Št. 36.
V Gorici, dne 27. marca 1900.
Ishaja trikrM na tode« - Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ^Jutranje tedanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" ob novem letu vred po posti pre-jemana   ali  v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto........13 K 20 h, ali i?ld. 6'GO
•     pol leta ...  . *¦"* \*"V 6 ,  W ,- ; •¦*" »30------
četrt, leta.......3 , 40 „   ,    ,    1*70
Posninične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravnjštvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabreček vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlune itiiročiiiiie se ne oziramo.  ,    i(t_
„PRIMOBEC« izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vso leto 3 K SO h ali gld. 160.
«8oča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sehvvarz v eolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni LavrenčiČ na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
S O Č A
Tečaj XXX.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 t Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it, 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStTu.                                  *
Neplačanih pisem ne sprejemlje*' ne uredništvo ne upravniStvo.                   ---------
(Večerno izdanje).
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
se računijo po petit-vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica.
„Gorl8ka Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga
- razen <Soče» in «Primoroa> še ^Slovansko knjižnico".
katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol
ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov.
knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vratica.
Trgovsko i obrtno »o.
VI. Naia obrtnija dandanes in v prihodnosti.
(Dalje).
Poleg rokodelstev, katera smo obširneje omenjali v prejšnjem delu, se nam je baviti tudi s takozvano domaČo o b r t-n i j o (Hausindustrie), ki je pač prvina vsej novodobni veliki industriji. DomaČa obrt ima svoj pričetek s prvimi znamenji človeške omike. V sv. pismu beremo, da sta si Adam in Eva najpoprej s figovim drevesom pokrila grešno telo; zunaj raja pa sta bila že malce drugače opravljena, a za življenje v trudu in znoju sta si morala marsikaj oskrbeti, ker \z raja nista mogla nič odnesti, - evo domaČo obrt, ki se je podedovala in se dopolnjevala od rodu do rodu. Brezverni učenjaki pripovedujejo o domači obrtniji raznih ljudstev in v premnogih deželah, ki sega mnogo dalje nazaj pred Adamovo dobo. No, mi se ne borno prepirali, ali je iskati prvi sled domače obrti pri Adamu in njegovih otrocih, ali pa so njeni sledovi še mnogi starši, marveč zadoščaj nam trditev, da Človek se je bavil z izdelovanjem raznih potrebnih j>riprav, orodij, posodja, obleke, lepotičja itd. že v naj-primitivnejših dobah svojega žitja.... Iz te domače obrti so se razvila posamična rokodelstva in vsa naša novodobna velika obrt.
Tudi dandanes je domača obrt velike važnosti, in vsi narodni ekonomi se skrbno prizadevajo, da bi jo razširili v čedalje Širše ljudske vrste. Saj so premnogi krasni izdelki, cesto najlepši in najdragocenejši, !e proizvodi domače obrtnije,ki je vir blagostanja celini pokrajinam. Za vzgled naj opozorimo na tisto k o v a š t v o v Renskih pokrajinah, o katerem smo govorili v prejšnjem delu in ki je le jako razvita nemška domača obrt.
Tudi v naši deželi imamo podobno domačo obrt: na Lokovški planoti, kjer že stoletja izdelujejo najrazličnejše potreb-.
MARCO VISCONTI
ZGODOVIHSKI ROMAN
•ae-
Jiaujarvski napisal Lcmmaso orossl
Ko je rekel to, sta odšla obfi, in ki njima je Šel še uni oboroženi mož, ki ni bil dotedaj še besedice spregovoril. Lupo si je takoj mislil, da morajo imeti neke skrivnosti. Vendar ni dal tega spoznati, in kakor da bi ga to nič ne zanimalo, je stopal nemarno do vrat, skozi katera se je prihajalo v majhno dvorišče, iz katerega se je Šlo naprej v hlev. S teh vrat je videl, da se je krčmar v nekem kotu dvorišča živo Pogovarjal z možema. Ko so pa ti njega zagledali, so se razkropili jeden najedno stran, drugi na drugo, in so posamezno odšli skozi vrata, da so se nadalje pogovarjali na cesti, kakor je potem zopet opazil.                                           .
«Kaj imajo ti med seboj?* je dejal za se Limontin, nekoliko vznemirjen. *Ce bi morda meni nastavljali kako past!  Na vsak način bo treba, paziti
ščine iz železa. Kako to povzdigniti, smo govorili v odstavku   Ko vaš t vo .
Imamo pa še drugih domačih obrtnij, katerim moramo posvetiti večjo pozornost. Nekatere take obrtnije treba šele uvesti, ker so na razpolago vsi pogoji za razcvit in torej za blagor, ki ga lahko prinese našemu ljudstvu.
Na Cerkljanskem ljudje še dandanašnji izdelujejo za prodaj najrazličnejše pletenine. Ali naj to obrt popolnoma zaduše* tvorniški izdelki?
Čipkarstvo je precej lepo razvito. Izdelki se dobro prodajajo. V povzdigo te domače obrtnije imamo čipkarske šole v Bolcu, v Čepovanu in na Dolu (nad Ajdovščino). Vspehi teh Šol še niso veliki, ker ni bilo nikogar, ki bi bil znal or-ganizovati trgovino s prelepimi izdelki v tej stroki. Ali pustimo to obrt vedno tako v nemar, kakor doslej ? Koliko pridnih ženskih rok bi imelo lahko ob letu in dan dovolj in dobrega zaslužka?
Koša rs t vo je bilo domače povsod tam, kjer raste vrbovje v izobilju, Toda tujci so nas v napredku te obrti prehiteli in so pokupili leto za letom vse naše vrbovje, a mi smo od njih kupovali narejene koše, pletenice itd. Kolika nemarnost! Da bi se ta obrt med nami razvila z naprednim duhom Časa in bi naši ljudje svoje vrbovje porabili v umetnem izdelovanju najrazličnejših koškov itd., je ustanovila vlada koša rs ko šolo na Žagi pri Bolcu. Tam delujeta dva mlada Koba-ridca, ki sta se v ta namen izučila. Dasi deluje ta šola že nekaj let, vendar so praktični vspehi premajhni. Premalo se ljudstvo zanima za to šolo; premalo se o njej govori ; premalo je reklame; za kupčijo z res ličnimi izdelki se nikdo ni vredno pobrigal. Šola je nameščena v veliki hiši tik državne ceste ob vinku Soče, ob izlivu Učeje v Sočo, kjer je velik prod poln izbornega vrbovja. Toda tako daleč še nismo prišli, da bi stal na hiši vsaj napis, ki bi povedal, da je tam notri edina slovenska ko-šarska šola. Dalo bi se morda še reševati vprašanje, aH ni v gorah primernejšega kraja za to  šolo  in ali bi ne kazalo,
so>. Pogledal je svoj meč, svoje bodalo, in ponovil: <Xa vsak način bo treba1, paziti se*.
Ne dolgo potem se je krčmar vrnil k njemu. S pretvezo, da ga hoče bolje poslužiti, mu je rekel, da ga popelje v neko drugo sobo, torej ne več v tisto, katero je bil omenil prej. V tisti drugi da bo mirneje počival, ker tam ni toliko šuma, da bo imel tudi boljo posteljo, in polno drugih lepih pravljic. Lupo ni kar nič verjel tej krčmarjevi skrbljivosti, temveč vedno bolj se mu je vtrjal sum, da se kaj namerava proti njemu. Zato" si je tudi on nekaj domislil. Rekel je, da, ker sta v hlevu še dva konja pri njegovem, on ne more svojega rujavca kar takd pustiti, ker je jako divji, sicer bi se znalo Bog ve kaj pripetiti. On da hoče torej v hlevu spati — in pri tem je ostal, ter se ni pustil na noben način pregovoriti od krčmarja, ki mu je odsvetoval to.
