PRIMORSKI dnevnik i® začel izhajati v Trstu • maja 1945, njegov Sr2pdnik PARTIZANSKI hr^VN|K Pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad mm, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v £°vcu pri Gorenji Trebu-si, od 18. septembra 1944 Q°1- maja 1945 v tiskarni "Slovenija., pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-rizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v'gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 245 (13.183)
Trst, četrtek, 3. novembra 1988
Izid političnih volitev v Izraelu je razočaral vse demokratične sile
Pri sestavi nove vlade bodo imele odločilno besedo verske stranke
Samirov Likud si je zagotovil 39 sedežev, Peresovi laburisti pa 38 - Politična pogajanja Z versko desnico bodo verjetno dolga in težavna - Palestinci z zaskrbljenostjo gledajo na zmago desnice
ča J,ERUZALEM Izid volitev v Izraelu je v bistvu razo-okr ' Sa* se n* veliko odmaknil od napovedi. Desnica se je vlaaPda' ven£iar ne v toliki meri, da bi lahko sama sestavila fro t ' Kunsti so izgubili nekaj sedežev, levica in laična v :a s*a na splošno nazadovali, »velike« zmagovalke pa so Vokt stranRe- Od prejšnjih 12 sedežev so si jih na teh Vaj Vah zagotovile 18, kar res ni majhen preskok. Qpazo-„1 C1 menijo, da so verske stranke pridobile večino tistih H. sov' ki so zmanjkali Šamirovemu Likudu in nacionalistu skrajnežem Tehije.
n_ ray verske stranke pa bodo sedaj odločale o sestavi D e vlade. Njihova politična linija ni homogena, politični Sarami so zelo različni in zahtevni, zato bo imel Jichak ske lf nemaihne težave, saj ni še rečeno, da mu bodo ver-tvn QtanRe izkazale naklonjenost in pristale na zavezniš-- ' Slcer pa je morebitno zavezništvo z laburisti in Pere-
Som v	j c muieuiuiu z.avt;z.m5>Lvu z. lauunau m rcic-
p ze °d vsega začetka izključeno. Gibanje za človekove ohrVlce Rac je dobilo manj glasov, kot je pričakovalo, a ir, a®la 5 sedežev, Rakah (komunisti) je pridobil en sedež Uh ima sedaj
in tokrat
5, arabska demokratična lista, ki se je v>la ',Rrvlh predstavila na volitvah, pa je le s težavo sprala skupaj en odstotek glasov, ki ji je zagotovil sedež. merelski volilci so torej bolj naklonjeni desnici, dobršno nezaupanja v sedanje vladno vodstvo pa so izrazili z razprševanjem glasov med manjšimi strankami. li[nj chak Šamir je z neprikritim zadovoljstvom sprejel vo-ki njegovi stranki zagotavlja 39 sedežev. V Poctai Za dsk je dejal, da bo vodstvo Likuda že danes začelo y lanja za sestavo nove vlade. Šamir je nato povzel, da
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Šamir se rokuje z voditeljem in možnim zaveznikom desničarskega pravovernega gibanja Šas Jichakom Perečem	(telefoto AP)
Širi se sum, da so politične in vojaške oblasti prekrivale resnico
Vesti o vzrokih tragedije pri Ustici zahtevajo popolno osvetlitev dogodkov
Stankl ltalijanskega letala DC9 takoj po
nesreči
(telefoto AP)
RIM — O letalski tragediji pri Ustici se bo moral v vseh podrobnostih izreči italijanski parlament. Seveda se bodo morale o tem izreči tudi vlada in vojaške oblasti. To je bila včeraj splošna zahteva, potem ko so predvčerajšnjim kot strela z jasnega udarila med italijansko javnost nova odkritja v zvezi z letalsko nesrečo, ki se je pripetila 27. junija pred osmimi leti na letalski progi med Bologno in Palermom in pri kateri je izgubilo življenje 77 potnikov in štirje člani posadke. Civilno letalo DC9 družbe Avitalia naj bi zadela raketa, ki naj bi jo med zračnimi manevri sprožil lovec italijanskega vojnega letalstva proti radijsko vodenemu letalu, ki ga uporabljajo kot tarčo pri letalskih strelskih vajah. Ta nova odkritja je javnosti posredovala televizijska oddaja TG sette. Tezo o krivdi italijanskega vojnega letalstva naj bi potrdila najdba raznih delov radijsko vodenega letala, ki je, kot rečeno, služilo kot tarča. Dele tega letala -so našli v zalivu Domizia v Mesinski ožini, z njih pa naj bi zbrisali znamenja italijanske trobojnice.
»Očitno so vsi tisti, ki so dobro poznali vse ozadje tega dramatičnega dogodka, molčali, ali pa so prekrivali resnico, kar je še huje«. Tako je rečeno v tiskovni noti, ki jo je včeraj razposlalo Združenje sorodnikov žrtev letalske nesreče pri Ustici. To mnenje se po predsinočnji televizijski oddaji vztrajno širi tudi v političnih krogih. Parlament so obsuli s pismenimi vprašanji, s katerimi kličejo vlado in vojaške kroge na odgovornost ter zahtevajo pojasnila v zvezi s sodno preiskavo, ki je še v teku. Treba je skratka razkriti vso resnico o letalski katastrofi ter preveriti, ali so trditve novinarjev TG Sette resnične, in če so resnične, zakaj so politične in vojaške oblasti dolgih osem let zakrivale resnico.
Po vsem tem vlada veliko pričakovanje za izsledke sodne preiskave, ki jo vodi preiskovalni sodnik Vittorio Bucarelli. Preiskovalec včeraj ni hotel-komentirati vesti. Dejal je le to, da se je o letalu-tarči govorilo ob raznih priložnostih, da pa se noče izreči, dokler ne bo imel pred sabo poročila tehnič-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob tretjem novembru
DUŠAN KALC
»V Evropi se narodi sporazumejo ali pa propadejo. Toda če se želijo sporazumeti, morajo najprej imeti svobodo do življenja«. Te lepe besede je napisal Giani Stuparich. Včeraj jih je za Piccolo, prav na koncu svojega članka o »julijskem vprašanju in 3. novembru«, uporabil predsednik italijanskega senata Giovanni Spadolini.
Solze radosti in navdušenja nad izkrcanjem s petelinjim perjem okinče-nih bersaljerjev, ki jih Spadolini skupaj s pesnikom Umbertom Sabo pretaka na začetku članka, me kljub dobri volji niso pretirano ganile, čeprav jih spoštujem. Zato pa sem toliko bolj cenil njegovo zaključno sporočilo Tržačanom, ki ga sintetizira prav Stupa-richeva misel. Čeprav Trst ni še prebolel hude nacionalistične gripe, ki ga že desetletja in desetletja muči in šibi, kot bi nas rad prepričal sen. Spadolini, in čeprav žal ni še postal tisto odprto in miroljubno mesto ter »talilni kotel in razširjevalec omik«, kot prerokuje po Spadoliniju citirani Scipio Slataper, je v razmišljanju predsednika senata zaobjeta kvalitetna in hvalevredna težnja, da bi svoje tržaške sonarodnjake prepričal, da se »Evropa začenja tudi pri Trstu in da je zaradi tega pač potrebna strpnost in sožitje (čeprav teh besed izrecno ne omenja).
»Dogodki, ki so sledili 3. novembru, ‘in pa fašistično nasilje so zaorali brazdo med skupnostmi,« razlaga sen. Spadolini, »in le višja zavest ter ostanki in vrednote neke še vedno žive omike so to brazdo počasi zakrili. A kot predobro vemo, ta brazda žal še ni prekrita in dokazov za to trditev v našem »omikanem mestu« res ne manjka (Staffierija je sicer zamenjal Ricchetti, a premikov kljub temu za zdaj še ni videti). Lahko pa bi tolmačili Spadolinijevo trditev kot nekakšno željo, kot pričakovanje uresničevanja Slataperjevih prerokb. In tudi to je nekaj. Nekaj drugega pa me v Spadolinijevem članku silno moti, rekel bi celo, da globoko žali že sama navadna človeška čustva nekoga, ki je v tem mestu nadležne drugačnosti »drugačen« zaradi svoje jezikovne in kulturne pripadnosti. Predsednik senata govori namreč o drugačnih skupnostih in, kot je že ustaljena navada vseh člankarjev Piccola, se izogne temu, (to izogibanje je postalo v tem mestu že pravcato Heraklejevo junaštvo), da bi z besedico omenil, za kakšne skupnosti pravzaprav gre. Mimogrede pove le to, da so »v mračnih letih fašizma rasna preganjanja hudo prizadela tržaško židovsko skupnost, ki je bila med najbolj delavnimi in močnimi v Trstu«. Spadolini se z viška svoje avtoritete in parlamentarne dostojanstvenosti ne more sprenevedati, kaj je v Trstu še takšnega, kar ga dela tako drugačnega in še vedno tako nestrpnega, nevrotičnega, skoraj paranoičnega.
Predsednika senata bi ob tem rad vprašal, ali se je že kdaj znašel v mešani druščini, v kateri ga ni nihče predstavil ostalim, mu nihče ni stisnil roke v pozdrav, pa se je znašel osamljen in pozabljen ob robu dogajanja,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
De Michelis o zakonu 0 obmejnih območjih
vladar,ENOIXL— Podpredsednik skrbel za tnmri °e Michelis ie PO-
širitvi ’ da se Polemike o razje raziirv °Ila za obmejna območ-
PonovnoJ?atU<ii na dežel° Veneto,
toliko en azPlamtijo. Dogodek je PonovilPnmejŠ1, ker je t0 zahtevo deželi inPrav med obiskom v naši nonske nS1j:er na otvoritvi porde-Benetk ^^znice Hranilnice iz Podprl zaht Mlchelis Je v bistvu k°na o °' da bi Cedilo zaje že odob?!fJnih območjih, ki ga spremenil;nla Poslanska zbornica trebam« VenetaV”'3901111- >>P°"
tegnii nrZVT' z nJim pa je poni. PredSpHed,nik te dežele Berni-take izi dnlk FJK Biasutti je hteval od n><' !?!rno zavrnil in za-Pojasnila 6 ^ichelisa zahteval
_____ NA 3. STRANI
Arafat prosil Italijo za pomoč pri sklicu mirovne konference
Arafat, vdova Abu Džihada In Andreotti med včerajšnjim razgovorom	(telefoto AP)
RIM Voditelj Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat je včeraj iz Bagdada pripotoval v Rim. Na letališču so ga poleg zunanjega ministra Andreottija pričakali vsi arabski veleposlaniki, ki so akreditirani v Rimu, edini izjemi predstavljata šefa diplomatskih predstavništev Alžirije in Sirije. Na poti je Arafata spremljala vdova Abu Džihada, načelnika vojaške strukture PLO, ki sa go Izraelci v prejšnjih mesecih ubili v Tunisu.
Svoj obisk v Rimu je Arafat opravičil z dejstvom, da Italija (torej zunanji minister Andreotti) predseduje Varnostnemu svetu OZN. Voditelj PLO je zato Andreottiju v poldrugi uri pogovorov izrazil med drugim tudi željo,. da bi prav svetovna organizacija prevzela pobudo v svoje roke in bi prispevala k sklicu mednarodne konference o Bližnjem vzhodu.
Tudi astrologi posegli v ameriški volilni cirkus
NEW YORK Ameriški volilni cirkus se postopoma bliža koncu. Potem ko so agitpropovci obeh predsedniških kandidatov bilke v sovražnikovem očesu spreminjali v bruna in si na debelo metali polena pod noge, so predstavniki ameriške pete sile ob pomanjkanju konkretnih vesti odkrili astrologe, čarovnike in coprnice, ki naj bi bolje kot znanstvene raziskave ugotovili, kdo bo prihodnji ameriški predsednik.
Priznani ameriški astrolog VJallace Bullok nima dvomov: prihodnji predsednik bo Dukakis. Sonce je komaj stopilo v ozvezdje Škorpijona„■ 3. novembra leta 1933 rojeni Dukakis je namreč škorpijon, kot tak je poln življenjske sile in prenovitvenega duha. Če k temu dodamo, da je Luna v znamenju Bika, ima guverner iz Massachusettsa vse adute, da sedanje težave obme sebi v prid. Znana astrologinja Jeanne Dixon ni tega mnenja. Priznava, da Bushu zvezde niso naklonjene, a je prepričana, da bosta Busheva predhodnika (ascendenta) plu-ton in venera (sam je namreč dvojček) pripomogla, da bo sedanji podpredsednik tesno zmagal. Ameriški čarovniki in coprnice pa nimajo dvomov, zmagal bo Bush, saj kot bogatini krepko navijajo za republikance.
Nadaljuje se živahna politična razprava na razdaljo o narkomaniji
Med KD in PSI ni vidnejšega razhajanja glede osnutka o boju proti mamilom
RIM — Ministrski svet ne bo obravnaval zakonskega osnutka Jervolino o boju proti mamilom niti na jutrišnji seji. Glavni razlog je odsotnost ministra za zdravstvo Carla Donat Cattina, ki mora podpisati zakonski ukrep. Gre torej samo za tehnično odložitev in zato odločitve ne gre dramatizirati, je dejala včeraj prva podpisnica zakonskega osnutka in minister za socialne zadeve Rosa Russo Jervolino, ki je hkrati poudarila, da izjave socialistov in demokristjanov o tem argumentu dokazujejo, da je precejšnje skladje med raznimi stališči. In dejansko med mnenji KD in PSI ni več velikih razdalj. Načelnik političnega tajništva KD Gargani je namreč izjavil, da je njegova stranka vedno smatrala uživanje mamil za kaznivo dejanje in da se ne strinja s členom 80 sedanjega normativa, ki ne kaznuje posestnikov majhnih količin mamila.
Socialisti so s svoje strani pozitivno ocenili stališča demokristjanov. Za Intinija na ta način ne bo težko najti stičnih točk. Res pa je tudi, da v vrstah stranke relativne večine niso ravno vsi ubrani na isto struno, kot se sicer vedno dogaja pod praporom prekrižanega ščita. Andreotti na primer poziva k večji konkretnosti, čeprav se strinja z dosmrtno ječo za razpečevalce mamil. Začudenje pa izraža načelnik tiskovnega urada KD Mastella, po mnenju katerega je potrebna v teh zadevah večja umirjenost in smisel za mero.
Sicer pa tudi v socialističnem taboru ni popolnega soglasja. To se bo verjetno zgovorneje pokazalo med današnjo sejo strankinega vodstva, ki bo v Palermu, v nekakšen izziv mafiji, ki nadzoruje tržišča z mamili. Najvidnejša razhajanja v gledanjih na pro-
blematiko narkomanije so ravno med tajnikom stranke Bettinom Craxijem in njegovim sinom Bobom, članom vodstva strankine mladinske federacije in zagovornikom liberalizacije mamil. Medtem pa tudi voditelj levičarske struje PSI Signorile, ki je napisal članek v strankino glasilo Avanti, uvaja v splošno razpravo nove elemente razmišljanja z razlikovanjem med lahkimi in težkimi mamili.
