Posamezna številka RM 0,15
Karatpankeitltote
Uprava Kiagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno KM u,20 za donašalce) / Odjavo naročbe
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Štev. 68.	Krainburg, 29. avgusta 1942.	_______Leto _
Stalingrad t toči nemških bomb
Državna vojna zastava na višini 5630 metrov
Boljševiški nasprotni napadi pri Slalingradu, Rshevu, Kalnqi in Medynu zavrnjeni ob hudih sovražnikovih zynbah - Uspehi nemških brzih čolnov \ Rokavskem prelivu
Usodna bitka na ovinku Volge
Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. avgusta objavilo:
V kavkaškem ozemlju so bile trdovratno se borečemu sovražniku v napredujočem napadu odvzete važne višinske Postojanke.
Zapadno od Stalingrad^ je sovražnik izvajal ogorčene protinapade proti nemškemu, daleč naprej potisnjenemu napadnemu ■Minu. Sovražnik je bil zaradi močnega delovanja zračnega orožja zavrnjen z visokimi zgubami; pri tem smo mu uničili 40 oklopnjakov.
Jugozapadno od K a 1 u g e in pri R s h e-v-u je obnovil sovražnik svoje napade, ki smo jih vse, deloma z nasprotnimi napadi, odbili. Severnozapadno od Medina smo z nasprotnim napadom vrgli sovražnika nazaj v njegove izhodne postojanke.
Pred Leningradom je krajevno bojno delovanje. Pri nekem podjetju napadnih čet »mo^ uničili 40 sovražnikovih, bojnih pošto-
S0L°^,i!etflci ^ protiletalsko topništvo etsk h «,dn?.2^ in 26" ^gusta 153 sov-
c Del t iivr?!3'"^ sm°uničm na
leta nad sovrTžnika 36 * ^ S P°"
slJ 1P 1U Se vrši živahno obojestranske»delovanje izvtfniških čet in topništva.
rnni nemska b0jna letala so z dobrim uspehom napadla zbiranja tovornih avto-
mobilov in topniške postojanke Britancev.
Posamezna britanska letala so letela včeraj v zapadno in severnozapadno Nemčijo. Ponoči so posamezni sovjetski bombniki izvršili vojaško brezpomembne polete nad vzhodno Nemčijo. Ponoči so posamezni sovjetski bombniki izvršili vojaško brezpomembne polets nad vzhodno Nemčijo. Brez načrta odvržene razstrelne in zažigalne bombe so povzročil: le malo škode.
Dnevni in ponočni napadi našega zračnega orožja so prizadejali v za vojno važnih napravah južne in jugovzhodne Anglije razdejanja in obširne požare.
V jutranjih urah 27. avgusta je prišlo v Rokavskem prelivu med nemškimi in britanskimi brzimi čolni do kratkega boja, v katerem smo poškodovali več sovražnikovih čolnov.
Civilno prebivalstvo evakuirano
Stalingrad v plamenih
Velika bitka za branik Volge. - Nevarnost za Novorosijsk
Berlin, 28. avgusta. Kot poročajo moskovski vojni poročevalci londonskega časopisja v sredo zjutraj, imajo hudi zračni napadi nemških bombnikov in strnaoglacev, ki so jim v zadnjih 48 urah cilj industrijske in vojaške naprave v Stalingradu, naravnost strahovit učinek. Že prvi napadi so povzročili velike, trajne požare, ki so zavzeli zaradi sledečega neprestanega bombardiranja naravnost katastrofalni obseg. V noči na sredo je bilo nebo daleč naokrog velemesta svetlordeče razsvetljeno, dočim so zopet in zopet močne eksplozije pretresle zemljo na več tucatov kilometrov daleč.
Gorski lovci na najvišjih vrhovih Kavkaza
Državna vojna zastava na višini 5630 m
Novi prehodi na Kavkazu premagani - Pridobitev prostora v napadu na
Stalingrad
Oberkommando der Wehrmacht je dne --r4 objavilo:
po huHZllVU Kubana 80 romunske skupine mesto T U?ičn.eni 150Ju zavzele pristaniško Knl e m r j u k. Južno od spodnjega uoana smo razbili več sovražnih nasproten napadov, Sovjete potisnili nazaj in jih vrgli v gore. Nemške gorske čete so p r e-lagale več prehodov v za p a rill e m kavkaškem gorovju in jih oh 1 3 Zavzele z napadom. I)ne 21. avgusta 8k |1(>Poldne je neka visokogorska upina razvila državno vojno na stavo na gori Elbrus (5630 m), J v 1 š j e m vrhu '/. avkaškega gorovja.
Severnozapadno in južno od Stal in-
viiif- t 8m° v naPftdu kljub obupni boljše-V1SK1 obrambi pridobili še več terena. Uni-
~ sovJ'etsk'h oklopnjakov. Na del«*, °nu 80 italijanske čete zavrnile »■25* V ?ojih na nož več sovražnikovih
Podnevi'" * napadi 2račnega orožJa ozadju i"3 ponoči Proti sovražnikovem Čili v oh x proti Stalingradu, so povzro-napravah°v°»lValnih tvornicah in vojaških nja. Na Vol i požare obsežna razdeja-vozni ladji. S1 St~ bili P^opijeni dve pre-
Južnozapadno oh v „,
zapadno od Me^ a'Uge m severno-ni sovpp*^ . d 1 n a so se izjalovili moč-
pri revu se b°-
skih ^0kl0pn^°v. Uničile so 03 sovjet-«m oklopnjakov od teh 40 samo v odseku Pehotne divizije. Južaovrhodno od H-
menskega jezera in pred Leningradom javljajo le Krajevna bojna dejanja.
Nemška bojna letala so včeraj napadla važno sovjclsko-rusko pristanišče A r h a n-g e 1 s k ob Belem morju. Pri povratku so opazovala močne požare.
V	severni Afriki so lahka nemška bojna letala v zadnjih dveh nočeh napadla neko britansko letališče severnozapadno ol Kaira. Poškodovala so naprave in odstavljena letala.
Pri podnevi izvršenih poletih nad zasedena zapadna ozemlja smo odstrelili dva britanska letala. Skupine britanskega zračnega orožja so v pretekli noči napadle ozemlje RheLi—Main z razstrelnimi in zažigal-nimi bombami. Civilno prebivalstvo je imelo zgube. V več krajih, predvsem v stanovanjskih četrtih v Frankfurtu am Main in M a i n z u so nastale stvarne škode in škode na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 16 izmed napadajočih bombnikov. • Zračno orožje je podnevi bombardiralo za vojno važne naprave v južni Angliji.
Dne 24. avgusta so nemški čolni posprav-ljači v ožini Rokavskega preliva napadli številčno močnejše britanske brze čolne. Iz največje bližine sta bila potopljena nek brzi čoln in neko večje vozilo, čigar tip niso mogli ugotoviti. Nek drugi brzi čoln je goreč obtičal. Naše bojne sile so se brez poškodb vrnile v izhodna pristanišča.
V	noči na 25. avgust so razen tega nemški predstražni čolni potopili dva britanska brza čolna na severnem kon-ou Rokavskega preliva.
Stalingrad gori! To je bil vznemirljivi klic danes zjutraj, ki je v Londonu pritiral vznemirjenje za to usodno bitko Sovjetske unije do neverjetne višine.
2e v torek zvečer so po radiu sporočali moskovski zastopniki eno vznemirljivo vest za drugo. Javili so nove vdore nemških oklopnjakov in nemške pehote na najvažnejših točkah sovjetskega obrambnega sistema, posebno od juga. Tožili so o neprestanem peklenskem topniškem ognju, ki tolče brez odmora po Sovjetih. Bili so presenečeni, da so lahko vedno zmeraj sveže nemške čete in oklopnjake vrgli v boj, dočim na sovjetski strani ne zadostujejo mase v boj vrženih rezerv, da zadrže strahoviti nemški napad. Kot javlja nek drug dopisnik, so evakuirali vsa predmestja Sta-lingrada. Zavarovana so, tako se izjavljajo, z utrdbami, pastmi za tanke in minskimi polji. Največja najpomembnejša bitka te vojne se razvija ob Volgi! Sovjetski uniji grozi, da bo razdeljena na dva dela! Ce se nahajajo Nemci na Volgi, imajo »doversko pomorsko cesto«, ki jih bo ravno tako varovala kakor Rokavski preliv, ki loči Angleže od Nemcev. Tako in slično se glase alarmni klici od srede zjutraj. Ob enem morajo v Londonu spoznati, da se bitka na Kavkazu nič man. neugodno ne razvija za Sovjete kot ona pred Stalingradom.
Angleška agencija Exchange opozarja na to, da sovjetsko vrhdvno, poveljstvo še (Nadaljevanje na 2. strani.)
Zbiranje i Orienlu
Bližnji vzhod je dandanes postal trden političen pojem. 2 njim združimo v mislih eno izmed najtežavnejših razdobij napetosti svetovne politike. Če je bila najprej Palestina središče dogodkov, ker je tam prišlo do mnogih konfliktov med Britanci, Židi in Arabci, se je danes krog napetosti znatno razširil in obsega že ves bližnji orient.
Velika Britanija je smatrala te pokrajine kot predpolje za Indijo. Odkar je Anglija ubrala pot tja skozi Sredozemsko morje in sueški prekop, je vedno bolj stopila v ospredje zamisel Lorda Curzona, med svetovno vojno državnega podtajnika in pozneje zunanjega ministra, da se namreč ustvari »veriga vazalnih držav, ki bi se naj razprostirale od Sredozemlja do pamir-skega višavja in ki bi naj ščitila ne le indijske meje, ampak tudi zvezo Anglije z odročnimi deli empira«. To je bil že vedno cilj, da se ustvari »Middle Eastern Empire«, ki je stopil v odločilen stadij z nakupom delnic sueškega prekopa in z zasedbo Egipta 1882.
Pristno angleška so pota Velike Britanije za dosego tega cilja. Najprej se je turška država upirala izvršitvi tega načrta. Turki so vladali nad vzhodno in južno obalo Sredozemskega morja, nad Sirijo in deželo med Evfratom in Tigrisom. Ko je torej Turčija v prvi svetovni vojni stopila na stran sredozemskih sil, je Anglija s pristnim britanskim licemerstvom zahtevala »osvoboditev narodov, ki so podvrženi krvavemu trinoštvu Turkov,« kot se je čitalo v neki noti na amei ikanskega predsednika Wilso-na. Arabci so bili mišljenja, da so dobili v Angliji pravega zaveznika in pomočnika, da se otresejo trdega carigrajskega gospostva. Pod vodstvom Husseina, šerifa v Mekki, čuvarja islamskih svetih mest, potomca iz rodu preroka, so stopili v stik z britanskim visokim komisarjem v Kairu, ki je vodil pogajanja v imenu angleške vlade in si je dopisoval s Husseinom; to dopisovanje je pozneje znano v zgodovini kot Macmahonsko dopisovanje.' Pristali so na vse zahteve Arabcev do najmanjših podrobnosti. Kot odškodnino za to je pozival Hussein k pun-tu v puščavi, brez katerega Angleži ne bi bili nikoli dosegli večjih vojaških uspehov na bližnjem vzhodu.
Polkovnik T. E. Lawrence, ki se mu je zahvaliti, da je prišlo do vstaje, je sam kronska priča za to, da londonska vlada nikoli ni mislila zares, izpolniti svoje, Arabcem dane obljube ...« V prvih dveh letih našega skupnega nastopa pod sovražnim ognjem je naraščalo njihovo (Arabcev) samo po sebi razumljivo prepričanje, da misli moja vlada tako zares kot jaz. Zanašajoč se na to, so napravili nekaj prav lepih podjetij. Ampak seveda, namesto da bi bila vlada ponosna na to, kar smo skupno napravili, so me stalno in britko osramotili.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Poziv Velikega mufti|a
Zahteva upor zoper Anglijo
Rim, 28. avgusta. Veliki mufti je našlo, vil plameneč poziv mohamedanskemu svetu preko radia Bari, ki predstavlja prvo pro-gramatično izjavo Amin el Husseina in obenem poziva indijske mohamedance k sodelovanju z Hindi zoper Angleže. Veliki mufti pravi v svojem pozivu: »Vem, da ste prepričani, da so Angleži največji sovražnik Islama in da že od nekdaj Islam preganjajo in so zlonamerni zoper njegovo moč, zoper njegove narode in dežele. Oni so tisti, ki so razrušili islamsko državo v Indiji, otomansko državo, sedež kalifata, in so preprečili upor Egipta. Oni so tisti, ki so kon-spirirali s sramotno zvezo z Židi zoper Islam v Palestini, Angleži so tisti, ki sodelujejo končno z boljševizmom, uničevalcem vsake vere. Oni se zvesto drže onega načela neke angleške politične osebnosti, ki je rekiai .Anglija ne bo imela min], do-
kler obstoja koran'. Oni so tisti, ki danes vladajo 150 milijonom muslimanom«. Veliki mufti svari nato pred lažnivimi angleškimi obljubami in spominja nato, da so bili muslimanom v prvi svetovni vojni zagotovljeni kraji. Namesto tega je bilo napravljeno po Balfourjevi izjavi iz Palestine židovsko ognjišče. Sedanja priložnost, izjavlja svečano Veliki mufti, daje muslimanom možnost, da se osvobode angleškega jarma. Te zahteve veljajo za muslimane vseh držav. Navzočnost Angležev v Indiji ne predstavlja samo prokletstva za Indijo, ampak za mohmaedance vseh islamskih držav. Nobenemu muslimanu ni v Indiji ali kjerkoli dovoljeno, da pomaga kakorkoli Angležem. H koncu je spodbujal Veliki mufti Indijce, da svoj osvobodilni boj nada-jujejo, pri čemur so jim vsi mohamedanci zavezniki.
Stran 2. — Štev. 68.
KARAWANKEN BO T L;
Sobota, 29. avgusta 1942.
Ze od vsega početka je bilo očitno, da bodo te obljube ostale le na papirju, ako vojno dobimo«, tako pravi Lawrence v svojem spominskem delu > Oriental Assembly«.
Na to sledeča leta so pokazala, da je britanska vlada brez pomislekov razdelila turško in pod turškim gospodstvom stoječe ozemlje med Arabce, Žide, Italijane, Francoze in Ruse, ne da bi kateri izmed njih vedel, da je bilo njemu priznano ozemlje prej obljubljeno že drugemu. Posledica tega so bili konflikti v povojni dobi, ki so napravili sprednji orient za hudournik prvega reda. Velika Britanija je prevarila svoje lastne zaveznike. Sicer ni mogla drugače, kot odstopiti Sirijo Francozom, toda porabila je prvo priliko, da se je polastila tudi te dežele. Ko torej Francija po nemški zmagi na zapadu ni mogla več braniti sirijskega mandata, je Churchill odredil, da so vdrle britanske čete v Sirijo. Turčija je danes močna dovolj, da lahko vodi svojo lastno politiko, tako da Anglija s silo sploh ne more doseči ničesar. V zadnjih letih so poskušali z vso diplomatsko intenzivnostjo vpreči Turčijo v britanski sestav. Zveza med sovjetsko Rusijo in Veliko Britanijo pa ni pripravna, dati Turkom povod, da bi z razpetimi jadri zapeljali v britanske vode.
»Arabci so mišljenja«, tako pravi W. pl. Lojewski v svoji knjigi »Aufmarsch im Orient« (Zbiranje v orientu), ki je izšla v založbi Wilhelma Goldmanna v Leipzigu, »da že slišijo šumeti plašč usode njihovega boga skozi sodobje svetovne zgodovine ... Vsak hip lahko nastopi političen udor, in v kakšnem obsegu lahko nastopi v naših krajih, je pokazala doba po svetovni vojni. Angleži so storili vse, kar je v njihovi moči, da ga preprečijo, toda močna človeška roka ne more vselej odvrniti viharja elementov.«
Friedrich Horstmann.
Zavzeti so prehodi v kaikaškem lelegorju
Pri Stalingradu Je sovražnik potisnjen še dalje nazal - V 24 dnevih je bilo
sestreljenih 2.505 sovjetskih letal
Oberkommando der Wehrmacht je dne
26. avgusta objavilo:
V Kavkazu so nemške gorske čete
kljub trdovratnemu sovražnemu odporu zavzele več planinskih prehodov. V prostoru zapadno od Stalingrada smo vrgli sovražnika po ogorčenih bojih nazaj proti vzhodu. Stalingrad, v katerem so divjali veliki požari, je zračno orožje podnevi in ponoči napadalo z razstrelnimi in zažigalnimi bombami. Na Volgi smo potopili neko tovorno ladjo, tri druge pa poškodovali in neko petrolejsko ladjo zažgali.
Jugozahodno od K a 1 u g e, severnozapad-no od Medina in pri Rshevu je sovražnik, ne oziraje se na zgube, nadaljeval svoje napade z močnimi, po oklopnjakih podprtimi silami. Vsi napadi so se zrušili ob neomah-ljivi obrambni sili nemških čet. Uničili smo 85 oklopnjakov. Zračno orožje je prizadejalo sovražniku visoke krvave zgube, predvsem pri Rshevu.
Pred Leningradom smo odbili več sovražnikovih napadov, deloma v hudih bojih na nož.
V	času od 1. do 24. avgusta je sovjetsko zračno orožje zgubilo 2.505 letal. Od teh je bilo sestreljenih ali uplenjenih 1923 v zračnih bojih, 307 po protiletalskem topništvu, 193 po skupinah vojske, ostala so bila razdejana na tleh.
V	istem razdobju smo na vzhodni fronti zgubili 140 lastnih letal.