Šel je torej v hlev, položil roko na hrbet svojega rujavca, in ko se je ta obrnil, ter ga po svoji navadi s kratkim, zamolklim razgetanjem pozdravil, je dejal sam pri sebi: «Naj-bolje bi bilo takoj odriniti*. Toda brž I je pa pomislil1: »Uboga žival je trudna, ' in kako" bi tudi ne bila? Petdeset milj I
«Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in aal.
ustanoviti še jedno, morda v Čezsoči ali v Bolcu, Ta obrt bi se po teh šolah lahko jako razvila, kakor je razvita n. pr. v Krkonoših. Ali kakor so šele Čehi v Pragi pripravili do svetovne veljave krasne izdelke te domače obrti v Krkonoših, tako bo treba poskrbeti tudi pri nas, da bodo ljudje svoje izdelke lahko in dobro prodajali. Nekdo si osnuje lahko ¦znamenito trgovino s košarskimi izdelki, — Naše »Trgovsko in obrtno društvo« more v tem oziru storiti danes le toliko, da kaže ljudstvu pot, po kateri pride tudi potom takih domačih obrtnij do dobrega zaslužka. V ostalem pa bo vedno na razpolago, ako bo moglo iti ljudstvu kakorkoli na roko.
V  hribih imamo dovolj raznovrstnega lesu, ali ljudstvo ne zna izkoristiti tega pridelka svoje zemlje: nimamo skoro nikake domače lesne obrti. Ponekod izdelujejo škafe, lesene sklede, grablje, vretena, kolovrate, ali to so bolj redke prikazni. S takimi in jednakimi izdelki bi se naše ljudstvo lahko pečalo v obilnejši meri; zaslužilo bi mnogo več nego tam »pri aj-zenponu ali pri holccrjili« po Ogerskem, v Galiciji, v Rumuniji, v Bosni-Hercegovini, ali pri plavežih na Aniži, Muri, Dravi in Savi.
V  furlanskem Marianu imajo strokovno šolo za lesno obrt. Tam izdelujejo
. ljudje zlasti stolice priprostih in boljših vrst. Več naših mladeničev se je tam izučilo, ali doslej je le redek tisti, ki je znal doma izkoristiti svoje znanje. Naši hribovci prodajajo svoj les (bukov, črešnjev, jelov) v Fur-lanijo, odkoder vozijo Furlani cele vozove stolic v hribe na prodaj. Naš les naredi torej dolgo pot v Furlanijo, tam Furlani služijo ž njim novce in izgotovljene stolice narede" zopet isto pot nazaj v hribe. Ali ni nespametna taka pot? Ali ne morejo naši hribovci tudi ves zaslužek za izdelovanje ohraniti sebi ? Ali hribovci ne morejo izdelati na tisoče in tisoče stolic tudi za prodaj v druge kraje in dežele? Ako se splača to Furlanom, ki morajo kupovati ves les, bo nesla taka obrt našim hribovcem toliko večji dobiček. Konkurenca je naravnost izključena.      Na stotine ljudij bi se pečalo lahko
brez prestanka! In jutri bo treba zopet toliko, in potem še ne bo mini!» V teh mislih je gladil in tolkljal svojega tekalca, ki je kaj zadovoljno jedel. «In pa Bog ve, kam bi zašel sedaj po noči po teh neznanih potelh! Počakam, da napoči zarja. Mej tem bom bdel, saj so sedaj noči kratke. Že prestanem »a kak način te štiri ali pet ur. Se pa splačam jutri, speč nekoliko na konju; sedaj naj spi žival, potem čez dan bom pa jaz». Na to se je stegnil po kupu slame s trdnim sklepom, da ne bo spal.
Tedaj je začel premišljevati o tisti skrbi, katera se je bila mahoma polastila krčmarja, da bi ga spravil v složnejšo sobo njega, ki je bil krčmarju popolnoma neznan, in pač ni bil videti kak imeniten gospod. In pa to, da mu ni hotel pustiti svetilnice, katera naj bi gorela po noči, češ, da bi bila nevarnost, da se vžge hiša. Tako" premišljuj 6 to in uno, se je popolnoma uveril, da se tu kaj namerava proti njemu.
Ko je tak<5 neprenehoma mislil o tistih treh zopernih obrazih, ter si jih predstavljal, kako so se zamišljeno pogovarjali, mu je zlasti to šlo po glavi, kako* se je nekam čudno nasmehoval jeden izmed dveh oboroženih mož. Dozdevalo se mu je,  da 'mu tisti na- <
samo z izdelovanjem stolic — V povzdigo domače lesne obrti na sploh pa bo treba misliti na strokovno šolo po vzorcu alpskih dežel. Koliko krasnih izdelkov iz lesa prihaja v kupčijo; a ti niso tovarniško delo, marveč ročni izdelki domače obrti, ki se vedno lahko in dobro prodajajo.
Na shodu »Trgovsko-obrtnega društva« v Kobaridu dne 19, marca I. 1900. se je sprožila ideja, da bi tam poseben konsorcij ustanovil delavnico za Golice in nekatere navadne lesne izdelke. Nič ložjega nego to! Tudi izučenega mladega moža imajo, ki bo lahko vodil to delavnico. Pričetek bi bil s tem storjen. Odbor našega društva je storil v ta namen potrebne korake in upati je, da se lepa misel tudi uresniči. Dobre volje je treba in pa treznega načrta. - Ali drugod nI mogoče kaj jednakega?
V onem delu Kiasa okoli (Doberdoba in Opatjesela Izdelujejo že desetletja vsakovrstne — bičevnlke, ki gredd daleč po svetu pod imenom — »eehte Triester-Peitschenstflcke« — pravi tržaški bičevniki. Kakd *echt® tržaški so, dokazuje pač njih kraško-goriška domačija. Kupčija je precej dobra in dovolj obširna. • Kaj bi se dalo ukreniti za povzdigo te domače obrti, ne bi vedel jaz nič posebnega svetovati. To bodi naloga drugih mož, ki to obrt in kupčijo bolje poznajo. — Naše društvo more ob dani priliki poseči vmes le z reklamo, dobrimi informacijami in priporočili.
Evo, koliko kruha čaka tudi na tem polju pridne, spretne, vešče roke! Priprav-Ijajmo se, da ga bomo tudi res v obilni meri služili. Vsi narodni ekonomi, vsi pro-svitljeni možje v narodu so pa naravnost dolžni, da o takej prihodnosti razmišljajo, da ljudstvu kažejo pravo pot, po kateri bo našim potomcem lože priti do kruha.
Naše »Trgovsko in obrtno društvo« gre torej z lepim vzgledom naprej, poučuje ljudstvo in ga bodri na delo, ker v tem tiči pravo jedro za vse bodoče vspehe.
smeh ni popolnom neznan. Premišljuje* z večjim naporom, je prišel do tega, da ga jo moral že nekdaj videti, Prev-darjal je, tuhtal in lomil si glavo. Včasih se mu je dozdevalo, kakor da se. je nekaj zasvetilo v njegovem spominu; a hitro se zopet stemnilo. Zajedno mu je neki nejasni čut pravil, da je morala ta podoba prav - zadnji čas priti v njegovo glavo.
Tedaj je začel misliti znova in lepo* po redu na vsako osebo, kar jih je videl od tistega hipa, ko je bil s Tremacoldovo pomočjo ušel iz zapora. V mislih je zopet potoval iz Kescalinde v Milan. Predstavil si je zopet obraz vsakega človeka, katerega je srečal na poti. Na nobenem ni bilo sledu tistega zopernega nasmeha.... Torej naprej!.... Videl je potem svoje domaČe ljudi, grofa, grofico, posle — še več!.... In potem ?... Potem se je zopet vsedel na konja, je šel skozi vrata.... «0, glej ga tu!» je dejal sam pri sebi, «vendar sem ga našel!* Našel je bil res tisti ostudni nasmeh na obrazu jednega oprode Lodrisijevega, katerega je bil srečal, ko je šel iz hiše grofa Del Balzd. — «Pretvoril si se ves, lopov, toda poznam te!-O, tisti je, tisti, stavil bi jedno ok<5!»