Za komunističnega tajnika Occhetta pa tako resen problem kot je narkomanija, ne sme postati predmet političnega boja med strankami. Skupaj je treba poiskati enotne in učinkovite rešitve. Za KPI je boj proti mamilom predvsem boj proti velikim kriminalnim organizacijam. S tem da kaznujemo uživalca mamil, pa kaznujemo žrtev. Zelo oster je tudi tajnik ZKMI Polena, za katerega so Craxijeve izjave le volilni računi.
V Srbiji prešla dogajanja z ulic v sejne dvorane
BEOGRAD — Čeprav se je politična napetost v Jugoslaviji in tudi v Srbiji po 17. seji precej zmanjšala, je scena še vedno dokaj razburkana. Razlika je predvsem v tem, da so se dogajanja z ulic in transparentov preselila v sejne dvorane. Glede srbskih zborovanj največjo zaslugo za ulično premirje pripisujejo Slobodanu Miloševiču, srbskemu partijskemu šefu, ki je z ugodno oceno 17. seje vsaj začasno pomiril množice - res pa je, da je pomemben delež prispevalo tudi vreme. Kajti čisto drugače je prepevati revolucionarna gesla v lahnem zgod-njejesenskem vetrcu, kot pa skandirati »enotni ustavi« v ledeni košavi. Takšno je pač življenje.
To seveda ne pomeni, da na napovedanem beograjskem mitingu ne bo obljubljenega milijona ljudi. Toda zmagoslavna kontinuiteta mitingov„ ko so mesta iz dneva v dan kar tekmovala, katero bo spravilo vkup več duš, je bila prekinjena in to je srbskemu gibanju odvzelo eksplozivno moč, ki so se je do 17. seje CK ZKJ mnogi tako bali.
Eno od »sejalnih« razčiščevanj je potekalo včeraj in sicer v obliki skupnega zasedanja predsedstva CK ZK Srbije in predsedstva pokrajinskega komiteja ZK Kosova. V pretežnem delu je seveda izzvenelo kot obtožnica zoper kosovsko garnituro (uvodni del je prebral srbski sekretar Zoran Sokolovič), ki naj bi bila odgovorna za težko stanje v pokrajini. Teze iz zbirke očitkov so že klasične, zato naj jih omenimo samo nekaj: več so se kosovski voditelji ukvarjali z analizami srbskih mitingov kot s položajem srbske in črnogorske manjšine ter zlasti z izseljevanjem pod pritiskom. Premalo so konkretnega storili, da bi uredili razmere v šolstvu (še zdaj niso rešili zapletov okrog skupnih učbenikov, saj Albanci vsiljujejo tudi avtorje iz Albanije ipd.), enostransko pa se opredeljujejo tudi v razpravah o ustavi SR Srbije. V zadnjem času je prišlo namreč na Kosovu do nekaterih zelo ostrih (javnih) zavrnitev novih amandmajev, večina pa jih temelji na naslednjem skupnem imenovalcu: Zakaj bi spreminjali ustavo iz leta 1974, ko pa sta jo podpisala Tito in Kardelj. Torej: »Nekdo nam skuša odvzeti Titovo ustavo...«, čeprav sta se vodstvi glede amandmajev že uskladili, zaradi takšnih razlag vseeno grozi, da bi prišlo med albanskim prebivalstvom do blokade.
Za razliko od mnogih sej v zadnjih tednih tokratnega zasedanja televizija ni neposredno prenašala. Zdaj se namreč tudi srbsko vodstvo zaveda, da referati in dolgovezne razprave niso tisto, kar so pričakovali stotisoči na ulicah in da bi jih utegnile maratonske medijske seanse samo znova razdražiti. (Z. Š.)
Uresničitev gospodarske reforme bo odločala o usodi Jugoslavije
BEOGRAD — Jugoslovanska vlada je z napovedano gospodarsko reformo pokazala svojo odločnost, da se resno spopade z gospodarsko krizo. Toda upoštevajoč minule slabe izkušnje, je moč trditi, da bo šele uresničevanje teh reform pokazalo njihov pravi doseg. To je na kratko povzeta ocena, ki prevladuje v tujih sredstvih obveščanja, ki še vedno pozorno spremljajo dogajanja v Jugoslaviji. V minulih dneh pa zlasti vse tisto, kar zadeva gospodarsko reformo.
Tuji tisk in agencije predvsem poudarjajo postopni prehod jugoslovanskega gospodarstva na tržna načela, usklajevanje finančne, davčne in obrestne politike, ločevanje gospodarstva od države, pa tudi uvajanje v prakso novih predpisov o tujih vlaganjih.
Zahodnonemški Suddeutsche Zeitung je zapisal, da poskuša vlada v Beogradu po dveh neuspelih poskusih z 20 novimi zakoni ponovno, in sicer odločneje kot prej, zaustaviti inflacijo, nezaposlenost, padec življenjskega standarda in velikanski zunanji dolg.
Švicarski Neue Zeitung je poudaril, da bi lahko nekatere od napovedanih gospodarskih sprememb obravnavali kot daljnosežne. Časnik zlasti poudarja večje pravice tujim vlagateljem, uvajanje različnih oblik lastnine in gospodarsko svobodo podjetij. Švicarski dnevnik pa je ob tem menil, da predlagane politične spremembe ne zadoščajo, da bi na nji-
hovi podlagi gospodarski sistem lahko radikalno prenovili.
Agenciji Reuter in AP poudarjata, da je prav gospodarska kriza prisilila jugoslovansko vlado, da oblikuje obsežen program preusmerjanja gospodarstva k tržnim načelom, kamor sodi tudi uvajanje zasebnega, domačega in tujega kapitala in uvajanje trga, delnic in obveznic. AP je pri tem opozorila, da je že nekaj poskusov reform propadlo zaradi odpora birokracije.
Britanski BBC je pozitivno ocenil napovedane ukrepe, vendar pa je opozoril, da bo moralo preteči nekaj časa, preden bo reforma začela dajati rezultate. Jugoslovansko gospodarstvo ne more ozdraveti čez noč, je zatrdil BBC in dodal, da je uspeh gospodarske reforme odvisen tudi od ustreznih političnih sprememb.
Avstrijski tisk in radio sta v svojih poročilih posebno pozornost namenila nedavnemu Mikuličevemu pojasnilu, da je od uresničevanja gospodarske reforme odvisna usoda Jugoslavije. Poročilo o spremembah v jugoslovanskem gospodarstvu so objavili tudi bolgarski časopisi, ki predvsem poudarjajo predlagano gospodarsko svobodo podjetij. Podobno je tudi pisanje vzhodnonemškega tiska. Praško Rude Pravo pa je poudarilo, da je v boju za preseganje družbene krize v Jugoslaviji najpomembnejši preobrat v gospodarskem razvoju, (dd)
Lech Walesa: Sklic okrogle mize je v teh pogojih pravi nesmisel
Lech VValesa pred ladjedelnico Lenin v Gdansku
(AP)
VARŠAVA — »Sklic napovedane okrogle mize je, po sklepu vlade, da zapre ladjedelnico Lenin v Gdansku, povsem nesmiseln.« To je le eden izmed številnih komentarjev, ki jih je voditelj razpuščenega poljskega sindikata Solidarnost Lech VValesa včeraj posredoval zahodnim novinarjem. Ti so ponovno trumoma prihiteli na Poljsko po nenadnem vladnem sklepu, ki je prispeval k sunkovitemu dvigu politične temperature v državi. Vsem je namreč jasno, da za sklepom ni eko-
nomska logika. Tega se dobro zaveda tudi poljska politična opozicija, ki se pripravlja na težak in dolgotrajen boj z oblastjo.
Nobelov nagrajenec za mir je zaenkrat optimist, saj je prepričan, da bo ladjedelničarjem iz Gdanska priskočil na pomoč večji del poljskega delavskega razreda. Njegovo prepričanje pravzaprav tudi ni povsem brez osnove, saj imajo neodvisni sindikati svoje privržence po domala vseh poljskih
obratih, ti pa dobro vedo, kaj bi predstavljala uresničitev vladnega načrta. Nekoliko bolj spravljiv je bil danes tudi direktor ladjedelnice Tolvvinski, ki je dejal, da ni ekonomskih vzrokov, ki bi upravičevali zaprtje trdnjave Solidarnosti, in torej posredno priznal, da gre izključno za sklep politične narave.
Ministrski predsednik Rakovvski pa se obnaša, kot da se nič ne dogaja in je mirno predlagal, da bi razvpito okroglo mizo organizirali še v naslednjih dneh. Dejal je, da se bo notranji minister, general Kiszczak, spustil v boj za premostitev možnih nesporazumov z VValeso.
Včeraj pa je v državo pripotovala britanska ministrska predsednica Thatcherjeva, kateri bo VValesa, kot je sam dejal, naslovil prošnjo, naj se zavzame za usodo ladjedelnice Lenin. Obisk britanske »železne dame« je prvi obisk kateregakoli šefa enega izmed vladnih kabinetov držav NATO pakta na Poljskem po uvedbi izrednega stanja. Domače politično vodstvo od tega pričakuje veliko, saj ima Velika Britanija v mednarodnih finančnih krogih veliko vpliva in upajo, da jih bo podprla pri zahtevi za izboljšanje pogojev odplačila astronomskega poljskega dolga, ki se bliža 30 milijardam dolarjev. Thatcherjeva se je že po prihodu pogovarjala s šefom vlade Ra-kowskim, generalom Jaruzelskim, zvečer še s kardinalom Glempom, zelo verjetno pa se bo srečala tudi z VValeso.
•	Volitve v Izraelu
NADALJEVANJE S 1. STRANI se Izraelci ne bodo odrekli zasedenim ozemljem in da bo Likud skušal doseči ustrezen dogovor s sosednjim1 Arabci tako, da ne bo nobena stran odstopala od svojih stališč in odločitev. Laburistov pa sploh ni omenil, kar nemara dokazuje, da se bo Šamir najprej oprl na verske stranke, šele v skrajnem primeru pa bi bil pripravljen sprejeti Peresovo zavezništvo.
Šimon Peres ni zanikal poraza, vendar je poudaril, da ga od Šamira ločuje samo en sedež (laburisti jih imajo sedaj 38). Prepričan pa je, da si večina Izraelcev želi mirovna pogajanja, medtem ko je veliko manj takih, ki se strinjajo z ozemeljskim kompromisom' »Govoriti o zmagi Likuda je prenagljeno,« je še dejal Peres, »verske stranke pa tudi še niso izrekle zadnje besede.« Najočitnejše razočaranje prihaja s palestinske strani, ki je prepričana, da levica in demokratična fronta, pa tudi sam Peres niso znali izkoristiti nobene ugodne priložnosti, njihova volilna kampanja pa je volilce prej zmedla kot' prepričala. Tudi odmevi v Egiptu in Siriji odražajo razočaranje, saj se obe državi zavedata, da bo zmaga izraelske desnice pogojevala napore za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu.
•	Ob 3. novembru
NADALJEVANJE S 1. STRANI
da mu je bilo tesno in nerodno Prl srcu. Upam, dd še ni doživel takšnih zoprnih občutkov ponižanja in razgaljenosti. Prepričan pa sem, da si mu kljub temu ni težko predstavljati neprijetnega položaja, v katerem se znajde ignoriram človek. Prepričan sem tudi, da bi si človek takšnih kulturnih in civilnih razsežnosti, ki mu le bila tudi zaradi tega poverjena visoka in prestižna funkcija predsedstva italijanskega senata, nikoli ne dovolil zavestno prezreti nekoga, ki je očitno prisoten in o katerem se celo posredno razpravlja, pa naj bo še tako neznatna in nepomembna oseba. Takšno ravnanje bi verjetno označil zn grobo neotesanost. No, mar ni kanček neotesanosti tudi v tem, da v svojem članku ni predstavil druščini bralcev po imenu in statusu tistega, v čigat družbi so se za trenutek pomudile njegove misli ob proslavljanju 3. novembra?
Skoraj v isti sapi pa se mi zastavita še eno vprašanje, ki se predsednika senata in 3. novembra ne tiče. Mar nismo v veliki meri tudi sami krivi če nas zavestno ali nehote prezrejo-Morda plaho stojimo preveč ob strani Morda se preveč skrivamo za glavami drugih, da nas v množici ne opazijo, ali pa nas prav zaradi tega noče]0 opaziti. Morda bi morali stopiti odločneje naprej. Če nas drugi ne predstavijo, se moramo predstaviti sami Vljudno in nevsiljivo, kulturno in miroljubno, vendar korajžno in odločno-Tako v Trstu, v Rimu in drugod, kje[ nas še ne poznajo, kjer nas poznal slabo, ali kjer se sprenevedajo, da nas ne vidijo in da nas ni.
•	Tragedija pri Ustici
NADALJEVANJE S 1. STRANI ne preiskave, ki bo v kratkem izdelan^
Kaj pa menijo o vsem tem vladni vojaški krogi? Iz Palače Chigi je Prl^ spela vest, da je ministrski predsedm De Mita pozval obrambnega mini51 Zanoneja, naj takoj uvede dodat11 preiskavo, ki naj preveri resničn0 zadnjih odkritij. Zanone bo o tem vS ^ kakor poročal na jutrijšnji seji vlade obrambnega ministrstva so včeraj tu sporočili, da bo minister odprl n° preiskavo o vzrokih letalske katastr fe, če bi sodna preiskava potrdila ' . ti, ki jih je te dni razširil tisk. Na & nistrstvu trdijo tudi, da je vojaško talstvo spet zanikalo, da bi bile v ca nesreče v teku vojaške vaje itali)^ skega letalstva ali letalstva NATO'
je potrdil tudi glasnik atlantskih vezniških vojaških sil v Bagnoliju V ■ Neaplju polk. Charles VVood. S
poveljnika vrhovnega štaba itahl . skega vojaškega letalstva gen. ja še ni bilo uradnih sporočil. Ned pa je gibanje zelenih zahtevalo njeti odstop.
Odbor o zapornem nalogu za Zavrla in Janeza Janšo
LJUBLJANA Odbor za varstvo človekovih pravic je včeraj objavil svoje sporočilo za javnost št. 62, v katerem med drugim pravi, da je odbor obveščen, da je Franci Zavrl v petek, 28. 10. 1988, prejel poziv, da se v ponedeljek, 21. 11. 1988, zglasi v Kazenskem poboljševalnem zavodu Dob, odprti oddelek Hotemež, in da je Janez Janša v sredo, 2. 11. 1988, prav tako prejel poziv, da se v ponedeljek, 21. 11. 1988 zglasi v Kazenskem poboljševalnem zavodu Dob, Mirna na Dolenjskem, kjer bosta prestajala kazen odvzema prostosti za čas enega leta in šest mesecev.
Odbor obvešča, da bo v petek, 4. 1. 1988, ob 10. uri, v Cankarjevem domu strokovni kolokvij pravnikov in odvetnikov, ki bodo s pravnega stališča obravnavali sojenje pred ljubljanskim vojaškim sodiščem. K diskusiji so vabljeni tudi drugi pravni strokovnjaki, ki lahko prispevajo nove vidike k obravnavanju vprašanj.
