in podobne zgodbe dogajajo vsak trenutek po številnih letališčih vsega sveta.
Z romanom «Letališče* je založba Lipa vsekakor imela srečno roko, saj je slovenskim bralcem z njim posredovala dober, zanimiv in izredno napet pripovedni tekst s sodobno tematiko, tekst, ki bo tako kot po svetu, tudi pri nas deležen posebnega zanimanja s strani bralcev. Zlasti še, ker je napisan v standardni pripovedni tehniki.
Sl. Ru.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
«Kras in morje»
Krožek trgovinske mornarice namerava razširiti svojo kulturno dejavnost z vrsto razstav na svojem sedežu v Ulici Roma 15. Prva tovrstna razstava je dobila naslov »Kras in morje* in so na njej sodelovali Duiz in Bianchi s prikazovanjem morja, Blason, Devide in Officia pa s podobami Krasa. O umetnosti že neštetokrat odlikovanega Duiza smo že mnogokrat poročali, vendar pa to le bolj kot o slikarju bistvenosti kamnite kra-ške arhitekture. Sedaj pa moramo to dopolniti, ker z enako dovrše-nostjo izostrenega slikanja in po-< ustvarjanja vzvišenega miru podaja tu Duiz morje in zasidrane ladje ter čolne ob nabrežjih. Čudovit mir in tišina, vendar pa v globinah morja preveva zanimive podmorske razglede, ki jih Bianchi skoroda nadstvarno ume pričarati.
Izredna pa je slikovita resničnost, sad posebnega postopka, t katero ustvarja Blason bolj zaraščene izseke Krasa mehko zasanjanih nastrojenj. Nasprotno pa je živahnejši še razmeroma mladi Officia, ki slika Kras bolj sproščeno impresionistično, s čimer je pričel vidno izstopati na raznih skupnih razstavah, enako kakor Devide, ki nam tu podaja široke kraške razglede vendar z boli krepko močjo oblik in barv v polnem razcvetu in jarkosti sonca.
NA FILMSKIH PLATNIH
Michael Sarne;
«11 caso Myra Breckinridge»
Originalni naslov:	« M Y R A
BRECKINRIDGE*. Izvor: ZDA 1970. Po romanu Goreja Vidala. Igrajo:	Raquel Welch,
Mae VVest, John Huston, John Carradine.
Z godba tega filma je postavljena v ambient ameriške filmske industrije; zato se pogosto poslužuje odlomkov iz starih ameriških filmov. Obenem temelji na primeru dvakratne spremembe spola protagonista. Pripoved hoče biti zelo prosta. Vse skupaj pa izpade popolnoma prazno; ni provega »absurda*, ker je vse skrajno izumetničeno in ceneno.
Filmi, ki razmišljajo o filmu samem, so se nam vedno zdeli zanimivi. Ne dolgo tega smo videli odlični Aldrichev »Quando muore una stella*. »Myra Breckinridge* pa nam nima kaj povedati, saj temelji na najbolj praznem in površnem xei sperimentalizmu*.
Tonik svetima
vk ANA
TRETJA KNJIGA
Odkrila! se je spremljevalcev. Za osamljenega človeka ? samota zdravilo. Neznosna napetost, ki ga je krotovičila /jnesec dni, ni popustila. Odkar je pokopal v požganih ru-svoje dekle, je z njo zagrebel tudi svoj mdr. Tudi ki jo je imel v daljni Poljski, Je izginila v enem iz-^ nemških taborišč. Razdvojenost je tešil samo še s in bojem. To pa je vplivalo nanj tako, kot bi ogenj z bencinom. Padli so mnogi njegovi minerji, s kate-Je speljal svoje najdrznejše akcije, njegovi domači so £hara že mrtvi, morda je tudi njegova hiša v vasi Babici ^*ho še kup ruševin kakor Varšava.
k Rana poljskega naroda je bila njegova rana. Kot stru-tvor se je razraščala v njegovo voljo, ki se je spremd-j*'41a v golo maščevalnost. Ubijanje ga je mikalo kot pre-^tstvo siren, ki pogube vsakogar, ki posluša njihov glas. . V razpoke njegovega Jaza je vdiral dvom o pravičnosti in smiselnosti žrtvovanja. Bežal Je iz boja v boj, toda sebi ni mogel ubežati.
„ Ko Je korakal z avtomatom v roki skozi samotni Jesen-gozd, pripravljen, da vsak trenutek ubije tistega, ki bi prekrižal pot, Je razmišljal, če njegov pogum ne raz-j^ia v strah in če njegov beg ne vodi v slepo ulico. Svet £ mu Je spremenil v pošastno žrelo, kd se oži ln zapira. ^°'ona senc njegovih mrtvih spremljevalcev se je večala, ^sih si Je zaželel, da bi odšel za njimi tja, od koder ni
vrnitve. Slutil je, da potuje smrt z njim kakor senca. Vse, kar se je v njegovem življenju nabralo grenkega, se je zgnetlo v vozel, ki ga ne more izpljuniti... Iskal je oporo za novo tveganje, pa je ni našel. Kamorkoli je stopil, mu je spodrsnilo kot na spolzkem kamenju v deroči reki...
Njegov škorenj je stopil na nekaj krhkega, kar se pod njegovo težo nd zlomilo kot trhlo vejevje, temveč je počilo hreščč. Pogled, ki je taval z oblaki, grozljivo drsečimi prek neba, se mu je prevesil v mokro listje.
V kotanji, ki jo je prečkal, se je med listjem režala lobanja s temnimi očmi in pod njo okostnjak. Pokleknil je. Cunje so bile že razpadle in med obledelimi vlakni so bile kosti, tako gole, da niso zanimale niti črvov, mravelj in ptic. Lobanja je bila preluknjana od temena do čela.
Srh ga je stresel. Videl je že mnogo mrtvih ljudi, ki so jih pobili drugi ali pa on sam. Bili so okrvavljeni in negibni kot začetek vsega nehanja, vendar so bili še nekaj. Zdaj pa je imel v rokah pravo nehanje, pravi nič, praznino, v kateri se izgubljajo vse potd in vsi konci.
Ozrl se je naokrog in kamorkoli mu je seglo oko, je videl samo drevje, mokra siva drevesa, v katera se je zaganjal oster veter in trgal listje z vej, pa kamenje in tiho samoto, kjer se je na križišču trenutka človek srečal s svojo senco: srečal je svojo smrt in zdelo se mu je, da ga ne bo zapustila...
«Prekleto naj bo življenje, v katerem človek nima niti pravice, da bi ga sprejela zemlja v svoje večno naročje. Tako zavržen in zapuščen je kot kamen, ki se je kdove zakaj od-krušil s pobočja gore ln obstal tam, kjer mu Je zmanjkalo sile padanja.))
Izdrl je bajonet. Odstranil Je listnato plast ln skopal v ilovnato zemljo plitvo jamo. Vanjo je začel zlagati kosti v njihovo prvotno lego. To delo Je opravljal zbrano, s pravo pobožnostjo. Nazadnje je namestil lobanjo. Zdelo se mu je, da se mu črni očesni votlini zahvaljujeta. Nekaj toplega se je zganilo v zrcalu njegove duše. Sprijaznil se Je z mislijo, da bo ta senca hodila z njim, dokler bo hotela. Zagrebel je
kosti neznanca in vrnil zemlji, kar je njenega, in človeku, kar je njegovega. V drevo nad zaglavjem je nekajkrat vsekal z bajonetom znamenje, podobno križu. Strmel je vanje, dokler se razcefrana koža ni zasolzila in so kapljice kakor solze orosile mah naokrog. Njemu so plameni vojne že davno izsušili oči in srce mu je prerasla kamnitna skorja. Pravzaprav človek zasluži znamenje, kjer je pokopan. Med mrtvimi ni sovražnikov. Nihče ne more nikomur nič vzeti in nič dati. Otrpli v večnem miru, pokojniki vse živeče lahko svarijo, kako naj bi živeli, da bi mi umirali v posteljah, med svojimi ljudmi.
Korakal Je skozi sivino mrtvega gozda in mislil na svojo smrt. Od njega je odpadlo vse, kot bi ga slekel puh velikanske eksplozije. Bil je gol do kosti in pripravljen. Smrt... Vedel je, da prihaja. Naj se sprijazni z njo z rahlo otožnostjo ali veseljem? Z dlani, ki so se mu potile pred vsakim tveganjem, je bral pogubo. Tvegal je tudi takrat, kadar v sebi ni čutil moči in ga je peklila tesnoba. V tem, da je vzdrhtel, kadar je zagledal sovražnika, in nd več ljubil ljudi in življenja, je slutil konec.
Zato ga je vrvenje bataljona, ki se Je vadil na livadi za domačijo, pomirilo. Slutnja smrti pa je odtavala. V nosu ga je zaščegetal dim četne kuhinje. Bil je sestradan. Zavil je k Nandetu, ki ga je večkrat nahranil. Pri njem Je našel Ano, ko je za fante pripravljala Jabolka. Dala mu je dva rdeča sadeža. S sladkim sokom je pregnal lz ust grenkobni okus. Sčdel je na tnalico in skušal dekletu povedati kaj veselega, da bi odtrgal njene oči od svojih. Ni je mogel ukaniti.
«Zakaj si tako žalosten, Tomo?« Je vprašala.
Skušal se je nasmehniti.
«Nekaj mi pravi, da tvojemu otroku ne bom za botra.«
«Nikar se ne norčuj!«
«Kar resno mislim.« Videl Je, da Jo Je prizadelo. Skušal je preokreniti pogovor, pa Je začel pripovedovati kar tjavdan: «Ko porušimo most, pojdem z vami k staremu Travnikarju. Rad bi ga še videl in rad bi bil malo z vami. Zdaj bomo večkrat napadali v tej dolini, pa bomo prihajali k tebi, če nas
boš vesela.«
«Zelo vas bom vesela. Kmalu bo minilo leto, odkar sta z Bliskom prišla v četo in smo se spoznali.«
«čas teče. Zdi se mi, kot bi bilo včeraj.«
Orlov je končal vajo. Borci so se usuli k hlevu, kjer Je Nande že stal ob kotlu in z zajemalko čakal, da bo polnil menažke. Prišla sta tudi Primož in Vojko. Ana je šla po hrano za vse. Sedli so na hlod in se naslonili na zid. Zvonili so z žlicami in drezali v Toma, kam pojdejo to noč. Zaradi izdaj se je konspiracija do skrajnosti zaostrila.
Tomo in Vojko sta začela zaupen pogovor. Z Vojkom sta si bila dobra zato, ker je poznal vse knjige Sienkiewicza in je kaj rad govoril z njim o Zbišku in Jagienki, o Jurandu in njegovi hčeri Danuši in nemških križarjih. Večkrat sta premlevala dogodivščine gospoda Volodievskega Ir. Zaglobe ter zgodbe Iz romanov Potop in Z ognjem in mečem.
«Tega ti še nisem povedal, Ana,» se je obrnil Tomo k dekletu, «da te je rešila pravzaprav moja nemima in neugnana kri. Tisti večer nismo bili namenjeni k cesti. Mene pa je tja nekaj vleklo. Ne vem kaj, toda bila je slutnja, da nekaj bo, in šli smo. Nekateri so se sicer pridušali, da so utrujeni in so ostali doma, tako da smo bali pravzaprav samo trije. Bili smo že stran od ceste, ki smo jo bili zaminirali, ko smo zaslišali glas motorja. Vrnili smo se in sprožili kamenje. Vidiš, kakšen slučaj! Prav malo Je manjkalo, da se nisi zapeljala na mino.«
Sredi pogovora so jih poklicali v štab. Prijezdila sta Karel in Marko. Sestanek v štabu je bil kratek. Karel Jim je v skopih besedah povedal, da bodo napadli močno utrjen most in ga uničili. Tomo Je razgrnil na mizo velik papir in Jim iz skice prerisal položaj utrdb.