Varovalne bojne sile vojne mornarice so v Severnem morju potopile neko sovražno podmornico.
Dne 25. avgusta so v večernih urah preletela posamezna britanska letala zapadno nemško ozemlje in posamič odvrgla raz-strelne bombe.
V	boju proti Veliki Britaniji je zračno orožje podnevi in ponoči bombardiralo važne naprave v srednji in vzhodni Angliji z razstrelnimi in zažigalnimi bombami.
Novi Reichsjustizminisier
Dr. Thieradi Reidisminister der Justiz - Dr. Rothenberg Staatssekretar v Reidis-justizministeriumu - Dr. Freisler President des Volksgeriditshofes
Slalingrad v plamenih
(Nadaljevanje s 1. strani.)
nadalje brezupno poskuša, da nemško prodiranje zaustavi in za ta namen uporablja rezerve, kjer koli jih le more dobiti. Ravno-tako poročila opozarjajo na vedno večje ogrožanje črnomorske luke Noworosijska.
»Naravnost nepojmljivo je, kako so mogli Nemci strašne prepade in težko dostopne prelaze v tem peklenskem gorovju premagati«. Posledica tega spoznanja je, da kot lavina naraščajo razmotrivanja in politični govori o problemih bližnjega vzhoda. Ob enem pa v Londonu sedaj poskuša Churchill z zadnjimi sredstvi, da spravi Egipet v vojno in da prisili ostale zasužnjene narode tega prostora za vojaško službovanje.
Verlatt unrt Druck: NS.-Gauverlag und Druokerei Karnten GmliH., Klasrenfurt. — Verlansleitor: I)r. Emil Heitjan. - Hiiuptschriftleiter: Friedrich Horstmann. Zurzeit ist AnzHeenliste Nr. 1 elllti«.
Berlin, 28. avgusta. Uradno se objavlja: Fiihrer se je z ozirom na posebni pomen, ki ga imajo naloge pravosodstva med vojno, odločil, da zasede po smrti Reichsministra dr. Glirtnerja nezasedeno mesto Reichsministra der Justiz. Fiihrer je zato imenoval za Reichsministra ftlr Justiz (državnega ministra za pravosodje) Prasidenta des Volksgerichtshofes Staatsministra doktorja T h i e r a c k a, ki je bil sachsischer Justiz-minister od prevzema oblasti do takrat, ko je bilo pravosodje prevzeto med državne posle.
Obenem je Fiihrer razrešil svojih dolžnosti Statssekretirja prof. dr. S c h 1 e g e 1 -b e r g e r j a, ki je bil doslej poverjen s posli Reichsjustizministra, in ga na njegovo prošnjo upokojil. Fiihrer je Staats-sekretarju dr. Schlegelbergerju v lastnoročnem pismu izrekel svojo zahvalo za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo za Deutsches Reich in ga slednjič sprejel v Fiihrerhauptquartierju zaradi osebne odjave.
Za Staatasekret&rja v Reichsjustizmini-steriumu (državnega tajnika v državnem ministerstvu za pravosodje) je FUhrer imenoval Prasidenta des Hanseatischen Oberlandesgerichtes v Hamburgu, senator-ja dr. R o t h e n b e r g e r j a, za Prasidenta des Volksgerichtshofes (predsednika narodnega sodnega dvora) pa Staatssekre-tarja v Reichsjustizministeriumu dr. Freislerja.
Reichspressestelle NSDAP. k temu Se objavlja:
»Dosedanji Fiihrer des nationalsocialisti-schen Rechtswahrerbundes, Prasident der Akademie fiir deutsches Recht in Leiter des Reichsrechtsamtes der NSDAP. dr. F r a n k je prosil Fuhrerja, da ga odveže dolžnosti teh uradov, da se lahko popolnoma posveti svojim nalogam kot Generalgouverneur. Fiihrer je to prošnjo uslišal in poklical za Prasidenta der Akademie fiir deutsches Recht kot tudi za Leiterja des nationalso-zialistischen Rechtswahrerbundes novo imenovanega Reichsministra der Justiz dr. Thieracka. Fiihrer je odpravil Reichsrechts-amt NSDAP, Gau- in Kreisrechtsamter in dosedanje Leiterje der Gau- in Kreisrechtsamter vključil v Gau- in Kreisstabsamter. NS-Rechtsbetreuungsstellen poslujejo v okviru teh uradov dalje.
»Odlok Flihrerja o posebnih pooblastilih Reichsministra der Justiz:
Za izvrševanje nalog Velikonemškega Reicha je ti:eba močnega pravosodja. Naročam in pooblaščam zaradi tega Reichsministra der Justiz, da izgradi po mojih smernicah in navodilih v sporazumu z Reichs-ministrom in šefom der Reichskanzlei in Leiterjem der Parteikanzlei nacional-socialistično pravosodje in izda vse za to potrebne ukrepe. Pri tem lahko odstopi od obstoječega prava. Fiihrerhauptquartier, 20. avgusta 1942.
Fiihrer: podp. Adolf Hitler« Der Reichsminister und Chef der Reichskanzlei: '	podp. dr. L a m m e r s.
/RCAIQ ČASA
Rcicluuiiinlster des Innern (državni minister za notranje zadeve) je izdal naredbo o državljanstvu v Elsassu, Lothilngenu In L,uxem-burgu. Po tej naredbi postanejo nemški državljani končnoveljavno za enkrat tisti Elsačani, Lotrinžani in Luxemburžani, o katerih je do-gnano, da so se obnesli kot Nemci.
Prenagljeno izobraževanje letalskega osobja
v severnoameriškem vojnem letalstvu je vedlo v nedeljo zopet do trek letalskih nesreč, ko so trije bombniki padli na tla in je bilo 24 učencev mrtvih, trije pa so bili ranjeni.
Senator USA Reynolds se je v nekem govoru pred svojimi volilcl izjavil za to, da naj Roosevelt Anglijo zaprosi, da Indiji da prosto pot. Anglija bi lahko na ta način zopet pridobila ugled pri narodih na Vzhodu, ki vedno bolj izginja.
Kakor poročajo lz Bangkoka je Gandhi lz svojega zapora poslal novo pismo podkralju lordu Linlithgowu, kjer pravi, da vseindijskl kongres doslej prebivalstva še ni pozval k pasivni rezistenci in da je punt v Indiji le reakcija na trlnoške metode angleških oblasti.
Uradna Anglija globoko žaluje. Kentskl vojvoda, mlajši brat Jurija VI, se je smrtno ponesrečil, ker je letalo nad severno škotsko, ko je letelo na Island, padlo na tla.
V dobro podučenih egiptovskih krogih izvedo, da je bil general Ritchie, bivši poveljnik poražene 8. angleške armade v severni Afriki, postavljen pred vojno sodišče v Londonu.
Kot poroča radio Mondar so trije častniki egiptovskega letalstva odleteli Iz letališča v svojih letalih v neznano smer. Po ugotovitvah angleških oblasti hočejo egiptovski častnik! aktivno sodelovati v boju za osvoboditev n}U hove domovine od Angležev.
Renter poroča: Angleška admiraliteta obžaluje, da mora objaviti, da je* podmornica >Upholder«, katere poveljnik je bil korvetni kapitan Wanklyn, izgubljena.
Francoski ujetniki iz Dieppea In okolico bodo odpuščeni
Berlin, 28. avgusta. Ob zmagovitih obrambnih bojih zoper angleški izkrcevalni poskus pri Dieppeu so se krajevne francoske oblasti in prebivalstvo v boju se naha« jajočega ozemlja izkazali posebno disciplin nirane. Ne glede na sovražni ogenj so Frani cozi nastale požare gasili, deloma nemšktf čete oskrbovali s prehrano in pijačo in zal silno pristalir letalcem takoj pomagali. »
V znak priznanja tega zadržanja je Fiihrer odredil, da se takoj odpuste iz ujetništva oni francoski vojni ujetniki, ki so doma iz Dieppea, Neuvillea, Haut-Sur-Mera, Trouvillea, Petit Appevillea in Aroues-La Bataillea.
Kolikšno obnovno delo je bilo Izvritano na
prehranjevalnogospodarskem področju v Warthegauu, priča velemlekarna v Topoli. Ko je nemška uprava prevzela to poljsko mlekarno, je bila še mala ročna mlekarna, v kateri so predelali samo SOOO litrov mleka. Nemška podjetnost je ta obrat v kratkem opremila s stroji ter predela sedaj dnevno 26.000 litrov mleka. Ker so pridelali več mleka, se je predelovanje povišalo na dnevno največ 40.000 litrov mleka.
Gumi iz kok>sagiisa
Pridelovalni poskusi v novih vzhodnih pokrajinah - Dobro kaže za nje
Kok-sagis je v srednji Aziji divje rastoča rastlina, ki raste v mnogih različicah in je z našim mlečnatim regratom sorodna. Pred kakimi 12 leti so v Sovjetski uniji vprvič začeli s poskusi za načrtno pridelovanje kok-sagisa v svrho pridobivanja kavčuka. Toda tovrstni poskusi, da bi se pridelovalo pri nas se naha-joče in našemu podnebju se prllagujoče rastline z večjo ali manjšo vsebino kavčuka in jih tudi napravilo gospodarsko izdatne, so se že večkrat ponesrečili. Izkazalo se je pa le, da bi lahko kok-sagis rastlina s skrbno izbiro ln nadaljnjim vzgajanjem dajala obilo kavčuka, če bi šele lz množice raznih vrst potrpežljivo ln s temeljitim preiskovanjem dobili ono, ki bi dajala najboljši donos. Počaal se j« pokazalo, da šele v drugem letu cvetoče vrste, ki imajo tudi sadeže, dajejo ln Imajo v svojih koreninah največ ka/včuka. Vzeli so rastlino pred cvetenjem iz zemlje, jo posušili, prelomili korenine ln pridobivali iz njih sok.
Poleg vzgojevanja ln izbire semen je važno tudi, kako se zemlja obdela in gnoji. V Sovjetski uniji Izdani donosi so bili zelo različni. Dozdevni donos 120-^150 kg gumija na vsak hektar s kok-sagisom zasajenega kolhoza je Sovjetsko unijo privedlo do tega, da bi se bilo pridelovanje dr konca leta 1942 vrSllo na pol milijona hek'.irjev. Od tega so pričakovali lastnega priaelka okoli 50.000 ton ali še več. Po pregnanju Sovjetov lz Lettlanda se je našlo če 250 ha polja, zasejanega s kok-sagtsom, kaka četrtina polja, kot jim ga je Sovjetska unija ukazala obdelovati. Pridelek letskih nasadov bo nemška kontrola natančnejše doka-zaJa gospod arst ven ost pridelovanja.
».: ' t n "-1' M 7. obsežnim prldelo-van .	^ 1 v Dnnzig-WestprcuBen,
Warthegauu v Generalgouvernementu ln sicer v večiih množinah na močvirafh tleh,, v posameznih okrajih imenovanih ozemelj 100 ali Se Ireč ha. V kolikor se tiče pridelovanja semen,
so za nabiranje istega že zaposlili učence ln učenke, ker se semenske glavice že tekom nekaj ur odprejo ln je nevarnost, da dragoceno vsebino raztrese veter. Tudi v tem oziru še niso končani pridelovalni poskusi. Vsekakor pa pričakujejo dobrih uspehov .
Obnova vihoda
Za letošnjo žetev v VVarthelandu se je stavilo 1z obratov, uradov, pisarn ln pomožnih pisarn države ln stranke neštevllno dodatnih delovnih moči na razpolago, ki so prostovoljno v nedeljah ali pa tudi ob delavnikih delali na deželi ob žetvi ln so dejavno pomagali, da so žetev pravočasno spravili. Hltlerjugead Je pri tem delu zelo pomagala.
Malo mesto Krelsa Zeinpelburg v južnem delu Reichagaua Danzig-WestpreuBen se je v zadnjih tednih prav posebno začelo zanimati za mladino. Marine-Hitlerjugend je ob idilično ležečem velikem jezeru ustanovila taborišče za utrjevanje brambovcev. To utrjevalno taborišče Marine-Hltlerjugenda — poleg takega v Zempelburgu so še v Glllenfeldu (Elfel, Wlt-tllngenu) Saar ln na Sehleslersee — naj pridobi mladino za jadranje. Mladina naj se uči, kaj morajo kasneje vedeti kot mornarji vojn« mornarice: veslanja a enojamborico, Jadranja, titlanja, brzojavljanja z morsejevlml znaki, telovadbe na drogu In na bradlji, reda vodnih prekopov, vodstva lahkih ladij, nagsasa Itd. Uče se mornarskih prijemov ln vseh ročnosti, ki rabijo mornarju. 2e dva meseca prihajajo mladeniči lz vseh krajev Velike Nemčije na zempelburSko Jezero. Osvežujoča slika Je, če dečki v belih mornarskih oblekah drve preko valov a svojimi enojambornlcaml. Prav posebno pa so veseli ljudje, ki so bili dvajset let odtrgani od nemškega Reicha ln io morali prenašati
poljsko gospostvo, če Jim danes zvene lepe nemške mornarske pesmi preko jezera.
V	mnogih Krelshauptmannschaften Genernl-gouvernememta se vrta zdaj zborovanja mestnih županov, namestnikov in županov, v katerih se raajgovarjajo o popisu žetve. Istočasno dele Kreishauptm&nner odlikovanja občinskim predstojnikom ln kmetom, ki so se izkazali pri letini 1941-42 s celotnimi oddajnimi kontlgentl. Poleg tega Je Krelshauptmann sam od sebe med drugim dal posebno zasluženim namestnikom ln županom nakaznice za tekstilno blago in čevlje. Najboljše oddajne občine so dobile mlatllne nagrade, h katerim je prispevala tudi zveza občin.
Da se ohrani delovna moč vsakega delavca v obratih in da v prvi vrsti pobijajo jetiko, so v mestnem zdravstvenem uradu v Litz-mannstadtu postavili rentgenski aparat z vrstečimi se slikami. S tem aparatom so že v kratkem času preiskali 20.000 delavcev iz obratov v Lltamannstadtu zaradi suma jetike. V sporazumu z Deutsche Arbeitsfront in Ar-beitsamtom v Utzmannstadtu so pozvali obrate, da se morajo njihovi delavci preiskati. V kratkem bodo postavili še drug aparat, tako da bodo lahko dnevno 1000 oseb rentgensko slikali. Jetlka je relativno v Litemarmstadtu zelo močno razširjena.
V	marcu 1041. ao otvoriU v Frankfurtu nm Main kot prvi oddelek - visoke šole stranke, katero šolo sedaj zidajo ob Chlemseeu, zavod NSDAP Ea raziskovanje židovskega vprašanja. Isto leto je bila predvidena ustanovitev oddelka tega zavoda za specialno raziskovanje židovskega vprašanja na vzhodu, s sedežem v Lltzmannstadtu. Zavod Je bil pred kratkim otvorjen ln je bil z vodstvom poverjen univerzitetni profesor dr. Adolf Wendel. V tem zavodu bo zbran ves židovski material, tako da bo lahko nudil vpogled v vsa možna ozemlja.
V	počaščen j« velikega pernilškega ln domoljubnega delovanja svojega rojaka je domače mesto Bromberg ln z njim vse osvobojeno vzhodno ozemlje priredilo ob 60. letnici pesnika Franza LUdkcJa v mestni hiši Bromfoerga,
veliko slavnost. Bilo je to zasluženo počašče-nje moža, ki je notranje pomagal privesti ozemlja ob Vlsli in Warthi nazaj v Relch. Ko je prišla poljska nadloga nad njegovo domovino, je prvi zapel pesem o osvobojen ju. Postal Je glasnik bistva vzhodnonemškega človeka, nadarjeni lirični opisovalec dežele ob Visli ln Warthi. Po uvodnem glasbenem delu brom-berškega godbenega orkestra Je imel minister Heribert Menzel slavnostni govor. Orisal Je dra. Lildkeja kot neutrudljlvega oznajevalca nemškega bistva. Imenom mesta se je zahvalil župan Ernst pesniku za to, da Je tako zelo ostal zvest svojemu rodnemu mestu. Samouprava Gsuua je podarila dru. LUdkeju častno darilo. Kreisleiter Rampf Je izročil čestitke za stranko ln Reichsstatthalterja. Tudi Reichsminister dr. Goebbels je poslal pismeno čestitko. Končno Jo povzel dr. LUdke sam besedo, da se zahvali za počaščenje.
V Warschauu ne Je po odrodbl Stndthaupt-niunna vrfill velik čistilni teden. Zdravstveni urad je pod vodstvom nemškega uradnega zdravnika kontroliral izvedbo akcije, za kar je bilo lz zdravstvenih razlogov oddanih 20.000 kg čistilnih sredstev revnemu prebivalstvu. Dnevno je bilo še 3000 oseb očiščenih od uit in so njihova stanovanja razkužili. Skrbstveni in zdravstveni urad sta skrbela za to, da so se slaba stanovanja Izpraznila ln so Je oskrbelo za človeka primerno bivanje. S to akcijo preprečuje nemška uprava ponovno energično razširjanje v blvški Poljski že od nekdaj do.nače nalezljive bolezni, posebni pegasti legar, ki je tipična bolezen radi umazanosti.
Da se poveča obdelovalna povrftina, ki je kmetom na razpolago ln ki je doslej znašala 40.000 juter, je začelo okrožno glavarstvo Ro-domeko v distriktu Rodom z osuševanjem močvirij. Samo na enem kraju so če« 60.000 juter močvirne zemlje osušili ln napravili rodovitno tako, da lahko že to leto računajo a zadovoljivo letino. 8 temi osuševalnimi deli, • katerimi Je okrožno glavarstvo svoje polje povečalo za eninpolkrat, je obseženih 2 milijona kubičnih metrov tal ln 25 kilometrov vodnih Jarkov Je bilo napravljenih.