Mafijski umor v Palmiju V zasedi ubili tri brate
PALMI (REGGIO CALABRIA) — Neznani morilci so včeraj v Palmiju v nekem hlevu s šibrovkami ubili tri brate, četrti pa se jim je pravočasno skril. Bratje Merlino, 19-letni Antonio, 22-letni Valerio in 20-letni Liberante, so bili skupaj z očetom Domenicom znani živinorejci, ki so v zadnjem obdobju razširili delokrog še na prevoze. Kot vsako jutro so tudi včeraj krmili živino v hlevu četrti Commenda di Ponte Vecchio, tako da so imeli morilci lahek posel. Nekaj strelov iz neposredne bližine, in trojica je obležala v mlaki krvi. 14-letni Marcelin je bil na drugem koncu hleva, ko je zaslišal strele, se je skril, tako da ni videl morilcev.
Ko so na kraj smrtonosne zasede prihiteli kmetje z bližnjih polj, za Antonia Merlina ni bilo več pomoči. Valeria in Liberanteja so nemudoma odpeljali na oddelek za oživljanje osrednje bolnišnice v Reggiu Calabrii, a zdravnikom je bilo takoj jasno, da ne bosta preživela. Šibre so jima prebile lobanjo in poškodovale možgane, tako da sta drug za drugim v popoldanskih urah izdihnila.
Policija v Palmiju je takoj začela širokopotezno akcijo, da bi izsledila morilce. Vse hišne preiskave in zasliševanja pa so bila zaman, tako da se med preiskovalci širi prepričanje, da je bil to skrbno pripravljen umor. Dinamika jasno namiguje, da ima prste vmes mafija ali bolje rečeno kalabrijska 'ndrangeta. Merlinovi niso pripadali nobenemu klanu, a so se bržkone s svojo dejavnostjo zamerili organiziranemu kriminalu, ki vedri na območju Gioie Tauro.
S tujim srcem dobro
ZAGREB Bernardica Djukez, 57, iz Zagreba, k1 s°Ja presadili srce septembra letos v klinično bolniškem c® s0 Rebro, in 31-letna Ivka Peraič iz Polača pri Benkovcu, -e ji presadili srce 12. okrobra, še počutita dobro. Bolnici s tudi sprehajata.	br0
To je včeraj povedal ravnatelj kliničnega centra v- y.. dr. Ante Mandič. Obe presaditvi srca je v zagrebškem^, j ničnem centru izvedla skupina zdravnikov, ki jo je prof. dr. Josip Sokolič. (dd)
Med prazniki vseh svetih neobičajno veliko prometa
RIM
Ob priliki dneva vseh svetih je po Italij® 0 cestah krožilo 24,5 milijona avtomobilov, torej pr* 0. toliko kolikor jih običajno naštejejo v dneh najhuj letne gužve. V 2.081 prometnih nesrečah je um oseb, 1.733 pa jih je bilo ranjenih.
Po izjavah De Michelisa v Pordenonu
Biasutti odločno zagovarja zakon o obmejnih področjih
PORDENON — Kako bo z zakonom o obmejnih področjih? Prejšnjo nede-Jo je podpredsednik vlade Gianni De . lchelis v Pordenonu (na otvoritvi tukajšnje podružnice hranilnice iz enetk) dal nekaj izjav, ki so razburile pordenonske politike vseh odtenkov vi ?eveda tudi predsednika deželne ade Furlanije-Julijske krajine Adria-iz^av aSUttija' ie yoeraj dal daljšo
Kaj je pravzaprav povedal De Mic-t ® ls- Povedal je to, kar že več časa tn d° Pfedsednik deželne vlade Venele jerrdrd in drugi politiki iz te deže-’ da je namreč treba ugodnosti zakona ° obmejnih področjih razširiti tudi vzhodne predele Veneta v pokraji-na . Belluno, Treviso in Benetke. Zna-le, da je bil že pred časom zakonski nutek o obmejnih področjih odo-D e.n v poslanski zbornici. Že takrat so 7aU mentarci iz Veneta nasprotovali onu v taki obliki, pa čeprav je v jem predvideno, da bodo najbolj pa-na področja pokrajine Belluno všteta med Kraje, ki bodo deležni raznih 'nancnih ugodnosti.
Najbolj jasno pa se je proti prvotne-nit desedilu zakona postavil predsed-j‘ K deželne vlade Veneta Bernini. Ta -pr na več sestankih v Benetkah ter v da VlSU Portogruaru jasno povedal, Pri n6 ne strinja z vladnim osnutkom, nii ° ie tudi do sestanka med Berni-mvP? in Biasuttijem, zatem tudi do 2(1 ddeželnih sestankov raznih strank. nipSe .e zdelo, da so nesoglasja odstrani19 ln da do razprava v senatu pri-h a nekatere spremembe, tako da ta obe deželi zadovoljni.
SD [e.di prejšnjega tedna pa je Bernini snr ]avno povedal, da je treba zakon p, goniti in da ni prav, da bi v vsej K Julijski krajini uživali ugod--p 1.te9a novega zakona, češ da sta ln Gorica eno, Videm drugo, Por-denon pa že tretje.
» , dn ko so Berninijeve izjave ostale km ■ °. sKrite, saj so o njih poročali le nisti v Venetu, pa so nedeljske iz-
jave De Michelisa odjeknile čisto drugače. Prvič, ker so bile izrečene v Pordenonu, torej v naši deželi, kjer sicer pričakujejo, da bo zakon izglasovan čimprej. Drugič, ker so prišle iz ust podpredsednika rimske vlade, ki je znan po tem, da s svojimi posegi dregne v sršenje gnezdo. De Michelis je zelo preprosto dejal, da ni opravičljiv zakonski osnutek s takim besedilom, kakršnega so odobrili v poslanski zbornici. Povedal je tudi, da nima nobenega smisla vanj vključevati pordenonske pokrajine, saj ta ni ob meji.
Že v nedeljo oziroma v ponedeljek, ko je tisk objavil De Michelisova izvajanja, se je v Pordenonu usul plaz protestov. Prvi je bil socialistični poslanec Francesco De Carli, De Micheli-sov strankarski, pa čeprav ne strujar-ski, tovariš. De Carli je povedal, da se De Michelis z nobenim socialistom ni domenil, kaj bo o tej stvari povedal. Pordenonski župan Alvaro Cardin, demokristjan, se je zavzel za popolno podporo parlamentarcem naše dežele v njihovi zavzetosti za odobritev zakona. Za takšno podporo in skupno pobudo vseh političnih sil FJK se je zavzel tudi komunistični poslanec Isaia Gasparotto. Demokristjanski poslanec Michelangelo Agrusti pa je dejal, da so De Michelisove besede hud udarec možnostim za odobritev zakona.
»Presenečen in zaskrbljen sem,« pa je včeraj dejal predsednik deželne
vlade FJK Adriano Biasutti. Dejal je tudi, da zakon o obmejnih področjih ni podpornega značaja, kot menijo De Michelis in drugi politiki iz Veneta. Gre za zakon, ki bo dal Furlaniji-Julijski krajini nadomestilo za neuresničeno mednarodno prosto cono na Krasu, ki je predvidena v osimskem sporazumu. Biasutti je še povedal, da se je gospodarstvo naše dežele znalo v zadnjem času z uspehom vključiti v mednarodne gospodarske tokove in da so se na nedavni italijanski razstavi v Moskvi naši gospodarstveniki zelo dobro izkazali. Nujno pa je potrebna pomoč, da se bo tukajšnje gospodarstvo postaviloi na svoje noge in da bo povsod konkurenčno.
Biasutti je še dejal, da nikakor niso upravičene nadaljnje zahteve dežele Veneto o tem vprašanju. Obstajajo pa možnosti za integracijo gospodarstev dveh sosednih dežel.
Predsednik deželne vlade FJK je predsednika rimske vlade De Mito obvestil o sedaj nastali polemiki ter z njim zahteval takojšnji razgovor. Istočasno se je zavzel, da rimski senat čimprej odobri zakon o obmejnih področjih s takim besedilom, kakršnega je že odobrila poslanska zbornica.
Brez dvoma bodo o teh stvareh govorili jutri v Vidmu na sestanku parlamentarcev z voditelji deželne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. (mw)
Nenavadna smrt upokojenca
PORDENON — V industrijski coni v Brugneri pri Pordenonu je kamion z mešalcem za beton povozil 67-letnega upokokojenca Giovannija Bertolettija, ki je bil doma iz kraja Rivoltella Del Garda (Brescia). Bertoletti je izdihnil na kraju nesreče. Dinamika nesreče je precej nenavadna. Bertoletti se je s prijateljem pripeljal na neko gradbišče s kamionom natovorjenim s peskom in cementom. Istočasno je prišel tudi kamion z mešalcem za beton, ki je moral ubrati drugo smer. Zaradi terena je bil manever težak in Bertoletti je izstopil iz svojega kamiona, da bi pomagal vozniku v stiski. Tu pa je prišlo do nesreče: neznani voznik kamiona z mešalcem za beton je pričel voziti v vzvratno smer in povozil nesrečnega upokojenca.
Po avstrijski televiziji
Slovenske oddaje od prihodnjega marca
CELOVEC — Za 1. januarja 1989 napovedani start televizijskih oddaj ORF za narodnostne skupnosti v Avstriji je preložen. Intendant koroškega studia v Celovcu Heinz Felsbach je namreč napovedal, da bodo pričeli predvajati televizijske oddaje v nedeljo, 5. marca 1989.
"Zamudo" je Felsbach utemeljil z administrativnimi vzroki, ker bo uvedba televizijskih oddaj za narodnostne skupnosti povezana z drugimi spremembam na avstrijski televiziji, ki bodo uvedene 27. februarja 1989.
Intendant Felsbach je v zvezi s temi televizijskimi oddajami še dodal, da bo dokončna odločitev sprejeta na seji kuratorija ORF decembra 1988. Kot je znano, je za začetek predviden 20-minutni magazin, posredovali pa ga bodo vsako nedeljo med 13. in 14. uro na drugem televizijskem programu.
(Po Slovenskem vestniku)
Na pobudo Sadjarskega društva Slovenije
V Sežani od 5. do 8. novembra odprta sadjarska razstava
SEŽANA — Sadjarsko društvo Slovenije organizira od 5. do 8. novembra razstavo z naslovom "Slovensko sadje" in številne spremljajoče prireditve, ki se bodo odvijale v Sežani. Sadjarska razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure v prostorih telovadnice v Sežani in je namenjena kmetom, sadjarjem, ljubiteljem sadjarstva in drugim občanom, zlasti pa mladim, ki naj bi sadjarstvo šele vzljubili. Sadjarska razstava bo potekala pod pokroviteljstvom Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zadružne zveze Slovenije, Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, Poslovne skupnosti za sadje, krompir in vrtnine ter skupščin občin Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana.
V	soboto, 5. novembra, bo odprtje razstave "Slovensko sadje" ob 9. uri s koncertom pihalnega orkestra iz Divače, nastopile pa bodo tudi folklorna skupina aktiva kmečkih žensk in deklet pri kmetijski zadrugi Vinakras Sežana. Ob 10. uri bo spregovoril slavnostni govornik Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, za dosežke v pridelavi in prireji pa bodo podelili priznanja Zadružne zveze Slovenije.
V	ponedeljek, 7. novembra, bo ob
10. uri v veliki sejni dvorani Občine Sežana strokovni posvet z naslovom "Stanje in možnosti razvoja slovenskega sadjarstva". O tržnih možnostih slovenskega sadja bo predaval M. Krnajc, Vitjan Sancin pa bo predaval o sadjarstvu na Tržaškem. O aktualni društveni problematiki bo načel razgovor M. Babnik. Po predavanjih bodo člani slovenskega sadjarskega društva odšli na strokovno ekskurzijo o gojitvi aktinidij pri ing. Sancinu v Dolino pri Trstu, kjer bodo obiskali tudi trgovino s kmetijskimi potrebščinami.
V torek, 8. novembra, se bo ob 9. uri pričela razprava o spremambah sadnega izbora vseh sadnih vrst. Predavanje in razprava bo v prostorih sežanske občinske skupščine. Člani slovenskega sadjarskega društva pa si bodo ogledali tudi brkinske sadovnjake.
Olga Knez-Stojkovič
■ PORDENON — Jutri se v Pordenonu prične peti študijski seminar o gospodarskih vprašanjih. Namenjen je predvsem mladim, ki so dokončali univerzitetne študije.
Osrednja tema seminarja bo "Iz dežele leta 1988 v Evropo leta 1992". Predavali bodo profesorji z raznih italijanskih univerz.
Za čistočo reke Nadiže
°9ro^j0 Naravovarstveniki
se že več let borijo za reko Nadižo, ki jo
°nesnažu • naIra.zl*č°ejši načrti za iskoriščanje njenih vod. Načrt, sicer ne P^poznn*6«-!?!0^ ZŽ č*sto ok°lje pa mora pričeti prav ob načrtovanju, potem je
no. Kako bo na primer z željo, da bi izkoristili izvir Arpita? Naravovarstveniki in drugi se resnično bojijo za usodo Nadiže
Skupščina Obalno-kraške zveze lovskih družin
Med nalogami lovskih družin je tudi izobraževanje članov
»Na ustanovni skupščini Obalno-kraške zveze lovskih družin, ki je bila julija 1986, je bilo naše delo usmerjeno k uresničevanju sprejetih programskih usmeritev. Kljub začetnim težavam pa je nova zveza, ki združuje 23 lovskih družin na krškem, brkinskem in istrskem bazenu, organizacijsko zaživela in prebrodila porodne krče,« je v poročilu o delu v dvoletnem mandatu dejal Nerino Gobbo, predsednik izvršnega odbora na programsko volilni skupščini Obalno-kraške ZLD, ki se je odvijala konec oktobra (29. 10.) v Dolenji vasi pri Pinotu. Skupščine so se udeležili skorajda vsi predstaviki 23. društev, manjkali so le delegati LD Dutovlje, pogrešali pa so tudi predstavnike družbeno-političnega življenja tega območja.
Nerino Gobbo pa je nadaljeval z orisom prioritetnih nalog, ki so jim in jim še bodo posvečali veliko pozornosti. To je zlasti področje organiziranosti in izpolnjevanja lovsko gojitvenih smernic in načrtov. Za posamezne bazene so specifični odstreli jelenjadi in medveda, ukrepi za preprečevanje škode od divjadi, zlasti od divjega prašiča. Na področju gojitve divjadi bodo še nadalje vztrajali pri realizaciji in izboljšanju dogovorjenih smernic za gojitev srnjadi kot glavno divjad. Potrebno je izboljšati evidenco o uplenjeni divjadi po strukturi in ostalih pokazateljih za ocenjevanje in kategorizacijo. Kot je razpravljalec Franko Križman dejal, je stanje po lovskih družinah posledica tega, da premalo pozornosti posvečamo izobraževanju kadra in lovski etiki. Zato je potrebno izboljšati nivo usposobljenosti zlasti mlajšega kadra, angažirati lovske tehnike, čuvaje, izprašane ocenjevalce, preglednike in druge ter jih pritegniti k delu in jim zaupati. Zaradi navedenih razlogov ne dosegajo strukturnega odstrela. Kjer obstajajo pogoji za vzrejo male divjadi (zlasti fazanov), morajo lovci vztrajati in vložiti vse napore za čuvanje in porast naravnega staleža z umiritvijo odstrela in z raznimi oblikami stalnega vnašanja fazanov za
razplot. Izpuščeni fazani na lovni turizem pa poslabšajo sestavo lazanske populacije. Kjer se je začela jerebica pojavljati, je priporočljivo začeti s konstantnim vlaganjem. Prvi znaki o izboljšanju staleža zajca so že opazni, vendar pa se priporoča, da se še nadalje zadrži odstrel zajcev na minimum, da se populacija zares opomore. Iz dneva v dan je zlasti za malo divjad pereč problem roparic, saj se je lov nanje zmanjšal. Tudi podivjane mačke, psi in klateške stekle lisice prihajajo v bližino domačij in s tem se veča nevarnost okužbe ssteklino. V boju proti tej nalezljivi bolezni morajo sodelovati tudi lovci.