Bohinjska železnica.
Sedaj, ko je določeno, da namesto pre-delske železnice bo tekla bohinjska, bo gotovo zanimalo naše p. n. čitatelje, ako jim v nastopnem opišemo celo črto t6 takozvane »bohinjske železnice", to je od početka od postaje Jesenice na Gorenjskem (Kranjskem) pa do postaje pri Sv. Andreju v Trstu, kjer skončuje.. Opisati jo hočemo po tehniško-komercijelnem poročilu, katero je izdalo železniško ministerstvo o drugi železniški zvezi s Trstom.
Isto se glasi. Bohinjska železnica začne v postaji na Jesenicah drž. železniške črte Trbiž-Ljubljana, ki stoji 572 m nad morjem, ter ae obrne, padaje 20°/w proti Savi, čez katero pojde severovshodno od kraja z imenom Sava po mostu, ki bo dolg 80 m.
Potem steče skoro vodoravno na desnem bregu ob hribovju proti Dobrovi ter stične dvigati se južno od mostu tik* Javor-nika na kriiiaču z okrajno cesto na Bled v mori 87«>, da dospe na višino dobrovsko. Ko obteče Dobrovo na vshodni strani, se obrne proti jugu, gre skozi 50 m dolgi tunel, čez slap po 70 m dolgem mostu, prodre med km. 6.1 in 7.4 Vintgar po tu nelu, ki bo dolg 1180 m.
Dalje gre ob kraju Podhom, prekriža zapadno od cerkvice sv. Andreja okrajno cesto, ki pelje z Bleda čez Rečico v Gorje, ter dospe do postaje Gorje pri km. 8*7/9-3 na višini 533.0 m, katero je mogoče doseči iz bleškega kopafšča prav lahko.
Od tam se obrne črta proti severoza-padnemu bregu bleškega jezera-, gre skozi 150 m dolgi tunei v stransko dolino, zapadno od znane romarske cerkve, gre potem zopet med Praznim brdom in Visojniškim vrhom skozi 420 m dolgi tunel, čez potok Belčo po tunelu, dolgem 170 m, v bližini kraja Brc-zinkovo, čez okrajno cesto, ki pelje z Bleda v Bohinj, in pride v dolino bohinjske Save ter do postajice Bohinjska Bela ob Stručnem vrhu pri km 14.°/0 na višini 485.0 m Od tod gre pri km 14.6 na desni breg reke, da se izogne strmini na levi, obrne pa se pri .- i 16.8 zopet na levi breg ter ostane tam oc km 28.4, kjer mora zopet čez reko.
Razven ponavljajočih se poprav na bleski okr. cesti in na bregu reke nima gradnja Železnice v nastopni črti nobenih posebnih ovir ter dospe pri km 22.5 na prostor, ki bo tudi služil za postajo, katero napravijo 23.% na morski višini 4% m. Pri km 27.°/x, ko gre poprej dvakrat čez bleško okr. cesto, pride črta na desni breg bohinjske Save in čez jarek 'Belica pri km 28.°/5 do postaje Bohinjska Bistrica v morski višini 514.0 m.
Od tu pridemo do bohinjskega tunela. Za vhod v tunel so izbrali blizu navedenega kraja posebno pripravno mesto. Uhod v tunel prične pri km 28.6 v višini 514 m, se dviga v dolžini 4657 m v meri 27<» do vrhunca 523.3 m, odkoder zopet pada v meri 137» v dolžini 1793 m. Vsa dolžina tunela znaša 8365 m. — Pri izberanju izhoda iz tunela v baški dolini pri kraju Podbrdo se je bilo treba ozirati na primerno mesto za postajo in za odkladanje materijala iz tunela, kar je bilo težko glede na tamkajšnjo ožino.
Od tu naprej teče železnica po naši deželi.
Z postaje Podbrdo pri km 35'V6 v višini 500 m gre črta na' levi breg potoka Bača ter se razvija z dolini primernim padanjem 257m na levi do km. 38.9, kjer je vsled krajevnih razmer potreben dvakratni prehod čez potok. Potem dospe, padaje 14.47», zopet po levi strani v Hudojužno v višini 380 m.
Ostre serpentine, ki prično že pred Hudojužno, povzročijo zopet dvakratni prehod zapored, kakor tudi ponovne poprave poto-kove struge; poleg tega bo treba regulovati potokovo serpentino takoj za Hudojužno, da b$ mogoče pri km 41*7. napraviti postajo: Hudajužna.
Dovozno cesto do te postaje na levem bregu Bače bo treba naložiti s pota z desnega brega potom mosta čez potok.
Od postaje Hudajužna gre črta ob levem bregu, padaje 257m, ter gre prvo čez stranski jarek Porezna; med km 42.2 in 42,5 bo potreben dvakratni prehod čez potok in cesto vsled ostrih serpentin.
Po zopetnem prehodu na levo stran gre železnica skazi majhen tunel, potem med km 42.9 in 53.1 v kratkem dvatkrat čez potok vsled serpentin ? na levi strani potem dospe, padaje 107», pri km 46.8/47.4 v postajo: Grahovo.                                (Dalje pride).
DOPISI.
Is kanalske Idrije. — Kolikokrat se je govorilo in pisalo o slabih' cestah ob Idriji na desnem bregu Soče; zato smo upali, da se bodo nameravane ceste po Idriji koj začele graditi, ali zastonj. Temu smo tudi sami krivi, ker vsaka vas hoče, da bi peljala cesta skozi njo, in tako vsaki posamezni posestnik bi hotel, da bi nameravana nova cesta peljala mimo njegove hiše, in s tem povzro-čujejo odlog graditve teste po vrhu hriba po načrtu. Čudni ljudje!Kako so res čudni, naj povem to le dogodbico, katera se je godila na 23. t, m. ravno zaradi cest pri nas v kanalski Idriji.
Občinarji so bili poslani na delo v raboto za popravo poti med Prapuščem in do obmejne Idrije. Eden teh delavcev je hotel nesti težak kamen drugim delavcem, da ga porabijo za delo na tej cesti; med potom se pridruži temu delavcu, kateri je ta kamen nesel, neki modrijan iz Prapuščnega ter hoče zabraniti delavcu, nesti kamen drugim delavcem, da bi ga stavili v delo. Pri tej priči pa pride občinski organ, kateri je bil postavljen za nadzornika teh delavcev, in- prime našega modrijana za ramena z namenom, naj bi pustil delavca s kamenjem na rami, naj gre svojo pot, ali na to se je naš modrijan samovoljno ob tla zgrudil in zakričal, da je mrtev. Tako je ležal naš modrijan pol ure časa na zemlji in se delal mrtvega. Neki dobri človek se mu je pri-bižal in ga vprašal, kaj mu je. Modrijan ga vpraša, ali je kdo navzoč; dobri človek mu odgovori, da ne, na to mu naš modrijan veli, naj gre in pokliče njegovo ženo; žena je prišla.
Ko je svojo ženo videl, 'se je začel britko jokati, ter jo je vprašal, ali je kdo blizu. Ona mu je odgovorila* da ne. Potem ji ukaže, naj gre domov po vole in koš, da ga popeljejo domov. Žena pride zopet z voli in košem. Mož jo vpraša, aH je kdo blizu; ona mu reče, da ne. Na to skoči naš mo--drijan sam v koš, in tako so ga voli v košu, žena in hči pripeljali domov. Dospevši na dvorišče, vpraša naš modrijan, ali je pa kdo navzoč. Ž*na mu odgovori, da ne. Na to skoči naš Miha iz koša na ramena svoje žene, in ta ga odpelje v hram na ognjišče, na katerem je ta naš prijatelj mirno in zdrav kakor riba kadil tabak; hotel je tudi zdravnika poklicati, pa se je skesal, češ, kaj bom dajal zdravniku za obisk k zdravemu človeku, kot sem jaz, 25 gld. Tako se je sam izrazil, in potem hočete, da bomo kedaj dobili lepe ceste pri nas ob Idriji, ker delajo zaradi cest take in enake komedije l
Iz Banjaluke. — Stevno uredništvo! Ako je Vam drago, sprejmite teh par vrstic v svoj cenj. list iz nove Avstrije.