Sdbota, 89. avgusta 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran 3. — Štev. 68.
Willibald Kolleggeri
Baza Je bila preozka • • .
Orel zoper srp in kladivo - Simbol na veliki svetovni razstavi v Parizu 1937 - Boljševiški paviljon - veliki Mu!
Pariška svetovna razstava iz leta 1937. i svojo obilico inozemskih paviljonov in na pol izvršenih francoskih traktov, je nudila, če danes po štirih letih pomislimo nazaj, marsikateri zakriti simbol, ki ga takrat morebiti še marsikdo ni doumel. Tu je stala najprej predrzna poljska stavba, v kateri je bil Danzig poljski in je bil Kopernik napravljen ravnotako za Poljaka, kakor vsi
Nemški paviljon na svetovni razstavi V Parizu 1937	(Bilder: Kollegger
oni tisoči nemških rojakov, od katerih so jih dve leti nato toliko pobili; rdeči španski paviljon s svojo grozovito umetniško kon-S-^ukcijo — Pikasso spomenik pred vhodom je bil tipičen za to, in ki je učinkoval r^?°življene 8anJe blazneža; avstrijska ptToCmSteklena k°Sa' ki je nalikovala
poslovnemu in za vsakogar na prodaj postavljenemu lokalu; češka hiša z obilo po-
«o!n °?Jekti> ki pa imeli samo le-^lnapak0' da 80 se na steklenih na-"f'Lm\?mariCah brala nemška imena; an-f \ bIagovna hiša, o kateri so takoj hitro nato razbobnali, da je razprodana; le-penkasta stavba zveze narodov, katere ste-e so se še med razstavo dobesedno razlezle ^svoje posamezne dele; zaradi Leon Blu-ove površnosti nedokončane francoske
£2* ltd- V oči tak°J Padlo in arhitektonsko najbolj privlačljiva na tej razstavi bila nemški in sovjetski paviljon, da S^emo Eiffelov stolp, ki sta l,ili izgrajeni kot v oči padajoči velikanski stavbi. Ce ni^ ™ aH po širokih marmornastih stop-faott TJokaderoja navzdol, sta takoj ne-padl1 obe ti veliki nasproti si stoječi
stavbi v oči. Bili ste najmarkantnejša paviljona razstave iz leta 1937. in obenem simbola za one, ki so ga naročili.
Levo se je dvigal v zrak majestetični mir in suverena častitljivost tretjega Reicha, vitek stolp, preprost in vendar mogočen, katerega je kot venec krasil velikanski orel, ki je ponosno gledal v daljavo, v nebesa Francije. Desno je vnašal prevelik par, srp in kladivo vihteč predse, na veliko premajhnem vznožju, če gledamo arhitektonsko, nemir v to sliko. Učinkovanje rdečih figur revolucije je bilo zelo veliko, čisto idejno je bila skupina zelo dobro posrečena, kar moramo posebno radi tega priznati, ker sta napravili spomenik dve ženi. Kar se tiče vsebine obeh paviljonov, je vseboval nemški, kar je na zunaj obljubljal, dočim smo našli v sovjetski stavbi samo okorne, nerodne propagandne izdelke, od katerih so zadovoljile samo nekatere velikanske slike, ki so predstavljale scene mas oktoberske revolucije. Mučno so vplivale izbrisane glave nekaterih vojskovodij, ki so jih proti programu likvidirali, toda mase, ki so se prerivale skozi razstavo, tega niso posebno opazile. Sicer pa je bila v nemškem poviljonu še večja gnjeČa, ker se je tam lahko opazovalo interesantne in lepe stvari, dočim so Rdeči razstavili v glavnem izdelke, ki jih lahko v vsakem malem mestu srednje Evrope vidimo v izložbah. Mo-skoviti so najbrže avtomobile in poljedelske stroje najnavadnejše vrste samo zaradi tega razstavili, ker so lahko na ta, čeprav malo zaupen način dokazali, da so bile te stvari resnično izvršene v Sovjetski uniji.
V pritličju tega poslopja se je nahajal kino, ki je zmerom predvajal na čelu programa tedenski pregled in propagandne filme. »Capajev< je bil naslov igrokazu, ki smo ga gledali. Dejanje je tvorila revolu-cijska zgodovina, konflikt med političnim komisarjem in sovjetskim častnikom.
Bistveno bolj zanimiv je bil tedenski pregled, v katerem so predvajali veliko pro-
letarskih praznikov, letalce, raziskovalce in tovarne. Ta reklama je bolj vlekla, kar smo opazili na obrazih navzočih, od katerih je le malokateri še pogledal preko pariške okolice. Poročilo o prireditvah 1. maja je bila mala mojstrovina umetnosti slepljenja (v dvojnem smislu). Vse skupaj je bilo samo »Veselite se življenja«, prikazano na rdeči način. Tisoči so se valili smejoč se mimo
znal resničnosti, in če bi jo bil poznal, ne bi pač več mogel pohajkovati ob Seini, kajti že davno bi bil prebivalec enega izmed mnogih suženjskih parkov ruske stepe. Kdo ve, koliko milijonov so Sovjeti potrošili za to reklamo. Malo jih ni moglo biti, kajti rdeče zastave, ki so vihrale nad pariškimi predmestji, so bile posledica mimogrede uspešne taktike rdečih podganarjev.
Na tucate zastopnikov vseh sovjetskih narodov, je korakalo pred smehljajoče po-migajočim Stalinom na platnu, na velikih kolesih so se kotalili mladi pionirji pred pozorišče in so pozdravljali z materialističnimi pogledi, videli smo smučarje, ki so skakali črez majhne z umetnim snegom pokrite skakalnice in višek atrakcijb so bile rdeče drsalke na ledu, ki so se vrtile na malih ledenih pozoriščih.
Nečimernost, veselje in radost vlada na bregovih Moskve, si je moral misliti nepoučeni gledalec. In v resnici...? Nemški vojak je štiri leta nato raztrgal ta pajčolan, katerega so rdeči čarodeji spredli nad Unijo. Danes bi težko Stalin dobil še koga, ki bi verjel njegovim reklamnim neslanostim. Vsekakor pa ne na naši celini.
To je bil sovjetski pariški paviljon na razstavi leta 1937. Divje figure so drvele proti majestetično oprezujočemu orlu. Še predno so oživele, je orel dvignil svoje kremplje in poteptal srp in kladivo k tlom. Figure so se majale in so padle, kajti baza na kateri so stale, je bila preozka.
Baza je bila preozka... Sovjetski paviljon na razstavi
kamere, so peli, so plesali, so vriskali, so telovadili in paradirali. Če je kak raj na zemlji, mora biti v Moskvi, si je moral kak neumnež misliti sam pri sebi, ko je prišel iz tega slepilnega templa. Saj vendar ni po-
Nova pristaniška tarifa do kolodvorov ob Jadranu
Nove voznine za kolodvore alpskih in donavskih Gauov vključno Oberkrain
Nove voznine za kolodvore alpskih in donavskih Gauov vključno Oberkrain.
Dne 15. avgusta je stopila v veljavo nova pristaniška tarifa med kolodvori nemške Reichsbahn in Trstom, Reko, Puljem in istrskim Rovinjem, ki vsebuje začasno le voznine v prometu s kolodvori Reichs-gauov Wien, K a r n t e n, Niederdonau, Oberdonau, Salzburg, Steiermark in Tirol-Vorarlberg vključno Oberkrain in Spodnje Štajersko. Postojanke jadranske tarife temelje v splošnem na za 10% znižanih tarifah A, E in S, ki so uporabne za promet z nemškimi pristanišči, v kolikor se
Pridobivanje šote na Vzhodu
Tudi znanost je na delu
v<vi rastočl uporabi vseh virov energije, bodo »iSh 3 Potegnjena bogastva, ki nam jih ° velika močvirja. Na Vzhodu, v baltskih lmen~;ah ln Belorusljl, ki stoje danes pod hal. ,°m °ststand pod nemško upravo, se na--rata i Vellke m°Svlrne ploskve, ki Imajo bo-ntimf ♦ni>omembna zemeljska bogastva, med iift*. , , šoto- v nekaterih okrajih so ta le-° Pomembna, da bo lahko krila Šota u8°	Potrošnjo energij, če se jo bo
tudi pridobivalo odgovarjajoče
tohmKE.1? kratk° takole: šoto Je treba ,e jo i!?!"1' ln J0 oprostiti vode, nakar Cst r ™v za kurlvo' Posušeno na zraku, *a	kot tudl surovinski proizvod
bule v , 5 druge Proizvode, ki se jih potre-Večkrat- ** <*"o večinoma, krajih *, , x f, roko' dočlm so na nekaterih T4 Pridobi "Peljati vzdlgovalne stroja Industriii s fiote- PoleS tega so pa v iotni Prednost mehanični postopki, ki imajo to lovnih močt zahtevaJ° lo malo človeških de-
Zelo važno u . * močvirij, kar so 5 6111 v rvezl raziskovanj« Bkega poročila v 80 razvidi lz nekega let-pokazalo pom4^vT] dožeU ^aja ln je že Letlandu že	Na ta način so v
rij- Ce ostanem^rtTt	f moCvl-
kaže' da se nahajavkST ^Vft* PT
Lettlandu 643 oon L Kurlandu, Livlandu ln pokrajine Od tTvM,u moCvlrJa' kl	»/»
rabljajo fcoma ® . « P°vrSlne pft doseda> lz"
1500 kra1ev .ro Jt odstotka. Tam je okoli Pridobivanje fiote, nad tem 15 »"■mm šotnih tovarn. Ker je veliko zaprek aa
fie večje izkoriščanje, je treba najprej vse preiskati, kar naj pokaže, kako je z gospodarstvom močvirne površine. Pri Walku se nahajajoče močvirje Sedda moor že nekaj let izkoriščajo in daje kakih 126.000 ton na zraku posušene šote. To da 10.000 kilovatov toplotne Bile in da še poleg tega 50.000 ton šotnega bri-keta. V Lettgallen bodo izkoriščali takozvano močvirje Salasmoor, ter cenijo letno proizvodnjo na 180.000 ton na zraku posušene šote. V zadnjih letih je bilo preiskanega 20.000 ha močvirja ln lahko proizvaja 70 milijonov kilo-vatnih ur energije, če bodo načrti izvedeni. Preiskovanje nadaljnjih močvirij se še sedaj nadaljuje. Dosedaj preiskane površine, kl jih praktično še ne Izkoriščajo, obsegajo 8 odstotkov letske površine^
Na tem primeru Lettlanda že lahko spoznamo, da lahko v Ostlandu z organiziranim pridobivanjem šote odkrijemo veliko dodatnih vi-nov energije. Zato lahko upamo, da bodo v ostalih Generalbezirkih pospeševali še nadaljnje izkoriščanje velikih močvirij.
zaradi geografične lege alpskih in donavskih Gauov napram jadranskim pristaniščem ne podajo ugodnejše voznine iz suho-zemskih ali drugih zveznih tarif. Ravno pri južnih pokrajinah (Steiermark, Karnten) je glede na veliko razdaljo od nemških pristanišč in majhno oddaljenost od jadranskih pristanišč večkrat odločilno preračunanje po lokalni tarifi za odločitev voznine po jadranski tarifi.
Nova tarifa je deljena v sedem odstavkov. Po odstavku B (predpisov tarife) velja tarifa za prevažanje blaga med kolodvori nemške Reichsbahn in po njej obra-tovanih zasebnih železnic v uvodoma navedenih Reichsgauih na eni strani in italijanskimi pristaniškimi kolodvori v Trstu, Reki, Pulju in istrskim Rovinjem na drugi strani. Uporabljajo jo le takrat, če je od-pošiljatelj z besedami »Seehafentarif Deutsche Bahnhofe Triest—Fjume (Pristaniška tarifa nemški kolodvori Trst—Reka) izrecno predpisal uporabo tarife na tovornem listu v razpredelu »Anzuwendende Tarife und Wegvorschriftc (Tarife, ki se naj uporabljajo in predpisana pot) in če je ustregel določbam tarife.
GeMetsmiidelslngschar de« Geblete« Steiermark der HlUerjugend je potovala v dlstrikt Lemberg, kjer Je pri mnogoštevilnih prireditvah pela ln lgraila našim vojakom. Obiskala Je kraje Stanlslau, Jaremče, Nadvlrno in Ko-lomejo. V bolnišnicah so ranjencem peli ln lgTali. Prirejeni so blU tudi veseli večeri za nemške rojake in one lz Reicha. Prirejali so tudi popoldansko ljudske prireditve za otroke, kar bo n« ta način vprvič videli na vehodu.
Townswille v plamenih
Silni japonski napadi na severno Avstralijo
Berlin, 28. avgusta. Severna Avstralija je tudi v ponedeljek doživela silne zračne napade od strani japonskega mornariškega zračnega orožja, ki je z močnimi skupinami napadlo pristaniška mesta Townsville, Wyndham, Port Darwin in Derby. Pri teh napadih je uničilo 28 sovražnih letal v zračnih bojih in na tleh, potopilotripre-vozne ladje, štiri druge pa zažgalo. Mesto Townsville v Queenslandu je še vedno v plamenih. Od teh uspešnih napadov na severno Avstralijo se doslej samo tri japonska letala niso vrnila, __
Bojni čin in posebni alpinski uspeh
Berlin, 28. avgusta. Poseben uspeh so pri bojih v kavkaškem ozemlju izvojevali gorski lovci, ki jih vodi' Hauptmann Grot h. Marširali so v bojih že od začetka nemških vojnih operacij v maju 1942. leta 1$00 km v prahu in vročini skozi stepe brez sence in vode in so sedaj razvili nemško državno vojno zastavo na Elbrusu, ki je najveličastnejša skupina ledenikov v srednjem Kavkazu. To je ravno tako odličen bojni čin kakor tudi posebna alpinska storitev, ki je bila poleg tega izvršena še v silnem snežnem metežu. Ta skupina je imela pri svojem prodiranju v Kavkazu težke boje. Ze pri vstopu v gorovje je uničila dva konjeniška polka, en pehotni polk in deset oklop-njakov. Ko je prodirala najprej proti jugu, je imela vsak dan hude boje z boljševiki, ki so žilavo branili vsako cesto in vsako pečino.
Major Gollob: 142 zračnih zmag
Oberleutnant Graf je sestrelil 133 nasprotnikov
Berlin, 28. avgusta. Nosilec Eichenlauba mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eiser-i nen Kreuzes Major Gollob, poveljnik nekega oddelka lovskih letal, je svoje ponovi ne uspehe tudi 24. avgusta nadaljeval in je dosegel svojo 139. do 142. zračno zmago. Major Gollob je Wiener.
Tudi z Eichenlaubom mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes odlikovani Oberleutnant Graf, Staffelkapitan v skupini lovskih letal, ki ga vodi Major Gollob, je dne 23. avgusta sestrelil 130. do 133. sovražno letalo.
Reidisaussenminister v Budimpešti
Fiihrer je sporočil svoje sožalje. — Položitev venca na krsto Horthya
Budimpešta, 28. avgusta. Reichsiminister des Auswartigen pl. Ribbentrop je dospel v sredo popoldne kot zastopnik Fiihrerja in kot vodja nemške posebne delegacije k pogrebnim svečanostim na vzhodni fronti padi lega namestnika državnega upravnika kraljevine Ogrske v Budimpešto. V nemškemu posebnemu odposlanstvu se nahajajo: Chef des Oberkommandos des Wehrmacht Gene-ralfeldmarschall Keitel, Botschafter Ritter, General der Flieger Bodenschatz z imeji-< teljem Ritterkreuza mit Eichenlaub und Schwertern Oberstleutnantom Liitzovom, Obergruppenfiihrer in General der Waffen jf Wolff, Admiral Warzecha, poslanik pl. Dornberg, poslanik pl. Rintelen, poslanik dr. Schmidt in legacijski svetnik Ruhe.
Kraljevski ogrski ministrski predsednik pl. Kallay je sprejel s člani kraljevske ogrske vlade in visoke generalitete Reicha-aussenministra na letališču.
Državni upravnik kraljevine Ogrska Nikolaus pl. Horthy je sprejel v sredo po-podne zastopnika Fiihrerja pl. Ribbem tro^a._
Sefte 4. — Nr. 68.
KARAWANKEN BOTE
Samstag, 29. August 1942.
Wichtige Hdhenstellungen
erobert
Oegenangriffe gegen den Angriffskell westlidi Stalingrad verlustreidi abgewiesen
Aus dem Ftihrerhauptquartier, 27. Aug. Dag Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im Kaukasus wurden dem zah kampfen-den Gegner im fortschreitenden Angriff wichtige Hohenstellungen entrissen.
Westlich Stalingrad fiihrte der Feind erbitterte Gegenangritfe gegen den deutschen weit vorgestoBenen Angriffskeil. Der Gegner wurde unter starkem Einsatz der Luftwaffe mit hohen Verlusten abgewiesen, dabei wurden 40 Panzer vernichtet,
Siidwestlich Kaluga und bei Rshew er-neuerte der Feind seine Angriffe. Alle An-griffe wurden zum Teil im GegenstoB abge-schlagen. Nordwestlich Medyn warf ein ei-gener Gegenangriff den Feind auf seine Aus-gangsstellung zuruck. Vor Leningrad ortliche Kampftatigkeit. Bei einem StoBtruppunter-nehmen wurden 40 feindliche Kampfstande zerstort
Jager und Flakartillerie brachten am 25. und 26. August 153 Sowjetflugzeuge zum Ab-sturz. Vier weitere wurden am Boden zerstort. Neun eigene Flugzeuge sind vom Flug gegen den Feind nicht zuriickgekehrt.