Orlov Je za napad določil četo, razdeljeno na tri napadalne skupine, ki so JI dodelili še vod težkih strojnic, mino-metalec ln angleški protitankovski minomet plat. Izvedeli so, da brani most petindvajset nemških žandarjev, ki so dobro oborožen: z avtomatskim orožjem, do vratu zakopani in obdani z žico in minskimi polji. Načrtu napada, ki ga Je pri-
GORIŠKI DNEVNIK
OB MANJŠEM OBISKU JUGOSLOVANOV
Tečaj dinarja ustaljen na višini 34 lir za 1 ND
Z ZADNJO SEJO V PONEDELJEK ZVEČER
| TIK PRED ZAKLJUČKOM LETA
Občinski svet v Sovodnjah
V preteklem tednu je prišlo k nam s potnim listom 103.000 jugoslovanskih državljanov, 30.000 manj kakor lani - Devalvacija presenetila v Trstu pol milijarde dinaijev? - Konzorcij za pridobivanje turistične klientele namerava podpreti jugoslovansko valuto
zaključil leto plodnega dela
V Gorici, Doberdobu in Števerjano bodo nocoj seje občinskih svetov
Šolo v Rupi nameravajo popraviti - Debata o pritožbah proti regulacijskemu načrtu - Zlata kolaj-I na uslužbencu Francu Plesničarju, ki odhaja v pokoj - Razširjena bo cesta od Gabrij na Vrh
Sejo bo imel tudi pokrajinski svet - Izvoljeni organi morajo odobriti nekatere sklepe pred zaključkom le*a
Po tržaških ulicah je te dni srečati manj Jugoslovanov kakor običajno v tem času. V Terezijanski četrti parkira le malo avtomobilov z jugoslovansko registracijo, kolikor jih ni zredčila zadnja devalvacija domače valute, pa jih preganjajo mestni stražniki, ki pridno polagajo pod brisalce obvestila o prekršku in poštne nakaznice za globo 1000 lir. V velikih trgovinah je dovolj prostora za vse in marsikje prodajalke samevajo za božično o-krašenimd pulti. Pri Danvilu si lahko mimo ogleduješ notranje izložbe, ne da bi se moral prerivati, podobno je pri Giovanniju, Coinu in v drugih trgovskih hišah.
Trg pri «Rdečem mostu« pozna le običajen živžav, stojnice pred železniško postajo pa žalostno samevajo. Zdolgočaseni kramarji poslušajo radio in kadijo z rokami v žepu, njihovi pomagači pa prezebajo brez dela. Prekupčevalci z valuto odkupujejo jugoslovansko valuto po
33	lir za novi dinar, prodajajo, pa po
34	lir. Prave kupčije pa ni Tudi pred menjalnico Bolaffio ponujajo dinarje po 34, pri odkupu pa so
nekoliko bolj pošteni kakor uradnik za pultom: ta namreč jemlje dinarje po 33, »zunanji* prekupčevalci pa so pripravljeni piačati pol lire več. Tudi sami pa ga prodajajo po 34 Ur.
Banke odkupujejo .jugoslovansko valuto po 32 lir. prodajajo pa po 34, v nekaterih primerih tudi po 35 lir. Rotacije bi bile lahko nekoliko višje, pravijo, ko bi Švica povpraševala po večjih vsotah dinarjev. To povpraševanje pa si po zadnjih dogodkih v zvezi z dolarjem in z dinarjem ni še opomoglo in poslovni Trst vsak dan pričakuje, kaj bo prinesel prvi dopoldanski telex iz Zuericha.
Poslovodja pri Darvvilu Benčini je optimist in pravi, da se bo dotok Jugoslovanov tudi po tei devalvaciji ponovno povečal, čeprav ni pričakovati, da bi se to zgodilo pred aprilom 1972. Tudi trgovina z zlatom, urami in bižuterijo je namreč povezana s turizmom in ta se bo ponovno razvil le s prihodom pomladi. Glede vesti, ki se je pojavila v delu tržaškega tiska, da je nedavna devalvacija dinarja preše-
Kje bomo silvestrovali ?
Hotelsko
turistično podjetje cPALACE H0TEL» PORTOROŽ
prireja veliko silvestrovanje. tgraJi bodo priznani orkestri v hotelu PALAČE in GRAND HOTELU PA LACE ter v restavraciji »LJUBLJANA* in »JADRAN*. V sporedu tudi mednarodni artistični program. Mož nost silvestrovanja je tudi ob PO KRITEM BAZENU in DISCU CLU-BU. Rezervacije po telefonu na št. 73346.
HOTEL «PIRAN» V PIRANU
prireja veliko silvestrovanje v hotelu »PUNTA* in v novem baru »TRI PAPIGE* z bogato Silvestrovo večerjo. Igrata priznana orkestra »INKVIZICIJA* iz Maribora in »STIL* iz Bolgarije. Rezervacije sprejemamo v recepciji hotela »PIRAN* osebno ali telefonsko na št. 73651.
HOTEL RESTAVRACIJA KRIŽMAN - VELIKI REPEN
Vabi na veselo silvestrovanje, igral
bo priznani orkester »DEVETAK* iz KRMINA. Pripravili bomo spe cialni silvestrski menu. Potrebne so rezervacije.
PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI «M4RINELLA»
Trst, Viale Miramare 323, tel. 410986. Pohitite z rezervacijo miz. — Ce njenim gostom in prijateljem ter znancem voščimo prijetno novo leto 1972.
ZAVOD POSTOJNSKE JAME POSTOJNA
Vabimo Vas, da preživite Silvestrov večer z nami ob prijetni glasbi in izbranem menuju. PRIČAKUJEMO VAS. Igra ansambel »ALOJZA SLAKA* in ansambel »FRANCLJA PUHARJA* s pevko Sonjo Gaberšček. Cena menuja z rezervacijo 160 Nd. Informacije in rezervacije: Recepcija hotela »JAMA* tel 067 '21172.
HOTEL RIVIERA - PORTOROŽ
pripravlja veliko silvestrovanje v prostorih hotela in v nočnem baru. Bogat silvestrski menu. Igrala bosta dva priznana orkestra. Rezervacije osebno au po telefonu št. 73051.
CASINO
«VILLA R0SALIA» OPATIJA
vošči vsem svojim gostom in znan cem srečno novo leto 1972.
GOSTINSKO PODJETJE «SEŽANA>
Vam pripravlja veliko silvestrovanje v obratih HOTEL TRIGLAV SEŽA NA - HOTEL TABOR SEŽANA (pri žel. postaji) — v MOTELU »KOZINA* na Kozini — ter v novem HOTELU »MAESTOSO* v Lipici in NOČNEM BARU HOTELA V LIPICI. Igrajo priznam orkestri. Priporočamo rezervacije.
HOTEL FURLAN
REPENTABOR - Tel. 227-125 spet odprt Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje. Bogata večerja. Ples. Igral bo orkester »I LORDS*.
PARK HOTEL V NOVI GORICI
HOTEL <GALEB>
prireja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in zabavo. Igrajo trije zabavni orkestri. Cene: V RE STAVRAC1J1 7.500 lir. V NOČNEM BARU 7 500 lir (konzmnacija '7 '00 lir). Priporočamo pravočasno rezer vacijo miz. Rezervacije ter informa cije tel. 21442 recepcija hotela.
Koper Kidričeva ul. 21 Vam pri pravlja prijetno silvestrovanje. Potrebne so predhodne rezervacije miz, tel. 21605.
RESTAVRACIJA cRIBA>
Koper. Titov trg. Cena za silve strov menu je 120 Nd. Priporoča mo rezervacije miz. tel. 21182.
ZA NOVOLETNE PRAZNIKE ODPRTE TRGOVINE
r
PETEK
31- |
DECEMBER
Odprti marketi neprekinjeno od 8. do 17. ure
■	Koper
■	Sežana
■	Nova. Gorica
■	Kranjska gora

r:::::::!::::::::::::::::
iii sobota
II JL I
Vsa trgovine zaprte
nr

NEDELJA
I
2.
JANUAR
I
Vse trgovine zaprte
iii PONEDELJEK ”!
I
JANUAR
•jfftitiKniiiiiiimiSsaji
3.
Odprti marketi od 8. do 11.30
■	Koper
■	Sežana
■	Nova Gorice
■	Kranjska gora
©
emona | Ijubljana

Cenjenim odjemalcem in znancem želimo prijetno in uspehov polno novo leto 1972
netila v tržaških blagajnah približno 100 milijonov dinarjev pa je mnenja. da je podatek povsem napa čen in da bi morali prej govoriti o pol milijarde ali še več. kati devalvacija ie prišla v trenutku, ko je bil v blagajnah inkaso najmanj
Na zadnji letošnji seji občinskega sveta v Sovodnjah (letos je ta imel skupno deset sej) je župan češčut izročil občinskemu knjigovodji Francu Plesničarju, ki bo stopil v zasluženi pokoj, zlato kolajno v znak hvaležnosti za dolgoletno delo v korist občinske uprave in vseh občanov. Pri tem je Češčut izrekel nekaj pohvalnih besed. Plesničar pa se je za lepe besede zahvalil. Na
od petka, sobote in nedelje, ko so j kolajni je na eni strani vrisan banke zaprte. Glede pripombe, da j priložnostni napis, na drugi pa io „	,v,o„; t„ i zgradba sovodenjskega županstva.
je v zadnjih dneh opaziti mani Jugoslovanov po Trstu, pa pravi, da je bilo tako tudi lani in predlanskim v tem času.
Statistični podatki pa mu ne dajo prav: v tednu od 20. do 26. decembra lani je prišlo v Trstu s pot nim listom 134.017 jugoslovanskih državljanov, v istem času letos pa so jih našteli le 103.031. Z železnico jih je letos dopotovalo 9.796 (lani 1
Franc Plesničar je bil v službi so-vodenjske občine celih petindvajset let, še prej pa je služboval na županstvu v Mirnu, pod katerega so spadale Sovodnje. Uradnemu delu svečanosti je sledila zakuska v domači Hmeljakovi gostilni. Ob tej priložnosti je zapel tudi sovodenjski nonet.
Na omenjeni seji občinskega sveta
9.993), po cesti pa so vsi prehodi I pa so svetovalci razpravljali še o zabeležili manjši promet, razen e-) vrsti drugih stvari. Najprej so v nega. Čez Fernetiče je prišlo k občinski odbor ONAIRC (to je usta-nam 10.528 potnikov (lani 12.102), nova, ki vzdržuje otroške vrtce) iz-čez Škofije 49.040 (lani 85 218) in ; volili Jožico Pavletič - Montijevo,
čez Lazaret pa 7.060 (lani 11.295). Izjema je prehod pri Pesku, koder je letos stopilo na naše ozemlje 26.607 jugoslovanskih državljanov, lani pa 15.409. Vprašanje je, seveda, koliko potencialnih kupcev iz sosedne republike se je letos oziroma lani odločilo za potovanje naprej v notranjost Italije in koliko se jih ie ustavilo v Trstu. Take statistike pa žal za sedaj ne vodi nihče.
Ko mu omenim možnost, da bi Jugoslovane privabljale v notranjost boljše cene in predvsem sotidnejša postrežba, me predsednik Konzorcija za pridobivanje turistične klientele Gentilli pogleda nekoliko izpod čela. Na del tržaškega in jugoslovanskega tiska je namreč jezen prav zaradi podobnih trdi tč v. Toda dejstva ni mogoče zanikati in zato namerava konzorcij v prihodnje okrepiti svoje delovanje v korist tako resni tržaški trgovini, kakor tudi poprečnemu jugoslovanskemu kupcu. V januarju se bodo predstavniki konzorcija srečali s predstavniki tiska in poslovnih krogov iz sosedne republike, na sporedu je tudi tiskovna konferenca v Trstu, glavno prizadevanje pa bo veljalo temu, da bi Trst okrepil zaupanje v domačo solidno trgovino. Jugoslovane je treba prepričati, pravi predsednik Gentilli, dji, so solidne trgovine edini pravi predstavnik poslovnega Trsta. Kaj pomaga Jugoslovanu. če mu brezimen kramar menja dinar tudi po 50 lir (tudi to se ponekod dogaja), če pa istočasno dvigne cene svojemu blagu, ki je poleg vsega v večini primerov tudi najslabše kakovosti.
Nadaljnji cilj. ki ga želi doseči konzorcij, je »stabilizacija* dinarja na ravni 34 - morda tudi 35 lir. Če bo kurz dinarja popustil za več kot eno ali dve točki pod uradno pariteto, se Trstu obetajo slabi ča si. Zato bo bolje podpreti jugoslovansko valuto, da se bo trgovino še naprej razvijala v obojestransko korist. Rotacije dinarja so namreč že tako nizke, da bi vsako nadaljnje znižanje lahko močno zavrio dotok turistov - nakupovalcev.