Čast, komur čast! Vi, dragi moji rojaki, goriški Slovenci, se mnogo trudite, posebno še nova narodno - napredna stranka, da bi pridobili vsaj to, kar je obljubljeno ter zajamčeno v zakonih, kar bi torej morali imeti na vsaki način že zdavnaj! Ali kdo ve, kdaj prisije Slovencem v Primorju solnce svobode, jednakopravnosti, v tisti deželi, ki je naša že toliko stotin let, katero pa nam trgajo izpod rok kos za kosom Italijani.
Hočem Vam povedati nekaj, kako skrbe tukaj za Italijane, ko vem, kako odrekajo primorskim Slovencem na njihovih rodnih tleh vse, kar bi sicer morali imeti. V okraju Banjaluke so se naselili Italijani s Tirolskega; vseh družin je do 80 št. In ti imajo svojo cerkev in svojo šolo. Kdo pa jim je vse to pridobil? Nihče drugi nego njihov dušni pasti.! Blizu Banjaluke pa je tudi župa Petričevac, ki pa nima niti jedne šole. Pred letom dnij so šli radi tega prvi možje do g. župnika, da bi radi videli, da bi se otroci širne župe malce priučili pisati, brati, računati itd., kar potrebujejo, ali kaj so culi: Vam ni treba šole, Vi samo delajte!
Tudi tukaj v Bosni je dušnih pastirjev, ki niso mnogo vredni, ki so samo za svoj trebuh. Prav blizu Banjaluke poznam župnika, ki dela mnogo pohujšanja, da se Bog usmili; uboge ljudi pa povrh tega preklinja v cerkvi in jih zasmehuje 1 Ljudje si mislijo pa svoje, in imajo pravi
Potem pa tarnajo, da vera peSal Ni čuda, ako peša, saj so tega oni sami krivi! Jaz nisem klerikalec, pa tudi ne tak liberalec, kakor jih »malajo* oni, ali reči pa moram, da prav največ so krivi vseh takih homatij baš razni duhovni pastirji l —.Treba vendar pomisliti, da smo v 20. stoletju, da treba ljudstvo izobraževati, ker se ne da več poniževati!
O priliki še kaj! (Prosimo. Ur.) S Krasa.— (O narodno-napredni stranki). — Dne 8. t. m. se je ustanovila v »Slov. Čitalnici" v Gorici »narodno-napredna stranka", ki naj objema skupno vse stanove v našem slovenskem delu dežele, ki so pripravljeni, resno delovati za naš splošni napredek. S programom stranke mora biti zadovoljen vsakdo in se mora istega veseliti, zato pa tudi moramo razpostaviti vse svoje moči, da se edino prava »narodno-napredna stranka" razširi in razcvete po celi deželi! Treba je nam zatreti popolnoma tisto samovlado par seminiških doktorjev in nekaterih profesorjev, ki hočejo nas bičati po hrbtu, da bi sami gospodarili nad nami! Nikakor ne smemo služiti njihovi kleli samovladi, in proč s tistimi, ki klečeplazijo za njimi na milost in nemilost!
Mi, neodvisni naprednjaki, moramo stopiti trdno na noge ter storiti konec raznim nelepim spletkam, katere uprizarjajo matadorji okoli »Sloge", »Gorice" in »Prim. lista". Vi vsi, neodvisni možje, ki ne živite od lizanja rok, kakor klerikalna garda in pa »Gori« čanska" banda, ter ne hodite na posete k tistim, ki vas hočejo spraviti pod se na vsej črti, stopite k pravi svobodomiselni stranki v bran za delavne, požrtovalne rodoljube, može, katere so nam hoteli uničiti gmotno in duševno — katoliški duhovniki iz semenišča ter nekateri c. kr. profesorji in uradniki. — Vsi vi, katere je obsijala zarja zavednosti, stopite v vrste stranke, katera bo nas vodila po pravi poti do napredka, kar nam dokazuje že njena prvotna organizacija, do pravega cilja, da nastopimo proti svojim nasprotnikom tako, kakor zaslužijo. Vsi tisti, katerim je pri srcu usoda našega naroda v prihodnosti, združite se, da posta-nerno močna, čvrsta četa majke Slave pod okriljem narodno-napredne stranke!
Domače in razne novice.
Smrtna kosa. — V nedeljo pop. so položili k večnemu počitku na mestnem pokopališču g. Frana Kavčiča, ki je umrl v petek 23. t. m. po dolgi in mučni bolezni v 60. letu svoje starosti.
Pokojniku večni mir, preostalim pa naše sožalje!
Včeraj zvečer ob 6. uri je umrl preč. gosp. Jos. Baje, bivši ravnatelj gluhonem-niče, knezonadškofijski tajnik, itd., star 62 let. Pogreb bo jutri pop. ob 27» iz Gorice na pokopališče v Šempas. R. i. p.!
Novačenje. — V soboto je pričelo novačenje za okolico goriško. Kakor vsako leto, tako tudi letos, so se oglasili Lahi v ,11 Fr." proti vriskanju in petju slovenskih fantov; kličejo na pomoč okr. glavarstvo, da bi preprečilo vsako petje slov. fantov v mestu. »II Fr. Or." je že v soboto v jutro klical okr. glavarstvo, da naj stori konec vriskanju in petju novačencev. Okrajno glavarstvo tega nepremišljenega koraka ni storilo, ker bi bil prav neumesten, ker bi po nepo« trebi razdražil slovenske novačence na potu, ko gredo dajat krvni davek, in ker pojo povsodi po celi državi, kadar gredo na nabor, zakaj bi morali molčati ravno pri nas, in še to na ljubo par vročekrvnim italijanskim petelinom V mestu?!"Verjamemo, da jim ni všeč slovensko petje, saj jih vsaka slovenska beseda razkači in pograbi za srce — samo takrat ne, kadar se jim bližaš z novci! Takrat so pa tako potrpežljivi in še sami radi govorč slovenski jezik, kateri drugače preklinjajo ! — Boli jih vsaki »živio*, ki pride iz krepkih slovenskih grl, vsak vsklik jim razdraži živce, da se jeze, ker »latinita" Gorice je v nevarnosti! — Pa je že križ! Vsi fantje morajo skozi mesto na nabor, in kar jih pride, vsi pojo slovenski l To kaže, da cela okolica okoli in okoli je skozi in skozi slovenska, da tistih par stotin pravih in posili-Lahov je zajetih v Gorici, kakor so bili zajeti Buri pod Cronjem od Angležev! Je Lako, kaj moremo mi zato?
Lahi v Gorici, to se pravi: znani ,ca-porioni" se jezč po listih nad slovenskimi fanti radi petja povodom novačenja, in sicer
le iz narodnega sovraštva! Njih.jezi samo radi tega, ker pojo slovenski! Reči moramo, da slovenski fantje se vedejo prav dostojno, nekateri so peli celo prav lepo, (najbrže člani kakega pevskega društva), do-čim moramo reči, da novačenci iz mesta, kar je Italijanov, se obnašajo navadno Jako surovo, pojo, kriče, žalijo Slovence, itd. Nad tem pa se ne spodtikajo, da si bi imeli dovolj povoda! Torej edino narodno sovraštvo je povod k pojavom na laški strani proti našim novačencem!