In Agypten lebhafte beiderseitige Spih-trupp- und Artillerietatigkeit Leichte deut-sche Kampfflugzeuge griffen Kraftfahrzeug-ansammlungen und Artilleriestellungen der Briten mit guter Wirkung an.
Einzelne britische Flugzeuge flogen gestern nach West- und Nordwestdeutschland ein. In der Nacht fiihrten einzelne Sowjetbomber mi-litarisch bedeutungslose Fliige uber Ost-deutschland durch. Durch planlos abgeworfene Spreng- und Brandbomben entstanden nur geringe Schaden.
Tag- und Nachtangriffe der Luftwaffe ver-ursachten in kriegswichtigen Anlagen Sud- und Siidostenglands Zerstorungen und ausgedehnte Brande.
In den Morgenstunden des 27. August kam es im Kanal zwischen zwei deutschen und sechs britischen Schnellbooten zu einem kur-zcn Gefecht, in dessen Verlauf mehrere feindliche Boote beschadigt wurden.
Roosevelt zltiert Smnts nadi Washington
tc. Lissabon, 26. August. Audi der siidafrikani-
sche Ministerprasident Jean Smuts ist vom USA-Priisidenten Roosevelt zum Besudi Washington* eingeladen worden, wird von dort gcmeldet. In unterrichteten politischen Kreisen Washington* er-klirt man, dafi die Einladungen der Minister-prasidenten der britisdien Dominions nadi Washington den Zwedt haben, die Zusammen-arbeit zwisdien den Vereinigten Staaten und den britischen Dominions weiter zu vertiefen. So vollzieht sidi unter den ohnmaditigen Augen Churchills die Auflosung des Empires auf kaltem Wege.
Ritterkreuztrager bei der Hitler-Jugend
Berlin, 28. August. Reichsjugendfiihrer Artur A x m a n n empfing die auf Veranlassung des Generalfeldmarschalls Keitel von der Front zu Besuch der Wehrertiichtigungslager der Hitler-Jugend kommandierten IS Ritterkreuztrfiger der Infanterie vor ihrer Rtickkehr zur k&mpfenden Truppe. Der Reichsjugendfiihrer llefi sich iiber die Eindriicke in den Wehrerttichtigungslagern der Hltler-Jugend unterrlchten.
Diese tapferen Soldaten, die den wehrfahlgen Jungen vom Kampf der Infanterie im Osten er-ziihlten und ihrer vormilitSrischen Ausbildung beiwohnte'n, kehrten mtt dem Bild elner wehr-freudigen Jugend zu ihren Kameraden an der Front zuruck.	"
Zehn Jahre braunes Thflrlngen
Weimar, 28. August. Der Gau Thflrlngen be-ging diesen politischen Gedenktag mit wurdlgen und eindrucksvollen Kundgebungen. Im Mittel-punkt der Veranstaltungen stand eine GroBkund-
gebung der Parte! und des Staates in der Wei-marhalle.
In einer umfassenden Rede fiihrte Gauleiter und Reichsstatthalter S a u ck e 1 seine alten Mit-kampfer und Mitarbeiter sowie die ganze Be-volkerung Thiiringens im Geiste nochmals zuriick in die Verhaltnisse und politischen Geschehnisse vor zehn Jahren, um an Hand dieses geschicht-lichen Riickblicks zugleich die GroBe unserer Tage und die Schwere der jedem einzelnen Volks-genossen auferlegten Verantwortung darzulegen. Es war eine Gedenkstunde, die ihre Weihe durch den Erfolg in sich tragt, den die verflossenen zehn Jahre nationalsozialistischer Aufbauarbeit
In Thuringen aufweisen konnen. Dafiir ist eine besondere Anerkennung die Tatsache, daB zugleich als Vertretcr der Reichsregierung Reichs-minister Professor S p e e r an den Veranstaltungen am Mittwoch in Weimar teilnahm.
Wieder ein Fluditgeneral
Stockholm, 28. August. Fiir Iran und Irak 1st, wie Reuter amtlich meldet, ein gemeinsames Armee-kommando geschaffen worden. Oberkommandierender ist General Sir Henry Maitland Wilson. Ei befehligte zuletzt die 9. Armee in Syrien, deren neuer Ober-befehlshaber noch nicht erntnnt wurde.
Aus einer weiteren Meldung aus London geht her-vor, daB die britischen Truppen lm Iran und Irak damit nicht mehr dem Befehl des Generals Alexander unterstehen, dem als obersten Befehlsbaber im mitt-leren Osten die 8. britische Armee in Agypten unter General Montgomery und die 9. britische Armee in Syrien unterstellt sind.
General Wilson war bekanntlich friiher Ober-befehlshaber der britischen Truppen in Griechenland, wo er schwer geschlagen fliichten mufite.
Der Reidiiauftenmigiisfer in Budapest
Beileid des Flihrers iiberbradit — Kranzniederlegung am Sarge Horthys
Budapest, 28. August. Der Reichsminlster des Auswartigen von Ribbentrop traf am Mittwoch nachmittag als Vertreter des Fiihrers und Fiihrer der deutschen Sonderdelegation zu den Beisetzungs-feierlichkeiten des an der Ostfront gefallenen Stell-vertreters des Reichsverwesers d:s Konigreidies Un-gara In Budapest ein. Der deutschen Sonderdelegation gehoren an; der Chef d"? Oberkommandos der Wehrmadit, Generalfeldmarschall Keitel, Botschafter Ritter, General der Flieger Bodenschatz mit dem Trager des Ritterkreuzes mit Eichenlaub und Schwer-tern Oberstleutnant Liitzow Obergruppenfiihrer und General der Waffen-ff Wolff, Admiral War-zedia, Gesandter von Dornberg, Geoandter von Rintelen, Gesandter Dr. Schmidt und Legationsrat Ruhe.
Der kSnlgllch angarische Ministerprasident von Kallay empfing mit den Mitgliedem der konlglich ungarisdien Regierung und der hohen Generalitat den ReichsauBenminister auf dem Flugplatz. Nach der Begriifiung schritt ReichsauBenminister von Ribbentrop mit Generalfeldmarschall Keitel die Ehren-kompanle ab und begab sich, begleitet vom konig-lich ungarlschen Ministerprasidenten, in seln Quar-
ter. Nadi der Ankunft in Budapest begab sich der ReichsauBenminister mit djr deutschen Delegation ins Parlament und legte am Sarge des vor dem Feinde gefallenen Stephan von Horthy den Kranz des Fiihrers nieder.
Der Reichsverweser des Konigreiches Ungarn, Nikolans von Horthy, empfing am Mittwoch nach-mittag den Vertreter des Fiihrers von Ribbentrop. Der ReichsauBenminister brachte dem Reichsverweser die herzliche Anteilnahme d:s Fiihrers. der Reichsregierung und des deutschen Volkcs zum Ausdruck. Im AnschluB an den Empfang begruBte der Reichsverweser Generalfeldmarschall Keitel, sodann stellte der ReichsauBenminister die iibrigen Mitglieder der deutschen Sonderdelegation dem Reichsverweser vor.
Der deutsche Gesandte In Budapest, von Jagow, legte am Mittwoch gemeinsam mit dem Militar- und Luftattache der deutschen Gesandtschaft am Sarge des an der Ostfront gefallenen ungarischcn Stell-vertreters des Reichsverwesers. Stephan von Horthy, Kranze des Reichsmarschalls Hermann Goring, des Reichsministers des Auswartigen von Ribbentrop und der deutschen Wehrmacht nieder.
Staitsakt im Haus der Flieger
Letzte Ehrung fUr Frelherr von Gablenz, Professor Kriimmel und Ofw. 813r
Berlin, 28. August. Am Dienstag fand lm Haus der Flieger der Staatsakt zu Ehren des auf dem
Flugfeld der Ehre todlich verungliickten Amtschefs im Reichsluftfahrtministerium Generalmajor Carl August Freiherr von Gablenz, des Amtschefs im Rcichsministerium fiir Wissenschaft, Erziehung und Volksbildung SA-Oberfiihrer Ministerialdirektor Professor Carl K r ti m m e 1 und des Bordfunkers Ober-feldwcbels Hans Klar statt. Generalfeldmarschall M i 1 di bezeigte dem Andenken des Generalmajors Gablenz dadurch die hčichste Ehre, dafi er an das Ordenskissen des im Krieg und Frieden bewahrten Flugpionierg das Ritterkreuz des Kriegsverdienst-kreuzes mit Schwertern, das der Fiihrer dem' Toten alg viertem Deutschen verliehen hatte, anheftete. In seiner Gedenkrede fiihrte Generalfeldmarschall M i I ch die Verdienste des Verungliickten um die zivlle und militarische Luftfahrt an und erinnerte daran, daB der Name Gablenz In aller Welt bekannt wurde, als er zahlrelche Fliige iiber den Atlantischen Ozean unternahm, als er als Kapitiin der ersten deutschen Flugzeugbesatzung in New York landete, als er den neuen Luftweg nach Ostasien, iiber den Panir, das hochste Gebirge der Welt, erkundete und als er auf der Siidroute einen Flug nach Tokio durch-fiihrte. Bei Kriegsausbruch wurde Gablenz Komman-deur eines Lufttransportgeschwaderg, bald darauf wurde ihm die gesamte Blindflugschulung in der deutschen Luftwaffe anvertraut. Wenn heute unsere Kampfflieger in dem Schicksalskampf unseres Volkes ihre Fliige bet Tag und Nacht, bei jedem Wetter planmaBig zu den befohlcnen Ziclcn durchfiihren konnen, dann sind dicse Leistungen unausloschlich mit dem Namen Gablenz verbunden.
Die Gedenkrede fur Professor Kriimmel hielt Reichsministcr Hust. Nach dem felerlichcn Staatsakt wurde Generalmajor Freiherr von Gablenz mit militSrischcn Ehren im Invalidenfriedhof beigesetzt, Professor Kriimmel wurde im Waldfriedhof Dahlem bestattet und Obcrfeldwebel Hans Klar nach Saar-brucken in seine Helmat iibergefiihrt,
Bolsdiewistlsdte Literatur In England
tc. Stockholm, 28. August. Die Wiihlarbeit der Komintern in England hat einen neuen Etfolg zu ver-zcichnen. Eine Liste von 40 Buchern iiber die Be-
Eatzeniammer
=	Man versuche, sich das einmal bildlich vor'
I	zustellen: In London und in Washington, in
|	alien Stddten GrofSbritanniens und der Ver-
|	einigten Staaten stauen sich die Menschen-
|	massen vor den Zeitungsgebciuden, reiflen
|	den Handlern die noch druckfeuchten
|	Exemplare aus den Eiinden. Vngeheuer ist
=	der Jubel, keine Grenzen kennt die Freude,
I	denn das, was man seit langem herbeigesehnt
=	hat, ist nun endlich Wahrheit geworden: Die
|	„zweite Front" ist gebildet. In gropten Buch-
|	staben bringt „American Journal" die Vber•
|	schrift: „Wir und die Briten dringen in
|	Franltreich ein", und die gesamte anglo -
=	amerikanische Presse bllist in das gleiche
|	Horn. Was macht es da aus, dap es bei den
=	Sowjets bSse aussieht, dap die deutschen
=	U-Boote Tag um Tag mehrere zehntausend
=	Brt auf den Meeresgrund schicken, all das
|	wird ilberscliattet von die ser einen Botschaft,
|	gegeniiber der sdmtliche anderen Hiobsnach-
1	richten zur Bedeutungslosigkeit herabsinken.
|	Auch der Rundfunk will selbstverst&ndlich
=	nicht zurilckstehen, und gerade die USA-
|	Sender kommen aus dem Frohlocken nicht
=	herous, haben sie doch nun endlich die ge-
=	wiinschte Gelegenheit, ihren Horern zu be-
|	richtcn, wie „unsere Soldaten die Deutschen
|	zu Paaren treiben". Und kein Geringerer als
|	Wendell Willkie, der einst Roosevelt gegen-
|	iiber eine Scheinopposition eingenommen
=	hatte, liep sich vernehmen, da& das „gro&-
|	artige und vorziigliche Nachrichten" wdren.
=	Sclten trifft das lateinische Sprichwort:
=	„Difficile est, satiram non scribere" („Es ist
=	schwierig, keine Satire zu schreiben") mehr
|	zu als auf dieses vollendete T&uschungs-
|	mandver, das eine gewissen- und hemmungs-
|	lose Propaganda sich mit zwei schon so oft
|	betrogenen Vblkern geleistet hdt. Und —
|	welche Ironiel — das alles zu einem Zeit-
=	punkt, da das Abenteuer .von Dieppe sich
=	bereits Idngst zu einer furchtbaren Katastro-
=	phe entwickelt hatte und die so inbrilnstig
|	ersehnte ,jweite Front" wie ein Kartenhaus
=	zusammengebrochen war. ZwSlf Stunden lang
=	waren zwei. Volker in einen wahren Taumel
=	der Begeisterung versctzt worden, einen halbcn
|	Tag lang hatten sie geglaubt, dap mm die
|	grope, dem Krieg ein anderes Gesicht ge-
|	bende Wendung gekommen sei, und nun ist
1	alles Schall und Ranch. Die rauhe Wirklich-
|	keit beherrscht wieder das Feld, jlih und
|	furchtbar ist das Erwachen aus diesem Traum
|	gewesen, dem man sich fiir knrze Zeit hin-
|	gegeben hatte. Man steht am Grobe der
|	Hoffnungen, die so vSllig unbegrilndet ge-
=	niihrt worden waren, und weip, daB man
1	auch weiterhin auf Granit beiPen und sich
1	eine efneute blutige Abfuhr holen wilrde,
|	wollte man derarlige Wahnsinnstaten wieder-
§	holen. b. L. ♦ 8
HliiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiMHiimniniiiiiuniiiniuiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimui
deutung der Sowjetunion, melst Obersetzungen sowje-tischer Werke wurde soeben von dem englischen Erziehungsministerlum an die Lehrerschaft GroB-britanniens verteilt. Diese Liste von Agitationsschrif-ten, die mit einem Vorwort des sowjetischen Bot-schafters in London Iwan Maisky eingeleitet i»t, soil die Grundlage fiir die bessere Kenntnis der englischen Schulkinder von der Sowjetunion bilden.
Brlten-finmabungen in Sdnwden
Internierte Engender unterstiitzten polnisflien Messerstedicr
Lenkung des Sanititsweiens
Ein Erlafl des Fiihrers — Pro!. Dr. med. Brandt Generalkommlssar
Berlin, 28. August. Der Fiihrer hat den folgenden ErlaB iiber das Sanltats- und Gcgundheltgwesen voll-zogen:
„Der personelle und materlelle Einsati auf dem Gebiete des Sanltats- und Gesundheitswesena erfor-dert eine einhcitliche und planvolle Lenkung.
Ich bestlmme daher folgendes:
1. FUr den Bereldi der Wehrmacht beauftrage Ich den Heercs-Sanitatsinspektcur als Chef des Wehr-machts-Sanltatswescns unter Beibehaltung geiner bis-herigen Aufgaben mit der Zusammenfassung aller ge-nieinsamen Aufgaben auf dem Gebiete des SanitMts-weseng der Wehrmacht, der Waffen-jf und der der Wehrmacht unterstellten oder angeschlosgenen Orga-niaationen und Verbiinde.
Der Chef deg Wchrmachta-Sanitatsweaens vertritt die Wehrmacht in alien gemeingamen saiiitiitsdienat-lichen Angelegenhelten der Wehrmachtteile, der Waf-fcn-H und der Wehrmacht nnteratellten oder an-geschlossenen Organisations und Verbande gegeniiber den zivilcn Behorden und wahrt die Belange der Wehrmacht bel den gegundheitlichen Mafinahmen der Zivilverwaltungsbehorden.
Fiir die zusammenfassende Bearbeitung dieser Aufgaben giod ihm zunadist je ein Sanititgoffizier der Kriegsmarlne und der Luftwaffe, dieser mit der Stel-lung eines Chefa deg Stabeg, m untergtellen. Grond-sStzllche Fragen des Sanitiitswcsens der Wiffen-jf sind im Einvernehmen mit der Sanltatainspektion der Wiffa-U. n Nfeln.
2.	Fiir den Bereich deg zlvllen Gesundheitgwesena 1st fiir alle einheitlich zu treffenden Mafinahmen der Staatssekretiir im Reidisministerlum des Innern und Reichsgesundheitsfiihrer Dr. C o n 11 verantwortlich. Ihm stehen hiefiir die zustSndlgen Abteilungen der obersten Reichsbehorden nnd ihre nachgeordneten Dienststellen zur Verfiigung.
3.	Fiir Sonderaufgaben und Verhandlungen zum Ausgleicb des Bedarfes an Arzten, Krankcnhausern, Medikamenten usw. zwischen dem militarisehen und zivilen Sektor des Sanitats- und Gesundbeitswescns bevollmachtige ich Professor Dr. med. Kari Brandt, der nui mir personlich untcrgtellt lat und von mir personlich Welsungen erhalt.
4.	Mein Bevollmachtigter fiir das SanltUts- nnd Gesundheitgwesen ist iiber grundsatzliche Vorgange iin Wehrmachta-Sanitatswesen und zivilen Gcsund-heitswesen laufend zu unterrlchten. Er 1st berechtigt, sich verantwortlich elnzuschalten.
Ftihrerhauptquartier, den 28. Jull 1942.
Der Fiihrer: gcz. Adolf Hitler.