V razpravi so lovci izpostavili pereč problem, ki se tiče izgradnje predvidene avtoceste od Razdrtega do Ferneti-čev. Enotni so si bili v zahtevi, da je potrebno za divjad zagotoviti prehode, da avtocesta pri Cebulovcu pri Senožečah in tudi drugod ne bi omejevala svobodnega gibanja in s tem tudi mešanja krvi divjadi. Veliko pozornosti je bilo namenjeno tudi vzgoji in izobraževanju članstva, za kar si prizadeva posebna komisija. Le ta skuša povečati informiranje lovcev, dvigniti nivo znanja o divjadi in spodbujati delo posameznikov in lovskih družin s podelitvijo priznanj. O lovski problematiki so imeli na raznih osnovnih šolah predavanja, v sodelovanju z učitelji biologije pa je to stalna naloga. Uspešno tudi deluje kinološka sekcija, ki je dosegla vidne rezultate ob 40-letnici lovsko kinološkega društva in letošnjem razvitju prapora.
Na programsko volilni skupščini so sprejeli programske usmeritve za naslednje mandatno obdobje in razrešili dosedanje vodstvo, ki ga je uspešno vodil Rado Dolgan, predsednik skupščine. Za novega predsednika pa so imenovali Albina Mahne, iz lovske družine Materija. Novemu vodstvu so izrekli uspešno delo pri realzaciji lovsko-gojitvenih smernic in v boju za odpravo ekoloških problemov.
Olga Knez - Stojkovič
COLLEEN
McCULLOUGH
Prevedla Breda Konte
stran. Vesto 1r?S Dawnie ne more nikoli vzeti in odpeljati vem ro awn?e mUe kar nekaj časa povzročala skrbi, ^zela Tima •Vam Je Prišlo na misel, kako hitro bi lahko • j zgodilo 7	varstva tisti trenutek, ko bi se vam
lskreno jo irT. bi vam to prišlo na misel? Vaša hči je in Nikoli si no k racb' Toda ona mene nikakor ne mara in Pismi, kj ,.t ° Priznala, da sem za Tima boljša od nje. Vaši P°oblasti]o 6 napisali za Dawnie in Micka, vaše uradno P°vZročati V V-Se to ne Pomeni nič, če bi Davvnie res hotela k°hu p0st,i e~ve' ^ primeru vaše smrti bi Davvnie po za-cleželi, ne nf jlmov varuh, in to bi potrdilo vsako sodišče v y sorodu ^ t- na to’ kakšna navodila ste pustili vi. Nisem tega pa .mrom, ne poznava se niti zelo dolgo, poleg Ko sto ]ma zveza več kot sumljiva.
'bbela jn 'ne prvič prosili, naj vzamem Tima k sebi, nisem P?te, vendar0118-^6 blje od dejstva, da mi brezmejno zau-lc*eli Dawn- mis im, da ste dovolj odmaknjeni, da boste 16 v njeni pravi luči. Tima ljubi, zato pa mene
toliko bolj sovraži in Tim bi postal žrtev na njenem oltarju. John Martinson ni vedel, kako močno me Davvnie sovraži, vendar je kljub temu našel edino pravo rešitev. Moram se poročiti s Timom.
Ron se je kislo nasmehnil. »Kaj ni življenje smešno? V eni stvari pa imate prav, Mary. Ljudje bi dosti hitreje razumeli, če bi le živela skupaj, kot pa bodo razumeli vajin zakon. To je eden izmed tistih položajev, ko je poroka zločin, kaj ne?«
»Prav te besede sem uporabila, ko sem se pogovarjala z Johnom Martinsonom. Zločin.«
Ron je vstal, šel okrog mize, jo je objel čez ramena, potem pa sklonil glavo in jo poljubil. »Dober človek ste, Mary. Prav res bom vesel, če se boste poročili z mojim sinom. Z Es si ne bo mogla želeti boljše rešitve in prepričan sem, da vam tudi ona nazdravlja.
Toda to bi se moralo zgoditi kmalu, Mary, prav kmalu. Če bom za časa poroke še živ in če bom v oporoki napisal, da se strinjam z njo, Davvnie ne bo mogla storiti veliko. Če pa bosta čakala in se poročila šele po moji smrti, bo vse skupaj na zelo trhlih nogah. Jaz sam bi moral to videti, vendar je človek vedno nekoliko slep, kadar gre za njegove otroke.«
»Zato sem se morala o tem pogovoriti z vami še nocoj. Za nekaj dni bom morala v bolnišnico, da poskrbim za to, da ne bom mogla imeti otrok, vendar se mi zdi, da bi morala biti poroka čimprej.«
»Prav imate! Naslednji ponedeljek bova šla v mesto, da dobiva potrebna potrdila, potem pa se zavoljo mene lahko že konec tedna poročita.«
Ljubeče ga je pogladila po raskavem licu. »Ne bi si mogla želeti bolj prijaznega tasta, kot ste vi, Ron. Prav lepa hvala, ker ste me razumeli in ker ste pristali.«
ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE
Na koncu sta se zedinila, da bosta Davvnie povedala za poroko šele, ko bo obred že za njimi. Toda že dan za tem, ko sta se Ron in Mary dogovorila za poroko, je Mary to povedala Archieju Johnsonu.
»Tristo kosmatih, saj se šališ!«
Kar nekaj časa je trajalo, da ga je prepričala, da misli resno. In ko je prvi šok minil, se je navdušil in ji iskreno čestital.
»Ljuba Mary, ne bi mogel biti bolj vesel. To je najbolj čuden par po Chopinu in George Sandovi, toda če kdo na tej stari blatni krogli ve, kaj počenja, si to ti. Ne bom ti zagrenil življenja s celo vrsto pripomb, ker sem prekleto prepričan, da si že sama pomislila nanje. Žal mi je edino to, da te bom izgubil po tolikih letih, ko sem mislil, da se mitega ni treba bati. Zaradi tega bi pa lahko zajokal.«
»Le zakaj naj bi me izgubil?«
»No, kaj se ne boš morala odpovedati službi, ko boš skrbela za svojega Tima?«
»Sveta nebesa, ne! Res potrebujem tri mesece dopusta, in to skoraj takoj, brez predhodne napovedi, kar mi je zelo žal, vendar nikakor ne mislim prenehati hoditi na delo in tudi Tim tega ne bo storil. Zdi se mi, da bo bolje za oba, če bova šla malo ven, med običajne ljudi.«
Podjetje SNAM skuša obiti koordinacijski odbor posestnikov
V	i »1 •	1MVV	J	V •
Lastniki zemljišč enotno zavračajo prenizke odškodnine za novi plinovod
Pridobitev prostovoljcev za civilno zaščito CB Nordest
Elektronski geofon za reševanje spod ruševin
Spet je na obzorju zaseganje kraške zemlje v imenu javne koristi in spet se obnavljajo spori med zasegovalci in lastniki zemljišč. Tokrat se v imenu javne koristi pojavlja plinsko podjetje SNAM, ki je sicer tudi na našem Krasu star znanec. Okrepiti oziroma podvojiti namerava plinovod, ki dovaža metan od vozlišča pri Gonarsu do Opčin nad Trstom, pri zaseganju novih površin pa ponuja odškodnine, ki jih lastniki ocenjujejo kot smešno nizke. Da bi okrepili svojo pogajalsko moč, so se lastniki v tržaški pokrajini že pred časom na pobudo Kmečke zveze in sporazumno s pristojnimi okoliškimi občinskimi upravami združili v poseben odbor. Toda podjetje SNAM skuša zdaj to oviro obiti preprosto tako, da pošilja svoje poverjenike po domovih lastnikov, da bi se z njimi ločeno pogodili.
Prvi plinovod je podjetje SNAM na Tržaškem speljalo vzdolž naftovoda Trst-Ingolstadt konec šestdesetih let. Po njem prihaja metan v Trst iz Gonarsa, kjer je zdaj odcep iz večjega voda, po katerem pritekaplin iz daljne Sovjetske zveze. V zadnjih časih se je pojavila potreba, da bi ta odcep okrepili tudi zaradi povečanja porabe, saj je predvideno, da bi metan postopoma napeljali ne samo po mestih, ampak tudi na podeželju. Prav zato podjetje SNAM namerava ob starem vodu speljati še drugega, kar bi seveda zahtevalo zaseganje novih zemljišč. Poudariti velja, da ne gre samo za ozek pas, ki ga fizično zasede cev, ampak za veliko večje površine, saj se iz varnostnih razlogov služnost razprostira za 18,5 metra v vsako smer od cevi, kar praktično pomeni, da je govor o 37 metrov širokem pasu.
Nihče ne oporeka, vsaj načelno ne, da je okrepitev plinovoda dejansko v javno korist. Težave pa se pojavljajo, ko je treba določiti višino odškodnin lastnikom. Podjetje SNAM jim ponuja, da bi za vsak linearni meter plinovoda prejeli 7 tisoč lir. Da to res ni veliko, se lahko vsakdo prepriča, če pomisli, da bi vsa odškodnina za speljavo plinovoda od Medje vasi do Opčin znašala kakih 150 milijonov lir. Toliko ponekod stane teren za eno samo stanovanjsko hišo, tu pa gre za zaseganje nekaj desetin kilometrov 37 metrov širokega pasa zemljišč! Razumljivo je, da so se lastniki ob takšni ponudbi namrdnili. S pomočjo Kmečke zveze ter sporazumno z devinsko-nabrežinsko, zgoniško in repentabrsko občinsko upravo so ustanovili posebni odbor, da bi se pogajal s podjetjem SNAM.
Odbor je seveda že prišel na dan s svojim protipredlogom za odškodnine: le-te naj bi znašale 170 tisoč lir za vsak linearni meter plinovoda. Toliko je (vsaj sorazmerno) leta 1978 izplačala rafinerija Aguila ob postavljanju podobnih vodov. Podjetje SNAM pa takšne cene ne sprejema, med drugim opozarjajoč, da služnost ne bo prizadela 37 metrov širokega pasa ex novo, saj bo novi plinovod tekel vzdolž starega. Dejansko bi na novo bil prizadet le 15 metrov širok pas. Odbor posestnikov tega ne zanika, a poudarja, da bi služnost ostala na vseh 37 metrih, tudi ko bi stare vode odstranili, sicer pa da se je pripravljen o zadevi pogajati.
Kot uvodoma rečeno, pa podjetje SNAM zdaj skuša obiti odbor in doseči ločene sporazume s posameznimi posestniki. To bi posestnike seveda bistveno ošibilo. Odbor poziva posestnike k enotnosti tudi zato, da bi s skupnimi močmi dosegli od podjetja SNAM, da bi poravnalo odškodnine, ki jih dolguje še za postavitev prvega plinovoda, in da bi pri postavljanju novega ne delalo nepotrebne škode na zemljiščih.
M. B.
Novi plinovod bo tekel vzdolž starega ob naftovodu	(Foto Križmančič)
Prostovoljci za civilno zaščito skupine CB Nordest, ki ima sedež na Proseku, so včeraj dobili novo sodobno elektronsko napravo, ki omogoča najti ljudi pod ruševinami, to je tako imenovani elektronski geofon. Napravo je izumil slovenski inženir Tone Kablar, ki je bil včasih zaposlen pri Iskri, in je doslej edina tovrstna naprava ne le v Sloveniji, pač pa v vsem svetu. Geofon doslej so poznali samo mehanske geofone — uporabljajo pri reševanju ljudi izpod ruševin pri potresih in drugih naravnih katastrofah. S posebno sondo in slušalkami je mogoče slišati osebo, ki se premika pod ruševinami,
slišati pa je mogoče celo bitje njenega srca in njeno dihanje.	...
Mehanski geofoni, s katerimi so bm reševalci opremljeni doslej, so bili iz-delani po istem principu kot medicin; ski stetoskopi. Elektronski geofon, ki ga je pred petimi leti — kmalu po P°' tresu v Irpinii — izdelal inž. Kablan pa je neke vrste elektroakustični pre' tvornik, ki lahko ojači šume do mili' jonkrat. Poleg tega je aparat zelo lahek in je tudi zato izredno praktičen in dragocen za vse, ki delajo na poCl' ročju civilne zaščite.
Novi elektronski geofon, ki ga |e prostovoljcem s Proseka darovala tvrdka Best iz Boljunca, in možnost) njegove uporabe so predstavili včeraj zjutraj na sedežu skupine CB Nordest-Skupina desetih prostovoljcev (skupno jih je približno trideset), ki ji je načeloval Alessandro Novello, je uprizorila reševalno akcijo. Moškega, ki je b) pokopan pod ruševinami, so lokalizirali z geofonom in ga nato previdno rešili izpod desk in kamnov, s katerimi je bil zasut. Geofon inženirja Toneta Kablarja, s katerim so opremljene vse skupine za civilno zaščito v Sloveniji in po Jugoslaviji, je res ojačil vsak najmanjši šum. Pri nadaljnjem prikazu pa so prisotni lahko celo ugotovili, d je lahko šum, ki ga povzroči majhna in lahka elastika ob padcu na cemen , enako močen kot udarec na tolkala.
Po merjenjih, ki so jih izvedli slovenski strokovnjaki, geofon lahko ujame šume v razdalji od 8 do 25 metrov, odvisno pač od intenzitete hrupa in o gostote ruševin. Geofona, ki ima kapaciteto 45 ur non stop delovanja, sice še niso uporabili na terenu, saj v za dnjih letih v naših krajih ni bilo nobenih potresov, vendar je njegovo delovanje znanstveno in uradno potrjeno.
Na sliki (foto Križmančič): prostovoljec, opremljen z elektronskim 9e' ofonom.