Istega mnenja so tudi prekupčevalci s tujimi valutami, in sicer toliko bolj, pravijo, ker so številne vrste blaga v sosedni republiki po zadnji devalvaciji postale spet vabljive za italijanske državljane. Najbolj zgovoren je menda primer bencina, ki stane pri jugoslovanskih črpalkah 2 dinarja za liter, kar ustreza 68 liram, medtem ko je pri nas več kot dvakrat dražji. Povpraševanje po dinarjih se bo torej zlasti v obmejnem pasu. ki uživa carinske olajšave po videmskem sporazumu, nujno ponovno povečalo v bližnji prihodnosti. Seveda če ne bodo med tem časom poskočile cene v sosednem pasu.
Danila Cotiča in Petra Tomšiča. Še dva zastopnika v omenjeni odbor bodo izvolili starši otrok, ki obiskujejo občinska vrtca v Sovodnjah in v Rupi. Svetovalci so nato izvolili še, upoštevajoč najnovejši zakon o trgovini, občinsko komisijo za izdajanje trgovinskih obrtnic. V tej komisiji so župan, dva zastopnika združenja trgovcev, en zastopnik zadrug, trije zastopniki sindikatov, dva izvedenca, ki ju predlaga občinski odbor.
Precej govora je bilo o predlogu za popravilo šolskega poslopja v Rupi. Občina je pripravila načrt, ki predvideva 5.825.000 lir stroškov. S tem denarjem bi v notranjosti uredili sanitarije, zamenjali ali popravili bi vsa okna in vrata, vso stavbo bi prepleskali. Očistili naj bi tudi streho in odvodne cevi. Načrt bodo poslali šolskemu skrbniku, z upanjem, da dobijo precejšnje nakazilo za popravilo te šolske stavbe. Zakon namreč določa, da daje država le določene odstotke pomoči za popravilo starih šolskih poslopij. Sovodnje so doslej dobile delni prispevek za popravilo šole na Vrhu ter celotno vsoto, ki je potrebna za gradnjo šole v Sovodnjah. Župan češčut je izrazil upanje, da bi dobili tudi za šolo v Rupi nekaj denarja. Ostalo bi morala dati iz svoje blagajne občina. Tako bi v sovodenjski občini v nekaj letih lahko ugodno rešili vprašanje šolskih poslopij, katere pa bo treba, je dejal župan, stalno popravljati, da ostanejo v dobrem stanju.
Ker smo že pri šolskem poslopju v Rupi lahko povemo, da je v noči od četrtka na petek izbruhnil v tej šoli požar. Vnel se je leseni tram v vrtcu, škode je približno za pol milijona, ki je krita z zavarovalnino. Poslopje so že začeli popravljati, tako da bo vseljivo takoj, ko se spet prične pouk.
Župan je še poročal o izvedbi del ceste z Vrha proti Dolu. Za to cesto, ki teče še vedno po ozemlju doberdobske občine, služi pa prebivalstvu Vrha, je sovodenjska občina porabila okrog 5 milijonov lir. Župan je dejal, da sklepa sovodenj-ske in doberdobske občine o novih medsebojnih občinskih mejah nista še bila potrjena od višjih oblasti, čeprav sta bila sprejeta že pred leti. Zgoraj omenjeno vsoto bodo izplačali podjetju, ki je cesto uredilo.
Svetovalci so še odobrili trošarin-ski davek za prvo polletje 1971.
Nato se je vnela precej zanimiva diskusija o pritožbah nekaterih občanov (pritožb je bilo skupno štirinajst) proti določilom regulacijskega načrta, ki ga je občinski svet sprejel na eni izmed prejšnjih sej. Župan Češčut in tajnik dr. Bukovec sta podrobno obrazložila
Sovodenjski župan češčut izroča upokojenemu knjigovodji Francu Plesničarju zlato kolajno v znak priznanja za njegovo 25-letno delovanje v
občinski službi
Številni izvoljeni sveti bodo imeli nocoj svoje seje, ki bodo zadnje v tem letu. Do sklica teh sej je prišlo, ker morajo številni sveti o-dobriti vrsto sklepov, za katere je datum 31. decembra zadnji dan v katerem se lahko odobri sklep, ki dovoljuje nemoteno delovanje določene uprave v naslednjem letu. Omeniti je sicer treba, da tudi tu vsa. ali skoro vsi, čakajo zadnji trenutek da odobrijo sklepe, o katerih bi lahko razpravljali že pred tedni.
Svojo sejo bo imel goriški pokrajinski svet. Na dnevnem redu, ki ga niso izčrpali na dolgi seji, ki ie bila pred približno desetimi dnevi, so nove vzdrževalnine v pokrajinskih zavodih v prihodnjem letu, nov triletni načrt za gradnjo turističnih cest (seveda če bo dežela daia za to denar), vrsta imenovanj pokrajinskih predstavnikov v razne upravne odbore. Seja bc ob 21. uri.
Ob 18.30 pa se bo sestal goriški občinski svet. Na dnevnem redu imajo proračun za prihodnje leto,
o tem pa verjetno ne bodo ra pravljali. Točkam, ki so ostale dnevnem redu iz prejšnjih se.1 dodaii še nekatere, o katerih P“ morajo nujno razpravljati Seji bosta tudi v Števerjanu in » Doberdobu. V števerjanu bo sej ob 20. uri v dvorani župnijskeg doma. Občinski možje bodo razpravljali o trešarinski lestvici za Pr polletje 1972, o letni nagradi županu v letu 1972, o pooblastil'a službencem, da lahko izva.iaT0 , dure v prihodnjem letu, o d<x* nih delih na občinski cesti ButiMf Grojna. Svetovalci bodo nato P° dili še nekaj skiepov, ti jihl® zadnjem času sprejel ožji odbor.
seja v telovad-
V Doberdobu bo seja v —jja niči osnovne šole ob 20. uri.
IULI uauuv ne ovjit	nraV*
tej seji bodo. med drugim xs>0 1 jali tudi o pravilniku za u^nji
občinskih športnih igrišč, o Pr, • deželi za podporo občinski kn.l . ci, o popravkih k proračunu za hodnje leto.	„
Seje bodo še v nekaterih d®” krajih, med katerimi ie tudi K
vsako pritožbo — nekateri ljudje, ki so se pritožili so seji prisostvovali — ter prebrala tudi mnenje izvedencev o teh pritožbah. Nekatere pritožbe so svetovalci, na predlog župana in odbora, sprejeli popolno, druge le delno, nekatere pa so zavrnili. V glavnem so se zainteresirani pritožili proti načrtu nove ob-vozne ceste med vasjo in železnico, proti načrtom nekaterih drugih stranskih cest, proti turistično - gostinskim namenom področja ob državni cesti v Gabrijah. Večja skupina ljudi z Vrha se je pritožila, ker ni področje okrog šole namenjeno rekreacijskemu središču. Občinski svet je tej prošnji Vrhovcev ugodil in sprejel resolucijo s katero bodo od vojaških oblasti zahtevali omejitev vojaških služnosti; ker otroci na Vrhu potrebujejo igrišče, kjer bi se športno izživljali.
Seja se je tako zaključila. V razgovoru z županom smo izvedeli, da bodo imeli tudi v prihodnjem letu, za razliko od predvidevanj, proračun brez primanjkljaja. Najprej so predvidevali, da bo primanjkljaj znašal približno pet milijonov in pol lir. Na pokrajinskem nadzornem odboru pa so ugotovili, upoštevajoč vesti s katerimi razpolagajo, da bo sovodenjska občina dobila iz državnih in deželnih skladov skoro tolikšno vsoto dodatnih podpor. Zaradi tega je nadzorni odbor te večje vsote vstavil med dohodke občine v prihodnjem letu. Tako ne bp treba Sovodnjam jemati v prihodnjem letu posojila za kritje proračuna.
Istočasno je župan češčut povedal tudi, da bo pokrajinska uprava verjetno že v prihodnjem letu razširila prvi odsek ceste Gabrje -Vrh. Na tem odseku je cesta široka dva do tri metre in je promet z avtomobili zelo nevaren. Pokrajinski podpredsednik Waltritsch je namreč sovodenjskemu županu javil, da je na pokrajini 12.000.000 lir na razpolago za širjenje omenjene ceste. Ta je bila že pred petimi leti vnešena v načrt turističnih cest in denar je sedaj na razpolago. Od zgoraj omenjene vsote bo sovodenjska občina prispevala dvajset odstotkov.
Bolniške izkaznice INAM
Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne INAM za Goriško sporoča, da ni bilo mogoče v normalnem roku ponovno potrditi izkaznice za zdravniško pomoč številnim zavarovancem (Mod. Sez. 507 'ois, za prvo polletje 1972). Da bi omogočili redno zdravniško pomoč, so podaljšali veljavnost sedanjih dokumentov do 31. januarja 1972 vsem tistim zavarovancem, ki bodo predložili na Mod. Sez. 507 bis (zelenkaste barve) dokumente veljavne do 31. 12. 1971.
VINOGRADNIŠTVO V BRDIH
Pomembna vloga zaščitnega konzorcija za tipizacijo in izboljšanje kvalitete
Izbira trtnih sort in moderno kletarstvo sta že rodila svoje sadove
izbirati med k**?.
Letošnja trgatev je dala količinsko približno enake rezultate kot trgatev prejšnjega leta; vendar pa je treba pri tem poudariti, da je kakovost vinskega pridelka mnogo boijša od lanske. Dobra kakovost pridelka je v znatni meri izboljšala odkupno ceno, kar je postalo jasno že takoj prve dni po trgatvi. Tako je vinogradništvo in kMa-stvo zavzelo še bolj očividno vedi no vlogo v kmetijstvu na Goriškem.
Tudi na področju goriških Brd smo imeli še pred kratkim slikovito anarhijo v vinogradništvu. Kletarstvo je bilo zelo preprosto in empirično in posledica je bila slabše vino, ki tudi ni trajalo. Potrošniki so se zanesli na gostilničarja in njegovo nenadzorovano vino, o katerem niso mogli niti vedeti, če je naravno in pristno,.
V zadnjih letih so skušali nekoliko urediti stanje tudi na tem področju. S pomočjo konzorcija za zaščito tipičnih briških Vin so omejili določeno vinogradniško področje, da-
li imena tipičnim vinskim vrstam in opredelili njihove značilne kakovosti. Izpopolnili so tudi kletarstvo in konzorcij daje splošne smernice ter tudi drugače pomaga vinogradnikom s koristnimi nasveti in praktično pomočjo. Tako so ustvarili zaščitni znak, ki je namenjen vinogradnikom članom konzorcija. Oboram si prizadevajo pri1 iskanju tr-žšča ter pomagajo pri iskanju novih kupcev.
Še danes je mnogo potrošnikov vina, ki ne delajo razlike med navadnim vinom in tistim, ki ga nadzoruje konzorcij za tipična briška vina in za katerega pristnost ter kvaliteto daje določena jamstva. Njegovo je prizadevanje, da so odvrgli trte slabih vrst ter jih nadomestili z novimi žlahtnimi nasadi, ki dajejo jamstvo za obilnejši pridelek in za kvalitetno proizvodnjo. Prav V tem je tudi osnova za pristno tipično m kvalitetno briško vino. Zato se bo potrošnik moral naučiti razlikovati med enim vinom
in drugim ter izDirati meu tetnimi vini, ki jih nudi k«1®^ in na katerega etiketah je ®°gj_ označen tip vina in njegove ®a
nosti	------ -
I
Ne nasedajte sleparjem1
plin.
Goriško mestno podjetje^ & ■ # vodo in elektriko, obvešča * ^ je v prejšnjih dneh pri nd®Lji
ljudeh v Gorici javil mož. da ga je omenjeno podjetje P°® ve stilo. da pregleda plinske naPr v stanovanjih.	. -j.
Vodstvo podjetja javlja, da ^ komur dalo takega naloga. P0™.
pošilja po hišah le svoje
ce, ki morajo imeci spoznavijo^
kaznico. Če bi
se neznani -r. )d. javil v kakem stanovanju, na1
je nemudoma obvestijo mestno P jetje, s tem da telefonirajo na vilko 31-56, notranja številka
iiiiiimiHiiiiiuiinin
OBČINSKI ODBOR V GORICI
Pripravili so diskusijo za občinski proračun za 1972
Zvišali so odkupno ceno za zemljišče za gradnjo nove trgovske šole
Občinski upravni odbor v Gorici je imel v ponedeljek zvečer še eno sejo, na kateri so pod predsedstvom župana Martine zaključili pripravo postavk »o naložbah* v občinskem proračunu za leto 1972.