Der Chef des Oberkommandos der Wehrmadit: gei Keitel.
Dar Reichsminlster und Chef der ReUhekanzlel: gei. Dr. Lammer*.
Profgggor med. Brandt flihrt alg Bevollmachtigter fiir das Sanitate- und Gesundheitgwesen die Bezelch-nung ..Generalkommlssar des Fiihrerg fiir dag Sanl-Hl*- u4 Ge»midh»itgw»ieu",
hw. Stockholm, 28. August. Schweden hat wenig Freude an seinen internierten „Gasten", die immcr aufs neue, seien es betrunkene Sowjetmatroscn, scien es demonstrierende jiidische Emlgranten, von sich reden machcn. Am Sonntag wurde ein 25jahriger Schwede to Falun von einem internierten Polen mit dem Messer iiberfallen und durch vler tiefe Schnitt-wunden schwer verletzt. Etliche der Internierten aus einem nahen Lager hatten, da sie sich in der Stadt frei bewegen diirfen, wieder einmal eine ausgiebige Zechtour veranstaltet. Hlebei gerieten sle mit Schwe-den in Strelt. Der polnlsche Messcrheld wurde nach der Darstellung des schwedischen Nachrichtcnburos von einem internierten Englander unterstiltzt. Bclde wurden spiiter verhaftet. Der Zustand des iibcr-fallenen Schweden ist ernat.
Die Tatlgkelt der Englander In Schweden wird fmmer erbaulicher Bald rilsten sle Sabotagebandcn aua, um schwedische Bahnen oder Schiffe In die Luft zu gprengen, bald schmuggeln sie Waffen, bald prUgeln sle sich in Stockholm, bald assistieren sie einem polnischen Messerstechcr.
Der gcheimnlsvolle Vorfall vor der englischen Gesandtschaft in Stockholm, wo ein englischer Gesandt-schaftsangestellter mit dem Fotoapparat gegen schwedische Passanten vorging und hlebci verpriigelt wurde, scheint in die gleiche Kategorle von Zwischenfallen zu gehSren. Die EnglSnder haben bei der Pollzei Anzeige erstattet, die das engllsche Gcsandtschaftsgebaude wieder unter polizellichen Schutz stellen will. Dicse vor alien diplomatischcn Vertretungen iibllche Schutz-wache se) auf elgenen Wunsch der englischen Gesandtschaft zuriidkgezogen worden. Ein bemcrkeng-wertes Bedtirfnls nnch Ungestortheit, das allzu be-jreifllch wird, wenn man beriicksichtigt, mlt was fiir kriminellen Elemcntcn die Engender in Schweden Umgang haben. Der I'riigelvorfall in Stockholm vor der englischen Gesandtschaft erachclnt In einem neuen Licht. War es die Abslcht der Englander, sich die Aufslcht. auch durch Geheimpolizlgten, vom Halge zu schaffen?
2000 Inder aufgehangt
Istanbul, 28. August. Nach hler eingetroffencn Meldungen aus Indien dauert die Erhebung der Hur unter Fiihrung von Pir Pagaro In der Pro-vinz Sindh mit steigender Intensltat und unter voller Unterstiitzung der Bevolkerung an.
Generalmajor Ridiardson, der britischc Chef-KUVftltH dw KrUgasugUndea In Sindh, beklagt«
sich daruber, daB seine Tatlgkelt bel der „Unter-driickung der englandfelndlichen Rebellen des Hurstammes" nicht die Unterstiitzung der Bevolkerung finde. Sie zahlten dem Hurfiihrer Steuern und lieferten ihm Nachrichten iiber die Bewegungen der britischcn Truppen bei ihren Operationcn gegen die Hur. Trotz wiederholtcr Aufforderung habe die Landbevolkerung sich geweigert, den britischen Behorden irgendwelche Nachrichten liber die Tiitigkeit der Hur zu geben. Infolge der Unterstiitzung der „Revo!te" durch die BcvSIkerung sel es ftlr die Verwaltung des Kriegszustandes sehr schwer, den Aufstand zu unterdrlicken. Richardson erkliirte wortlich: „Seit Verkiindlgung des Kriegszustandes wurden ,nur' weniger als 2000 von den 10.000 Anhangern Pir Pagaros verhaftet und gehiingt."
Indien — fiin! Dominions
Abfuhr fiir einen neuen britischen Bctrugsvcrsuch
Bangkok, 28. August. Zu elncm Plan des „vize-koniglichen F.xekutivkomitees", Indien in fiinf „selbstandigc Dominions" aufzuteilen, bemerken lndische Kreise Bangkoks, dafi diese neue britische Idee das lndische Volk nicht begeistem konne. Dicse Trennung des 400-MilIlonen-Volkes solle nur dazu dienen, die Inder unter strengste engllsche Kontrolle zu bringen, nach-dem den Briten dies wegen des energischen Widcrstandes des nach Frelheit begehrenden indischen Volkcs jetzt fast unmSgllch geworden sel. Zudem solle durch diesen Vorschlag das lndische Volk vom Freiheitskampf abgelenkt wcrden. Aber die Engliinder wtirden zur Aus-fiihrung dieses tettfllschen Plans keine Gelegenheit mchr haben. Das sterbende Empire wende jetzt alle ihm noch zur Verfiigung stchenden Mittel an, um die geeinten Inder In verschiedene Lander zu spnlten, aber sle konnten das lndische Volk nicht mehr betrdgen. Das lndische Volk kenne alle jene Methoden. mlt denen eg bisher von englischer Selte geknechtet wurde, tur Ge-nlige und stehe unbclrrt mlt dem Bllck auf da* Ziel, die vSllige Frelheit und UnabhKnglgkelt Indjens m grrelchen.
Sobota, 29. avgusta 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran 5. — Stcv. 68.
Aus Him Mm
TJttal. (Delo Ortsgruppe Littai.) *->a se ne ovira žetve, ki je v polnem teku, se 3« stranka v zadnjih dveh tednih omejila samo organlzatorično delo. Cestna zbirka za nrihZi 68 Rotes Kreuz 3'e sedaj bila uvod za nmr ® več;ie delovanje. Zaposlitev HJ. in se Je zelo obnesla, da so lahko zo-Pet postregli s pomembnim uspehom. Cestni lepaki za to zbirko, ki je pozival, naj se z dejanjem priznajo za velikonemžki Reich, so lz-fSS sv0;i0 dolžnost- in prebivalstvo Littai je Janko zopet ponosno, da koraka na čelu Kreisa. t hi 6 Se ^ skuPnemu trudu posrečilo postaviti ™ Pevsko društvo in skupino plesalcev narodnih plesov pod vodstvom BDM.-Fiihrerin Trude Maier.
St^4- (Prvo jutranje slavje.) dinToh r HJ> PS- Senger je sklical mla-sto	u cestne zbirke na kratko prepro-
da ifl .n;,e slavJe, ki je bilo tako izvedeno, Tofin u Preb'-valstvu zapustilo globok vtis. leiter1,,°„A,Uri z}utral je iavil Ortsgruppen-nem mladln°, W je bila zbrana na slavnost-stav» o 0m in nat0 zaukazal razvitje za-... 15 Preprostimi, jasnimi besedami je opl-iaka mfUhrer b°je hrabrega, nemškega vo-na v l°Per naJvečjega svetovnega sovražnika domov^V,n za kai ta boj obvezuje človeka v da se V Sem šl° do srca in so sklenili, se bodo u ° nlkdiar utrudili pri tem delu, da Kovitim)116 C lahko pred vračajočimi se, zrna-Počaščeni^,! P®*™1«- Slavje je zaključilo zhit-a+i J '"hreria, nakar je začela mladina z največjo vnemo.
tr^tnnsbur8:- (Cestna zbirka.) Tudi naš Kreuz 1Z*edel cestno zbirko za Deutsches Rote zb ral v sol>oto smo videli požrtvovalne In n«!* cesti- Prebivalstvo je z veseljem navdušenjem darovalo. V nedeljo, 23. av-Ic^h J® otvorila HJ z na čelu korakajočo §,vr°Wehrmannschafte zbirko za Deutsches val t	in na ta način Pozivala prebt-
so hn k dolžnosti to Pomenu dneva. Ceste wie naenkrat polne opazovalcev in jlaro-dn * Za zblrko DRK- Zbirka je znesla v nen 32. in 2s. avgusta 194S. RM 1509,33, kar Predstavlja za naš trg prav lep znesek.
Mil RBdnranniiiorf
Vlgaun. (Zborovanje bojevnikov.) pred kratkim se je vršilo v Vigaunu prvo zborovanje bojevnikov v gasilnem domu. številno navzoče prebivalstvo je pozdravilo Kreisleitef-
ja in govornika ing. Oroszy in Obersta Luck-manna. Zadnja dva sta jasno ln razumljivo govorila o smislu popisa starih bojevnikov ln s tem zvezanega tovarištva. Ob koncu je spregovoril Kreisleiter, ki je v svojih izvajanjih orisal splošni položaj. Najbolj zaslužne bojevnike je odlikoval Kreisleiter z raznimi darili.
ABllng. (Pri reševanju se je ponesrečil.) Dopolnilno k poročilu v Karawanken Bote o nesreči v Julijskih alpah še poročajo, da so se pri skrajno težkem reševanju ponesrečili trije plezalci Iz Afilinga in sta se pri tem ubila 29-letni dipl. tehnik Miran Marn, in 23-letni lokomotivski kurjač Franz Thaler, ki je bil uslužben pri KIG v ABlingu. štiri ponesrečene mladeniče so 22. avgusta 1942 prepeljali v ABling in jih ob številni udeležbi prebivalstva pokopali na ondotnem pokopališču.
Hreis Krainburg
St. Velt an der Sawe. (Zbirka za Deutsches Rote Kreuz.) Zbirka vseh sodelavcev, Frauenschafte in Hitlerjugend Orts-gruppe NSDAP St. Velt an der Sawe se je vršila 2i2. in 23. avgusta 1942 in je znesla 2900 RM. Ta zbirka je večja kot vse dosedanje zbirke za Deutsches Rotes Kreuz.
St. Veit a. d. Sawe. (Tretja pripravljenost Frauenschafte.) Frauen-
eschaftsgruppe NSDAP St. Veit a. d. Save je začela pod vodstvom gospe Clare Treo s shranjevanjem ln konzerviranjem zelenjave ln sadja za voiaške bolnice. Vkljub velikemu poljskemu deiu je častno zaposlenih dnevno 40 žen ln deklet s konzerviranjem sadja ln zelenjave in dokazujejo s tem vnovič svojo pripravljenost za Fiihrerja in državo.
St. Velt a.U Sawe. (OdlikovanjeOrts-gruppenleiterja.) Pred kratkim so se zbrali vsi sodelavci in sodelavke Ortsgruppe na kratek apel, na katerem je Organlsationsleiter sporočil, da je bil Ortsigruppenleiter Pg. Lixl za svoje_ zasluge na ustanovitvi Ortsgruppe posebno odlikovan. Nato je podal Ortsgruppen-leiter Lixl smernice za bodoče delo.
Piilland bel Laak. Pred nekaj dnevi se je opazil na strehi tukajšnje farne cerkve Sv. Martina manjši ogenj, ki pa je bil pogašen s pomočjo vaščanov, predno je požarna bramba mogla stopiti v akcijo. Četudi ogenj ni napravil posebne škode, povzročil pa je precej senzacije.
Predassel. (Vzgledno delovanje članov NSKOV ln Frauenschafte.) Pri zadnji cestni zbirki za DRK so se posebno marljive izkazale žene ln bojevniki. Sedaj so bile presežene vse dosedanje zbirke, kajti ta zbirka je znesla 1006 RM. Kako velika je bila zbiralna gorečnost ln darežljivost, se razvidi iz tega, da je bilo samo v eni pušicl 140 RM. Tudi take zbirke dokazujejo, da prebivalstvo razume naloge Relcha in da hoče sodelovati za boljšo bodočnost.
Imena se bodo nemško pisala
' Naredba o ponemčenju slovenskih rojstnih imen in nemškem načinu pisanja
slovenskih rodbinskih imen
Častno i/ods!vo LanMauernsdtalle Karmen
In;. Gayl je zastopnik Landesbauernfuhrerja
PovpJ0«/31^0™ poslov Reichsbauernflihrerja Poverulte^^^^^'' Herbert Backe je vodstvom poSlov vrTnki?e tovai'iše s častnim ten: Pg inV aTJ Landesbauernachaftl Karn-
AgrarpoHtif K^TJu^lf^3^ ^
Kot tak 1p v ,'„? nfurt- kot Landesobmann. fcehafte neposredni ?/fanjih Landesbauern-ftihrerja. Z££ J*?Landesbauern-
t« Latschach pi?	P° domaCe Men"
Postavljen kot i7J ,Georgen am LSn^see Je Ta glavni nL , , ndeshauPtabteiiungsleiter II. delek S	°bsega nekcJanji glavni od-
rocia ki fii^neUja) vključno strokovna pod-1 združili 0(1 Prej®njega glavnega oddelka Kau(" glavnim oddelkom II. Pg. Wilhelm
Pertu BHvm Po domače Zedlacher v St. Ru-haupta£tLiT. , u je Postavljen kot Landes- , Poklicani,r 8^ m- (trS>- s tem
so bili
socialisti LVodstvo vseskozi Izkušeni nacional-jamčilo »i na vseh poljih zvedeni možje, ki _ J" za smotrno in uspešno delo.
Chef der Zivilverwaltung Gauleiter doktor R a i n e r je izdal naredbo, po kateri je prepovedana uporaba slovenskih predimen v besedi in pisavi. Mesto njih se morajo uporabljati odgovarjajoča nemška rojstna imena.
Slovenska rodbinska imena se smejo izgovarjati in pisati samo v odgovarjajoči obliki nemškega načina izgovarjave in pisave.
Ugotovitev nemškega rojstnega imena ln nemškega načina pisanja rodbinskega imena se pa ne razteza na rojstna imena in rodbinska imena oseb, ki so ob času, ko stopi v veljavo ta naredba, že umrle. Izvzeta so od te ureditve nadalje rojstna imena in rodbinska imena oseb, ki nimajo nemškega državljanstva ali nemškega zaščitniškega pripadništva.
Ugotovitev ponemčenja slovenskega pred-imena in nemškega načina pisanja slovenskih rodbinskih imen se Izvrši uradno z odlokom v poedlnskem postopku.
Ugotovljeno nemško rojstno ime in ugotovljeni nemški način pisave rodbinskega imena se mora vnesti v javne matične knjige. Od dneva vpisa opombe v matične knjige smejo izpiski iz rojstnih, mrliških in rodbinskih knjig vsebovati samo še ugotovljeno nemško rojstno ime in ugotovljeni nemški način pisave rodbinskega imena.
Neupoštevanje predipisov te naredbe bo kaznovano z denarnimi kaznimi in kaznimi odvzema prostosti. Lahko se kaznuje tudi z obema kazenskima načinoma ob enem.
Naredba stopi v veljavo z veljavnostjo od 10. avgusta 1942. dalje. Istočasno stopi iz veljave naredba o nemškem načinu pisave rojstnih imen ln rodbinskih imen v zasedenih ozemljih Kžirntna in Kraina z dne 10. februarja 1942. leta Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der 2Hvllverwaltung fUr die besetzten Gebiete Karntens und Kralns iz leta 1942., stran 56.
Kmetje iz Oberkraina so prihranili 16 milijonov RM
Uspeh kmečkega zadružnega dela
Dne 19. ln 20. avgusta so se vršile v Grazu Verbanda der siidmarkischen landwirt-schaftlichen Genossenschaften-Raiffeisen ln blagovne centrale z njenimi postranskimi obrati, ki so bile zelo dobro obiskane lz vseh delov zveznega ozemlja.
Verbandsleiter T h o m a Je govoril o nalogah poljedelskih zadrug, pri čemur je prav posebno opozarjal na to, da so se prav posebno razveseljivo povzpele mlekarske zadruge zveznega ozemlja. Posebno pozornost se bo obračalo ustanovitvi gozdnih ln obnovnih zadrug, katerih že obstoji v Sildmarki pet. Ing. Grim-, s c h i t z iz Klagenfurta je poročal, da je bila, ko se Je ustanovila Landesbauernschaft v Kftrntnu, dovoljena naprava lastne pregledne zveze za Kfi.rnten, za katero so — kot znano — že v teku pripravljalna dela. Do tedaj pa
bo zveza v Grazu skrbela za zadruge v Kftrnt-nu na običajni način. Po delovnem poročilu bo Izločenih 220 bivših jugoslovanskih kreditnih zadrug iz zveze ter bodo prenešeni posli na dovoljenih 109 Raiffeisnovk. Stare in nove kreditne zadruge upravljajo točasno 16 milijonov Reichsmark glavnice. Z delcnn na ozemlju Oberkraina se je pričelo šele februarja 1942. Od tam se nahajajočih 87 kreditnih zadrug bo predvidoma poslovalo 47 Raiffeisnovk še nadalje. V Oberkrainu posebno dobro razvito mlekarstvo je imelo poleg popolnoma modernega mlekarskega obrata v Krainburgu, še 45 pretežno malih in najmanjših zadrug, ki bodo sedaj združene v 13 življenja zmožnih srednje-velikih obratih. Tudi od blagovnih zadrug, ki imajo značaj blagovnih hiš, bo nadalje obsto-
jalo tudi samo še 8 obratov kot izključno namenjenih za kritje potreb poljedelstva. '
V zvezi je včlanjenih 164.000 članov v 875 zadrugah, med temi jih je 284 v Altkarntnu. Spodnještajerske in Oberkrainske zadruge niso zapopadene v tem številu. Zadruge se porazdele na 496 Raiffeisnovk, 61 nakupovalnih ln prodajnih zadrug, 50 mlekarskih in 16 različnih blagovnih zadrug, ravnotako je zvezi priključenih 247 obratnih zadrug in 5 osrednjih poslovalnic.