Radi detomora je stala včeraj pred porotniki v Trstu Rozalija Konavc iz Svi-nega pri Kobaridu, stara 21 let. Ta Konavc je v noči od 10. na 11. dec. lanskega leta v Trstu, kjer je služila, povila dete, kateremu je s škarjami odrezala glavo ter obe roki, potem pa vse skupaj vrgla v neko jamo pri hiši. Obložena Konavc je priznala vse pred sodnijo, pred katero je stala oblečena v črno ter si zakrivala v enomer obraz.
Obravnava je skončala včeraj zvečer ob 8. uri ter je bila Rozalija Konavc obsojena na 5 let v ječo.
V Boleu je torej poslal kaplan Abram kar čez noč osrečitelj tamošnjega — delavstva! Osnoval je »delavsko izobraževalno društvo", ki šteje baje že 47 članov, ako smouio klerikalcu sploh kaj verjeti. Mi slučajno poznamo tisto družbico, in se le smejemo. Kaplan Abram je veliko prešla-boumen, da bi imel Bolčane »za norca". Treba je drugačnega tiča, da bi jih speljal na led, in še bi se morda ne dali. w- Kar kaplan Abram po Bolcu zdaj spletkari, nima nikuke korenine v potrebi, zato je vse le umetna zgradba na pesku. — Tudi »Knn-kenkassa*  je   taka  sleparija in nič drugega.
Učiteljsko vprašanje t deželnih zborih. — Na drugem meslu pripovedujemo, da v dež. zboru istrskem pride na vrsto tudi predlog za zboljšanje učiteljskih plač. Tu naj pa povemo, da tudi v kranjskem dež. zboru bo govora o zvišanju, in sicer plač ljubljanskih učiteljev. — Njih društvo se je obrnilo na občinski svtH g prošnjo, tla bi podpiral njegovo na dež. zbor vloženo prošnjo za zboljšanje gmotnega stanja, ker n.i primer učitelj v IV. razredu v mestu ima plače 500 gld., s katero ne more živeti. Občinski svet je pozdravil simpatično vloženo prošnjo ter sklenil, potegniti se -žunjo v dež. zboru.
Tako izven Goriškega! Povsodi že ču-jemo, kaj bo na dnevnem redu v dež. zboru, povsodi so se pripravljali na otvoritev ter so prihajali o tej glasovi na dan, pri nas pa vlada doslej nekaj sveta tišina — in nihče ne ve nič, kaj ukrenjajo naši »narodni voditelji" storiti glede na bližnje zasedanje dež. zbora, čeprav cela dežela nestrpno čaka kakega poročila ali izjave v tem pogledu.— Kaj bo torej?!
Trgovina t Gorici in »II Frlull Orieatale". — V soboto je skončal članke o nevarnostih, ki prete njihovi trgovini. Prišel je do zaključka, da italijanski trgovini v Gorici se da odpomočt edino le polom trgovskega društva, katero bi imelo namen, čuvati njihove interese ter se postavljati v bran proti nasprotnikom (t. j. .Slovencem). Pravi, da le ako bodo tako delali, le tedaj smejo gledati mirno v bodočnost, le tedaj vidijo zagotovljeno svojo politiško premoč, le po tem potu se določa njihova sreča, njihova pri-hodnjost in usoda Gorice.
Ustanoviti hočejo torej trgovsko društvo, katero bi šlo proti nasprotnikom, to se pravi: društvo, kateremu bi bil namen, ovirali na vse načine razvoj trgovine in obrti v rokah Slovencev 1 S tem društvom torej hočejo obvarovati trgovino in obrt le zase, ter onemogočiti vse vspevanje Slovencev na trgovinskem polju. Prav lep načrt, aH izvesti ga, bo pa kaj težko! Italijani pri tem pozabljajo, da trgovina je prosta, da sme trgovati v Gorici Slovenec baš tako, kakor Italijan, in če pogledamo na številno razmerje med obema narodoma v deželi, bi moralo v Gorici biti še več slovenskih trgovcev in obrtnikov nego italijanskih! Dalje pozabljajo, da velikanska večina tistih, ki kupujejo v Gorici, so Slovenci, ki sedaj pri narodni zavednosti ne bodo trpeli več, da bi Italijani uganjali še nadalje lopovščine proti Slovencem v mestu ter jih ovirali na vsej črti, torej tudi gledd na trgovino, v razvitku. Naj le ustanove društvo ter gredo ž njim proti Slovencem, posledica bo ta, da se Slovenci obrnemo proti njim s tako silo, da jim preide veselje do takih in  sličnih lopovščin jedenkrat za
vselej. Zato bo skrbelo naše .Trgovsko in j obrtno društvo", zato bo skrbela naša na- j rodno-napredna stranka!                                 j
ČSe so pametni, namesto ustanoviti društvo s hujskajočim namenom proti Slovencem, naj lepo molče ter postrežljivo strežejo Slovencem, katerih je Se vedno preveč po njihovih J prodajalnicah. in delalnicah....
Izjava. — i3.lt.   ,PrmVLlsm* "pod4 dopisom »IzDrnohle pri Žagi' je imenovan neki »Pepč*.   Dotično   osebo je imenoval g. dopisnik, ker je mislil,  da sem jaz pisal omenjeni dopis. Jednako sodijo tudi drugi. Da pa ne bodeleVi,- gospod dopisnik, mislili 1 mene, izjavljam, da jaz onega dopisa nisem pisal  in   mislim,  da mi   slavno  uredništvo I pritrdi.                                                              j
(Potrjujemo, daje tako, kakor pišete, J Ured.)
O resnici onega dopisa v št. »Soči" izjavljam tudi jaz, da je popolnoma resničen, ker sem pridigo slišal tudi jaz na lastna ušesa. I Ako je slavno uredništvo »Soče* po pomoti natisnilo Žago mesto Bovca, ni meni mari. V prihodnjič svetujem g. dop., naj se taktično prepriča.
Saj pravi sam g. Abram, kaplan: fakte, fjkte, gospodje!  V prihodnje,gospod dopisnik v »Prim. Listu*, storim pa druge korake. Žaga, 25. marca 1900.
Josip SorLy učitelj. Iz Ilolea je poslal kaplan A hram | »Gorici" dolg dopis, kj dokazuje, da se ta mož prav oblastnega čuti tam gori pod Bonbonom, dasi je tam šele od jeseni. Zašli bi predaleč, ko bi mu odgovarjali na vse klobasa rije. Zavrniti pa moramo očitanje, da »Trgovsko iti obrtno društvo" namenoma ni povabilo na shod nekaterih obrtnikov, ker bi se jih bilo morda balo. Povabilo je po „Kažipotu* vse; ako je bil kateri izpuščen, se je imel oglasiti pred shodom in dobil bi bil vstopnico. Hujskače v a la kaplan Abram pa trgovci in obrtniki nič ne potrebujejo; za kar ga bodo potrebovali, ga pokličejo in bo moral priti. — Na shodu je bil n. pr. navzoč tudi denarni čar Abramovega društva, ki je lahko vse povedal svojemu pokrovitelju, od katerega boža« naprej dobival komate in sedla v delo, da bo lože hujskal proti svojim dosedanjim odjemnikom, ki mu seveda morajo obrnili hrbet.
»Sramotne hiše- so gg. nuncem okoli »P. L." jako ljub predmet. V 13 štev. (- št. 13! S Joj! -) to popolnoma za lase privlekli te-le besede na dan:
eProsti hočejo biti (L j. liberalci, tudi goriški!) posebno tudi od šeste in devete božje zapovedi, in kranjska na-rodno-napredna stranka je s posebno gorečnostjo zahtevala v beli Ljubljani — sramotnohišo. Morda bomo tudi v Gorici napredovali do narodnega podjetja, da bodo svobodni od   »tujega navala*.