Na seji so odobrili tudi sklepe v zvezi s posebnimi deželnh ' prispevki — za skupni znesek 5 mil. 669.000 lir — za podporo starejšim revnim občanom, ki nimajo osnovnih sredstev za življenje. Nadalje so odobrili več ukrepov, ki so jih predlagali odbomki za javna dela, za finance, šolstvo in za občinske uslužbence. Med drugim so odobrili tudi nov delovni urnik za občinske delavce.
Ogromno truda za prazen nič
Neznani vlomilci so v noči med ponedeljkom in torkom vlomili v pisarne dr. Guida Nasciguerre v Ul. Pa-duina in z velikimi škarjami napravili v železni blagajni dve precejšnji luknji. Spočetka je komercialist menil, da so mu odnesli 170.000 lir in bančni ček, kasneje pa je ugotovil, da so morali neznani zlikovci praznih rok iz njegove pisarne.
Važnost krožnega sklada za tržiško gospodarstvo
Tudi letos so gospodarstveniki lahko ugotovili korist krožnega deželnega sklada iz katerega dajejo kredite in posojila po znižanih obrestih in bolj ali manj dolgoročno tistim podjetjem, ki si izberejo področje Gorice ali Tržiča za svoja nova podjetja.
Tako so v tem letu samo na tržiškem področju dodelili za 10 milijard lir posojil novim industrijskim podjetjem, da so ta zgradila ali pa gradijo nove industrije. Zlasti so se letos okoristili z olajšavami, Id jih nudi krožni sklad, podjetja Simo, Nest Pack in Eaton Est da ne omenjamo drugih manjših podjetij v Tržiču in bližnji okolici. Na ta način so preko krožnega sklada ustvarili nova delovna mesta, ki so preprečila brezposel nost in gospodarsko krizo. Predsednik industrijskega konzorcija se je vodstvu sklada zahvalil za letoš njo pomoč in obenem izrazil upa nje, da bodo tudi v letu 1972 lahko črpali ustrezno pomoč iz njega za nadaljnji razvoj gospodarstva na tem področju.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIUtllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIII
VESTI Z ONSTRAN MEJE
v
Sola-spomenik bo prav kmalu
v Cerknem pod streho
Zanjo so prispevali bivši borci in drugi darovalci iz vse Slovenije ter zamejstva - Pomembna delavnost bivšega ravnatelja Goriškega muzeja v Kromberku
Številna podjetja in organizacije | čili v začetku prihodnjega šolskega I predavanja tolikšno, da vsem te a Goriškem so namesto novoletnih 1 leta, to je v jeseni 1972. Poudari- Ijam niti ne more ustreči.
voščil dali ustrezen denarni prispevek za novo šolo. spomenik narodnoosvobodilnega boja v Cerknem. Sploh nabirka za to šolo kaže, kako velika je solidarnost in hvaležnost nekdanjih borcev, političnih delavcev in drugih občanov za vlogo, ki jo .je Cerkno imelo med vojno.
Po zadnjih podatkih so raz ne organizacije in posamezniki zbrali za zgraditev te šole že nad 300 mili .ionov starih dinarjev. Treba pa je dodati še prispevke v gradbenem materialu katerega vrednost znaša okoli 50 milijonov dinarjev ter približno 5 milijonov lir, ki so .jih zbrali Slovenci v zamejstvu, od Trsta do Gorice in okoliških vasi, ter nekdanji italijanski partizani, ki so se med vojno borili v okviru IX. korpusa na območju Cerk-na oziroma Primorske.
Medtem novo šolo intenzivno grade. Dela izvaja gradbeno podjetje »Zidgrad* iz Idrije. Dela potekajo redno tudi v zimskem času in vse kaže, da bo šol* kmalu zgrajena do strehe. Namenu naj bi jo hro-
mo naj, da gre za poslopje prve faze z desetimi učilnicami in pripadajočimi drugimi prostori. Pozneje naj bi šolo še razširili oziroma zgradili dodatnih osem učilnic za razredni pouk. Ta druga faza gradnje pa je seveda odvisna od denarja, ki ga bodo zbirali v naslednjih letih.
Nekdanji ravnatelj Goriškega muzeja Rudi H6nn, ki je zdaj v pokoju, se ukvarja z zanimivo in pomembno aktivnostjo. Ta ni nikjer registrirana, toda ie vseeno važna. Prireja namreč predavanja o kulturnih velikanih slovenske preteklosti, naravnih lepotah Slovenije in drugih dežel ter o etnografskih posebnostih. Tako je pripravil serijo predavanj o pesnikih Simonu Gregorčiči in dr. Francetu Prešernu ter o pisatelju Ivanu Cainkarju. Nastopa med Slovenci doma, v zamejstvu in tudi na Dunaju Prebivalci slovenskih vasi na Tržaškem in na Goriškem Honna dobro poznajo in sam pravi, da je zanimanje za
Predavanj, ki .jih spremlja z diapozitivi je doslej imel že skupaj 315. Najprej mu je pomagal prof. Slavko Kretič iz Nove Gorice, pozneje pa sin Iztok V svoji zbirki ima okoli 6 tisoč diapozitivov. Slednje sproti dopolnjuje, kar je seveda združeno s stroški. Pri tem mu pomagajo s prispevki Planinsko društvo in Delavska univerza v Novi Gorici in še nekatere druge organizacije.
V pogovoru pred novim letom je bivši ravnatelj muzeja dejal, da bo svojo aktivnost v prihodnje še razširil, če mu bo to le zdravje dopuščalo. Pravi, da je v našem kulturnem življenju še precej »belih lis*, ki jih je potrebno preučiti in prav predstaviti. Zdaj se bo Honn posvetil analizi osebnosti in umetnosti našega oisatelja Franceta Bevka. Računamo torej lahko, da nam bo kmalu predstavil v svojih predavanjih tudi tega velikega moža iz naše preteklosti, ki je posebno pomemben zlasti sa primorske Slovence.
M. D.
Končno je odbor sklenil, da bodo vključili v dnevni red seje občinskega sveta tudi diskusijo o občinskem proračunu za 1972 in o proračunu občinskih podjetij ter so tudi povečali postavko za nakup zemljišča v Podturnu, kjer bodo zgradili novo poslopje državnega trgovskega zavoda v Ul. Grabizio, in sicer za okrog 4,6 milijona lir. To v skladu s sporazumom, ki so ga dosegli s prizadetimi zemljiškimi lastniki glede odkupne cene.
Mopedist trčil v avto
Včeraj, nekaj pred 11. uro, se je pripetila v Villanovi pri Farri prometna nesreča s trčenjem mopeda v avto, pri kateri je bil ranjen 15-letni dij/tk Fulvio Bressan iz Far-re, Ul. Berretta 8. Z rešilcem Rdečega križa so ga odpeljati v splošno goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili spahnjenje desne in zlom leve rame ter rano na levi strani čela. Pridržali so ga s prognozo 30 dni, pozneje pa so ga na željo njegove matere prepeljali v bolnišnico v Tržiču.
Bressan se je z mopedom pripeljal od doma na glavno cesto med Farno in Villanovo, ko je po tej cesti privozil iz Fanre z avtom giu-lia 1300 z registr. iz Benetk 27-let-ni Giovanni Bortoluzzi iz Fossalta di Piave. Obe vozili sta na križišču trčili in mopedist je padel z navedenimi posledicami. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila nekaj škode na obeh vozilih, zlasti na mopedu.
Iz goričkega matičnega urada
Dne 27. in 28. decembra so na goriškem matičnem uradu prijavili 14 rojstev in 9 smrti.
Rojstva: Aljoša Frandolič, Boris Nanut, Marco Rizzatti, Paola Fontana, Cristiano Cratii, Fabio Tivan, Raffaela Franceschi, Alessandro D’Angelo, Susanna Zampar, Cristi-na Fogar, Daniela Fomasin, Carla Bazzeu, Pamela Esposito in Van® Cargnel.
Umrli: 02-letni delavec Rodolfo Konjedic, 55-letni upokojenec Simo ne Farano, 28-letna parketistka Bea-trice Dominutti por. Zoggia, 79-let-na gospodinja Francesca Sirol por. Rovina, 42-letni kmet Orlando Pus-nar, 57-letoi upokojenec Carlo Ta-gliaferri, 77-letna upokojenka Maria Pian vd. Famea, 72-letna gospodinja Ester Del Neri por. Roselli-nd, 84-letna upokojenka Gaterina
Ulovili so BOO stotov cipljev
Tržaški ribiči, združena v nem konzorciju, ki šteje kat®* . članov, so po večdnevnih^ vah in čakanju končno prejšn.P
v prvih popoldanskih urah prvW ^
tegnili veliko mrežo, ti s0 ^ Sestavili za ciplje. To je bil ^
cembrski lov na te ribe, ti
mači ribiči posvečajo veliko '-j hov
dohodek. Ulov .je bil kar zadovo^
nost. ker predstavlja njihov
saj računajo, da je ostalo v • ^ kanski mreži okrog 300 stotoVualo okusnih rib. Po prevozu na kier so ribe stehtali, so jih “jja-spravili v velike tovornjake (tilnike, ki so jih razvozili na bolj ali manj oddaljene trge, 0 ^ jih še sveže dobavili svoji® čajnim odjemalcem.
Gorica
VEUui 17.00—21.00: Continuav^ g.
chiamarlo Trinita*, T. ru“ L Spencer. Kinemaskop v barval at-
LJjjciiuci. AvuiciuaatLUi/ *	~	•- n*
CORSO 16.30-22.00: »Detenuto » ji tesa di giudizio*, A. Sordi barvati ob 16.30:
Andersen; film je v barvai*^,^
MODERNISS1MO
. Volf«10
guilla da 300 milioni*. ** t
in O. Piccolo: film v barvah' dini pod 14. letom prepoved®"' t CENTRALE 17.00-21.30:	«Vam£ t
matar companneros*, F. Nero Millian; kinemaskopski fil® vah.	tfi-
VITTORIA 17.15-21.30: «11	p.
- -a*i •*
ve code*. C. Malden in C. SP®^^!
nemaskopski film v barvah, pod 14. letom prepovedan.
/ rini
cana* ® C«8®’
AZZURRO ob 17.30: »Terzo Montecarlo*. V barvah.
EXCELSIOR ob 16.00: »Ciuho re». V barvah.
PRINCIPE ob 17.30: «Cinque carogne*. Kinemaskop v bal*
/Voua Gorica	m,
SOČA (N. Gorica): »Teror ® fp H>-ameriški barvni film — ob J p^let'
SVOBODA (Šempeter): »ZadnF^ 10-je*, ameriški barvni film "
« 20.
PRVAČINA: »Maščevalec iz ^ a® italijansko-nemški barv® 1**“*
20. uri.
RENČE: Prosto.
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: »Upornik se vrača*-ški film - ob 19.30. p D*1'
DESKLE: »Astragal*. fra««16^ v® film — ob 19.30.
Carabokh rd.
DEŽURNI LEKARN*
V GORICI i <P
Danes ves dan tn ponoči Jt* rici odprta lekarna KUmer,
lija 10, tel. 2576.
V TRŽIČU
Danes je v Tržiču odprta ^ in ponoči lekarna »Al Rede° P dott De Nordis — UL
tel. 75340,
»RIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
29. decembra 1971
SMUČARSKI SKOKI
V INNSBRUCKU
Danes začetek novoletne turneje
INNSBRUCK. 28. - Letošnja 20. avstrijsko-nerrčka novoletna turneja štirih skakalnic bo prva in obenem zadnja velika preskušnja na mednarodni ravni za smučarske skakalce pred olimpijskimi igrami v Sap-Poru. Prav zato dobiva to tekmovanje letos še poseben pomen. Trajalo bo od 29. decembra do 6. januarja, prijavilo pa se je kar 112 najboljših skakalcev iz 17 držav. Za n»oge tekmovalce bo to tekmovanje obenem tudi poskus za uvrstitev v svojo olimpijsko reprezentanco.