Soglasen sklep tržaških kronistov
Zlati sv. Just zavarovalnici Generali
Motil jih je Primorski dnevnik
Prestižno nagrado tržaških kronistov "zlatega sv. Justa" bodo letos podelili tržaški zavarovalnici "Le Generali". Priznanje, ki ga vsako leto podelijo osebnosti, ki je ponesla ime našega mesta širom po svetu, so torej letos s soglasnim sklepom tržaških kronistov sklenili dati neki gospodarski ustanovi, ki je bila prav letos v središču ne samo krajevne ampak mednarodne pozornosti. Zavarovalna družba Generali je nastala v Trstu v daljnjem letu 1831, od takrat pa je ustvarila široko mrežo storitev, ki sega danes tudi onkraj evropskih meja. Danes velja za eno najmočnejših zavarovalnih ustanov v svetu in tudi po njeni zaslugi je Trst še vedno nekakšna prestolnica zavarovalne dejavnosti. Družba šteje danes okrog 90 tisoč delničarjev, njen kapital pa okrog 18 tisoč milijard lir.
Uradna svečanost podelitve "zlatega sv. Justa" zavarovalnici Generali bo prihodnji mesec v dvorani tržaškega občinskega sveta ob navzočnosti predstavnikov oblasti in sredstev množičnega obveščanja. Ime tržaške zavarovalne družbe bo tako zapisano v seznamu prestižnih osebnosti, ki so v prejšnjih letih prejele to ugledno priznanje. Med njimi naj omenimo kirurga Pietra Valdonija, arheologa Dora Levija, režiserja Giorgia Strehlerja, Tržaški trio, opernega pevca Piera Cappuccillija, violinista Franca Gullija, germanista Claudia Magrisa, stilista Missonija, jurista Livia Paladina, profesorje Budinicha, Luzzata Fegiza in Bug-liarella, kiparja Marcella Mascherinija, slikarko Leonor Fini, slikarja Lojzeta Spacala (to je bil doslej tudi edini Slovenec, ki bi mu bila podeljena ta nagrada), glasbenika De Banfielda, kardiologa Camerinija in galerista Lea Castellija, ki mu je bila nagrada podeljena lani.
Na sliki (foto Križmančič) osrednji sedež zavarovalnice Generali na Trgu Duca degli Abbruzzi.
Doslej so svojo jezo izražali predvsem s protislovenskimi napisi na pročelju šole, tokrat pa jih je očitno zmotil Primorski dnevnik. Zato so ga za; žgali. Običajni neznanci so izkoristil1 torkov praznični dan, ko so bile šole zaprte, da bi spet dali duška svojemu protislovenskemu gnevu. Vzeli so izvod časopisa, ki ga raznašalec vsako jutro pušča na vratih slovenske osnovne šole Karel Širok v Ul. Donadoni in ga zažgali. Hišnik, ki vsako jutro odpre šolske duri, je včeraj zjutraj nase včerajšnji izvod našega časopisa, Pre' dvčerajšnjega pa ni bilo. Namest dnevnika je bilo na stopnišču le nekaj saj in pepela.	.	.
Tako neznatno vandalsko dejanj običajno ni vredno niti omembe, J 1 gre v bistvu le za otročarijo. Vend® tako, ki odseva narodnostno n. m pnost, ki je še vedno prisotna v nase mestu in prihaja stalno do izraza n najrazličnejših ravneh.


JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI OBLAČIL ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
DANES, 3. NOVEMBRA, JE TRGOVINA ODPRTA
ŠPORT
250 m od mejnega prehoda Fernetiči Tel.:	213780
VELEBLA GO VNICA ZA ŠPORT
Simfonični orkester mladih
iz dežel Alpe-Jadran v Trstu
Simfonični orkester mladih iz dežel Alpe-Jadran, ki ga sestavlja devetdese oin dih glasbenikov, je v ponedeljek dospel v Trst. V našem mestu se bo pod voa^ madžarskega dirigenta Gyorgyja Gyorivanyrja pripravil na ciklus koncertov, g Dežela FJK prireja ob 10-letnici obstoja Delovne skupnosti Alpe-Jadran. ^obC n0sti katerimi bodo v znaku ustvarjalnosti mladih proslavili ustanovitev delovne skup ^ v — začela je delovati novembra pred desetimi leti — bodo 14. novembra v Trst , Pordenonu, 16. v Gorici, 18. v Benetkah in 19. novembra v Čedadu.	džarski
Mlade glasbenike spremlja skupina inštruktorjev, načeljuje pa jim m~oscani-dirigent Gyorivanyr, ki je med drugimi prejel tudi prestižno nagrado Arturo
Pri organizaciji koncertov sodeluje Beneški glasbeni inštitut Asolo, ^^I^gjska so jih podprle Tržaška, Goriška, Videmska in pordenonska hranilnica ter c Ljudska banka.	hndočnosti
Pobudo in njen kulturni pomen ter perspektive, ki jih orkester ima v D ,	7.
bo predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti predstavil v pone novembra, ob 11.30 na tiskovni konferenci na sedežu Dežele.	Trstu.
Na sliki (foto Rizzo) orkester mladih iz dežel Alpe-Adria med vajo v
Carbone pred sestankom na Deželi
Kakšna bo bodočnost škedenjske železarne?
Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je za Petek dopoldne sklical sestanek o bodočnosti Skedenj-ske železarne AIT (bivše Terni) in sploh tržaške industrije. Na sestanek je povabil tržaške krajevne upravitelj®’ predstavnike sindikatov in industrij cev ter predsednika pristaniške ustanove in industrijske cone. Vest ]e včeraj potrdil podpredsednik deželnega odbora Gi-anfranco Carbone, ki je ob tem posredoval tisku daljšo izjavo. '
Carbone najprej poudarja potrebo, da bi z vso ener-9!]o obnovili prizadevanja za zagotovitev produktivne bodočnosti škedenjski železarni, od katere je odvisno kakih tisoč delovnih mest. Ob tem ugotavlja, da je na btažbi predstavil ponudbo za odkup obrata edinole furlanski industrijec Pittini, kakor tudi, da je Trst izlo-oen s tako imenovanih »območij reindustrializacije«, kar pomeni, da pri preustroju železarne ne bodo prišle v Poštev razne ugodnosti, ki so za omenjena območja Predvidene. Zdaj je po mnenju podpredsednika dežel-nega odbora treba rešiti vprašanje, kakšna bo struktura nove družbe in kolikšna bo prisotnost javnih podjetij v niej. Odprto ostaja tudi vprašanje financiranja celotne operacije, čeprav to ne dela tako hudih skrbi kot ne-lcoc' saj so v državnem proračunu predvidena sredstva za večletno ugodno posojilo.
Z.a rešitev vseh nakazanih vprašanj je po prepričanj11 Carboneja potrebna predvsem enotnost hotenj Tr-sta in deželne uprave. Gre za bodočnost obrata, ki je bistvenega pomena za ravnovesje tržaškega gospodar-stva. Tudi v tem primeru kot v številnih drugih pa je Jasno, da vsa teža odgovornosti pade na zasebne podjetnike in na krajevne deželne uprave, medtem ko državni zavod za industrijski razvoj IRI ostaja pasivno ob ftrani. To dejstvo je za podpredsednika deželnega od-°ra politično nesprejemljivo in se sprašuje, ali spoh še Kaj pomeni tolikanj ponovljena trditev, da so »državne udeležbe strateški element za tržaško in goriško gospo-
Ob koncu svoje izjave Carbone postavlja vprašanje, ako uporabiti zemljišča in poslopja družbe Isotta raschini, potem ko se bo le-ta v kratkem zlila s Tovar-? velikih motorjev pri Boljuncu. V teh praznih prostori imata po njegovem mnenju IRI in Finmeccanica oiznost, da razvijeta novo industrijsko pobudo.
Gambassini proti zamisli tržaške psihiatrične službe
Počitnice na Karibskem otočju dostopne tudi umskim bolnikom?
Deželni svetovalec Liste za Trst Gambassini javno zatrjuje, da zelo pozorno in kritično sledi delovanju tržaške psihiatrične službe in njenemu "basaglievskemu" navdihu. Zakaj je tako, ni težko ugotoviti. Gambassinijevo gledanje na svet je bilo vedno obarvano z elementi šovinizma, pa naj je govoril o Slovencih, o Furlanih, o naprednih silah ali o "norcih". Na te družbene komponente gleda Gambassini zviška in z neprikritim prepričanjem, da bi jih bilo treba ločiti od "zdravih", "normalnih" članov družbe.
Bržkone je prav iz tega vzgiba naslovil pred dnevi na predsednika deželnega odbora Biasutti-ja sarkastično interpelacijo, v kateri sprašuje, ali drži vest, ki jo je objavil milanski dnevnik Corri-ere della sera pod naslovom »Trst: nori bodo počitnikovali na Karibskih otokih. Tako je odločil profesor Franco Rotelli«. V njem naj bi po Gam-bassinijevih trditvah pisalo, da so tržaški psihiatri kupili v Dominikanski republiki teren, na katerem naj bi zgradili hotel za umske bolnike. V interpelaciji hoče Gambassini nadalje vedeti, kdo finansira načrt, kdo je njegov nositelj, s čigavim denarjem naj bi zgradili hotel, za kolikšno investicijo gre in koliko bodo stale počitnice, če upoštevamo strošek za letalsko vozovnico. Ob ironični ugotovitvi, da »dandanes ni nihče normalen«, nadalje sprašuje, ali bodo počitnice v Dominikanski republiki lahko uživali tudi on in drugi deželni svetovalci.
Kaj pravi o Gambassinijevem vprašanju ravnatelj tržaške psihiatrične službe Franco Rotelli? Povedal nam je, da je pobuda zaenkrat še v povojih in da je zamisel res nastala v Trstu, podpirajo pa jo zasebne zadruge iz Milana, Genove, Parme, Bologne in Rima. Gre za zadruge, ki se ukvarjajo z delovnim in družbenim vključevanjem umskih bolnikov, narkomanov, bivših zapornikov in drugih mladih družbenih izrinjen-cev. To je gospodarska pobuda, ki se vsekakor povezuje s cilji teh zadrug. Finančno investicijo so doslej že obljubili številni bančni zavodi, zasebniki in razna združenja. Rotelli domneva, da bi bilo dovolj zbrati 300 ali 400 milijonov lir.
Zakaj pa v Dominikanski republiki in ne na primer na Sardiniji? »Iz več razlogov. Prvi je čis-
to ekonomski: v Dominikanski republiki stane življenje petkrat manj kot v Italiji. Drugič: družbeno okolje je tam veliko bolj odprto in dovzetno od našega. Tretjič: mislim, da so potovanja, spoznavanje nove kulture, ljudi in okolja pravica vseh in ne le petičnežev. Potem pa so še druge spodbude: ob finančni podpori zunanjega ministrstva oziroma departmaja za mednarodno kooperacijo že nekaj let nudimo Južni Ameriki (konkretno Argentini in Boliviji) tehnično pomoč na področju umskega zdravja. To sodelovanje se bo v bodočnosti razširilo tudi na Dominikansko republiko. Torej razlog več za našo zamisel.«
Dr. Rotelli pri tem še poudarja, da so zadruge (v Trstu naj omenimo II pošto delle fragole in Zadrugo sv. Pantejmuna) zasebnega značaja in da lahko svoj dobiček investirajo po mili volji. Glede-javnih sredstev, ki jih nudita KZE ali Dežela, pa meni, da javne uprave imajo pravico do preverjanja, kako so bila sredstva izkoriščena. Vendar to velja, poudarja Rotelli, le za tista sredstva, in ne za celotno delovanje zadrug.
N. F.
V Barkovljah nov sedež Turistične ustanove
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova za Trst in njegovo obalo bo prihodnje leto dobila verjetno nov sedež. Po 50 letih, kar ima sedež v gradu Sv. Justa, se bo preselila v Bar-kovlje. Grad in njegove prireditvene prostore bodo v prihodnjih letih namreč skoraj docela restavrirali in obnovili — obnovitvena dela bo kril Sklad za investicije in zaposlitev - zato mora Turistična ustanova najti nov sedež, ki bi bil tudi bolj v skladu z njeno vlogo.
Z odločitvijo, da bi se preselili v Barko vij e, je dejal predsednik ustanove Alvise Barison, se je strinjal ves upravni svet. Stroške za nakup in obnovitev novega sedeža, ki bi moral biti veliko modernejši in bolj funkcionalen, naj bi s prispevkom 750 milijonov lir krila država.
V petek konec slovesnosti ob 70-letnici prve vojne
Jutri pesniški večer
1	• • V e •	rji	ve v
v knjižnici P. Tomažič
nari ,teh dneh si je občinska palača . eia praznično obleko. Tudi včeraj ob 7nTre^ P°tekala vrsta svečanosti ne letnici konca prve svetovne voj-Ufah Upan Richetti je v dopoldanskih ladij >radno sPreJeI poveljnika dveh sta ^ rtalijanske vojne mornarice, ki stani-av vderaJ pristali v tržaškem pri-t0r _ ,c,u- Gre za raketno križarko Vit-Gioro'eneto *n za izkrcevalno ladjo S. orrica10' Gbe bosta danes popoldne na
^pustiUTrit1' Že jUtri pa bosta spet
sCPan Richetti je včeraj na županjem ff'* tristoletni pečat mesta nil q7,začanom (naj starejši je dopol-»Velit	so še zadnje žive priče
Prvi , ,voine«, kot imenujejo Italijani so svet°vni spopad. Isto odlikovanje PrežixrovP?Jda.nslci'1 urah prejeli tudi 9iulia„ell,clani organizacije »Volontari j . P1, humani e dalmati«.
Upri?" P0p0ldue bodo na Trgu Unita nje ho 1 ,.z9°dovinsko sceno: izkrca-PoDolrh?alj$rIev v Trstu. Tudi v petek ne bo najvišji predstavnik tr-
žaške Občine zaposlen z raznimi sprejemi, pozdravi in podeljevanji odlikovanj. V sejni dvorani občinskega sveta bo Richetti ob 11.30 sprejel vse odlikovance, ki so se posebno izkazali in so prejeli »zlato medaljo za vojaško hrabrost vseh vojn in osvobodilne vojne«. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani.
Gino Bramieri v Rossettiju
S ponedeljkom, 7. novembra, bodo v Pasaži Protti začeli prodajati vstopnice za prvo izvenabonmajsko predstavo Stalnega gledališča F-JK "Una zin-gara m'ha detto". Komedijo sta napisala Terzoli in Vaime, za režijo sta poskrbela Garinei in Giovannini, v glavnih vlogah pa nastopata znani komik Gino Bramieri in Paola Quat-trini. Delo bo na sporedu v gledališču Rossetti od 22. do 27. novembra. Za abonente so predvideni popusti.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši nadaljuje s svojimi srečanji z ustvarjalci umetniške besede. Jutri zvečer ob 20.30, se nam obeta zanimivo srečanje s pesnico, ki je nedvomno nov obraz v slovenski poeziji. S prvencem se nam bo predstavila pesnica Zlatka Obid-Lokatos, doma iz Trebč. To je zdaj njen drugi dom, ki si ga je zbrala za svojega.