V ABlingu so zborovali Kameradsdiafts-fflhrerji Reidiskriegerbunda Kreisa Radmannsdorf
Na zborovanje Reichskrlegerbunda je prišlo vseh 16 Kameradschaftsfiihrerjev iz Kreisa. Ing. Karl Oroszy je podal tovarišem navodila za Reichskriegertreffen dne 6. septembra v Klagenfurtu, katerega se bodo vprvič udeležili tudi tovariši Kreisov Radmannsdorf, Krainburg in Stein. Radi splošnih prometnih razmer se je žalibog moralo število udeležencev skrčiti, čeravno je zanimanje veliko in bi radi prišli vsi tovariši. Pri tej priložnosti nameravajo Kreisom Oberkraina predati Reichs-kriegerfahne (državno zastavo bojevnikov).
Navzoči so nato vzeli na znanje dopis Relchskriegerfiihrerja Generala der Infanterie R e i n h a r d a, ki ga je prebral Kreiskrieger-ftihrer, in ki je naslovljen na vdovo Kamerad-schastsflihrerja Rossmanna, ki so ga umorili partizani. V dopisu izraža Reichskrieger-fiihrung svoje sožalje z zagotovilom, da se bo Reichskriegerbund zavzel za izobrazbo še nepreskrbljenih otrok umrlega.
Prodajo znakov in potrebščin za NSRKB je iz usluge prevzel tovariš Richard Meschick iz ABlinga, Hitler-StraBe 10.
JKate čospodursfie novice
Generalbevollmachtigter fiir den Arbeits-
einsatz Gauleiter ln Reichsstatthalter Sauckel se je od 10. do 29. avgusta v Ukrajini obširno razgovarjal s pristojnimi mesti Reichskommis-sariata Ukrajine in vojaškimi uradi o nadaljnji pojačeni zaposlitvi delavcev iz Vzhoda. Gauleiter Sauckel se je obenem zahvalil in izrekel svoje priznanje za velike uspehe, ki so bili doseženi vkljub težkim razmeram, vsem uradom, delujočim na zaposlitvi delavcev iz Vzhoda, posebno pa nabiralni komisiji in Arbeitsamtom.
Za v Nemčiji zaposlene delavce lz vzhodnih ozemelj bodo Izdajali štiri nove taboriščne časopise, od katerih sta določena »Delo« za ruske in »Glas« za nepoljske delavce iz Gene-ralgouvernementa. Nadaljnja časopisa se imenujeta »Ukrajinec« in »Beloruski delavec«. S temi štirimi novimi časopisi, ki so tedniki, se zviša število za Inozemske delavce v Reichu izhajajočih časopisov na 15. Obstoje že časopisi za Italijane, Špance, Bolgare, Slovake, hrvatske delavce, hrvatske rudarje, Francoze, Valonce, Flamce, Nizozemce in Dance, številni obrati, ki delajo z Inozemskimi delavci, dobivajo časopise ln jih razdeljujejo .
Relchkommissar fiir die Preisbildung (državni komisar za določitev cen) je odredil, da se smejo v bodoče prodajati v tuzemstvu kozmetični proizvodi, zlasti zobna pasta, lz češkega ln moravskega protektorata ln iz zasedenih nizozemskih, belgijskih ln francoskih pokrajin še le takrat, ko bodo zanje po nalašč v to svrho ustanovljenih odborih določene cene, ki morajo ustrezati cenam primerljivih domačih proizvodov. Naredba je stopila z dnem 25. avgusta v veljavo.
n
Dipl. Optvker ""V
Mrontufi \
Kinfientort.
Rnhnnokgfrnftc is
Mwiwi preko vseh ovir
»■OMAN SPISAL ULR1CH SANDER
pr^vi0*11*36 pri Predn^ četl- Tak0 ie
Volj onisalSn04vija tak°' kakor Je to do" nalo .^r^ Generalmajor Otto Thieman v
tn • • na 18- strani svoje male knji-
niann Anirji V bitki* (del T> v P° HauPt" izdai' -fr du Woerzu »nanovo predelani« nično tGm 80 se dovolj izvežbali. Res-hekat ^ tako"	morajo v teku akcije
ko kotFe reČi naPraviU drugače. Točno ta-nekai t0 potrebno- Tudi v tem so se v vežbali VoJnega pohoda že dovolj iz-
SSS^ vod stotnije pri glavni četi.
vodji pSjihtf8"6 St°tnije je POtrebCn
V bSt T°rej je treba j^ati pri Majorju.
Todafl menU naprej" Benberg. Dekl je P"»ala Roaemarie We-
nji četi^cV6 podl° Pri konjeniški pred-gozdnl deli ,nePreSleden svet. Grmovje,
Nemara b , d°15niCe ob potoku-Sne reke. Leute kmalU ZOpet prišli do kak* zemljevid." "ant P°£leda jaha je zopet na
Nato je Leutnnnt o Po pismu Rospmov,- bonntaS naglo posegel
Ravno ko Ra hoTl^^^^^'" »Gospod Leutnant f1' P°kliče Maj°r-
gospod mltT S°nntagU
^ ^da
Pionirji nai t!f Porušen. »Kakor ,rJ ? sPraViJ° zopet v red. ukazujete, gospod Major!«
V mislih je bil Leutnant ravnokar naredil popolnoma drug most.
»Do svidenja pravi domovina!«
Domovina pa zaenkrat tukaj želi, naj gospod Leutnant Sonntag tukaj položi nek most. Kar na ena, dve, tri.
Pri gradnji tega mostu sta zaposlena mestni zidarski mojster iz Ceste na brod in njegov vod. Oče nekega dekleta.
Oberfeldwebel se je s kolesom že odpravil tja. Hoče si stvar natančneje ogledati. Naredil je že veliko mostov in veliko večje.
Potrebuje štiri mostnice in dve splavni vreči. Potem je pehota prišla čez, pionirji pa napravijo hitro štiritonski most za topništvo in vozove. Nazadnje pa še običajni osemtonski n»ost.
Da. Prav gotovo. Tako je. In tako to napravijo.
Leutnant razmišlja le o tem mostu. Toda vmes mu pa za prav kratek trenutek uidejo misli nekam drugam, kamor bi prav za prav ne smele uhajati. Oberfeldwebel Wesenberg ne sluti ničesar, kam lete misli njegovega Leutnanta. On je pri stvari, popolnoma pri stvari. Ne tako Leutnant.
Leutnant Sonntag misli, da ga je njegov najboljši prijatelj, Leutnant Quistorp, prehitel pri tem dekletu. Tako močno še nikoli ni mislil na to dekle. Ampak sedaj se njegove misli zelo ukvarjajo s tem dekletom.
»Do svidenja pravi domovina!«
Zdaj zopet poči tam spredaj.
In vedno znova poka spredaj.
Konjeniška prednja straža javlja, da Je nekje v gozdu drevesna zapora.
Ko so obšli to zaporo, jo odstranijo. Dan pline, kakor minevajo drugi dnevi. Vsak
dan se, kot v prejšnjih, premikajo naprej. Proti vzhodu.
Zopet je uničen nek drug most.
Leutnant da svoja povelja kakor po knjigi. Lahko bi jih narekoval v spanju, tako točno so se izvežbali v vseh takih položajih. Ce je stvar taka, takrat tako. Kar vseka povelja. Kajti sicer bi se pionirji ne bili tako naučili. Ampak drugače.
Sele pozno popoldne, ko drugi most že stoji in Maj,: želi, da bi jedli,' lahko Leutnant vnovič poseže po pismu. Po pismu, pisanem an osmih tesno popisanih straneh. Toda komaj je začel brati prvi odstavek na tretji strani, že ga pokliče Major znova. Ta presneti Major! Že zopet so javili, da sta uničena dva druga mostova. Pionirji se morajo truditi in vse točno razdeliti, da lahko vse opravijo in da lahko povsod dajo pomoč ter spravijo orodje na dotični kraj. Ce ne spravijo, obtiči vse v močvirju. Ves vojni pohod obtiči. Obtičati pa ne sme.
Popcldnc se je znenadt. vrnil Hauptmann in prevzel stotnijo ter se stavil na razpolago Majorju od prednje čete, in šele takrat Leutnant lahko prebere pismo do konca. Ravnokar so bili dogotovili ta dan peti most.
Pripeljejo kuhinjo in razdelijo kavo. Leutnant se poda vstran v rov in prebere pismo do konca.
Iz pisma se lahko med vrsticami bere zelo ljubeznivi namen tega pisma.
Takega pisma Leutnant še ni sprejel nikoli v svojem življenju.
Prebere ga naglo znova, dobi čisto svetle oči in rdeča lica, bere naglo še enkrat in ga potem vtakne.
»Do svidenja! pravi domovina«.
Vojna ne brani, da ne bi mladi ljudje hrepeneli drug za drugim. Živo življenje mora zadelati vrzeli.
3.
Na vzhodu je še nekoliko prostora.
Zato so tam tudi lepi gozdovi.
Lepo je +am za lovce.
Toda hudo za napadajoče vojake, ki morajo obkoliti obupanega, poraženega sovražnika in ki hočejo priti skozi gozd.
Divizija je na svojem naglem pohodu prišla v položaj, da se je morala boriti hkrati proti severu in proti vzhodu. Vse je bilo odvisno od tega, da zajamejo umikajočega se sovražnika, da ne bi mogel zginiti v globoki vzhod.
In zato je morala divizija skozi brezkončni in divji gozd.
Dan in noč so pionirji marširali, odpravljali zapore in iskali mine, prerezavali žice, delali moste preko močvirnega sveta in druge mostove ter pozvedovali glede rek.
Poskusili so v tem vojnem pohodu že dovolj. Bog ve, da zadosti.
Toda takega gozda še niso bili videli, takega pravega, poljskega, vzhodnega pragozda, ki ga je branil prekanjen naasprot-nik, ki si je bil v svesti, kaj mu preti, če ga obkolijo.
Kmalu je pokalo izza dreves.
Kmalu so iz grmovja obsipavale strojnice.
Vsa divizija je bila neprestano dan in noč na pohodu.
Včasih so čete napredovale za kakšnih sto metrov, včasih so se zopet tam, kjer so stale, ulegle in zaspale. (Dalje prihodnjič j
Stran 6. — gtev. flg.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 29. avgusta 1942.
Težka nesreča v planinah
Štirje čvrsti planinski plezalci se niso vrnili
Nesreča v Martulkovi skupini, Id Je zahtevala Štiri smrtne in eno težko poškodovano žrtev, je ena izmed najtežjih nezgod v naših gorah.
Cist in svetel se dviga planinski svet Iznad selišč v nebo. Vabi nas na planinske trate, v čudovito prirodo in tudi na sončne police ln skale. Vedno so Imele naše planine mnogo navdušenih obiskovalcev in ob njih je zrasla ln se iz-vežbala družina mladih alpinistov-plezalcev, katerim so se leto za letom pridruževale mlade gene-raclje.Globoko med ljudstvo v dolinah, skoro v vsako družino sega vez ljubiteljev gora-alpinl-stov, zato je nesreči prisluhnil ves kraj in je prevzela vse ljudstvo. _ Kakor vsako nedeljo so se odpravili v planine številni ljubitelji tudi v nedeljo, dne 16. avgusta, da preživijo dan v planinskem tovarištvu in da se vrnejo na delo prenovljeni v sončnem svetu. Skupina plezalcev mlajše generacije, v kateri so bili Franz Ko-
watech Anton T°I?asi° © = Nezgoda dne In Josef Wodischek, je ^	°	_
odšla na plezalno turo v	Bila:
Rogltz-o.
Kako Je prišlo do nesreče?
Ko pa se je v ponedeljek zvedelo, da se , fantje niso vrnili, je legla na vas prva slutnja. Toda zakaj bi morala biti že nesreča, veličastne so planine v svoji lepoti in mogoče so Sli globlje v to lepoto in se kje zadržali. Planinski tovariši pa so se pripravili na vse. Zbrali so se znani reševalci in številni tovariši ter Sli v smer za pogrešanimi, že ob vstopu v steno Roglizo so našli prvo sled za pogre-Sancl — odložena dva nahrbtnika, kar je bil znak, da se plezalci niso vrnili s ture. Nahajati se morajo nekje v steni, kl je visoka kakih 600 do 700 metrov; kje ln kako, je v tem trenutku najvažnejše vprašanje, štirje reševalci so se podali v steno po normalni smeri, dva pa po stranski grapi. Na večkratne klice se je nekje izpod vrha oglasil odziv (živeči Tomasln).
Le kdor Je doživel tovarištvo v planinah ve, kaj pomeni tak klic. Znak, da prihajajo tovariši, da jih niso pozabili, znak rešitve na eni ln svojstven občutek povezanosti na drugi strani. Toda klic Je prihajal nekje Izpod vrha, lz neznanega, pred reševalci so bile samo strme ln nevarne stene. Sposobnost plezalcev ln pa zavest nujnosti so jih premagale tem preje. Prišli so na višino, da so se sporazumevali: »Ali si sam...?« »Da...« »Kaj pa ona dva..., mrtva...?« Reševalci so dosegli ponesrečence okrog osme ure zvečer. Radi nastopajoče teme je bilo vsako reševanje nemogoče, treba je bilo točno obvestiti ekspedicijo, kl čaka pod steno, prinesti priprave Itd., zato sta se vrnila dva reSevalca na Izhodišče ln sporočila težko vest ter podrobnosti za reševanje, štirje tovariši pa so nudili prvo pomoč ponesrečencu, ki je bil pri življenju, ga zavarovali ln prenočili v steni.
Zgodaj zjutraj so se napotili v steno vsi ostali člani reSevalne skupine, kl bodo pri tem težkem reSevanju potrebni, v dolino pa je prišla prva vest o nezgodi. Reešvanje <fe bilo eno najtežavnejših, kajti stena spada med zelo težavne in nevarne. Vsa smer Je zelo ekspo-
nlrana, v prvi polovici poteka z malo možnosti varovanja na klin. Druga polovioa smeri pa poteka v zelo strmem, skoro vertikalnem ln zaradi izredne krhljivosti,' zelo nevarnem ka^ minu. Ponesrečenci so se zrušili tik pred Izstopom pod vrhom. Reševanje je zahtevalo vsestransko varovanje. Tovariši, ki so prenočili v steni, so pripravili prva varovanja ln
16. avgusta. O = Nezgoda dne 19. avgusta. Archiv, Klischee: NS.-Gauverlag Klagenfurt.
pričeli že s spuščanjem, ko je prispela nadaljnja skupina reševalcev v torek okrog poldneva. Reševanje je potekalo čez številne previse, kjer sta reševalca in ponesrečenec visela v zraku. Nepopisna je požrtvovalnost, reševalcev,kl so jo pokazali pri tem delu. Ni jih
treba naštevati, sami znani planinski tovariši. Zopet je prehitela noč in morali so prenočiti v steni, toda že po prvem uspehu na nižje ležeči polici, štirje pa so se podali pod steno radi oskrbe ranjenca ln reševalcev. V sredo se je reševanje nadaljevalo po izredno strmi steni do snega, kjer so ekspedicijo že čakali to-riši, ki so se javili v pomoč.
Lavlna zahteva dve novi žrtvi
Večina reševalne odprave, kl Je spuščala ponesrečence v jarek, je bila še v stenah, ko je nepričakovano priletel na ob stenah že dokaj odtajani sneg, za pest velik kamen, da se je sneg preklal in zrušil. Pokopal Je pod seboj mrtvece, kl so bili že v jarku pod snegom ter zasul še Mirana M a r n a in Franza Thaler-j a od pomožne reševalne skupine, ki je oskrbovala ekspedicijo in je bila pripravljena pomagati pri nadaljnjem reševanju. Prvim ponesrečencem sta se tako v planinskem tovarištvu pridružila še dva in to v trenutku, ko je bilo reešvanje takorekoč že končano.
Videč, da nihče od ponesrečencev nI več pri življenju in radi izčrpanosti reševalcev (tri dni v steni) ter radi nastopajoče teme, so opustili vsako nadaljnje reševanje in so spravili ranjenca do pod stene, kjer je ekspedicija prenočila. Naslednji dan so izpod snežnega plazu' izkopali ponesrečene tovariše in jih spravili v dolino, ki je pod silnim vtisom težke nesreče pričakovala ta žalni sprevod. Pogreba se je udeležilo ogromno prebivalstva, da se poslovi od idealnih fantov-ljubiteljev naših gora. V imenu tovarišev je na grobu spregovoril vodja reševalne ekspedicije, nakar je stopil k grobovom župan in Ortsgruppenleiter dr. Klein, ki je izrekel zadnji pozdrav v imenu občine, krajevne skupine in planinskih organizacij.
Ob tej težki nesreči za družine, za tovariše in za ves kraj pa je vzcvetelo tovarištvo do največjega žrtvovanja ln to je uteha za rano.
Dipl. Ing. Karl Oroszy.
Iz vseh Krajev sveta
StarSi ne morejo svojih otrok dovolj živo posvariti, da se ne igrajo z ognjem, zlasti zdaj, ko lahko spravijo z neprevidnostjo žetev v nevarnost. V Krefeldu so štirje šolarji zažgali z vžigalicami kopico sena. Plamen je na tak način upelelil pridelek slame z več juter zemlje.