Prvič so letos vrstni red tekmovanja nekoliko spremenili. Jutri nam-ceč ne bodo začeli skakati v Oberst-dortfu, na Bavarskem, ampak v Innsbrucku, na tamkajšnji olimpijski skakalnici. Dne 1. januarja se bodo tekmovalci preselili v Gar-nšsch - Partenkirchen, 2. januarja v Oberstdorf, 6. januarja pa v Bischofshofen. Tak vrstni red skakanja je doživel mnogo kritičnih pripomb. Tekmovalci se namreč po nastopu v Garmisch - Partenkirch-Li ‘JSl bodo uspeli odpočiti, ko bo-
j ir »rala že naslednjega dne utru-j ni skakati v Oberstdorfu, kjer je skakalnica «težka», skoki pa nevarni.
Zaradi velikega števila nastopajočih je težko napovedati favorita, kljub temu pa lahko iz obilice tekmovalcev izločimo tri imena. To so Čehoslovak Jiri Raška (30 let), ki ja zmagal lani, Sovjet Gari Napal-kov (25 let) in Norvežan Ingolf Mork (25 let), ki je naslednik velikega Bjoerma Wirkole.
Nastopili bodo tudi Jugoslovani, ki pa nimajo možnosti za vidnejšo Uvrstitev, oz., kolikor bi do nje Prišlo, bi s tem pripravili veliko Presenečenje. Še manj možnosti za Uspeh imajo — kot kaže — Italijani.
Na današnjem treningu je opravil najdaljši skok Finec Tauno Kaeykoe, ki je dvakrat dosegel e-nako razdaljo 97 metrov. S tem dosežkom je za meter prehitel sve-: lovnega podprvaka Japonca Yukia Kasayo, katerega rojak Fujisawa je Skočil na 94 metrov.
Norvežan Byoemeby je dosegel daljavo 94,5 metra, 50 cm manj- pa so skočili Finec Rautiomaho, vzhodni Nemec Manfred Wolf in njegov Zahodni rojak Grosohe.
Sovjeti in Čehoslovaki se niso posebno naprezali. Nekaj njihovih skokov: Napalkov (SZ) 91,50, Ko-ba Cakadze (SZ) 93 m, Raška (ČS SR) 89 m. Mork (Nor.) 85 m.
Tekmovanje se bo jutri začelo «b 12.30.
10:15, 15:10) Tekma je bila v Ha-mapilu.
V četrtfinalu bo Ruini zdaj igral proti češkoslovaška ekipi Zbrojevka Zetor iz Brna, proti nemški šester-ki Miinster, ki je pripravila veliko presenečenje z izločitvijo zagrebške Mladosti, in proti turškemu moštvu Galatasaray iz Carigrada.
OLIMPIJSKE VESTI
Na japonskem vlada največje zanimanje med raznimi panogami zimskih olimpijskih iger v Sapporu, za drsanje in smučarske skoke. Za ti panogi so namreč doslej prodali največ vstopnic.
Borov košarkar Stojan Hrvatič
atletika
POLNOČNI SILVESTROV TEK V SAO PAULU
Košarkarska peterka Bora, ki nastopa v prvenstvu D ligo
llliMiiiiwiii4innmiiiiiiiniiiiiimiimiiiiinuiinniniiiinniiniiiiiiuunuuniniiiiinuiiiiiiuiniumimiiiiiiiiiiiiinniiimiiiiiiiiiiiiiiiiinniiii„i,iiiii„iiiniiiiniini
NA TISKOVNI KONFERENCI BOROVEGA FESTIVALA MINIBASKETA
Predsednik Jacobucci pohvalil organizatorje
ODBOJKA
Italnl iz Firenc se je uvrsti! v četrtfinale mednarodnega odbojkar-tkega tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Izraelsko moštvo Ha-poel je namreč premagal tudi v povratni tekmi s 3:1 (15:10, 15:10,
Prireditelji 1. Borovega festivala minibasketa so v ponedeljek predstavili predstavnikom nastopajočih društev, časnikarjem in drugim to zanimivo prireditev za najmlajše. Udeležba na tiskovni konferenci je bila dokajšnja, kar zgovorno kaže, da je prireditev zbudila veliko zanimanje. Med prisotnimi je bil tudi predsednik tržaške FIP Jacobucci, ki se je laskavo izrazil o Borovi košarkarski dejavnosti.
Jacobucci: «Skromna sredstva, a plodno delo»
Predsednik košarkarske zveze je namreč dejal: «Sledil sem že od samega začetka ustanovitvi košarkarskega odseka pri Boru in sem takoj ugotovil, da bodo ti fantje uspeli, ker so se lotili dela z resnostjo in požrtvovalnostjo. Že takrat sem imel veliko zaupanja v
.........
VČERAJ NA ZEUS0VEM STADIONU V OLIMPIJI
Olimpijski plamen za Sapporo že gori
te fante. In prireditev tega festi- letu 1971 najboljši evropski nogo-vala jasno kaže, da je bilo moje metaš Nizozemec Johann Cruyff,
zaupanje upravičeno. To društvo bo namreč, kljub skromnim Unančrpm
ATENE, 28. — Danes so med ruševina™ starodavne Olimpije s pomočjo leče in sončnih žarkov, kot zahtevajo predpisi olimpijskega ceremoniala, prižgali plamen, katerega bodo prepeljali na Japonsko, da hi za časa 11. zimskih olinoajskih iger v Sapporu gorel v veliki žari.
Slovesnost so opravili na starem stadionu v Olimpiji. Neka igralka grškega gledališča, odeta v oblačila antične svečenice Zeusovega templja, je prižgala plamenico. Predala jo je prvemu tekaču, ki jo je ponesel do bližnjega gozdiča, po svečenega Pierru de Coubertinu, v katerem hranijo srce tega francoskega barona, ustanovitelja modernih olimpijskih iger. Naslednji tekači so nato ponesli v štafeti baklo
Odbojkarice nabrežlnskega Sokola so v zadnji letošnji tekmi prišle do prvih točk v prvenstvu B lige
do mostu na reki Kladaios, ki je nekoč označevala mejo svetega o-limpijskega področja. Od tega mostu dalje so ogenj prepeljali v Atene, kjer ga bodo hranili vso noč na olimpijskem stadionu, kjer so bile leta 1896 j^pi(p1,jgre nove ere. Jutri bodo olimpijski plamen ponesli do letališča, kjer ga bodo izročili japonskim olimpijskim predstavnikom, ti pa ga bodo z letalom prepeljali) v svojo domovino, v Sap poro.
Drevored L. Boardove
V Miinchnu so sporočili, da bodo enega od drevoredov v olimpijskem naselju poimenovali po britanski a-tletinji Lilliani Boardovi, ki je pred nedavnim umrla v starosti 20 let zaradi raka. Boardova je osvojila v Mehiki srebrno olimpiisko kolajno v teku na 400 metrov Organizatorji olimpijskih iger sp sporočili, da so povabili kot goste na to prireditev tudi več bivših zmagovalcev, kot so Emil Zatopek, Paavo Nurmi. Jesse Owens, Abebe Bikila in drugi.
sredstvom, organiziralo tako manifestacijo, kot je tudi društva z večjimi finančnimi možnostmi do sedaj niso priredila. Torej že sedaj lahko zagotovim prirediteljem festivala vso svojo podporo.*
Ex tem pore, pismena naloga in drugo
Po Jacobueoijevih besedah, ki so seveda pomenile za prireditelje priznanje, se je razvila živahna debata. V glavnem so hoteli prisotni pojasnila v zvezi s pravilnikom raznih tekmovanj. V tekmovanjih ex tempore in V tekmovanju za najboljšo pismeno nalogo lahko nastopa vsakdo, ki obiskuje osnovno šolo, ne glede na spol. Tekmovanja se ne morejo udeležiti le tisti košarkarji, ki so bili v tistem dnevu zaposleni s svojo ekipo na košarkarskem. tonirju. To pa zato, ker bi sicer .oškodovali, tisto društvo,
ki bi '	' nwl fo1rfS\ir!inulni fov
i med tekmovanjem *ex nalogo za-
Žrebanje nasprotnikov za prvo kolo Davisovega pokala bodo opravili 14. januarja v Londonu.
« » «
37-letnd avstralski teniški igralec Mal Andreson je izjavil, da bi bil zopet pripravljen svojo deželo zastopata v tekmovanju za Davisov pokal, če bi mu za ves čas nastopanja avstralska teniška zveza dala enako plačo, kot jo daje svojim zveznim trenerjem.
Andreson ni nastopal v tekmovanju za Davisov pokal že 15 let.
tekmo.
Namen festivala je tudi dati možnost nastopa predvsem najmlajšim, in to v vseh tekmovanjih, pa tudi sodnikom. Morda bo prav iz teh vrst zrasel kak dober sodnik.
Fotografska razstava
Fotografske razstave se lahko u-deležijo vsi, ne glede na leta in na spol. Nastopili pa bodo za eno od vpisanih društev. Motiv slik bo seveda košarka.
Ekipe lahko nastopijo tudi s slikami znanih profesionalcev. Fotografska razstava bo letos le okvirno tekmovanje, ki so jo vključili v glavnem zaradi slikovitosti prireditve same. Za prihodnje leto bodo seveda skušali prirediti bolje tudi to tekmovanje. Poiskali bodo nove formule.
Nagrade
posameznih društev
Trener Comici je dal pobudo, za katero so bili prav vsi predstavniki društev, da bi tudi nastopajoča društva prispevala z nagradami, in to z nagradama te ali one tvrdke.
b. 1.
srednji napadalec amsterdamskega Ajaxa. Na 2. mestu je Italijan Sandro Mazzola.
Pri anketi so sodelovali nogometni časnikarji iz 26 držav
V Sovjetski zvezi so proglasili za športnika leta dvigaica uteži Vasilija Aleksejeva, evropskega in svetovnega prvaka. Ta naslov je dobil že drugič zaporedoma.
Boksarsko srečanje Clay Quarry, bodo morda opravili v začetku prihodnjega leta v Londonu
Vrsta kandidatov za boljša mesta
Tudi za letošnjo ccorrido* vlada veliko zanimanje.
Kaj je sploh ta tek?
V	brazilskem velemestu Sao Paulu ga prirejajo že nekaj desetletij, velik mednarodni pomen pa je dobil komaj po drugi svetovni vojni, ko so na njem začeli nastopati znani asi dolgih prog. Med zmagovalci je bil tudi Emil Zatopek, spodletelo pa je slovitemu sovjetskemu rekorderju Vladimini Kucu.
Tek prirejajo po mestnih ulicah na Silvestrovo. Proga meri približno 8 kilometrov in pol. Tekači starta jo še v starem letu, na cilj pa pridejo nekje okoli polnoči, odvisno je seveda od ritma. Celoten tek poteka seveda ob neznosnem trušču milijonske množice, med tuljenjem siren in pokanjem petard. To dejstvo je bilo tudi vzrok za neuspehe raznih slovitih tekačev, kot so bili na primer Kuc, Clark in drugi. Tek je. dokaj «naklonjen» Jugoslovanom. Franjo Mihalič je pred mnogimi leti dvakrat celo zmagal, v zadnjih letih pa sta dobre uvrstitve dosegla Žuntar (tretji leta 1968) ter Korica (tretji leta 1970 in sedmi lani). Dokaj dobro so se v zadnjih letih odrezali tudi Italijani. Leta 1969 je bil Ardizzone tretji, lani pa Cindolo deseti. Za evropske tekače je tek izredno naporen tudi zaradi vročine. V Braziliji so sedaj v polnem poletju in temperatura znaša okoli 30 stopinj, ob koncu decembra pa evropski dolgoprogaši še niso niti blizu najboljše forme.
V	zadnjih letih so «corrido» osvojili ti atleti:
1961	— Suarez (Argentina)
1962	— Suarez (Argentina)
1963	— Suarez (Argentina)
1964	— Clerckx (Belgija)
1965	— Roelants (Belgija)
1966	— Roelants (Belgija)
1967	— Meija (Kolumbija)
1968	— Roelants (Belgija)
1969	— Roelants (Belgija)
1970	— Martinez (Mehika)
1971	— Shorter (ZDA)
Za letošnjo izvedbo velja Korica še vedno za enega glavnih favoritov, možno pa je, da bo v Sao Paulu nastopil tudi sloviti finski tekač Vaatainen, dvakratni evropski prvak.