Srečanje s prvencem je vedno vznemirljivo doživetje. Njen pesniški izraz tipa v človekovo dušo, grebe po nji in jo včasih skrivnostno pritajeno razgalja svetu - temno obarvano in krvavečo. Čeprav pesem še tako živahno hlasta po življenju, je v vsaki radosti kanček grenkobe, tiste temne sence, ki ves čas pesniškega snovanja hodi za njo. Spremlja jo povsod in vseskozi, kar zasnuje njeno pesniško občutje. Vsak njen izraz ponuja bralcu vrsto metafor in asociacij, izhaja iz las-
Včeraj popoldne na Trgu Valmaura
Za volanom ga je zadela kap
telico rr9u Valmaura, blizu križišča Favn arpineto, je 62-letnega Alide P°koini 6la včeraJ možganska ke Proti n™Se I® za volanom pande vo neslo n V avtocesti. Avtomobil je 2 trčil vfV® X° stran ceste, kjer je čel: Ulicp r fo 3°-letne Grazie Marinaz nutku arpineto. Fava je umrl v ti škodovala21*109 pa se v nesreči ni p
gioreVa,le stanoval v kraju Salsoma IMEČn ,Pr? ?n Pa Je bil pri tvrd dela kn ; Dcd9e krone. Kap ga je 2 Roke sn e vozi* službeni avtomot nadaliev-l,rau . omahnile in panda Ko je .vyoznJ° še za nekaj metre
favo, kFjebild-° Čelnega trčenja, tako aa ■ P ze mrtev, vrglo napr avta. Ven1 v ? Slavo razbil vetrobr, cej počasi TZe' da ie moški vozil pi hila na Tudl Marinazova je prit
Panda nenla^' ko je °Pazila' da
Trčenje 7,r d°ma zayozil proti nj bilo silovitJadl zmaniaane hitrosti
Prihiteirai»uesreče je v nekaj minut, Pa zdravn 6C Rdeče9a križa, a dežv P°niaqaH 'f a_, ^ternissa ni mogla v nainestnik lzdvala Je potrdilo o smi Sani Pa • državnega pravdnika D tvašnico , ovolil Prevoz trupla v n Pesteči Slavne bolnišnice. Izvide Piso hoteli °Pr?vili mestni redarji, k°jnika n J , 1 osebnih podatkov p
9°dku obvestili nis° ° tragičnem d Na stdl ujegove družine.
Rtihite]j^i.^uto Križmančič): Ko
®V° že prepozno'16 bU° za Allde
V garaži so mu zažgali avto
Ko je 33-letni Mario Martino iz Ulice Pasteur 14 včeraj okrog 8. ure stopil v garažo, ga je čakalo neprijetno presenečenje. Njegov avtomobil fiat 850 je bil skoraj popolnoma sežgan. Plameni so uničili notranjost avta in električno napeljavo ter poškodovali karoserijo. Kaže, da je neznanec ponoči vstopil v garažo, odprl tank za bencin in vrgel vanj vžigalico. Požar ni trajal dolgo, saj je čez kake pol ure sam ugasnil.
Martino je telefoniral agentom letečega oddelka, ki so kmalu prihiteli v garažo v Ulici Pasteur. Preiskovalci so oškodovanca vprašali, če sumi, kdo je požigalec. Martino je pomislil in jim nato odgovoril; da ne sumi nikogar. Škodo bo verjetno poravnala zavarovalnica, saj je bil Martino zavarovan proti požaru.
tnih doživetij, se dotika kraških prvin in morja.
Pesnico bo predstavila in o njenem delu govorila prof. Zora Tavčar. Nekatere pesmi iz zbirke Ob vodi in kruhu bodo prebrali domači recitatorji.
Pesniško bogat večer bodo dopolnili člani mladinskega pevskega zbora Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Ščeka, ki bodo js peto pesmijo ovrednotili poezije.
V človeku odtujeni družbi bo to nemara nevsakdanji večer, ki nam bo obogatil dušo in razveselil srce. (olj
Ob 10. obletnici smrti
dr. Franeta Tončiča
se ga s hvaležnostjo spominjajo
dr. Drago Štoka z ženo, Saša Kosovel z družino, Jarmila in Mirko, Nada Vilhar in drugi prijatelji.
Trst, 3. novembra 1988
Pogreb
Alojza Černjave
bo jutri, 4. novembra, ob 11.30 iz mrtvašnice v Tržiču naravnost v cerkev na Prosek.
SVOJCI
Gabrovec, 3. novembra 1988
Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo Marjanu in svojcem iskreno sožalje
delovni kolegi Občine Zgonik
Tehnični konzorcij občin Zgonik in Repentabor ter obe občinski upravi izrekajo uslužbencu Marjanu Černjavi in svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi dragega očeta Alojza izrekata iskreno sožalje Marjanu in družini Oskar in Neva.
t
Umrla je draga
Pavla Mejak-Terčon
Pogreb bo jutri, 4. novembra, ob 13. uri v nabrežinski cerkvi.
Žalostno vest sporočajo mož Luciane, hčeri Eda in Majda z družinama, vnukinja Maja, mama in teta.
Nabrežina, 3. novembra 1988
Ob smrti gospe učiteljice Pavle Terčon izrekajo občuteno sožalje možu in družini
ravnateljica, učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva Nabrežine
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi
Josip Ozbič
(PEPI)
Pogreb bo jutri, 4. novembra, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalostno vest sporočajo žena Antonija, sinova Vinko in Silvijo ter hči Irma z družinami.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 3. novembra 1988
Ob težki izgubi predragega Pepija Ozbiča, izrekajo globoko sožalje ženi, sinovoma in hčerki, cerkveni pevski zbor in verniki Sv. Vincencija.
3. 11. 1982	3. 11. 1988
Ob 6. obletnici smrti
Mirota Benete
se ga z žalostjo spominjajo
žena Ida in otroci z družinami
Boljunec, 3. novembra 1988
Ob bridki izgubi dragega Davida izreka družini iskreno sožalje
Fantovska - Boljunec
Uprava in uslužbenci občine Dolina izrekajo iskreno sožalje Stojanu Mauriju in družini ob težki izgubi dragega sina.
Ob bridki izgubi sina Davida izreka sožalje članu Stojanu in družini
Gasilsko društvo Breg
Ob nenadomestljivi izgubi dragega Davida občuteno sočustvujejo s prizadeto družino učenci, učiteljstvo in starši učencev COŠ Fran Venturini iz Boljunca.
Dijaki 1. RTV razreda Jožef Stefan izrekajo globoko sožalje bratu Vas-janu in družini ob bridki izgubi Davida Maurija.
Veliko ljudi na svečanostih v spomin padlim za svobodo
Ena od značilnosti letošnjih svečanosti pred spominskimi obeležji padlim za svobodo je bila nedvomno množična udeležba ljudi. Prostor nam ne dovoljuje, da bi poročali o vseh manifestacijah spoštovanja do umrlih, ki so se zvrstile v teh dneh. Pač pa objavljamo še dve sliki v dokaz, da so tovrstne svečanosti še zelo močno občutene. Zgoraj (foto Magajna) sprevod k spomeniku padlim v NOB pri Domju, spodaj (foto Križmančič) spominska svečanost v Repnu z udeležbo predstavnikov krajevnih organizacij in Generalnega konzulata SFRJ v Trstu.
Na Opčinah prenovili gostilno Alla Pineta
Naše podeželje se naglo razvija in posodablja. Nastajajo ali se obnavljajo nove trgovine, lokali ali podobni objekti, ki se ne razlikujejo od onih v mestu. To velja tudi za obnovljeno gostilno »Alla Pineta« na Opčinah, ki sta jo odprli v soboto Marina Šuber in Lidija Blažina. Gostilna že dalj časa stoji v Ulici dei Volti na Opčinah izven centra vasi, levo od glavnega križišča ceste 202, kjer je električna centrala ENEL. V soboto se je v lokalu zbralo veliko prijateljev in znancev ne samo z Opčin, temveč tudi iz sosednjih vasi in iz mesta samega, da čestitajo Marini in Lidiji ter njuni sodelavki-pomoč-nici Lidiji Sardočevi. Lidija Blažina je dobro znana kot pridna gostilničarka, ker je več let vodila gostilno »Veto« na Opčinah. Čestitkam vseh prisotnih se pridružujemo tudi mi z željo, da bi tri mlade Slovenke imele veliko uspeha pri delu. (mm)	(Foto Magajna)
Natečaj za fotoamaterje v priredbi Foto Trst 80
Krožek Foto Trst 80 prireja 6. fotografski natečaj. Tisti, ki se ga želijo udeležiti, bodo morali oddati svoje izdelke najkasneje do 19. novembra. Sprejemali jih bodo pri ZSKD v Ulici sv, Frančiška 20 (2. nadstropje), pa tudi na sedežu ZSKD v Gorici.
Natečaj je odprt vsem fotoamaterjem iz FJK in Primorske in se deli na dva odseka: barvni diapozitivi na prosto temo in črno-bele slike, ravno tako na prosto temo. Vsak avtor lahko sodeluje z največ 5 izdelki za vsak odsek. Diapozitivi z osebnimi podatki (naslov dela, ime, priimek in naslov avtorja) morajo biti označeni s piko na spodnjem levem kotu in nastavljeni v okvirih 5X5. Daljša stranica črno-belih fotografij mora biti dolga od 20 do 40 cm. Na hrbtno stran mora avtor napisati svoje osebne podatke in naslov dela.
Komisija fotografskega natečaja, ki jo sestavljajo televizijska snemalka Laura Isoni, fotoamaterji Vittorio Buzzi, Luciano Kleva in Antonio Spazzal ter arhitekt in profesor tehnične vzgoje Miloš Jugovič, bo sprejemala dela udeležencev od 14. do 19. novembra. Avtorje najboljših izdelkov bodo nagradili v soboto, 10. decembra, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo.
gledališča
VERDI
Jesenska simfonična sezona - V soboto, 5. novembra, ob 20.30 (red A) koncert pianista Louisa LORTIEJA in klavičem-balista Iltona VVJUNISKEGA. _Na sporedu skladbe L. Mucilla in P. I. Čajkovskega. Ponovitev koncerta v nedeljo ob 18. uri.
V torek, 15. novembra, ob 21. uri večer z orkestrom GEWANDHAUS iz Leipziga, ki ga vodi Kurt Masur. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Danes ob 16. uri (red prost) in ob 20.30 (red 1. četrtek) bo gledališka skupina Giulia Boset-tija nastopala z delom ZENOVA ZAVEST, ki ga je priredil Tullio Kezich po romanu Itala Sveva. Režija Egisto Mar-cucci. V abonmaju odrezek št. 2. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja dve uri in pol.
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditve starih.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune MARINARESCA ali NEL PAESE DELLE MALDOBRIE. Režija Francesco Macedonio.
Predstave bodo zaradi velikega uspeha podaljšali do 13. novembra.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri Utat v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava Demetrija GEJA pod naslovom Odprtine.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je še jut-rina ogled razstava slikarja Fulvia MO-NAIJA.
V	galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) bo do 10. novembra odprta razstava slikarke MIRELLE SCHOTT SBISA.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Do 6. novembra razstavlja CLAUDIA RAZA. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
V	Občinski galeriji na Trgu Unita bo do 6. novembra na ogled razstava Emidia EREDITAJA. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Ob praznikih od 10.00 do 13.00.
V	Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, je do 7. novembra na ogled razstava Marka RUPNIKA. Urnik: od 17.00 do
19.00.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Frantic, krim., ZDA 1988, r. Roman Polanski; i. Harri-son Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley.
EXCELSIOR I - 16.15, 19.15, 22.00 L'ulti-ma tentazione di Cristo, r. Martin Scorsese, □
EXCELSIOR II - 16.30, 22.00 Piccolo dia-volo, i. Roberto Benigni, VValter Mat-thau.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Corto cir-cuito II.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caldi pec-cati, porn., □ □.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Blade runner, fant., i. Harrison Ford.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Pelle alla conguista del mondo, dram., Danska 1988, r. Bille August, i. Pelle Hvenega-ard, Max von Sydow.
PENICE - 16.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Danko, i. A. Schwarzenegger, J. Belushi.
MIGNON - 15.00, 22.00 II mio amico Mac, fant., r. S. Raffili, i. J. Calegory, C. Ebersole.
EDEN - 15.30, 22.10 Ragazze in affari,
porn., □□
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Sulle tracce delTassassino, srh.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Scuola di polizia
5, kom., ZDA 1988; r. A. Myerson; i. B. Smith, D. Graff.
LUMIERE FIGE - 16.00, 21.30 Bird, ZDA 1988; r. Clint Eastwood; i. Forest Whi-taker, Diane Venora.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Bocche bollenti a San Francisco, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
GIGI TUL je praznoval te dni 88. rojstni dan. Vse najboljše mu želi družina Čok.
__________prispevki_________________
Ob 5. obletnici smrti dragega nepozabnega moža Vojka Ferluge daruje žena Maruša 40.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Adolfa Furlana ob 3. obletnici smrti daruje žena Marija 25.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na pok. sorodnike daruje Vera Drečkova 15.000 lir za Bazoviški dom in 15.000 lir za spomenik palim v NOB v Bazovici.
V	počastitev spomina dragih nepozabnih staršev daruje Alma 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na padle iz Križa daruje Srečko Sedmak (Devinščina) 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI E. Antončič iz Križa.
Ob obletnici smrti dragega Alberta Šemca darujeta žena Rosina in sin Vojko
50.000	lir za moški pevski zbor Vesna.
Ob 10. obletnici smrti dr. Franeta Tončiča daruje Marija Kosovel 20.000 lir za Sklad Sergija Tončiča.
Oglasni oddelek Primorskega dnevnika
PUBLIEST
obvešča cenjene odjemalce, da bo danes, 3. novembra, sprejemalo oglase uredništvo Primorskega dnevnika.
razna obvestila
_________koncerti___________
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri na spo-redu prvi koncert sezone z nastopom Tomaža Lorenza - violina in Alenke Sčeko-ve-Lorenz - klavir. Spored koncerta, k1 bo v Prosvetnem domu na Opčinah, vključuje antologijo slovenskih violinskih skladb od 18. stoletja do danes. Vabljeni!
včeraj - danes _
Danes, ČETRTEK, 3. novembra 1988
JUST
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 10.01 - Luna vzide ob 0.20 in zatone ob 14.22,
Sklad M. Čuk prireja popoldanske lekcije za srednješolce od 4. novembra dalje ob ponedeljkih in četrtkih. Informacije in vpis na sedežu Sklada, Proseš-ka ul. 133, Opčine, danes, 3. novembra, od 10. do 12. ure.
SKD Tabor - Opčine in Društvo zamejskih likovnikov - Trst organizirata novembra večdnevno delavnico O LIKOVNEM IZRAŽANJU. Mentorji Jasna Merku - plastika, Claudia Raza - grafika in Boris Zuljan - risba. Informativno srečanje in vpisovanje v soboto, 5 novembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice vabijo vse člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 6. novembra, ob 10. uri v Kulturnem domu na Proseku.
50-letniki občine Dolina priredijo 12. t. m. večerjo v restavraciji na Jezeru pri Olimpiji. Kdor se je želi udeležiti, naj telefonira v večernih urah na št. 228468 ali 811773. Poskrbljeno bo za zabavo in razvedrilo. Oglasite se v čim večjem številu!