Tako pisari semenlški list, ko se zadira v narodno-napredno stranko. Umazanec l Kaj pa, ako ml prav na obširno odgovorimo v tem smislu: Označena prostost bi bila res potrebna zaradi hujskačev v kolu »P. L.",.'}» bi bilo manj pohujšanja in bi bile pred njimi varne naše žene in naše dorasie in nedorasle hčere. — Hočete nebroj sličic iz te Sodome in Gomore! Kaj je »Izgubljeni Bog" pred naturalisttškimi opisi, s katerimi mi lahko postrežemo l Zdi se, da bo to potrebno.
To naš odgovor!
Razgled po svetu.
Driarni zbor preložen. — Dočim že cel teden ni zboroval državni zbor, je vendar predsednik naznanil šele v soboto s posebnim dopisom predsedstvoma obeh zbornic, da je drž. zbor preložen z dnem 25. t. m. Kdaj se zopet snide, to odvisi od zborovanj dež. zborov in pa od vspehov ali nevspehov v spravnih konferencah.
Deželni zbor istrski. — V listu »II Popolo Istriano" čitamo, da vlada čaka, predno skliče dež. zbor za Istro, na resultat dogovorov med slovanskimi in italijanskimi poslanci v svrho, da se napravi, »modus vi-vendi" v dež. zboru. Dalje pravi, da deželni fcbor bo sklican v Koper, ako vstopijo Slovani, v nasprotnem slučaju pa ga skličejo v l'oreč.
Vlada predloži v dež. zboru predlog, da se prenesejo deželni u.*adi v Pulj, dež. odbor pa med drugim predlog za poboljšek dohodkov učiteljem  ter za stalno na«
meščenje in pravico do pokojnine občinskih I uradnikov.
»Modus vivendl" t Istri — pokopan.
— Včeraj se je sešla laška  večina istrskega deželnega zbora na posvetovanje o »modusu j vivendi* v dež. zbornici. Visoki laški gospodje so prečitali pisane pogoje slovanske manjšine. Ko se je  to zgodilo,  so   bili  soglasno tega J irmenja," 'da pcfeoji so pretirani,  in soglasno j so sklenili, da, se sploh   ne  spuščajo o njih v nikak razgovori                  .                         I
Tako so »progajanjV pokopana, kakor smo slutili takoj v početku! — Zrak v Po-reču je pač še vedno tak, da ne dopušča ni- I kakih »koncesij* Slovanom.                             I
Pogoji, katere so  stavili   Slovani, nam še niso znani.
Dva nova italijanska Usta. — V Trstu je začel izhajati »11 Secolo", glasilo socij. demokratov. List bo nasproti Slovencem tak, kakoršni so drugi italijanski listi, saj pravi, da sicer ne sovraži Slovencev, ali da bo pobijal z vso silo one, ki propovedujejo so- i vrašlvo do Italijanov in ki si prisvajajo pra- | vice do onih tal, katera so italijanska ! — Ako brani Slovenec svoja rodna tla, tedaj si prisvaja zemljo, katera je italijanska! Ta italijanska logika nam je dobro znana, in zato tudi vemo, kako je smatrati novi list »II Secolo" ! Njegov glavni urednik je neki Desanti, ki jo zadnji čas v Gorici urejeval »H Friuli Orientale", iz katerega je bruhal j sovraštvo do Slovencev.
Drugi list je   »La Scuola",  ki izhaja v
Poreču. Prinašal bo pedagogiške reči, šolske,
ter bo branil  interese istrskih učiteljev! —
I Kdo ve, ali   vseh,  ali -samo  italijanskih, ali
J pri tem ne bo nič  upliva  v  narodnem po-
I gleduV!
I           Ako bo imel list dobiček, se ga porabi
I v podporo otrokom revnih učiteljev, ki obi-
I skujejo srednje šole.  —  Ali ludi tu ne bo
nikdo uplival ter delal  razlike  med Italijani
in Slovani?!?
H CeškcR«. • ~ V »Č eš k i S t r a ž i* čitamo zanimiv predlog o združitvi mladih čeških I strank z ozirom na volitve v deželni zbor I. I 1901. Članek je napisan v krogih radikalno I naprednih. Jedro njegovo je: Mladočehi so I zavozil: češko politiko tako daleč, da je treba J treznega in dolgega dela, predno pride zopet j vse tja, kjer bi moralo biti. Borba ob prihodnjih deželno-zborskih volitvah bo huda. Nobena I mlada stranka sama kot taka ne bo mogla I zmagati Mladočehov, ker imajo ti v naj-I razHčnejših zastopih svoje ljudi. Zmaga je j torej le mogoča, ako se združijo vse mlade j stranke. To bo težko! — Strank je pet, ki J so bistveno zelo različne; so: socijalni de-] mokratje, realisti, radikalni naprednjaki, ra-I dikalni statopravniki in narodni socijalisti. I Te naj bi izvolile iz svoje srede odbor, ki bi j določil kandidate, katere bi morali potem vse t stranke podpirati. V deželnem zboru v slu-I čaju zmage bi si pa razdelili vloge tako-le : j radikalni naprednjaki bi tvorili centrum, [ radikalni statopravniki (na katerih Čelu je j »rigorozni" jurist o*r. Baksa) in narodni so-j cijalisti desno krilo, realisti (na katerih čelu i je dr. Masarvk) in socijalni demokratje pa J levo krilo.
J           Predlog je lep, ali, zdi se nam, nemo-
I goč, ker poznavajo razmere na Češkem, mo-j ramo reči, da Masarvk in Baksa ne moreta I voziti 'skupaj, istotako je absurdno misliti I narodne socijaliste s soetjalnimi demokrati skupaj. Čianku daje posebni odsev dejstvo, j da ga je napisal radikalni naprednjak. J           Bolgarska. •— Iz  Sofije poročajo, da
J bolgarski knez Ferdinand  se zaroči v  kratkem z Rusinjo, nadvojvodinjo Heleno Vladi-} mirovno, hčerjo nadvojvode Vladimira Alck-I sandroviča. Stara je 21 let.
Sorodstvo neveste  bolgarskega kneza z ruskim carjem je veliko; zato sklepajo, da ugodne zveze z Rusijo, kakor jih goje v poslednjem času, postanejo s tako zvezo še in-timnejše, ter da  Bolgarija pride  popolnoma pod upliv ruske vlade, kar jej gotovo ne bo I na škodo, ako ima tako mogočnega zaščitnika, j kakor je dandanašnji Rusija l I           Deželni zbori. — Večina dež. zborov
je bila otvorjena včeraj. V štajerskem dež. zboru je bil navzoč izmed Slovencev samo dež. odbornik Robič. V češkem dež. zboru je bila predložena peticija za podeželjenje čeških premogokopov. V predarlskem dež. zboru je dež. glavar spominjal na prizadevanje vlade, da bi rešila jezikovni prepir v j Avstriji. V kranjskem dež. zboru so stavili nujni predlog glede na drugo železniško zvezo s Trstom (t. j. bohinjsko železnico) ' ter so naročili d )ž.  odboru,  da . sporoči ne-
mudoma q, kr. vladi željo, da se ta zveza s I Trstom tudi dejanski izvrši, in sicer kar naj- I hitreje mogoče.                                                I
»Slovenska Matica" v Ljubljani vabi I na GXX. odborovo sejo, ki bo jutri ob petih I popoldne v društveni pisarni. Spored: 1.1 Naznanila predsedstva. 2. Potrditev zapisnika I .o 119. odbor-evi-seji. -3. Poročilo knjižnega odseka. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Slučajnosti. I
Spravni dogovori med Čehi in Nemci j se bodo vršili tudi tačas, ko bo zboroval češki j dež. zbor, posebno še med veleposestniki za- j radi kompromisa pri volitvah.                         j
Nekateri nemški listi trde, da je povedal ministerski predsednik nemškim članom konference dovolj jasno, da državni zbor se ne snide, dokler ne bo rešeno jezikovno vprašanje.