Možna je tudi «ponovite\» ameriškega hippyja Shorterja, kot tudi zmaga Angleža Bedforda. Ob množici 300 tekačev in več, cb nedisciplini gledalcev in ob baje čisto svojevrstnih splošnih tekmovalnih pogojih pa lahko pridejo do zmage tudi manj znani tekači, ki utegnejo bolje izkoristiti gnečo na startu. Italijan Cindolo je udeležbo odpo-
Alojz Husu, trener nogometne enajsterice Olimpije iz Gabrovca
iniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiniiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
NAMIZNI TENIS
Bo ekipa napad
V FINALU TRŽAŠKEGA POKALA (ZA ŽENSKE)
Krasa zdržala nevarne Julie?
Srečanje bo drevi ob 21. uri v Ljudskem vrtu v Trstu
NOGOMET
Anketa francoske revije France-Footbal je pokazala, da je bdi v
Danes bo v Trstu finalno srečanje za osvojitev Tržaškega pokala v narruznern tenisu v ženski' konkurenci. Tekmo nied Julio in Krasom, ki- bi morala biti 2e'prejšnji teden, jd' ddžetni -odbor prenesel na današnji datum, ob tem pa je iskal najrazličnejše izgovore. Sklep je padel v zadnjem trenutku in to že drugič v letošnji sezoni. Zato se lahko samo čudimo takšnemu početju in se vprašujemo ali se bo to še dolgo nadaljevalo?
O tekmi lahko le ponovimo, kar smo že napisali pred tednom dni. Kras se bo s svojo standardno postavo (Milič, Kobal, Vesnaver) boril za vsako točko in bo skušal pripraviti svojim navijačem lepo novoletno darilo. Osvojitev tržaškega pokala ne pomeni le zmage na turnirju, ampak predvsem dejstvo, da je Kras najmočnejša ekipa v naši deželi, oe. z drugimi besedami, da ni vsa moč zgoniške ekipe v Sonji Miličevi.
Prepričani smo torej, da nas nastop zgoniške ekipe danes ne bo razočaral. Tekma Kras — Julia bo drevi ob 21. uri na sedežu ARCA v Trstu, Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt).
S. J.
ODBOJKA
V prijateljski tekmi
Dobrovo-Dom 2:3
Goriški Dom je pretekli četrtek odigral v Dobrovem (Jugoslavija) prijateljsko odbojkarsko srečanje s tamkajšnjo šolsko ekipo. Dom je zmagal.
DOM-DOBROVO 3:2 (15:13, 16:14, 10:15, 14:16. 15:11)
DOBROVO: Markočič (k). Simčič, Lipicer, Slivnik. Bizjak, Bolte, Cuk-fati, Kavčič. Pulc.
DOM: Komel (k), Simoneta, $o»-sou, Pavšič, Mprel, Mužič, Terpin.
Dom je tekmo 'začel' odlično V prvih dveh setih je prikazal res lepo in učinkovito igro. Proti taki igri nasprotnik ni imel mnogo možnosti za osvojitev niza. V tretjem setu pa je Dom popustil. Nabral si je v začetku nekaj točk prednosti, nato je dovolil domačinom, da so ga ujeli in mu odvzeli set. Četrti set pa je Dom že imel v rokah; pri stanju 14:12 so domovci zgrešili servis in si tako po nepotrebnem za-
pravili niz.
V zadnjem setu si je Dom že v začetku' nabral prednost 12:3, a nato se je v njegovih vrstah nekaj zataknilo. Dobrovcam so -počasi nabirali točfee vSvoj -kdi. Toda Goričanom .je tokrat uspelo jim vzeti žogo in zmagati s 15:11.
Med najboljšimi na igrišču je bil tokrat Komel, ki je dobro tolkel. Pohvaliti moramo zaradi požrtvovalnosti tudi Simoneto in Pavšiča.
Dom je po tej tekmi pokazal, da je že nekoliko napredoval a igralci so še vedno preveč statični in pogrešijo preveč servisov.
IK
vedal, ker za tako naporno preizkušnjo še ni dovolj dobro pripravljen.
K. B.
ŠPORTNA TV
Italijanska televizija bo danes na prvem sporedu prenašala boksarsko srečanje za naslov državnega prvaka welter kategorije Scano-D’Alo. Prenos se bo začel ob 22. uri.
SMUČANJE
V soboto in nedeljo
Uspelo smučarsko tekmovanje na Lokvah
Na Lokvah so bile v nedeljo in soboto izvedene prve smučarske tekme v novi sezoni na Goriškem. Oba smučarska kluba, Lokve in Gorica,' sta na Lokvah organizirala svoje društveno prvenstvo.
Najprej so v soboto tekmovali člani kluba Lokve v veleslalomu na 700 m dolgi progi. Zmagal je R. Kolenc pred S. Kolencom in Skokom.
V nedeljo pa je bilo prvenstvo novogoriškega kluba v slalomu in tekmovalci so nastopili na dveh različnih progah. Najboljši so bili: pri pionirkah Nakrstova, pri mladinkah Bla-žinova, pri mladincih M. Franko, pri članih Mozetič.
Gbe prireditvi sta kljub pomanjkanju snega uspeli in prav te tekme so pokazale da imamo na Goriškem leto za letom boljše smučarje, ki utegnejo kaj kmalu dostojno tekmovati v družbi z najboljšimi.
ODBOJKA
V Coverrianu se je zbralo 19 mladih odbojkaric iz vse Italije. Id so jih uvrstili med kandidatinje za italijansko mladinsko državno reprezentanco. Na skupnih pripravah bodo ostale do petka.
Med njimi je tudi članica nabre-žinskega Sokola Mariza Škerk
KOŠARKA
Jugoslovanska prvoligaška košarkarska ekipa Jugoplastika iz Splita skrbi na poseben način za širjenje in popularizacijo košarkarskega športa. Pred, med in po vsaki tekmi vržejo igralci te ekipe med občinstvo po 12 novih košarkarskih žog.
O B V E S I I L A
ŠD Breg priredi v nedeljo, 6. januarja 1972, tradicionalni smučarski izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje do 31. t.m. pri vaških zastopnikih. Odhod bo ob 5.30.
Udeleženci izleta si bodo lahko ogledali mednarodno smučarsko tekmovanje v moškem slalomu za evropski pokal, ki bo istega
dne na sporedu v Kranjski gori.
* * *
ŠD Primor,ie vabi vse svoje člane in simpatizerje na tradirhnol-ni vsakoletni praznik, ki bo danes, v sredo, 29. t.m. ob 20.30 v društveni gostilni na Proseku.
Vratar Aurisine je v zadnjem trenutku preprečil zadetek Brega
________
pravil Karel, je Orlov dodal presenečenje: stražarja naj bi zaklali z bajonetom. Zdaj, ko si je dobro utrddl položaj, Je poostril disciplino. Ko je bil Pajk ranjen in so dobili novega komisarja, je ustanovil desetino smrti, da bi tako povečal štabu ugled. Vanjo je po svoja presoji vključeval prestopnike in upornike, takšne, ki so se bali «razhajkald» ali prehitro pobegnili s položaja ali pa so se kako drugače njemu osebno zamerili. Le-tem so bile namenjene vse nevarne naloge. Morali so biti za predhodnico, kjer je čakala zaseda, rezati žico, kjer so bila minska polja, napadati sovražnika, kjer je le-ta prežal pripravljen, in podobno. Desetina je hitro kopnela, zato se je njen sestav spreminjal, ker je vsako hrabro dejanje pomenilo «rehabilitaoijo». To je bilo nadomestilo za prostovoljce, ki že dolgo niso več prihajali v četo.
Za vodjo smrtne desetine je določil mladega podporočnika, partijskega sekretarja; le-ta se je bil na Pasji ravni s svojo skupino prehitro umaknil in ogrozil obrambo tam, kjer se je odločala usoda brigade.
Mladi fant je zavzeto strmel v Orlova, ko mu Je le-ta takoj po izrečeni nalogi dal bajonet. Sam mu ga je nabrusil in preizkusi) na nohtu. Dodal je še klešče za ščipanje žice in dejal:
«če neslišno pregrizeš žico, odpreš minerjem pot ln za-kolješ stražarja, dobiš en teden dopusta. Ce pa se boste pred žico podelali, vas bom odzad sam pokopal!« To je dejal tako ftizko, da so bili vsi prepričani, da misli zares.
Vrnili so se v četo. Šali Je sklical borce pred hlev in jim povedal, da bodo napadla most in utrdbe; ni pa črhnil kje in kdaj bodo to storili. Nadrejeni so bili še vedno prepričani, da so vohuni v četah in ne v štabih.
Sestavili so skupine, pripravili bombe, preizkusili mitraljeze
Boris in Vojko sta krožila med borci in Jih bodrila. V čerM je bilo mnogo novih, ki jih je krotovičil strah pred bunkerji in žicami. Zavedali so se, kako človek potrebuje človeka. 2e v trenutkih priprav so se zbliževali in se povezovali v neločljivo celoto, ki bo potrebna v usodni uri. To Jih
je delalo mehke In boljše. Neke posebne vrste ogenj jim je tlel v očeh. Navdajala sta jih tesnoba in negotovost, saj so vedeli, da bodo nekateri izmed njih obviseli prestreljeni na žicah. Kdo bo ostal, kdo se bo vrnil — tega ni vedel nihče...
((Močnejši smo. Presenetili jih bomo med spanjem in jih uničili,« so dirug drugemu sladili misel na zmago. Globoko v dušah jim je ležal strah, a mu niso pustili, da bi se razbohotil in jim razkrojil voljo.
Na tihem pa Je vedel vsak — od brigadnega komandanta do bombaša — da je razmerje med tistimi, ki bodo jurišali prek planjav, in sovražnikom, zavarovanim z železobetonom In žico, takšno, kot bi se človek lotil medveda z nožem. Ubiješ ga le tedaj, če zadeneš s prvim udarcem pravo mesto — najbolje opraviš, če spečega ali dremajočega zabodeš v hrbet, če torej nadomestiš moč z zvijačo. Medtem ko ga ti lahko ubiješ enkrat, te on lahko stokrat...
Proti večeru so kopasti vrh Blegoša obdali težki vodeni oblaki in ga presekali na dvoje. Ples megla se je gostil in pritiskal niže. Iz korita reke je prav tako silila redka sivina. Rahlo je pršelo in pošastna tišina je legla v predgorje.
Brigadne kolone so krenile z mrakom. Zdaj je bila pokrajina kot plahta, pogrnjena čez mrliča. Siva ln pusta, spremenjena v brezobličnost...
S strmih pobočij Martinj vrha, koder so se iz teme sem in tja belila pročelja domačij kakor otoki izgubljenega upanja, so šle kolone z nezadržnim korakom vsaka svojemu cilju naproti. Sklonjene postave borcev, ogrnjene v koce In šotorska krila, so enakomerno spešile druga za drugo. Bili so težko otovorjeni z orožjem in opremo za odstranjevanje žičnih ovir.
Noč je bila gluha za občutke posameznika, ki se je pod bremenom spominjal toplote med navadnimi ljudmi, ki niso med seboj v spopadu. Psi v vaseh so predirljivo lajali.
Moten blesk luči v dnu korita, kjer je šumela reka, Je naznanil sovražnika ob mostu. Zavarovani s predhodnico, so
nemoteno prišli do naselja. Sele tu so vodje napadalnih skupin povedali borcem, kaj bodo napadli, in razdelili naloge. Šepet je zagluševalo štropotanje dežja, besede je odnašala reka.
Tu so se napadalne skupine ločile. Komandir Šali, komisar Boris in Orlov so odšli čez reko. Vojko, Tomo, Karel in Marko so počakali, da so izginili v temi. Potem so tudi oni krenili. Vedeli so, da se bodo sešli v peklu ob mostu. Ta most je bil Cankarjev bataljon požgal že pred dvema letoma. Zdaj je bil nanovo zgrajen in zato tako močno utrjen.
Karlu je ta most zbujal še posebne občutke. Pomenil mu je toliko kot stari svet, ki ga je treba porušiti. S šestnajstimi leti ga je zaneslo med graditelje tega mostu. Sprva je nosil vodo ter pomagal kovaču, ki je ostril krampe, in opravljal pomožna dela. Kruh je bil grenak, prenekatera klofuta je Karlu priletela za ušesa. Morda se je prav zato odločil, da bo sam vodil napad.