Narodna in študijska knjižnica prireja TEČAJ O ARHIVISTIKI od 15. do 23. novembra 1988. Informacije in prijave: NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 774333, NŠK OZ, Trst, Ul. Petronio 4, tel. 733086, Knjižnica D. Feigel, Gorica, Ul. Croce 3, tel. 531495.
ŠD Mladina prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v ponedeljek, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel v Trstu prirejata ZIMOVANJE V ZGORNJIH GORJAH od 27. decembra do 4. januarja 1989 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644 vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
Na osnovni šoli K. Širok v Ul. Dona-doni v Trstu bo ob torkih in petkih zvečer telovadba za odrasle. Kdor se želi prijaviti, naj se javi v dopoldanskih urah na šoli.
razne prireditve
Knjižnica P. Tomažič in tovariši, Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 4. novembra, ob 20.30 literarni večer: OB VODI IN KRUHU, poezija ZLATKE LOKA-TOS. Predstavitev: ZORA TAVČAR. Sodelujejo recitatorji in MePZ Primorec-Tabor.
SKD Vigred vabi jutri, 4. novembra, ob 20.30 v prostore šempolajske osnovne šole na ogled lepljenke VAŠKI VRTILJAK v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom iz Repna (režija Drago Gorup). Vabljeni!
Drugi večer predavalne sezone SPDT
bo v četrtek, 10. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška. Botanik in univerzitetni profesor dr. Tone VVraber bo predaval na temo MED RASTLINAMI V PROKLETIJAH. Predavanje bo obogateno z diapozitivi.
izleti
Ste že pomislili, da bi pričakali novo leto daleč od vsakdanjih skrbi? Sekcija KPI občine Dolina vam nudi 5-DNEV-NO POTOVANJE od 29. decembra 1988 do 2. januarja 1989 v Sovjetsko zvezo s silvestrovanjem v Moskvi s karakterističnimi ruskimi običaji in navadami. Informacije in vpisovanje danes, 3., in jutri, 4. novembra, na sedežu sekcije KPI v Dolini 75/a od 19. do 20. ure ali po tel. 232223 v popoldanskih urah. Mesta so omejena in zato vabimo vse interesente, da pohitijo z vpisom.
SPDT priredi v nedeljo, 13. t. m., avtobusni izlet na Korado, kjer bo tradicionalno Martinovanje. Odhod avtobusa ob 8. uri z Opčin (pred Prosvetnim domom), ob 8.15 pa izpred sodne palače na Foro Ulpiano. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška. Izlet vodi Ervin Gombač, ki je na razpolago za morebitne informacije. (tel. 754742).
Jutri, PETEK, 4. novembra 1988
DRAGO
PLIMOVANJE DANES: ob 6.31 najvišje 32 cm, ob 13.22 najnižje -13 cm, ob
18.09	naj višje 3 cm, ob 23.50 naj nižje -2o cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,3 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Totis, Jacopo Fornasin, Gioia Gadža, Francesco Guzzi, Stefania Collari, Marco Bazzara, Hana D'Angiulli, Simone Benussi, Josef Janou-šek.
UMRLI SO: 74-letni Paolo Ghersini, 76-letna Anna Longo vd. Rota, 67-letn1 Attilio Travani, 90-letni Severine Mazza-roli, 82-letna Lucia Montagna, 81-letna Eugenia Savini, 85-letna Anna Faragupa vd. Faraguna, 78-letna Carmela Ulcigr®1 vd. Degrassi, 89-letna Giulia Fondelli vd. Rossini, 84-letna Giovanna Pecchiaricb vd. Bembo, 80-letni Emilio Solvi, 86-let-na Aliče Strisch, 63-letni Antonio Albertini, 67-letna Nerina Parovel por. Zigad; te, 73-letna Stefania Ferfila vd. Degrassi, 82-letna Maria Benedetti, 77-letna Maria Debelli vd. Butta, 66-letna Anna Caspap1 por. Cosulich, 88-letna Vittoria Gregori, 82-letni Ettore Brumat, 83-letni Agostino Paoletich, 69-letna Virginia Sirk.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 31. oktobra, do sobote, 5. novembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), U Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije).
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo p° telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), U ' Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 1 : Ul. Flavia 89 (Zavije).
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo P° telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavi 89 (Žavlje).
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo Pu telefonu za najnujnejše primere.
Danes, 3. novembra
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mir marski drevored 117 (Barkovlje), ' Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 1 Ul. Flavia 89 (Zavije).
Dnevna služba - od 13.00 do
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mi marski drevored 117 (Barkovlje), Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. ma 89 (Žavlje). .	„ -n Jo
BAZOVICA - (tel. 226210) - Od 8JU
13.00.	Po 13. uri samo po telefonu za
nujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel- ?. predpraznična od 14. do 20. ure in P nična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
KUPIM 80-basovsko harmoniko.
Te'
229331 ali 229112.	ar,r
PRODAMO dvonadstropno hišo z 9^ žo, vrtom in lepim razgledom na (b fei. v središču Sesljana. Za informacij6 299692 od 20. do 21. ure.	ne -
DRAGULJARNA MALALAN - OPC1 ,ia-ima na razpolago srečke velikeg3 nagradnega žrebanja "BOŽIČ 88". ža kih 10.000 lir nakupa zahtevajte
srečko.	pje
IŠČEM zaposlitev kot uradnica. L ;z-slovenskega in angleškega jeziK • kušnje v import/export ter z ba»dele*c Pismene ponudbe na Oglasni od■ jjj Primorskega dnevnika, Ul. Mon 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica ■ GOSPODINJSKO POMOČNICO -1 s. tedensko išče 3-članska družina r. lih. Pisati na Oglasni oddelek v ■ c, -skega dnevnika, Ul. Montecc 34137 Trst pod šifro "Poštena".
2.11-19JL-
10.'
menjalnica
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling .... Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma ..
1315.— 740		:::. &
21.6.— '		
		
'		
ooon		
1970		
190,- 8,50		•••■ 1042;5
Kanadski dolar		1050.	Drobni dinar .	
			
Zagovorniki avantgarde so odkrili svojega Bacha
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
Srečanje treh dežel o duševno prizadetih
Ameriška avantgardna glasba je s Šestimi koncerti Steva Reicha osvojila ondonska svetišča »resne« glasbe in zdl se, da je pred domislicami nasled-i a Philipa Glassa in Jeana Michela arra klonil tudi tisti del najbolj odpornega občinstva.
Londonski tednik Time Out, ki je zanesljiv vodnik za prireditve in kon-^erte, je nataknil Reichovim koncer-om oznako »rock and jazz«; plošče, ki n ^®ich izdaja, pa so najpogosteje značene kot »new age«. Za Reicha, ki ]e študiral kompozicijo z Lucianom eriom in Dariusom Milhaudom, po-6j se je dolgo let ukvarjal z analizo ohnike igranja na tolkala vračev v anL kujejo kritiki nove definicije, . recimo »eksotični primitivec« ali "simfonični znanstvenik«.
V Royal Festival Hall je koncert po-ekal nekako takole: udarec na bongos k 0ZIlanII začetek koncerta; minuto asneje mu je odgovoril drugi udarec
v drugačni tonaliteti; po desetih minutah je osem bobnarjev ustvarjalo nori ritem. Po približno pol ure je ob bon-gosih igralo že osem ksilofonov, štiri marimbe, pikolo, piščalka, obenem sta se pojavila še dva pevca. Občinstvo je skušala ugonobiti glasba, ki bi jo lahko primerjali samo nekemu »blodenj-skemu« Boleru Mauricea Ravela..
Reichova glasba sloni na sorazmerno enostavnem principu: posamezni ton, noto, udarec na boben, vrisk ponavlja toliko časa, da spravi prisotne do divje reakcije ali hipnoze. V raznih skladbah avtor ponavlja ta poskus z večjo ali manjšo zasedbo.
Steve Reich je včasih prisoten na svojih koncertih, navadno pa sedi za mikserjem kot nekakšen tehnik rock koncerta. V Londonu je oboževalce rocka razočaral, zagovorniki avantgardne glasbe pa so odkrili svojega Bacha, ki niha nekje med glasbo Stravinskega in kalifornijskim funkyjem.
V	okviru Konzorcija za zdravstveno in psihopedagoško skrbstvo CAMPP (Consorzio perTassistenza medico-psi-copedagogica) izhaja dvomesečna brezplačna revija H-Incontri.
Glasilo konzorcija prinaša v letošnji 4.-5. številki objavo prispevkov z mednarodnega srečanja Koroška, Furlani-ja-Julijska krajina, Slovenija: tri dežele nasproti problemu duševnega han-dicapa« Srečanje se je pod pokroviteljstvom naše dežele in videmske pokrajine ter občine Videm sicer odvijalo lani septembra, aktualnost in tehtnost ugotovitev pa sta še živi. Trije dnevi so bili posamično namenjeni Koroški, Sloveniji in deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Po pozdravu predsedujoče dr. Ro-manellove, ravnateljice Priznane posebne osnovne šole ustanove CAMPP iz Vidma, ki se je po obveznih zahvalah dotaknila pomembnosti, da se tri različne dežele soočajo s problemom duševno prizadetih, je povzel besedo član Komisije za družbena vprašanja pri poslanski zbornici A. G. Renzulli. Srž njegovega posega je želja, da bi država sprejela v zvezi s problematiko prizadetih zakone take vrste, ki bi zagotovili stalnost in gotovost skrbi za prizadete.
V	reviji H-Incontri sledi poseg dr. Fritscha, primarija s celovške bolnišnice in docenta za klinično pedagogiko. Spregovoril je o koroških strukturah za handikapirane, o njihovi tipologiji in kriterijih. Predšolska in šolska obvezna vzgoja je prispevek izpod peresa dr. Odreitza, člana Koroškega združenja ustanov za skrbstvo. V zaključkih preberemo ugotovitev, da je najboljša vrsta skrbi za prizadete zgodnja skrb za prizadete; zaradi tega skušajo na Koroškem doseči, da bi njihovi operaterji mogli nuditi pomoč ter individualizirati otroke s težavami v njihovem čimbolj zgodnjem življenjskem obdobju.
Ravnatelj koroškega Deželnega središča za pomoč handikapiranim osebam dr. Burgstaller govori v svojem prispevku o poklicnem oblikovanju in o vključevanju v delo, kakor ga predvideva zakon, o čemer se je obširneje razpisal dr. Kropfitsch kot ravnatelj Deželnega oddelka za družbene zadeve na Koroškem.
Predsednik koroškega Združenja staršev dr. Rausch se je dotaknil problema Ostareli prizadeti in prizadeti brez družine. V prispevku je govor o organizaciji Lebenshilfe, ki s pomočjo deželnega prispevka skrbi za kvalitetno preživljanje časa prizadetih oseb.
O odnosih med raziskovalnimi organizmi in strukturami, ki se ukvarjajo s handicapom ter o načinu družbene sensibilizacije ob tem problemu je za deželo Koroško spregovoril dr. Kos-chat.
Prvemu - koroškemu dnevu je sledila debata. V reviji so objavljeni najtehtnejši posegi.
Sloveniji je bil namenjen drugi dan srečanja. Spregovorili so deželni svetovalec za odnose z EGS dr. Braida, ki je imel pozdravni nagovor, za njim pa dr. Kosova, ravnateljica ljubljanskega svetovalnega centra. Prof. Ulaga, ki poučuje specialno pedagogiko na ljubljanski univerzi, je med drugim poudaril, da mora biti način oblikovanja skrbstva in vključevanja v delo dosegljiv slehernemu prizadetemu, neglede na ekonomske, socialne, etnične ali verske razlike.
Tudi med njegovim posegom je bila izražena potreba po zgodnjem odkrivanju prizadetosti.
Prof. Končarjeva je govorila kot članica Šolskega skrbništva za Slovenijo. Pojasnila je način skrbi za prizadete v predšolski dobi. O oblikovanju in delovnem vključevanju je spregovorila dr. Gartnerjeva iz ljubljanskega Delovnega centra. Dr. Jereb je govoril o družbeni skrbi za prizadete v Sloveniji, s posebnim poudarkom na problematiki družin s prizadetim članom.
Psihologinja iz ljubljanskega Svetovalnega centra dr. Sterletova je orisala nekatere probleme, s katerimi se srečujejo strokovnjaki ob prešolanju iz navadne v posebno šolo. Defektologinja dr. Ščerbinova iz istega Centra je orisala metode oblikovanja specializiranega osebja za delo s prizadetimi. Dr. Krastar pa je razvil svoje misli ob rezultatih raziskave o avtoagresivnem obnašanju prizadetih subjektov.
V tretjem, zaključnem dnevu so spregovorili predstavniki Dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Prvi je bil na vrsti s pozdravnim nagovorom predsednik ustanove CAMPP dr. Grion.
Tržaški župan odgovarja
(foto Montenero)
dan ^ °Lviru oddaje A tu per tu, ki je na sporedu po italijanskem radiu, se bo q 6s Popoldne ob 15.15 oglasil tržaški župan Franco Richetti. Voditelj oddaje (jenl6 e Damele in urednik Giancarlo Deganutti namervata postaviti novoizvo-nj eJPu županu mesta Trst vrsto vprašanj v zvezi z njegovim javnim in privat-

«111
';.--*9;:oS6 mH h S'vi
Cor-oartio pm VAssiHei
M-xbn> p>ao<ix-i!dUoyv:

; TASSA «#ŠC8S8ft j
Sledila sta mu še videmski župan Bressani in pokrajinski svetovalec za vzgojo in družbeno skrb Lepre. Na srečanju so spregovorili še videmski nadškof Battisti, prefekt Larosa in deželni svetovalec dr. Brancati. Med strokovnimi posegi prinaša revija zapise posegov dr. Mattiolija, predsednika videmske zdravstvene enote, dr. Raffinijeve, zdravstvene voditeljice ustanove CPAS iz Pordenona, dr. Sal-vadorija, ki opravlja službo psihologa na Zdravstveno-psihopedagoškem zavodu v Medeji. O ustanovi ANFFAS sta spregovorila predsednik goriške sekcije te ustanove Musulin, predsednica tržaške sekcije Sinigova, podpredsednik in predsednik videmske sekcije. Gospod Moise je govoril v imenu Pokrajinskega konzorcija za rehabilitacijo iz Gorice. Za posegom prof. Salvija, koordinatorja delovne skupine pri tržaškem šolskem skrbništvu za vključevanje prizadetih, in didaktične ravnateljice iz Latisane dr. Perosejeve, je srečanje zaključil dr. Grion, predsednik Videmskega konzorcija za zdravstveno-psihopedagoš-ko oskrbo.