Predsednik   francoske    republike I Loubet je pomilostil, predno je odšel iz Pariza v Monlelimar, 50 kaznjencev. Med temi i je tudi znani  baron Christiani,  ki je bil v i Auteilu udaril s palico po klobuk predsednika Loubota ter bil radi tega obsojen v ječo na 4. leta. Sedel je že skoro 10 mesecev.
Srbski   generalisslmus   Milan  išče
zaklade. — Milan se nahaja sedaj  v Nišu j
v Srbiji; pravijo, da radi  zdravja. Milan je
baje poleg tega, da je spiritist, jako unet za
iskanje  zakladov.  V  Nišu  se  nahaja neki,
kakor diugodi v Srbiji,  lepo število  tajnih
I zvez, ki se pečajo z iskanjem  in kopanjem
zakladov. Takoj ko je prišel v Niš, se je na-
I potila deputacija neke  take tajne  zveze do
njega ter mu  rekla, da v gori  »Gorica«   je
I zaklad, da ga hočejo dvigniti, ali poleg mora
I biti sam rešitelj Niša,  to je Milan. Kaj je
storil ? Na določeno noč je zaukazal ponočne
manevre okoli Niša, ker sam si ne upa ho-
I diti okoli po noči,  in vojaki: 2 pcšpolka, 2
J bateriji arlilerije in I eskadrona  so pridno
delali manevre tisti čas, ko je Milan  vrhu
Gorice s svojimi pristaši iskal zaklade, Dobili
sicer niso nič, ali izgubili le niso upanja, da
končno le dobe, — Trdo, da Milan tipi že
dlje časa na bolezni »Auri saera fames" ter
I da že nad L0 let stoji v zvezi z zakladokopi
v Srbiji. Tako pišejo iz Belogagrada v  »In-
I formation". če je  vse res, je to pač  lepa
I sklika razmer v Srbiji l
Vojna v Južni Afriki.   —   Mafeking I je še vedno  oblegan. Dne  13. in 14. t. m. so obstreljevali Buri Mafeking prav izdatno, J ali posebnega ni bilo. Obleganje je pojenjalo, j — Olivier koraka z močnim oddelkom Burov J in topovi iz Ladebranda proti severu. — Te dni so zasedli Buri kraj Griquatown. Vjeli so pristaše Angležev.  — Kakor se vidi, ni ni-I kakih  posebnih  poročil z bojišča,  le nekaj I vsakdanjih prask je bilo v zadnjih dneh. j           Buri bi radi dosegli mir, zato se obra-
čajo na evropske velevlasti, ki pa vse odkla-I njajo posredovanje. Tako je odklonila posredovanje tudi Avstro-Ogerska iz vzroka: posredovanje bi bilo mogoče le takrat, ako pripustita isto obe strani. Ker pa tega ni, j ne more Avstrija ugoditi želji Burov.
Raznotero. — Ruski naučni minister je dovolil 50.000 rubljev za 150 učiteljev, da bodo mogli obiskati svetovno razstavo v Parizu ter jo proučiti. — V Budimpešti je umrl član avstrijske gosposke zbornice Nik. Dumba, star 70 let. Pripadal je levici. Nemški listi ga proslavljajo. — Z razprodajanjem j vžigalic družbe sv. Gir. in Met. za Istro so že pričeli. Zalogo za Istro in Dalmacijo ima tvrdka Lazar in Hecht v Trstu. Opozarjamo na-njol
Narodno gospodarstvo.
Deželno zavarovalnico proti ognju in toči nameravajo ustanoviti na češkem. Deželni zbor češkega kraljestva je v poslednjem svojem zasedanju naložil deželnemu odboru, da poda v prihodnjem zasedanju načrt za ustanovitev deželne zavarovalnice proti ognju in toči. Deželni odbor češki je poslal nekoliko uradnikov na Dunaj, v Draž-dane in Berlin, da si tam preštudirajo deželne zavarovalnice proti ognju in toči ter o tem podajo poročilo. Uradniki so izvršili te dni svoje naročilo; deželni odbor na podlagi njihovih poročil predloži pa pri sedanjem zasedanju načrt, in upati je torej, da bodo na Češkem v kratkem imeli deželno zavarovalnico proti ognju in toči, kar bode brez dvombe prav velik dobiček in korist deželi.
Odprava sladkornih premij. — V Avstriji in na Nemškem obstoja neka »izvrstna" naredba, ki po mnenju avstrijskih baronov in plemičev ter nemških »junkerjev*
prav izdatno koristi izvozu sladkorja v ptuje . države.... Obstoji pa ta naredba v tem, da se odškoduje izdelovalce sladkorja, da zamorejo pod običajno ceno prodajati .n a š domači sladkor v tujini. Zato so torej te premije, katere daje država tem bogatašem iz skupnih svojih dohodkov, da se moremo po bahati, češ, tudi Avstrija izvaža.,.. Razume se samo ob sebi, da so te premije prav velikanske.... In sedaj jih hočejo odpraviti. Vzrok tega je, da se je angleška vlada namenila, da uvede eolnino na sladkor, ki se, dela iz repe. Nedavno so se glede tega v. -zamejnem uradu Avstro-Ogerske, ki je seveda> ¦ na Dunaju, vršile konference mej zastopniki' našimi in nemškimi. Dal Bog, da se v istim1 odpravi to nepotrebno ,zl6", ki povzroča vsako leto par milijonov več davka!             *
Pot in električni traniway od Ml-ramara t Sistljan In Trži«. — Princ Thuro* Tasis v družbi z drugimi kapitalisti in s pomočjo vlade namerava graditi cesto ob morju, ki bi šla od Miramara do Sistjana ter bi bila v večjem delu vsekana med skalovjem. Električni tramway bi Sel potem iz Trsta mimo Miramara, v Sistijan, Devin, Sv. Ivan v kopeli v Tržiču.
Tržaški namestnik se zanima bajo zelo za ta načrt ter je obljubil, storiti v*e v to svrho, kar mu mogoče.
C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu razglaša: Naredba c. kr. finančnega ministerstva od 1. decembra 1899. in 23. februvarja 1900. št. 6637 glede uradnega utiska kolkovnih znamenj na inozemske vrednostne papirje in na nepopisan papir:
Od 1. aprila t. I. se bodo vtiskavala
pri c. kr. dohodarstvenem in kolkovnem uradu
| v Trstu kolkovna znamenja po 2 v, in 10 v,
ne le na račune in  vozne liste, ampak na
zahtevo strank tudi na nepopisan, za sostav-
I Ijenje listin, spisov in dokazil določen papir
j in sicer:
1.  na nepopisan papir;
2.  na nepopisane blanketo vsake vrsto, razun promes, kakor: blanketo za računo
I vozne liste, menjice, trgovske nakaznice, na-I kaznice (čeke), pooblastila, pobotnico, spričevala, vloge i. t. d.;
3.  na še nerabljene trgovske in obrt« nijske knjige, ako kolek za eden list ne presega 50 v., in ni treba napraviti več nego 5 vtiskov na eden list, in ako fizična kakovost predmeta vtiskovanje dopušča, z določilom, da bode nadomestovalo to vtiskovanje predpisovano v porabo občnih kolekov, oziroma uradnih blanketov. Razveljavljenje vtisnjenih kolkovnih znamenj s tem, da se popišejo ali nanje pritisne uradni pečat, ni potrebno.
Določbi § 1. zak. od 18. septembra 1892. št. 171 drž. zak., da morajo biti inozemski vrednosti papirji kolekovani, zadosti se lahko v smislu § l.a omenjene naredbe, kakor doaedaj s prilepljenimi in obliterira-nimi koleki ali pa, če hoče stranka, z urad-
I nim vtiskom primernih kolkovnih znamenj, Ako želi torej stranka, posebno, ker se pri kolkovnih  znamenjih ni bati,  da  postanejo po mokroti ali s tem, da izgine barva
I obliteracije, nerazločljiva, da  se  znamenja
| vtisnejo, tedaj prevzame c. kr. dohodarstveni ih kolkovni urad v Trstu in c. kr. glavna
j davkarija v Gorici inozemske vrednostne papirje in jih odpošlje c. kr. osrednjemu kol-
I kovnemu uradu na Dunaju.