Tomo, Vojko in Marko so prodirali korak za korakom po spolzki travi na robu rečne struge. Cim bliže so bili mostu, tem bolj je bilo obrežje oglodano. V oči Jih je bodla zlovešča luč in premikali so se počasneje.
Karel se je s svojimi skupinami pomikal za nasipom ceste. Z njim so bili težki mitraljezi in minometi.
' Ana je ostala s kuharjem Nandetom in rezervno četo v vami razdalji v naselju, pripravljena z drugimi bolničarkami vred na obvezo vanje ranjenih. Zelo se je bala za Primoža. Žalostne in zbegane Poljakove oči ji niso šle iz misli, slutila je, da bo minerjem trda predla. Ce ne bi nosila pod srcem otroka, bi želela biti z njimi, kot po navadi, da bi jim takoj obvezovala rane.
Tomu se je zdelo, da je tišina napeta kot lok, preden poči. Plazili so se po umazani, mokri zemlji. Bili so premočeni do kože. Z vseh strani so neopazno obkoljevali utrdbe. Pred njihovimi očmi se je v medli svetlobi vzpenjal most, zavit v pramene megle, ki so se lizali nad gladino reke. Bili so že tako blizu, da so slišali, kako se v mostne opornike jezno zaganja razpenjena voda. Videli bo cestni lok, ki se j«
izluščil Iz medlega sija in utonil onkraj mostu v morje no« prav tam, kjer so pobočja strmoglavljala v dolino.
«Kaj je pravzaprav most?« je pomislil Vojko. «Nekaj zel pomembnega v človeškem življenju. Prehod z ene obale rek na drugo. Pot od človeka k človeku ali pa stran od ljud Gorje ljudem takrat, ko se mostovi podirajo, in blagor j in kadar jih gradijo.«
Zavit v meglo in osvetljen od trepetajoče luči reflekto: ja, ki je tipal v temo, je bil most s svojim spojenim ogro« jem trdnost, premagujoča kalni tok deroče reke.
Od mostu je Vojku zdrsnil pogled na osvetljeni glavi bunker, ki je bil podoben ogromni mračni lobanji, vsajena zemljo. Iz temnih lukenj so štrlele cevi mitraljezov. Manjš odporna gnezda pa so bila videti kot skale, odvaljene s p bočja gore nad reko.
Plazili so se počasi, zdaj že po obrežju struge, tu in tai Po kolenih, komolcih in kakor je že naneslo. Dež jih je pri močil do kože, tresli so se od mraza. Zemlja je bila mastni mokra in črna. Nebo se je razpenjalo čez dolino kakor svo lobanje. Vse do žičnih ovir so prišli neopaženo. Zaslišali s škripajoče korake. Stražar je prišel na most, ne da bi ki slutil
V zamegljeni molk se je pretakala reka. Napetost j rastla s kvadratom časa in postajala neznosna Potegnili š se v korito struge in- se zlepili z zemljo. Vojko in Primož st se tiščala vkup. Primož Je nameril Šarca na stražarja. S ki pttom ob ramenu in prstom na petelinu Je napeto čakal, tak da so mu jede dreveneti roke in ga boleti noge. Nehote j pomislil, zakaj ju je Orlov dodelil minerjem za zaščito. Vs kakor zato, da bosta tu prestregla večino krogel...
Podporočnik se je priplazil do žic. Z bajonetom je pn badal mastno prst pred seboj in iskal mine. Potem je legi na hrbet. V šibkem soju svetlobe so videli, kako trga žico i žico. Do njih so prihajali škrabljajočd šumi, potem pa je a zvenela konzervna škatla, kakršnih je mnogo viselo na žical
«Halt! Wer dal?« je zavpil v terno stražar.
(Nadal)evan)e sledi)
Uredniitvo	TRST	Ul.	Montecchi
Podružnica	GORICA
Uprava	TRST
6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	y SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.—	din, letna 140,— din.
Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoč račun Narodni banki v Ijubljari 501 3 270/1
«ADIT•	DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200 finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtr ice m sožalja 200 lir »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi /a tržaške m goriško pokrajino se naročate Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socie*š Pubblicita Italiana*-
Stran 6
29. decembra 1971 Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala In tkke ZTT - Trst
NIXON SE NOČE ODPOVEDATI POLITIKI NASILJA
AMERIŠKA LETALA PORUŠILA KOMAJ [OGRAJENO BOLNIŠNICO
Zelo napeto ozračje na mirovni konferenci v Parizu - U Tant je ostro obsodil ameriški letalski napad na Severni Vietnam
NAPAD NA AVTO BANČNE USTANOVE
Drzen rop pri Milanu: 26 milijonov lir plena
Denar je bil namenjen za izplačilo mezd delavcem podjetja «Autodelta»
Zadnja pot Hermana Gerlija
SAJGON, 28. — Ameriški bombniki že tretji dan zaporedoma bombardirajo ozemlje Severnega Vietnama. Letala, ki vzletijo z letališč na Tajskem ali pa z letalonosilk v Tonkinškem zalivu, so že tretjo noč zaporedoma spustili svoj smrtonosni tovor na ozemlje DR Vietnama, ameriško poveljstvo v Saj-gonu pa še ni naznanilo konec vojnih akcij. Glasnik ameriške vojske je ponovno potrdil, da gre za o-brambno akcijo, vendar ni omenil, koliko časa bod0 ameriški bombniki nadaljevali s svojimi napadi.
Priznal je tudi, da je to največji napad na DRV, odkar je leta 1968 bivši predsednik Johnson prekinil bombardiranje severnovietnamskega ozemlja.
Specialisti ameriške vohunske službe stalno pregledujejo rezultate tega napada Po fotografijah, ki jih posnemajo piloti. Nekatere objektive so bombardirali dvakrat, ker jih ob prvem napadu niso dovolj poškodovali. To je že sedmi letalski napad na DRV, odkar je Nixon postal predsednik ZDA.
Radio Hanoj je tudi danes obsodil ponoven ameriški napad, ki je med drugim porušil komaj dograjeno bolnišnico v mestu Tanh Hoa. To bolnišnico so ameriška letala že enkrat porušila leta 1968 med silovitim bombardiranjem. Današnji napad je povzročil tudi smrt štirih bolnikov, ker so bombniki spustili bombe, ravno ko so bili bolniki pri obedu. Ameriške bombe so povzročile zelo veliko škodo in so poškodovale več civilnih naprav tudi v okoliških mestih.
Severnovietnamsko letalsko topništvo zelo dobro opravlja svojo nalogo, saj je tudi danes sestrelilo ameriško letalo. Število sestreljenih letal je tako naraslo na šest.
Ponovni ameriški napad na Severni Vietnam je tudi zelo zaostril vzdušje na mirovni konferenci v Parizu. Američani in njihovi južno-vietnamski zavezniki so danes skušali popraviti vtis, ki ga je ponovni napad na Severni Vietnam pustil v svetovni javnosti. Napovedali so namreč, da se ne bodo udeležili četrtkovega zasedanja pariške kon ference, ker so baje enote DRV kršile takoimenovane neme sporazume in so napadle ameriške in juž-novietnamske čete, poleg tega pa naj bi severnovietnamska delegacija ne pokazala dovolj dobre volje za mirno rešitev indokinskega problema.
Tudi delegaciji DRV in ljudske revolucionarne vlade sta sporočili, da se ne bosta udeležili četrtkovega zasedanja pariške konference zaradi ameriškega napada na Severni Vietnam. Vse kaže pa, da se bodo delegacije sestale 6. januarja, kajti nihče izmed predstavnikov ni izrazil namena, da bi prekinil konferenco.
Dva ameriška znanstvenika, sta danes naznanila, da ameriško letalstvo uporablja v Vietnamu posebne bombe, ki imajo tako veliko rušilno moč, da uničijo karkoli v razdalji enega kilometra od kraja, kjer so padle. Znanstvenika E. W. Pfeiffer in Arthur Westling, ki sta govorila na kongresu za razvoj, znanosti, sta pojasnila, da ameriška vojska noče dati velikega poudarka temu tipu bombe, ker gre za rušilno orožje. Po podatkih, ki sta jih dala
znanstvenika, so strokovnjaki ameriške vojske pripravili to bombo za uničevanje gozdnih predelov, kjer bi morali pristajati ameriški helikopterji, toda kmalu so jo začeli uporabljati tudi proti ljudem. Te novice je potrdil tudi funkcionar ameriškega veleposlaništva v Saj-gonu.
Tudi tajnik OZN U Tant je danes zelo ostro obsodil ameriški napad na Severni Vietnam, ker tako ravnanje preprečuje možnosti mirne rešitve vietnamskega problema. U Tant je tudi poudaril, da je nasprotoval bombardiranju Severnega Vietnama že od samega začetka leta 1966.
NEW YORK, 28. — Ameriška sodna oblast je odredila, da morajo bivši ameriški vojaki, ki so iz protesta proti ponovnemu napadu na Severni Vietnam zasedb slavni kip Svobode v New Yorku, zapustiti monument. Sodnik je sprejel svojo odločitev danes popoldne, potem ko je sbšal odvetnike obeh strank in sicer bivših ameriških vojakov in zvezne ustanove, ki upravlja vse ameriške parke.
Po sodnikovi odločitvi so se nekateri funkcionarji omenjene ustanove podali na otok Svobode, kjer je kip. Tu se je že od včeraj zbralo kakih dvajset pobcijskih agentov, takoj potem ko so vietnamski veterani začeb s svojo protestno akcijo.
Bivši apiejjjlf) J/ftiaki-^o d go#* zjutraj nadaljevali s svojo protestno akcijo zabarikadirani v kipu Svobode. Zvezni organi so včeraj predlagali manifestantom, naj bi nadaljevali s svojo demonstracijo na otoku Svobode izven kipa, ker na ta način onemogočajo turistom obisk slavnega monumenta. Demonstranti seveda niso sprejeli te ponudbe. Zahtevah so od oblasti, da jim dovoli, da pojasnijo svoje stališče do vojne v Vietnamu javnosti po radiu, televiziji in na časopisu ameriške vojske »Starš and Stripes» (zvezde in črte). Spor se je končal pred sodiščem, ko je sodnik odločil, da morajo vojaki zapustiti kip. Do sedaj pa tega šc niso storili in vsako predvidevanje o zaključku te demonstracije je zelo tvegano.
Danes zjutraj so bivši vojaki raz-obesib ameriško zastavo narobe. Po mednarodnem običaju je narobe o-besena zastava znak za nevarnost.
Ameriški vojaki, ki se zdravijo v vojaški bolnišnici v Kaliforniji pa so danes zaključili svojo protestno demonstracijo, katero so za-čeb včeraj z zasedbo drugega nadstropja bolnišnice, da bi protestira-
Razgovor
o slovenskem filmu
Nocoj je bil v klubu poslancev v Ljubljani razgovor o slovenskem filmu v letošnjem letu in prihodnjem letu. Razgovor je pripravila Zveza kultumo-prosvetnih organizacij mesta Ljubljana, nanj pa povabila ustvarjalce filmov Mrtva ladja in Poslednja postaja. Govorili so predvsem o načrtu slovenske kinematografije v prihodnjem letu, ko bodo filmski delavci skušali uveljaviti nacionalni slovenski filmski program.
li prot; ponovnim napadom na Severni Vietnam in proti ravnanju z bolniki.
Bivši ameriški vojaki, ki so zasedli kip Svobode v New Yorku iz protesta proti ponovnemu ameriškemu* napadu na Severni Vietnam so se pokorili ukazu sodne oblasti in so zapustili spomenik. Kmalu po sodnikovi odločitvi so podrli barikade ob vhodu.
Glasnik skupine, ki je zasedla spomenik, je dejal, da so zaključili svojo protestno manifestacijo pozitivno iu brez nasilja. Po njegovem mnenju pa je bila ta manifestacija le prvi korak, kajti vietnamski veterani bodo sprožili [Hidobne protestne manifestacije v vseh ameriških mestih.
V.. Kranju, bodo zgradili novo tovarno za pnevmatike
V Kranju bodo gradili novo tovarno. radialnih avtomobilskih gum. Sava Kranj se je dogovorila z avstrijsko firmo Semperit o skupni naložbi v novo tovarno radialnih gum, ki bo bistveno povečala ponudbo teh izdelkov na jugoslovanskem tržišču.