Nekega hlapca, ki je hotel v pokrajini Sau-alpe, severno od glavnega mesta Karntna, vlovitl bika, kl je zdivjal s paše, je žival z rogovi ln parklji tako obdelala, da mu je poleg drugih pdSkodb bilo prelomljenih več reber. Nekega drugega moža, ki je prišel na pomoč, je žival tako zdelala, da je umrl. Besnega bika tudi lastnik nI mogel ukrotiti ter so tudi njega prejeljall v bolnišnico.
Stanovalci nekega državnega lazareta v Bayreuthu uporabijo svoj prosti čas za napravo svojevrstne umetnine. Z večmesečnim delom v brkljanju ln le po fotografijah so ustvarili popolno, vse podrobnosti vsebujočo kopijo slavnega gradu Neuschwannsteina, kl ga je dal zgraditi bayernskl kralj Ludwig XL v letih 1869 do 1886 pri FUssen v allgiiuskih gorah. Delo velja lahko kot lesna likovna umetnina. Model tega najveličastnejšega bayernskega kraljevskega gradu so v priliki tekme na razstavi v Nlirnbergu nagradili s prvim darilom za brkljanje. Začasno je javno razstavljen v Bayreuthu.
V Tonningu v Kreisu Elderstadt ima neka češnja tačas poleg zrelih sadov še obilo cvetja. Ali bo to še dozorelo, je odvisno od tega, kako dolgo bo še poletje ...
Nek monter v Bochnmu, kl rad žveči travne bilke, je obolel za težko zastrupitvijo z gnoj-
nim vnetjem in tvorbo gnojnih odtokov v ustih. Le takojšnja zdravniška pomoč ga je rešila smrti.
Hltlerjugend v sudetskl pokrajini je organizirala mnoštveno službo, da zagotovi posprav-ljenje hmeljske letine v pokrajini Saaz in Auscha. 6000 fantov v 100 taboriščih je nastopilo, da trga hmelj.
Na Portugalskem se je pripetil nenavaden dogodek, da je nek 70-letnl nepričakovano dobil dva kočnika. Dotičnl je 72-letni Thomas Gonzalez, ki se je pritoževal, da ga bolijo zobje, čeprav je že 20 let na obeh čeljustih nosil umetno zobovje. Nemalo se je začudil, ko so ugotovili, da sta mu zrasla dva nova zoba. Zdaj čaka na ostale, da lahko odloži umetno zobovje.
Na Standesamtu v mestu Allenstein (Ost-preulJen) sta prišla ženin in nevesta, ki sta skupno 150 let stara, ženin, allensteinskl meščan, se je poročil z 72 letno ženo. 77-letni ženin pričakuje od zakona po dolgih samotnih letih še veliko sončnega svita.
V	Benetkah so sedaj uvedli gondoljerlce, kl docela nadomeščajo v vojno službo vpoklicane ali v vojnem gospodarstvu zaposlene može.
V	Boppardu se je iz neznanega vzroka začela nenadoma premikati konjska vprega ob bregu Rhelna, ko so raztovarjall kamenje, ln je izginila v valovih. Konja in voz dosedaj"še niso mogli najti.
V	kopališču Honnefu se je na neki kmetiji, kl na njej v velikem obsegu redijo perutnino, pred nedavnim lz nekega jajca zvalila račica s štirimi nogami. Bali so se, da živalica ne bo ostala živa, kar se pa nI Izpolnilo, kajti raca
teče Be danes s svojimi Štirimi nogami čUa ln
čvrsta po dvorišču in se s svojimi sovrstnicami podi po vodi.
V	bližini Eckernforde so avtomobllistl zapazili neko lisico, ki se je v svoji požrešnosti s svojo glavo zarila v kuhalni lonec, iz katerega ni mogla več ven. Sicer tako prebrisana lisica je slepo tekla z loncem sem ln tja in napravila obupne poskuse, da bi se rešila neprijetne čepice, ki jo je napravila »nevidno«, dokler ja m »osvobodil« lovski zakupnik na svoj način.
Eden izmed najuspešnejših reševalcev življenja pri Deutsche Lebensrettungsgesellschaft (nemški reševalni družbi življenja) je Robert Pressler iz Mecktnghevena na kanalu Dort-mund-End, ki je v svojem življenju obvaroval smrti utopitve ne manj kot 40 ljudi, že v letu 1938. mu je Fiihrer o priliki 31. rešitve življenja podelil Rettungsmedaille am Banda (medaljo za rešitev na traku). V 14. primerih je Pressler pri svojem reševalnem delu sam prišel v največjo nevarnost. Zadobil je enkrat tako težke telesne poškodbe, da je moral več mesecev ležati v postelji. Tudi pri težki nesreči v rudokopu Allsdorf pri Achenu se ja pred leti odlično udeležil reševalnih del. O priliki njegove 40. rešitve življenja ga je Deutsche Lebensrettungsgesellschaft posebno počastila.
VVallenstein Kreis Friedland se poslužuje novih sredstev, da opravi snaženje pokrajine. V celem Kreisu so uporabili vse šolarje, da so preiskali potoke, bregove in cestne obronke. Našli so neštevilno neuporabljivih železnih loncev, kosti ln drugega starega materiala. Prvo čiščenje potokov ln cest v Kreisu jo imelo presenetljiv uspeh: 2774 kg starega že-lezja, 46 kg kosti, 2900 kg starega materiala) m drugo. V jeseni bodo to zbirko ponovili.
V	mestnem delu Rotthausen (Gelsenkirchen)1 je nek tramvajski vod zadel v posamezni voz neke druge proge. Ta se je iztiril in se prevrnil povprek na cesto. Tudi vod cestne železnice se je iztiril in zavozil na pločnik pred neko hišo. Pri tem je bila usmrčena neka žena. Med tramvajskim osebjem in med potniki je bilo več poškodb po drobcih stekla. Voznika tramvajskega voda so morali z varilnlki oprostiti lz ruševin razbitega pločnika.
Sredi prometnega Breslaua so postavili skrinjo za" zbiranje časopisov. Mimoidoči naj v njo vržejo časopise in revije, ki so jih že prebrali.
Značilen za splošno duševno razpoloženje javnega mnenja v Franciji je bil oglas v ne* kem pariškem časopisu, v katerem je bila razpisana te dni nagrada 25.000 Frankov za najdbo in vrnitev rjavega usnjatega kovčega, dam-6kega perila in enega avtomobilskega kolesa z gumo. Poziv se nI glasil Izrecno samo na poštene najditelje, ampak tudi na nepoštenega tatu. Kajti nagrada 25.000 Frankov Je bila podčrtana z besedami: »Zajamčena je nekaz-nlvost«.
Pred kratkim se je dcsnoradlkalnl ogrski časopis «Magyarursag« v več člankih izčrpno bavil s ciganskim problemom na Ogrskem in objavil zanimive številčne podatke o rasni po-mešanostl s cigani ln njenih Škodljivih poslb-dlcah. Časopis poroča na temelju ugotovitev, ki so jih napravili ogrski rasni raziskovalci, da je od dvajset mešanih zakonov med Ogri in cigani sedemnajst od teh za ogrski narod popolnoma brez haska, da izrecno škodljivih, Dočim znaša umrlljlvost za jetlko med ogrskim prebivalstvom 2.5 odstotka, znaša prt ciganih 3.2, pri mešanclh pa celo 4.6 odstotkov. Enaka je umrljivost dojenčkov. Ogrska, kl se mora zelo boriti zoper jetiko, ne more še dalje trpeti ciganov kot torišča pljučnih bolezni.
80 nemških učiteljev lz Ukrajine je prišlo na večdnevni obisk v Gau Moselland. Predniki teh vzgojiteljev so koncem 18. stoletja zapustili Nemčijo in se z družinami preselili na obale Dnjepra. Vkljub vsem poskusom potuj-čenja, so tudi njihovi nasledniki do današnjega dne ostali zvesti nemštvu.
Niiclitdienst der Apotheken ln Krain-burg: Von Montag, den 31. 8. bis Montag, den 7. 9. ganzt&gig geSffnet und Nachtdlenst Apotheke Schaw-nik. Apotheke Rauch gcOffnet voa 8 bls 12 und 14 bls 18 Uhr.
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbevvahren!
(Denisih mefhodisek und prahtiseh
102. STUNDE L&sung der Aufgabe
L Ich bin ein Kiinstler, du bist ein Feig-ling, er ist ein Greis, sie ist eine Witwe, es ist ein Fehler, wir sind Schuster, ihr seid Briider, wir sind Fremde.
2.	Ich bin ein Arbeiter, du bist mein Freund, er ist ein Karntner, wir sind Kiinstlerinnen, ihr seid Verwandte, sie sind G&rtner.
3.	Ich bin Tischler, du bist Schmied, er ist Jiger, sie ist Kellnerin, es ist ein Kind, wir sind Metallarbeiter, ihr seid Schlosser, sie sind Rauchfangkehrer, sie sind Lehrerinnen.
i. Ich bin nach Hause gelaufen, du bist liber die StraBe gerannt,, er ist zur Schule gegangen, sie ist zu mir ge-kommen, wir sind drei Stunden mar-schiert, ihr seid iiber den Zaun ge-sprungen, sie sind mit dem Zug ge-fahren.
Der Flieger ist mit dem Flugzeug geflogen. Der Schwimmer ist an das Ufer geschwommen. Die Bergsteiger sind auf den Berg gestiegen. Der Junge M auf einen Baum goklettart Dm
Kind ist ^yiter den Tisch gekrochen. Der Betrunkene ist in den Kanal gefal-len. Die Soldaten sind um 5 Uhr friih aufgestanden. Mein Freund ist bei mir geblieben.
Wichtige Wiirter in gebrauchlichen Satzverbindungen
1.	Im Sommer sid fast alle Schutzhauser bewirtschaftet.
2.	Die Bewirtung der auslandischesn Gaate war ausgezeichnet.
3.	Dieses alte Haus ist micht mehr be-wohnbar.
4.	Der Himmel bewolkt sich, es wird bald regnen.
5.	Man kann die Arbeitsfreudigkeit dieses alteoi Herrn nur bewundern.
6.	Ich mochte gerne tiber die bcwulite Sache mit Ihnen sprechen.
7.	Karnteai hat eine bezaubernde Land-schaft.
8.	Er beaeichnete mir genau die StraBe, in die ich zu gehen hatte.
9.	WSeviel Gehalt beziehen Sie monat. lich? Ich beziehe monatlich RM 200.
10. Worauf bezieht sich dieses Schreiben? Es bezieht sich auf unsere femmund* Lioha Unterrodung.
11.	Ab wann kann man diesen Neubau beziehen? Ich glaube, daB dieses Haus spateste<ns in ein em Mionat bezogen werden kann.
12.	Von welcher Fabrik haben Sie Ihre Mabel bezogen? Von einer Mobelfabrik aus Oberkrain.
13.	Ich bin mit meinem Sommeraufenthalt in jeder Beziehung zufrieden.
14.	Wie hoch beziffern Sie die durch den Hagel entstandenen Schaden? Auf mindestens RM 2.000.
15.	Die Beziige dieser Kopfkissen sind school schmutlzig, sie miissen gewa« schen werden.
16.	Wie hoch sind Ihre Beziige? Ich ver-diene RM 180.— im Monat.
17.	Was wollen Sie mit Ihren standigen LUgen bezwecken?
18.	Wemn Sie meine Aussagen bezweifeln, so kann ich den Beweis fiir deren Richtigkeit erbringen.
19.	Diese mutigen Bergsteiger haben als erste den hohen Berg bestiegen.
20.	Dieser deutsche Stahl ist hart und bieg-sam zugledch.
21.	/ Dort wo die StraBe eine Biegung
macht, bitte ich Sie, auf mich zu wart ein.
22.	Dieser Bienenzilchter beschilftigt sich schon seit zehn Jahrem mit Bienen« zucht; er hat in seinem Bienemhaus 25 Bieawanatttoka,
23.	Nun habe ich Ihnen alles erklart und ich hoffe, daB Sie jetzt im Bilde sind.
24.	Die lebenden Bilder fanden bed den Zuschauern groBen Beifall.
25.	Waa ist Ihr Vater? Er ist Bildhauer.
Wiirter
Arbeitsfreudigkeit (w) — veselje do dela bewirtschaften — oskrbovati Bewirtung (w) — pogostitev bewohnbar — pripraven, dober za stanovanje
beziehen, ich bezog, ich habe bezogen
(etwas) — dobivati, prejemati (plačo) beziehen (sich auf) — nanašati (se na kaj) beziehen (eine Wohnung) — nastaniti se, vseliti se
beziffern — s številkami označiti, znašati Bezug (m) (Polster) — prevleka Bezug (m) (Gehalt) — prejemki bezwecken (etwas) — nameravati biegsam — upogljiv, gibek Biegung (w) — ovinek Bienenzucht (w) — čebelarstvo Bienenzilchter (m) — čebelar Bildhauer (m) — kipar
Redewendungen
die bewuBte Sache — ona stvar in jeder Beziehung — v vsakem oziru den Beweis erbringen — dokazati im Bilde sein — spoznati se Beifall finden >— ugajati
Sobota, 29. avgusta 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran 7. — Štev. <8.
Korniner Elektriziiais-Akiiengesellschaft (Kelag), Klagenfurl
Aktiva
Bilanz zum 31. Dezcmber 1941
Passiva
Stud u l.Janner1941
I. Anl,,„enn6^
Kraftwerke: Bctrlebs- u.Wohn-gebaude: Grundstilda . Gebiude . . . ! Wasaerbanten . . Masehlnen u. m., schinelle Anlagen limfonner- u. Vet-ttilunjsanlagen: Betrlebs- u. Wohn-gebaude: Grundstlidu . , GebSude .... Unbebaute Gruad stiicke ......
Transfonnatorenu elektr. Einridi-tungen . ,
zmTsn .'
Werkzeuge, ' '», triebs- und G« p.chUu.u.5t.ttun:
Aouhlnnge« ,
Zngug
Umbsekaagen
ltt<Ul|un{«
• i
M
30.700,—
363.901.56 ,175.117.«
315.179.01
61.597,-1.720,-
89.770— 504.018.53 1.962.79
1— 14.806.63
527.497.68
262.622.86
M
3.210.95 46.126.70 336.977.24
153.459.64
8.485— 47.280—
119.797.56 498.218.78 18.551.76
29.926.19 1.110.49
1,310.128.04 137.833.65
M
125.154.41
14.4S1.01 353.245.21
684.165.13 803.797.58
Aktive Ab-
schrcibungen
Stand am 31. Dezember 1941
JtK
177.362.34 1,480.823.34
_ ! 177.362.34
3,352.894.50 2,706.106— 1,658.185.68 1,658.185.68 __ 200,
_3.352.894.50 2,706 306.
1,158.185.68 11.658.185.68

15.948.80
29.926.19
45.874.99 45.874.99
n. UmUufvennSgeni
FordatftnoiV °n.d ...........................
KaM.nl, J Gni"d »on Warenlieferungen und Leistungen .-.t«t.t.-»t»i And«™ Bank ^lnldllieBlili Postaparkaasenguthaben......»i.n.a.i
Sonatlge Forderungen ! ! ! ! I ! ! ! ! I ! I ! I.
dienen .	» •
—-•»^noraund einschik £d,r. Bankgnthaben " Sonatlge Forderungen !........
~ ISl""' dei Redmungsabgrenzung

33.910.95 412.028.26 1.512.094.65
593.793.09
17.946.01 462.122.21
3.720—
893.T32.69
1,290,086.09
534.164.72 223.094.17
148.919.52 202.912.10 1.682.75 96.611— 11.434.03

2,551.826.95
2,667.607— 20.514.55
1—
15.917.12
757.258.89
6,013.125 51 200—
6,013.325.51
461.559.40
1.594.12
6 476 479.03
L Grundkapltal . .,.[.,.
U. Rucklagen
Gcsetzlichc Rucklagen Andere Rucklagen . .
III.	Wertberiditlgung zum Anlagevermogen: Stand am 1. Janner
1941 ........
Zuweisung 1941 . . .
IV.	Ruckstellung fur unge-
wisse Sdiulden . . .
V.	Verbindlldikeiten:
Servitutsverpflichtung . Anzahlungen v. Kun-
den ........
Verbindlldikeiten auf Grund von Waren-lieferungen und Leistungen ......
Verbindlldikeiten ge-gcniiber Banken . . . Sonstige Verbindlldikeiten ...... .
VI. Reingewinn:
Gewinnvortrag Verlust 1941 .
1940
iHK
150.000.-146.000,-
1,172.660.52
119.282,86
5.588.57
5 588.57
Mi
3.000.000.-
296.000—
1291.943.38 66.378.47
238.000.-55.918.49
319.324.11 1,197.772— 11.142.58
NEINARKTL
Zanesljivega raznažalca lista >Karawanken Bote«
sprejmemo takoj .
Reflektantl naj se izvolijo takoj javiti pri Vlnzenza Zieler v mestni upravi.
(Stalne naročnike prosimo za mesec avgust, naj pridejo ali sami po list »Karawanken Bote« all pa pošljejo ponj vsako sredo ln soboto od 9. ure na magistrat (v sobo v vratarjevi loži).
NEUMARKTL
6,476.479.03
Anfoendungent Gewinn- und Yerluslredmung tur das GesdmKsjahr 1941	ErlrHgc-.
»irtrn*»T.Tiwn»wi
auf dal
I8hn« und Gehllter i,iii,mM>mnmi«<»i hlervon aktiviert :.i,inim. p,Hn»t«im. lo»Wt Abgaben ...
niervon aktiviert..... -
A*i«4reibung«n und Wertberlditlgungen
Anlagevermogen ............* •
'"•n.......... mer!««
nlervon aktiviert....... . .-.-r-.-.-wro
8'eutrn vora Elnkoramen. Ertrag und VermSgen .«•• Mltrlg« (n Berufsvertretungen . ......«—
Kelngewinn:
Gewinnvortrag 1940 Verluat 1941 ...