Da se na take inozemske  vrednostne
J papirje vtisnejo kolkovna znamenja,  se  jih
j mora izročiti neposredno pri omenjenih uradih,
j priklopivši v dveh enakih izvodih - pismeno prijavo, za kojo se dobi formulare pri gor-
I njih uradih — dočim je potrebna pismena prijava pri blanketih le tedaj, ako jih je več kot 10.—.
j           Po pošti se predmetov ne more ddpo-
šiljati.
Kuštrin Anten
I                              trgovec
Iz jedilnim blagom
(                       Gosposka ulica 5t 23.
I           Priporoča svojo  zalogo jestvin in
kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste tLuka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti, od 5 klg. naprej. Onljubuje točno in hitro postrežbo.
Odlikovani fotografski atolier
A: Jerkič,
Gorica, Gosposka ulica štev. 7, v hiši
»Goriške Ijatfske posojilnice",
edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam w tej stroki.
P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15% rabat.
Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani
ANTON JERKIČ.
Anton Obidič,
čevljar V SemeniŠki UliCi Štev. 4   ! se proda hiša št. 115 se zaprtim dvo-
V Ajdovščini
v Gorici,
priporoča se            »
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Glavno zastopstvo
Schielin & Miiller
V TRSTU, ulica Acqu«dotto it. 10.
Novoporočenci pozor!
Šlejen si v fnst naznanjali slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vilurini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne GIroneolijeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki slan. Poliižtvo je jio najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in posetnc sobe so po NcinSkem slogu odlikovanih Cniigojevili delavnic v ulici Ponte nuovo in via Leoni, katere so lepže in ukusneje »delane in ceneje od Dunajskih in BudapeStanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem Času.
Bogata zaloga podob na platno in Sipo z različnimi okvirji. Belgijska bruSena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarijc.
Reči, katere se ne nahajajo v v,alogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
(»f.slavlja na dom in razpošilja pu železnici na vse kraje avstro - «'ger*ke monarhije v sodih od "ifi ilrov bnprrj. Na zahtev« pošilja ludi uzorre.
Con« zrnom«. Postrežb* poštena.
rišfiem, kletjo, hlevom ter 160 sežnji travnika. V hiši se nahaja sedaj gostilna. Radi lepe lege je ta hiša pripravna za vsako obrt.
Ponudbe na: H. Stibiel, Trst, ulica S. Giacomo št. 3.
r^arol Praščt^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
5fc
Velika mehanična tovarna            ^Kr m
¦     vsakovrstnega pohištva in strugarskih izdelkov     p
„Prva mizarska družba"
v Solkanu pri Gorici na Primorskem.
Izdeluje z najnovejimi stroji vsako delo te stroke v najkrajšem času, kakor:
najmoderneje pohištvo za spalne, jedilne In sprejemne sobe v vseh mogočih obrisih in s poljubnimi, jako ukusniml okraski; vsa opravo za salone po najnovejlh slogih; mize v vseh velikostih iz trdega, trpežnega lesa; toaletne mizice; stole; vse strugsrske izdelke v največji množini itd.
&m     Za trpežnost izdelkov tovarna jamči!   ~W*M
Vsi našteti in Se drugi v to stroko spadajoči izdelki so slavnemu občinstvu vodno na razpolago v nail bogati zalogi v Solkanu it. 8, kjer lahko vsak hip postrežemo.
Kar gospodom odjemalcem ne ugaja, izdela tovarna imtanjčno na zahtevo tekom osem dni j.
Tovarna deluje le od 1. maja 1899., a v tem času si je pridobila s svojo kulantno postrežbo popolno zaupanje vseli domačih in inozemskih odjemalcev,
da se ne boji nikake konkurence!
Sprejema   naročila   vseh  mizarskih   izdelkov   pri   zgradbah  novih   poslopij. Pismena naročita naj se blagovolijo pošiljati edino na naslov
to
»Prva mizarska družba" v Solkanu pri Gorici.
¦M
za šivalne stroje, bieiklc itd. za Primorsko in Notranjsko.
Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: „Zvest* na upravništvo »Soče3.
JLeta 1881. y 6orid ustanovljena tvrdka   ,
l,    I    J.1UUMJU    IUUU   V,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča  prek   duhovščini   in slavnemu  občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe,' voščeno- sveče itd. j .vse po zmerni ceni. — Naročila za  deželo izvršuje j ločno in solidno. Priporoča slav. občinstva tadi svojo j S. cl.)              tiskarno črk na perilo.                (P. d
i
Prave in edine želodčne kapljice,
<Va«tvena *>«»*,). ZdraviIna mog ten
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavtjenje, če se jih dvakrat na dan po   jedno  žliclco
___            popije. Okrepi po-
Sv, Anton Padov. kvarjeni želodee store\ da zgine v kratkem Sašu omotica in živofea lenost (rnrtvost). Te kapljice- tudi store, da človek raji je.                -r-9
. Gena steklanicl 30 kr.
prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Zahteva naj se popis in cenik leposlovnih in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli.
..GORIŠKA TISKARNA" A. GABRŠCEK V GORICI
©
(Ustanovljena leta 1893.)
¦--------------Co>--------------------------
je najmoderneje  urejeni  tiskarski  zavod,
Gosposka ulica št. 9.
t.
(Ustanovljena leta 1893.)
¦**--------------------------------------CvjJ----------------------------------
@J
kjer  se izgotavlja vsako  najfineje in elegantno delo kulantnih cenah, kakor:
najkrajšem času po jako
_____Brošure v vseh oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in drage enake prilike v
najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, društvene vsparede in vabila na kartonu ali papirju, posetnice najelegantneje kakovosti v škatljah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd
O začetim šolskega leta»»-— SZ^rSUSESS.?«*- ,B
vse potrebne šolske tiskovine
v slov., hrv. in itat. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] v različnih
oblikah in kakovostih.
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, Šolske, cerkvene in druge urade.
V naši založbi imamo te-le časopise:
,,Saču", celoletna naročnina stane gld. 6'60, izhaja trikrat na teden. — „Primoreeff, celoletna naročnina stane gld. 1'60, izhaja vsak teden^ na štirih straneh. — „Stovanska knjižnica", doklej je izšlo 93 snopičev najrazličneje vsebine. Na-daljno izdajanje začasno vstavljeno. V zalogi so na razpolago se vsi snopiči z malimi izjemami.
Sainnslra  bniftnipa" 70  nitraelo l»»aj» v nedoločenih rokih. I. knjig« „0 t« ionsko", norele in črtloe. „9dlUII5Kd Rlljmilbd     Za  UuTaSIB       Spisttl Fr. Govekar, je izšla 1. 1897. Stane s poštnino vred gld. 1*10.
Izšla je ravnokar H. knjiga ,.Salonske knjižnice" ; prinaša žaloigro „Kamletf', cena 70 kr. — „Rokovnjači",
narodna igra  v petih   dejanjih. Cena 40  kr. — „Sinff, rodbinska drama v štirih dejanjih. Cena 60 kr.
„BEN--HUR" roman iz časov Kristusovih.
Mehko vezan gld. t»30, trdo vezan gld. 1-65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo,
da si jo za časa omisli.
„Rusko- slovenski slovar in slovnica"
—-^*          -^   .        Sestavil M. M. Hostnik.           t^          ^&»—
M
$
Cena mehko vezanemu gld. 1-50, trdo vezanemu gld, 1-80, poitnina 10 kr. v»i.