Pri odločitvi o razširitvi proizvodnje avtomobilskih gum je kranjsko Savo vodila napoved, da se bo njihova poraba v Jugoslaviji do leta 1975 podvojila. V želji, da obdrži sedanji delež v jugoslovanski proizvodnji pnevmatik, ki dosega 37 odstotkov, planira povečanje sedanje proizvodnje od 14 tisoč na 24.500 ton na leto. To je po količini 75-odstotno, po vrednosti pa 110-odstotno povečanje in gre skoraj izključno na račun radialnih gum. Radialno pnevmatiko bodo v Kranju izdelovali po najsodobnejši tehnologiji, in sicer za potniške avtomobile v poljekleni, za poltovorne in tovorne pa v polni jekleni izvedbi.
MILAN, 28. — V neposredni bližini lombardske prestolnice so štirje neznani moški ustavili avto s katerim sta se peljala dva bančna nameščenca ter se polastib torbe v kateri je bilo za okoli 26 mibjonov lir v gotovini.
Neznani zlikovci so s «svojim» avtom «alfa romeo 1750» prehiteli vozilo s katerim sta se peljala ravnatelj in kurir podružnice bančne ustanove «Casse di risparmio delle province lombarde* v Baggiu in ki sta bila namenjena v podjetje «Autodelta» v Settimo milanese, kjer bi morala izročiti omenjeno vsoto, ki naj bi služila za izplačilo mezd in plač nameščencev.
Predvideno je, da bodo v Savi v drugi polovici prihodnjega leta izdelali vsak dan tisoč potniških radialnih gum.
TOKIO, 28. — Predsednik komi- i sije EGS Malfatti bo od 12. do 18. ' februarja obiskal Japonsko na povabilo tamkajšnje vlade. Na pogovorih s predsednikom vlade Satom ter z zunanjim in finančnim ministrom bo Malfatti preučil razvoj odnosov med Japonsko in EGS.
Na slani skorji neznansko majkn
(Nadaljevanje s 4. strani)
teza v krogu s premerom kakih t-eh kilometrov. Darijevih palm je približno 150 tisoč, kot podrast pa banane, pomaranče, limone in granatna jabolka izredno lepo dopolnjujejo sbko. Vinska trta se visoko ovija okoli palmovih debel. Steze so speljane med zelenjavo, ki brez vsake skrbi raste skupno s plevelom, ah po nasipih, kjer so tla blatna. Brvi iz palmovih debel vodijo čez potoke in tudi vodne napeljave so marsikje zgrajene iz na pol prerezanih votlih palmovih debel. Takoj pozabiš na vsakdanje življenje v naši moderni civilizaciji. Datljev in pomaranč lahko nabereš — seveda z «bakši-šem» gospodarjem — kar z drevesa. Mir je tu popoln. Vse. kar se sliši, so ljudje, riganje oslov in mehak topot kameljih korakov. Osel je najbolj izkoriščena tovorna žival. Nositi mora ljudi, datlje in vodo. V potokih se kopajo večinoma goli otroci, mlada lepa dekleta v pisanih arabskih oblačilih jn stare zagorele ženske zavite v umazane cunje.
(Nadaljevanje sledi)
Roparji so prisilili šoferja, da se je ustavil. Takoj nato sta stopila iz avta »alfa romeo* dva zakrinkana moška s pištolami v rokah, ki sta se polastila torbe. Takoj nato sta se vrnila v svoj avto in se skupaj s svojimi pajdaši odpeljala naprej.
Nekoliko pozneje so karabinjerji našli «alfo romeo 1750» v naselju Se-guro blizu Settima milanese. V avtu so zlikovci pustili dve krinki.
Policijskim organom se še ni posrečilo prijeti drzne roparje.
Pozneje se je zvedelo, da so roparji napadli avto dveh bančnih uslužbencev komaj nekaj sto metrov pred podjetjem, kamor sta bila namenjena.
Domnevajo, da so pri tem ropu udeleženi ljudje, ki so 10. decembra napadli urade podjetja «Candy» v Brugheriu. Policijske organe je na to domnevo napotilo dejstvo, da so napadalci nastopali na podoben način v obeh primerih.
Nemški carinarji zaplenili 230 kg morfija
MONCHEN, 28. — Nemški cari-narjd so sporočili, da so 23. decembra odkrili več kot 230 kg morfija v bencinskem rezervoarju nekega turškega kamiona, ki je prihajal v Nemčijo iz Avstrije.
Šofer tovornjaka je povedal agentom, da so mu med potjo banditi ukradli vozilo, nato pa so mu ga vrnili. Policija Da je kljub temu aretirala šoferja.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15, 20.15 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Harmonikar Frentiere; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12 20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Boschettijev. trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncert dua Perpich - Passaglia; 18.45 Gregerjev orkester; 19.10 Higiena in zdravje; 19.40 Fantje izpod Grmade; 20 00 Šport; 20 30 Simfonični koncert; 21.55 Nežno in tiho; 22.05 Z^bovna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «Dober konec in dober začetek*; 15.40 Jazz; 16.00 Simfonični koncert.
KOPER
6.30, 7.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.15, 22 30 Poročila; 6 40 Glasba za dobro jutro; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Otroški kotiček; 10.05 Medigra; 10.30 Prisluhnimo jim;
11.00	Mali koncert; 11.30 Revo j a ritmov in popevk; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba;
15.00	Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Simfonični koncert; UL 15 Jazz; 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20 00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba;
Po božičnem premirju je v Ulstru ponovno zavladalo nasilje
BELFAST, 218. — Po božičnem premirju, je v Ulstru ponovno izbruhnilo nasilje. Danes je prišlo do spopadov med angleškimi vojaki in katoliškim prebivalstvom v skoraj vseh severnoirskih mestih. Angleška policija je aretirala pet oseb v Londonderryju, ker so imeli doma skrit pravi arzenal. Aretacija petih gverilcev je povzročila zelo ostro reakcijo katoliškega prebivalstva, ki je napadlo britanske vojake s kamenjem. Vojaki so morali uporabiti solzilni plin in gumijaste naboje, da so razpršili razjarjeno množico.
Po mnenju ulstrskega ministrskega predsednika Briana Faulknerja je vzdušje v Severni Irski preveč napeto, da bi lahko mimo razpravljali o rešitvi krize. To naj bi Faulkner priznal novinarju angleške televizije, ki je pripravil javno debato o ulstrski krizi. Program bi moral biti na sporedu 5. januarja, a glasnik ulstrske vlade je sporočil, da je njegova vlada prosila angleško televizijo, naj ne predvaja tega sporeda, ker bi lahko še zaostril položaj v Ulstru.
Kmalu po tem uradnem sporočilu je ulstrski ministrski predsednik demantiral to vest. Zato je tudi angleška televizija izdala izjavo o tem problemu. V tej izjavi BBC trdi. da namen tega programa ni bil nakazat; rešitve za ulstrsko krizo, Dač pa objektivno obvestiti angleško javnost o celotnem problemu.
V Dublinu so medtem sooročili, da bo Irska republika v kratkem odprla veleposlaništvo v Moskvi. To naj bi bil prvi korak v normalizaciji odnosov med Dublinom in Sovjetsko zvezo.
NEAPELJ, 28. — Italijanska policija .je danes zaplenila v Neaplju deset stotov umetnih ognjev v stanovanju zidarja Luigija Mattea. A-genti so našli umetne ognje v spalnici skrite pod posteljo
8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Začnimo takoj; 14.10 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vifš mlade; 18.15 Nove italijanske popevke:	19.00
Operni odlomki; 19.30 Popevke iz slavnih glasbenih komedij; 20.20 Radijska igra: «Casanovova poroka*; 22.10 Koncert pianistke M. C. Masotti; 22.40 Nove italijanske popevke.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30, 10 30, 1^30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 12.30, 24.00 Po-roč ia; 7.40 Pojeta Johnny Dorelli in Little Tony; 8.40 Operni odlomki, 9.35 Orkestri; 9 50 «Quo vadiš?*; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12 40 Spored s Paolom Villaggiom; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj: 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Ameriška folk. glasba; 16 05 Glasbeni spored; 18.45 Neapeljske popevke; 20.10 Operni svet; 21.00 Glasbena oddaja; 21.30 Prvi prehod; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.00 Ha.vdnovj koncerti; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.20 Vzporedni motivi; 13.00 Medigra: 14 30 Strnje-
Velika množica ljudi je včeraj popoldne spremljala na zadnji poti mladega Hermana Gerlija, ki se je na božični dan ponesrečil pri Boljuncu.
Nekaj po 15. uri so prepeljali pokojnika iz tržaške mrtvašnice v vas, kjer ga je pričakovala množica sovaščanov, Brežanov, prijateljev in znancev iz mesta.
Od posmrtnih ostankov pokojnika so se poslovili prijatelji in znanci na njegovem domu. Od tu je žalni sprevod odšel v župnijsko cerkev, kjer je prisotnim spregovoril dolinski župnik Grmek.
Od cerkve do pokopališča dolg sprevod: vaški otroci, vrsta vencev, ki so jih nosili breški mladinci in mladinke. Krsto so nosili športniki ŠD Breg in pokojnikovi prijatelji. Vence so podarili poleg svojcev borštanski fantje in dekleta, vaščani iz Boršta, ŠD Breg, uprava dolinske občine,
na melodrama; 15.30 Portret avtorja; 16.15 Radijska igra; Krvnika; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 20.15 Od Bismarcka do Brandta; 21.30 Gabic-vadzejeva in Sviridovova glasba.
FILODIFUZIJA
8.00 Konce-t za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Operni odlomki; 11.C0 Medigra; .12.00 Glasba XIX. stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Simfonični koncert; 15.30 Komorna glasba stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 19.30, ,22.00, 23.00, 24.00 Poročila;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Vedno lepe melodije; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Odlomki iz slovenskih oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 «Od vasi do vasi*; 13.15 Zabavna glasba;
14.10	Akademski pevski zbor »To-
ne Tomšič*; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Plesni ritmi z opernih odrov; 16.00 »Vrtiljak*;	16.40 Z
orkestrom Mario Ruiz Armengol;
17.10	Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Po-
uslužbenci dolinske občine, vodstvo tržaške PSI, dolinski socialisti, pred" stavniki CGIL in drugi.
Na pokopališču sta se od pokojnika poslovila Silvan Kuret, v imenu bor-štanske mladine in Milan Kuret v imenu ŠD Breg.
Kot smo že poročali, je mladi Herman trčil v Boljuncu v vozilo, ki mu je prihajalo nasproti. Hudo ranjenega so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel hudim poškodbam.
Dogodek je zelo prizadel vse prebivalstvo v Bregu, posebno še zato. ker je Hermanov oče, Albin Gerli, znan sindikalni in politični predstavnik. Na pogrebu je bil med drugimi tudi socialistični prvak Ar-naldo Pittoni.
Uredništvo »Primorskega dnevnika* izraža svojcem pokojnega Hermana svoje sožalje.
pevke s slovenskih festivalov; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za smučarje; 13.30 Dnevnik; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Od božiča do novega leta:
18.45	Primerjava mnenj; 19.15 Kulturna oddaja: Življenje v Jugoslaviji (drugo nadaljevanje);
19.45	Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 D-užinski portret; 22.00 Prenos športnega dogodka; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Ameriški celovečerni film: »Ne za bankov ce, pač pa za denar*.
JUG. TELEVIZIJA
8.15 TV v šoli; 14 45 Smučarski skoki — posnetek iz Innschrucka;
16.45	Dedek Mraz pri nas; 17.05 Doktor Dolittle - film: 17.30 Ob zornik; 17.45 Hokej Jugoslavija: Poljska — prenos: 19 30 Naš e-kran; 20.00 TV dnevnik; 20.35 W D. Home: Igra v štirih — kdo dobi; 22.45 Poročila.
KOPRSKA BARVVA TV
12.25 Prenos smučarskega turnirja štirih skakalnic; 20.00 Otroški kotiček: Risanke; 20.15 Poročila; 20.25 Dokumentarec o Angliji; 21.00 Žetev; 21.20 Ljudska glasba.
.........................................
PO ZASEDBI KIPA SVOBODE V NEVV Y0RKU
Sodnik ukazal manifestantom naj zapustijo slavni spomenik
Vietnamski veterani so davi narobe razobesili ameriško zastavo kot opozorilo na nevarnost
SREDA, 29. DECEMBRA 1971