19.999.31 11.273.43
26.590.26 12.318.83
5.588.57 5.588.57
m.
104.270.50 8.725.88 165.157,85
14.271.43 12.911.22 1.215.32
306.552.20
Gewinnvortrag...........•».-. i.?, r.-.
Ausweispfliditiger RohflberschuS • • »i.nr.i. -. . Auficrordentlichc Ertrage .ua.u(»i>m< < . . •
Klmtocr EUktrliltati-Aktlcngciellidiafti
S c o n d o.
m
5.588.57 300.446.92 516.71
806.552.20
ovitteii,	-------
Nadi dem »bschlicSenden Ergcbnls unserer pflichtmSBigen Prllfung auf I	UIld der Sdirlften der Geaellschaft aowie der vora Vorstand
«bschh,B unikll.tynlen Nadiweiae entsprechen die Buchfflhrung. der Jahres-gesetaltdien VondSiYunV 1<ht' SOWcit er den JibrcaabsdlluS erlautert, Wlen, den 2. Jun i942.
Deutsche Revision,- und Treuhand-Aktlengei.1I.ch.ft
den
Garmtnn
Wirtidufttpr(ifef
ZwelgnlederlaiBung Wlen
Dr. H. V e S Wirtschaftspriifer.
In der Hauptversammlung der Karntner ElektrlzltSts-Aktlengesellschaft am 29. Jull 1942 1st an Stelle des ausgesdiledcnen Aufsichtsratsmitgliedes Direktor Werner Axt Direktor Dr. Helmut Sellien in den Aufsichtsrat gewahlt worden. Die turnusgemaB ausscheidenden Aufsichtsratsmitglledcr Gauliauptmann NatmcBnig und Obcrburgcrmeister Dr. v. Frani wurden wieder gt\VSliIt, Es sem sich lu-aammcn: Der A u f s I di t s r a t aus den Herren: Ing. Alois Winkler, Gau-wirtschaftsberater und Leiter der Wirtschaftskammel Karmen, Voraiuer; Dipl.-Ing. Robert Steiner, Vorstandsmitglied der Alpcn-Elektrowerke AG.. Wicn. itell-vcrtrctender Vorsitzer; Dipl.-lng. Karl Augustin, Vorstandsmitglied der Steiri-achen Wasserkraft- und Elektriiitit»-AG., Graz, Dr. Friedrich v. Franz Ober-feiirgermciater der Gauhauptstadt Klagenfurt; Mciarad NatmeBnig, Gauhaupt-mannr Dr. Helmut Sellien, atcllv. Vorstandsmitglied der Alpen-Eiektrowerke-AG„ Wlen; Dr.-Ing. Emil Triplat, Direktor der Stadtwerke Kiagenrurt. Der Vorstand aus den Herren; Dipl.-lng. Ferdinand Fetters, Leonhard Scondo.
VerlaBlicher Austrager des »Karawanken Bote« fllr sofort gesncht.
Umgehende Meldung an Vinzenz Zieler, Stadtver-waltung, erbeten.
(Im Monat August werden die festen Bezieher gebeten, den >Karawanken Bote« selbst oder durch andere jeden Mittwoch und Samstag ab 9 Uhr im Magistrat (Zimmer der Portierloge) abzuholen.
m
AIT-EX ALT-EX
Gegcrt Einkaufstheinei
Sperrplatten: Buche, Erie, Fidite und Edelfurniere. Panelplatten - Eidisielder Sperrtiiren.
Ohne Emkaufscbein:
Furniere o.8 bis 3 mm inlandisdie und ausliindisdie Herkunft fur auEen und innen.
Baumwollspinnerei u.Weberei Neumarkil
Ed. Glanzmann & And. Gassner
jŠL
Spinnerei, Weberci, Garnfiirberei u. Bleichc. Stuckblciche und Appretur
Ausbildungssliitte
fUr den
Gymnastiklehrfaerul
det Orenzlandkonservaloriums des Reichsgaues Kirnten
Leitung: Martha Domfe-
nlg, Klagenfurt AuskUnfte: Klagenfurt, MieBtaler StraBe Nr. 8, Pernruf 1990.
HANS TRANINGER
!i
Klagenfurt, Volkermarkler StraBe - Ruf 159S
Heute freut man sich.
fruher wunderte mon sich vicncidit nur. doB _Rosodont- so lange reithl |o. das mocht eben die (est* Form. - Also nor leicht mft nichl zu (euchter Zohnburste ubef das .Roso-dont'-Sluck slreichanl_ _ ___
Bftrgmftnna taitt Zahnpaatl *. H. *. Iiigmann, Waldhtlm CSoO
OGIAS
Vas za parPtennigov roil vseh Vaših skrbi
On išče in najde, on kupi in proda, on ima vedno uspeh!
Vsaka beseda slana 6 Rpf in debelo' »iskana 12 Rpf. Pristojbina za dopis 25 Rpl.
Oglase sprejemata do ponedeljka In srede In sicer
^•~G«uverlag Karnfen, Klagenfurl, BismarcIcring 13 ^S'~Gauverlag Karnlen, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6
MEIN DERZEITIGES PROGRAMM
Gebirgsarbeilslchuhe
planner, Frauen und Kinder
von Grolle 30 aufwiirts
Erprobte Pafiformen — Solide Madiart
M Oktedet
SCHUI1FA BKIK, KUAIKBCRG (\ASL.: PBESCHEBV)
Friedrich Jungbauer
Lebensmitftel - GroBhandel
Klagenfurt, 10.-Oktober - Stra&e 28
Fernrul 17-73
Lagcr in: Klagenfurt, Kuhnsdorf Villach, Friesach
kleiderhaus
£udfVtQ (kautfc • HCagen^urt
Btrsu 9» mtm Sfcftr. 68.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 29. avgusta 1941.
JCicfitspiele
Allgemeine Fllmtreuhand G.m.b.H.-Zweigslelle Veldes
A S S L i N G
29. Vffl. um 17 Uhr
SO. Vm um 14.30 und 17 Uhr
Die Sache mit Styx
Fiir Jugendllchp nicbt zugelassen!
DOMSCHALE
29.	vm. um 14.30 und 17 Uhr
30.	Vm. um 14.30 und 17 Uhr Was eine Frau im Friihling traumt Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
KRAINBURG
29.	vm. um 17 Uhr
30.	Vin. um 14 und 17 Uhr
31.	Vm. um 17 Uhr Zwielicht
Fiir Jugendliche nicht zngelassen!
1.	IX. um 17 Uhr
2.	IX. um 17 Uhr
3.	IX. um 17 Uhr
Die vertauschte Braut
4.	IX. um 17 Uhr
5.	IX. um 17 Uhr
Was eine Frau hn Friihling traumt Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
LAAK
2©. Vm. um 17 Uhr
30. Vm. um 14.30 und 17 Uhr
Quax, der Bruchpilot
Fiir Jugendliche zugelassen!
2. IX. um 17 Uhr Renate im Quartett Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen
LITTAI
S am stag, den 29. vm. Sonntag, den 30. Vffl. Der Strom Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen Mittwoch, den 2. IX. Donnerstag, den 3. IX. Dir gehort mein Hera FUr Jugendliche zugelassen!
M I E S S
29.	vm. um 16.30 Uhr
30.	VIII. um 14.30 und 17 Uhr Briiderlein fein
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen
NBUMARKTL
29.	vm. um 16.30 Uhr
30.	Vm. um 16.30 Uhr
31.	Vm. um 16.30 Uhr
Was eine Frau im Friihling trftumt Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
RADMANNSDORF
29.	Vili. um 16.30 Uhr
30.	Vm. um 16.30 Uhr Die Sache mit Styx
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
2. IX. um 16.30 Uhr Meine Tante, deine Tante FUr Jugendliche nicht zugelassen!
S A I R A C H
29.	vm. um 14.30 und 17 Uhr
30.	Vm. um 14.30 und 17 Uhr Die schwedische Nachtigall FUr Jugendliche nicht zugelassen!
STEIN
29.	vm. um 17 Uhr
30.	vm. um 17 Uhr Der Strom
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen
ST. VEIT
29.	vm. um 16.30 Uhr
30.	Vm. um 16.30 Uhr Brand im Ozean
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen
VELDES
29.	vm. um 16.30 Uhr
30.	vm. um 16.30 Uhr Die Sache mit Styx
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
2.	IX. um 16.30 Uhr
3.	IX. um 16.30 Uhr Wenn MSnner verreisen
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
WART
29.	vm. um 16.30 Uhr
30.	VIII. um 13.30 und 16.30 Uhr Der Jager von Fall
Jugendliche ab 14 Jahren zugelassen!
WOCHEIN-FEISTRITZ
2®. Vm. um 16.30 Uhr 30. VIII. um 16.30 Uhr Traummusik
Fiir Jugendliche nicht zugelassen! Zu jedem Film die Deutsche Wochennehau

FABRIKACIJA IN PRODAJA ČEVLJEV — DRUŽBA Z O. Z.
NEUMARKII
LASTNE TOVARNIŠKE ZALOGE V: NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES
PD.AMEM
Schmiedegcnossenschaft m. b. H.
Bau- u. Schuhniigel, Handelschraiiben, lsola-torcnsiiiizen, Skibindungcn, Kunstschmiedc
K R O P P - O B E R K R A I N
Zob
Eigenheim
durch
llausparen
mit
Binsparkass«
»DEUTSCIIES HEIM"
Giuwerbestelle Klaqunfurt. St.Veiteritr.24 Rui 2170
ESSIG
Fabrik C.Wenger KUgenfurl
M A IJ O G L A S 1

KAFFEEi
ERSATZ
F a b r i k C.Wenger Klagenfurt
Ifemptt
Službo dobi
Sprejmem takoj
krojaškega
pumillllika za velike kose. Galiot Stanislaus, Schnei-dermeister, Krain-buig, BergstraGeS)
_201 I
Tri šleparire se sprejmejo, - 1'anl (Itaereder, Ndindi-iiibrik. (Tresiiiern) hrainburg.
Fanta, poštenega in pridnega, za vsa hišna in go-stilničarska dela, sprejmem. Plača po predpisih Vsa oskrba v hiši. Na stop takoi. Rud. Oswald, Gasthoi, Selo, Scheraunitz, Oberkrain.
Katera gospoditna ali go>pa. vešča nemške korespondence in strojepisja, stanujoča v Krainburgu, bi hotela priti po nekaj iurtedenskokobit-niku in mu urediti pisarniške posle? rista,katera bi lahko poučevala nem-ščinoima prednost Ponudbe na karawanken Bote, Krainburg, pod ..I'rimerna nnyra-ilfl-.
Prodam
hrave in telice, dobre mlekarice, ima naprodaj Fr Maiditsch, Miihle, Wir b. Domsdiale
(■ramolon
kompleten s ploščami kupim takoj. Dopise pod ,,1'ro-tiusllign" na Ka-rawanken Bote, Krainburg.
Mar srebrn denar
staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjem O. Habenicht Klagenfurt, Bahnhot-strafie Nr. 24. -Nr. 27 Ank. Gen A 41/^256 1491—7
U«Urt rojch und toubcr^
Theodor Rabitsch
St. Veit an der Sawe
SENF
Fabrik C.Wenger Klagenfur'
BRODER	w„.„„.
tikbSsMat
W »WwfVr W WW W	Laibichei S trafj. 55
O b e i k i š I n
d)eut&cties Haufftau*
KARL KOSCHEL'S NACHF. - NEUMARKTL
SPEZEREI, kURZWAREN, M A N D FAKT 1! K, SCHIIH !NACHERZU(iEHURE. I Ali ltlt\l»l \M KI, SCHLXllCHE, HAUSHALTGERXTE, St'HULARTIKEL
Wlatian (faaeMei
MECHAMSCHE STRICKEREI Radmannsdorf
Oberkrain
•	Erzengung vor Slriimplen aller Ari
•	Izdelovanje vseh vrsi nogavic
Lesel den ,Itarawanken-Bole"!
Franz Schramek
Ornamentenspengler
InstaMateur
Kupferschmied
Ornamentni klepar
Instalater
Kotlar
Neumarkll, Oberliraln
ALUU-llung an die Umsledler aus der Provinz LaJbach
Die Umsiedler aus der Provinz Laiba.ch werden letzmalig aufgefordert, ihre bisher noch nicht ange-meldeten Forderungen gegen Schuldner, die nicht um-gesiedelt sind und noch in der Provinz Laibach wohnen, beim deutschen Umalfdlungsbevollmiichtlpten fiir die Provinz Lailuich, Postanschrift: St. Velt-Sawe, Oberkrain, postlagernd, anzumelden. Die Anmeldung molj so rechtzeltig erfolgen, dalj sle bis zum 31. August 1942 zur Kenntnis des deutschen Umsiedlungsbevollm&ch-tigten gelangt 1st. Da die Ausgleichstelle nach 31. August 1942 Anmeldungen auf Forderungen nicht mehr berllcksichtlgt, setzen sich die Umsiedler bel Nlcht-innehaltung dieser Frist der Gefahr von VermSgens-verlust aus. Forderungen, die bcrelts beim deutschen Umaiedlungsbevollmftchtigten Laibach oder Gottschee oder bei der Ausgleichstelle angemeldet sind, brauchen nicht noch einmal gemeldet zu werden. Deutsche Um-siedlungs-Treuhand-Ges. m. b. H., Niederlassung Marburg an der Drau.
žina. Ponudbe nt Karaw Bote pod Seplemher-Oklo-brr".
Sobo, kuhinjo, čisto, vzame v najem mirna, mal« družinica, najraje okolici Krain-nurga. - Ponudbe na Aljančič Josef, L. G. W„ Krbg.
Kupim gramofon in otroški voziček Pismene ponudbe Karaw. Bote, Krainburg, pod Tudi v drleklncm stanju".
Nakup zlata - srebra, starega nakitja tudi briljaniov in biserov. B. Schoff-
mann Juvelier Villadi. nss— 7
Mali lologralski a para I po možnosti Lf-ICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenlun
(Ola (sandolin^ brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod 2227 na Karawanken Bote, Klagenfun
Išče v najem
Hiške, Ušlo, enodružinska
z vrtom ali njivo v okolici Krain-burga vzame v najem mala dru-
Izgubljeno
V ponedeljek
dne 24. VIII. sem v Krainburgu od gostilne „Zum Rei-IM" do pokojninskega zavoda, kjer sem bil pri zdravniku dr. Skuliu.
izgubil listnico z raznimi dokumenti, osebno legitimacij in 824-- RM gotovine. Ker sem ubog delavec in invalid, prosim poštenega najditelja, da denar vrne proti dobri nagradi na Karawanken Bote, Krainburg, preje tiskarna Sava,
Razno
Knnn-Lillai!
Dekle, ki na koncu Oberkraina ni pri srečnih. Pošljite prosim točni naslov na Kar. Bote, Krainburg, pod značko „L F."
Ali ste že pregledali kleti in dvorišča ? Povsod še stojijo nepotrebne ropotije. „Mali oglas" Vas reši stare šare.
MEDOPHARM
Arzneimittel
sind treue HelL." lhrer Gesundhen.
Medopharm-Arznetmittel sind nur in Apotheken erhaltlldi.
MEDOPHARM
Pharmazeutlsche Praparat« Gesellsdiafl m.b.H. M0ndien8
8. Deutsche
Re! ch 8 lotte rie
Reichale Cewioaa
.'.SOOOOO
,1300000 .1200000 :: 100000
•■d b»iM«J«r» H»l» Mliteltrfffo
k6o«M »vek Su f«trl«d*»
PROKOPP
»l..cl.,h. IdiHlt.lluikai
Wlen VI, M.ri.hilfer.tr. 29
Lttpfillai ltfl<A.airt |r KIin<
'/. s— V, 6- v, Ž4.
ZiebunK 16. und l7,Okt.
itekkmiaiswetk
LAAK-
UMGEBUNG £;
99
ftuno"
Xedenverfte, Sen. mii ftescfirdnftter JCaftunQ, JTeumarMl
Schal-, Ziegen- und Ktlbsleder, schwtrz und Ur big I ur Schuhe, Bekleidun g und Tajchner
U jesensko selci
Žitno lužilo Cere-
san, silolak, vsa- š
kovrstne lemeže I
in druge sestavine I
Razna sredstva za r
zatiranje škodljiv- I
cev. Frani \apol- -
nik, Eisen- und
Farbenhandlung, s
Kalk- u. Zement ?
niederlage - Kla- 1
genturt.Krefelder '
strafie 9.	'
-:-1
Blagajne, varne f
proti požaru in s
vlomu, omare za i
spise in knjige — t
Hans Wernig -
Klagenfurt, St. Ru- j
prediterstrafie 32 j
Mlado švicarsko r kožico prodam za 1 100 RM. Vinzenz , Saplotnik, Falken- s dort 20, Krbg. -
hraVO mlekarico t in plemenskega 1 lOla prodam. Na- 1 slov pove uprava Karawanken Bote, 1 Krainburg.	-
Domače zajčke i prodam. - Krain 1 burg, Horst-Wes- i selplatz 2	i
Kupim 1
1'ošlne znamke 1
Kupim vsak čas ' vse jugoslovanske ' serije, dobrodelne ' nerabljene in rab-ljene.Poštnine pro ste znamke samo '. rabljene. Ponudbe I na Korenjak Brief- ' marken - Versand Brucki - Karnten, Postfadi.