	m nn m umi i til: Hilli a		I II! -I					današnji televizijski in radijski sporedi
X “M	<		RAI 2			A RAI 3	t	Ir RTV Ljubljana	Pl TV Koper
g4n ritualno: Uno mattina lO nn , nizanka: La famiglia Brady
10	in Xariete; Ci vediamo alle dieci H 00 >Lnevnik’ nato 2. del varieteja 11„ !;an': Aeroporto internažionale 12 ns Xreme in dnevnik
11	in Yariete: Via Teulada 66 I4nn Dnevnik
14 1 s Yai"iete: Fantastico bis 15On ai0*1' nddaja: Kvarkov svet 1510 ^ktualnosti: Primissima
16	on n ktualno: Italijanske kronike
17	On ?lsanke
17 is yanizanka: La baia dei cedri
isloo Dnevnik^ Spaziolibero
19 ln nVlZ:.D°mani sp°Si
19	»o aL>rika: Knjiga, naša prijateljica
20	in n™811611' vreme in dnevnik
f.1. AmY (kom., ZDA 1981, r. Vincent McEveety, i. Barry 22 os ^ewman. Kathleen Nolan)
22	is P?evnik " večerne vesti
m: Da un paese lontano: Gio-
23	25 a wni Pa°i° II (2. in zadnji del)
24	on TČktualno: Per fare mezzanotte
Dnevnik -zadnje vesti
8.00	Nad.: La corona del diavolo
9.00	Film: II tempo di villeggiatura (kom., It. 1956, r. Antonio Ra-cioppi, i. Vittorio De Sica)
10.20	Risanka
11.00	Dnevnik, nato izobr. odd. Lipica tra i pupi siciliani
11.30	Nanizanka:	L'impareggiabile
giudice Franklin
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik
15.00	Film: II marchio (dram., ZDA 1961, r. Guy Green, i. Stuart Whitman, Rod Steiger)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.10	Glasbena oddaja: Improvvisando
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35 Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Quando ancora non cerano i Beatles (2. del)
22.10	Dnevnik, nato kviz II milionario
23.10	Dnevnik, nato Filmske novosti
23.30	Film: La moglie nuova (dram., Fr. 1970, r. Michel Worms)
12.00	Kmetijska oddaja: Riž
13.00	Izobr. odd.: Glasbeni instrumenti - Klavičembalo
14.00	Deželne vesti
14.25 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Inf. oddaja: kmetijstvo in razvoj
15.30	Koncert: Brucknerjeva Simfonija v a-molu št. 6 (Orkester AIMS iz Dallasa, dir. Cornelius Eber-hardt)
17.00	Hokej: Fassa-Asiago
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualnosti: Milleameriche (1. del)
23.00	Dnevnik - večerne vesti
23.15	Milleameriche (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Milleameriche (3. del)
0.55 Dok. oddaja: 20 let prej
karstva, Slovenska ljudska glasbila in godci - akordične citre
11.00	Film: Žrtev
16.30	Video strani
16.45	Mozaik: Šolska TV (pon.)
17.45	Spored za otroke in mlade: Noro, norejše, norišnica (3. del), nan. Poltrona expres (3. del)
18.15	Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska - Trgatev
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Lorca (r. Juan Antonio Bardem, 3. del)
22.05	Dnevnik
22.20	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Kozara (dram., Jug. 1962, r. Veljko Bulajič, i. Olivera Markovič, Milena Dravič, Bata Živoji-novič, Bert Sotlar, Dragomir Fel-ba, Ljubiša Samardžič)
23.50 Video strani
13.30	TV dnevnik
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Mednarodni nogomet
16.00	TV dnevnik
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50 TV dnevnik
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Pogajanja za miljsko in de-vinsko-nabrežinsko občinsko upravo
TRST — Steklina se širi tudi na Kras TRST — Furlanski pisatelj Sgorlon predstavil svojo novo knjigo II Calderas
GORICA — Koncert Zagrebške filharmonije
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
22.30	TV dnevnik
22.45	Tednik: Sportime Magazine
23.00	Rubrika: Mon-gol-fiera (o mednarodnem nogometu)
23.45	Nočni boks: slavna srečanja
u
glia
10.35 Kvizi: tando
H pr 13.30
1 r Pie
l5'05 Nar
Kviz
17.2C
OK!
ijg
9.30
11.30	Nanizanki: Cannon,
12.30	Agenzia Rock-ford
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Il candidato (dram., ZDA 1972, r. Michael Ritchie, i. Robert Redford, Natalie Wood)
22.40	Filmska oddaja: Riflet-tore
23.40	Film: Io non sono una spia (dram., ZDA 1975, r. Philip Dunne, i. Ernest Borgnine, Ray Miller)
1.20	Nan.:Vegas
ITALIA 1_________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nanizanka: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Acchiappafan-tasmi
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: Viaggiamo con Benjamin, 20.15 Beverly Hills
20.30	Film: Vacanze in America (kom., It. 1984, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Gala, Christian De Sica)
22.15	Nanizanka: Zanzibar
22.45	Variete: Dibattito
23.05	Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.45	Nanizanke: Samurai, 0.45 Star Trek, 1.45 Giudice di notte
Hlfg TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Amor Gitano, 12.301 Ryan
13.30	Risanka
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.45 Piume e paillettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Lucky Luke, Robotech, Lupin III
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Colpi di luce (krim., It. 1985, r. Enzo Girolami, i. Erik Estra-da, Peggy Rowe)
22.15	Kviz: Čolpo grosso
23.30	Nanizanka: Svvitch 0.30 Film
H t	TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanke: Angie, 14.00 Adorabili creatu-re, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Nad.: La famiglia Vi-ahle, 18.15 Luigi Gan-na Detective
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Sanita oggi 20.30 Šport
21.30	Dokumentarna oddaja: Delta
22.30	Dnevnik
23.00	Variete: Al Paradise
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Koledarček; 9.00 Maša;
10.00	Mladinska radijska igra: Svetloba srebrne poti; 10.30 Opera: Kačji pastir; 11.50 Pisani listi; 12.00 Debelost in akupunktura; 12.40 Tržaški oktet izvaja skladbe tržaških skladateljev;
13.20	V našem prostoru: Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Izza kongresa; 15.15 Lahka glasba; 17.10 Mi in glasba: Mednarodni natečaj Premio citta di Trieste; 18.00 Četrtkova srečanja: Zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodove šole ob 100-letni-ci ustanovitve; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert;
9.05	Matineja; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih šol;
14.45	Mozaik; 15.00 Radio danes...;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambla Dečo Žgur in Zeleni val; 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo; 18.30 V okviru tedna grške glasbe; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu Radia Kp;
13.45	Od enih do treh; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualno; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Narodnozabavna glasba; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro;
6.05	Almanah; 6.30 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba in variete; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba;
9.45	Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.45 Pismo iz...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Počitnice po YU;
17.00	Blitz; 17.33 Mixage; 18.00 Bub-bling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Orkestri.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Glasbena oddaja: Going, nato Nočna glasba.
Na sejmu Ambiente hišna oprema in novosti okrasnega obrtništva
Nocoj začetek sezone Gorica Kinema
Iz zaprašenih predalov film v duhu perestrojke
Predzadnji letošnji sejem na goriš-kem Espomegu bo v soboto dopoldne ob 11. uri odprl deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati. Vest so včeraj sporočili s posebne sejemske ustanove pri Trgovinski zbornici, ki v teh dneh zaključuje s pripravami na to tradicionalno jesensko sejemsko prireditev. Sejem pohištva in druge stanovanjske ter hišne opreme je namreč nekako vezan na jesensko obdobje: z nastopajočo zimo se spreminjajo življenjske navade ljudi, ki v poletnih mesecih preživljajo več časa izven doma, v zimskem času pa marsikdo raje prebija večere na domu. Dom mora seveda biti topel, prijetno opremljen in kar se da udoben. Prav v tem času postajamo zato ljudje bolj pozorni do urejanja svojih domov in zato utegne biti sejem Ambiente ugodna priložnost, da se seznanimo z novostmi na tem področju.
V halah Espomega bo od sobote, 5., do nedelje, 13. t. m., na ogled dokaj bogat izbor ponudbe v zvezi s stanovanjsko opremo. V prvi vrsti gre seveda za pohištvo in dodatno opremo, ki je s tem povezana. Čedalje bolj se namreč uveljavljajo težnje po izpopolnjevanju videza stanovanj, po zadostitvi zgolj okrasnim potrebam. Na sejmu bodo nudili tudi pregled te dodatne opreme. Seveda pa bodo med stan-di lahko ujeli kako "dobro zamisel" tudi vsi, ki morajo še zadostiti osnovnim bivalnim potrebam: opremiti z najnujnejšim pohištvom novo stanovanje, zamenjati staro pohištvo in
podobno. Razstavljale! naj bi v ta namen zagotovili prikaz vseh stilov od klasičnega, do kmečkega in modernega, ki temelji na vedno novih desig-nerskih rešitvah.
V širšem smislu pojem hišne opreme ne zajema samo pohištva in drugih notranjih okrasnih dodatkov, pač pa tudi drugo opremo kot so okna, vrata, notranja stopnišča, sanitarije in naprave za ogrevanje. Prisotnost številnih podjetij iz naše dežele, Veneta ter od drugod naj bi po zagotovilih organizatorjev zagotovila obiskovalcem zanimiv pregled novosti tudi kar zadeva ponudbo tržišča glede preostale hišne opreme.
Da bi na sejmišče privabili čimveč ljudi so letos posvetili večjo pozornost tudi okrasni obrtniški proizvodnji.
Predstavili bodo predvsem ročno izdelane keramične izdelke, ki jih ročno pripravljajo v specializiranih laboratorijih v naši pokrjaini. Na sejmu bodo prisotni Občinski laboratorij iz Turjaka, laboratorij Aurora špri skupnosti Arcobaleno, ki bo prikazal tudi priem-re obnavljanja starega pohištva, zadruga La Felce iz Gradišča.
Še posebno zanimiva naj bi bila druga letošnja novost: predstavitev sovjetskega obrtništva s prikazom hišne opreme, lesnih in porcelanastih izdelkov ter značilnih obdelanih uralskih kamnov.
Sejem Ambiente bo na razstavišču ob Ločniškem mostu odprt do konca prihodnjega tedna ob sobotah in nedeljah nepretrgano od 10. do 21. ure, ob delavnikih pa od 16. do 21. ure.
Za obravnavo zaostalih upravnih sklepov
Seja pokrajinskega sveta
Po umestitveni seji, volitvah predsednika in odbora ter razpravi o programu nove uprave se bo pokrajinski svet v Gorici nocoj končno lotil konkretnih upravnih zadev. Seja pokrajinske skupščine bo popoldne od 16. ure dalje. Po sporočilih predsednika Criscija bodo razpravljali o nekazterih točkah, ki so izostale na zadnji seji: imenovanje volilnih komisij, odobritev lanskoletnega obračuna Pokrajine, imenovanje posvetovalne komisije za posege v korist kulturnih dejavnosti. Nenavadno zajeten dnevni red (več kot 180 točk) obsega večinoma sporočila oz. ratifikacije odborovih sklepov. Nekateri čakajo že od meseca marca letos, kar je razumljivo, če upoštevamo, da je mandat pokrjainskemu svetu zapadel približno poldrugi mesec pred junijskimi volitvami in da je za tekoče zadeve v tem času ter vse mesece politične krize po volitvah vodil odbor.
Jesenska filmska sezona Kinoatelje-ja Gorica Kinema 88 se bo nocoj ob 20.30 pričela v Kulturnem domu v znamenju novega vetra perestrojke. Kot prvi film bodo namreč vrteli sovjetski film Zgodba Asje Kljačine, ki je ljubila, ne da bi se poročila. Film je režiser Andrej Mihalkov Končalovski posnel že pred dobrimi 20 leti, leta 1967. V čem je torej vez z današnjim dogajanjem v Sovjetski zvezi? Bistvena vez je v preprostem dejstvu, da je lahko film prišel v kinodvorane šele danes, po več kot dvajsetih letih. Za toge cenzorje v času, ko je bil posnet in v naslednjih letih, je bilo to delo enega od sodobnih sovjetskih filmskih mojstrov preveč predrzno. Vrnil nam ga je "revolucionarni" kongres sovjetskih filmskih delavcev, ki je povlekel iz zaprašenih predalov vrsto pozabljenih del.
Pri filmu gre zabeležiti še neko zanimivost. Italijanski distributer Acade-my ga je predstavil na tržišču poleti, v času, ki je bil doselj namenjen le ponovitvam ne pa premieram. Zgodba Asje Kljačine je kljub temu tako pri kritiki kot med občinstvom doživela uspeh nad vsemi pričakovanji, kar zgovorno priča o zanimivosti filma.
Kinoatelje, ki namerava v letošnji sezoni ponuditi nekak pregled zanimivejših novosti pri posameznih evropskih kinematografijah, zato ni mogel prezreti tega filma. Z njim istočasno nadaljuje predstavitve sovjetskih "heretikov": lani smo lahko v Kulturnem domu gledali Abduladzejevo Kesanje
Pobuda slovenskih bančnih zavodov ob dnevu varčevanja
Denarne nagrade višješolcem
Podeljevanje hranilnih knjižic osmim med najboljšimi dijaki	(Foto Marinčič)
V Novi Gorici se predstavlja nova pesnica
V Novi Gorici bodo nocoj predstavili literarni prvenec domače pesnice. Goriška knjižnica Franceta Bevka in novogoriški Literarni klub namreč vabita ob 19. uri v oddelek za mladino in odrasle v Ul. Gradnikove brigade na predstavitev prve pesniške zbirke Mik, pesnice Vide Mokrin-Paver iz Nove Gorice. Pri predstavitvi bodo ob avtorici sodelovali urednik Aleksander Zorn, kritik Vid Snoj in gledališki igralec Bine Matoh, ki bo recitiral izbor pesmi iz nove zbirke.
Marku Komelu in Sari Hoban čestitajo ob rojstvu malega
JANA
prijatelji iz društva Oton Župančič
Sari in Marku se je pridružil
JAN
Vso srečo mu želi
Mladinski odbor SKGZ
Saro in Marka je osrečil
JAN
Trikrat zdravo! mu kliče
ŠZ Dom
V	prostorih gimnazije-liceja Primož Trubar v Ul. Alviano so v ponedeljek, 31. oktobra, na mednarodni dan varčevanja, priredili slovesnost ob podeljevanju denarnih prispevkov osmim med najuspešnejšimi dijaki slovenskih višjih srednjih šol v lanskem šolskem letu. Prispevke v obliki hranilne knjižice z začetnim "skladom" 250 tisoč lir so podelili slovenski denarni zavodi na Goriškem: Kmečka banka v Gorici ter hranilnici in posojilnici v Sovod-njah in Doberdobu. Na srečanju so bili prisotni predsedniki treh zavodov.
Nekaj uvodnih misli je izrekel ravnatelj gimnazije-liceja prof. Milko Re-ner. Dejal je, da so te nagrade lahko pomembno priznaj e in spodbuda dijakom, hkrati pa poseg slovenskih denarnih zavodov lahko utrdi v njih občutek naše gospodarske neodvisnosti. Močno gospodarstvo omogoča večji kulturni potencial in preko kulturne zakladnice čvrsto narodnostno identiteto.
V	imenu slovenskih denarnih zavodov na Goriškem je pozdravil odv. Karlo Primožič. Dejal je, da je našim bankam pri srcu razvoj slovenske šole kot tudi v širšem pogledu celotne naše skupnosti na Goriškem. Vloga bančnih zavodov je pomembna v krepitvi gospodarstva, ki mora biti hrbtenica vsestranskega razvoja naše stvarnosti. Že v prejšnjih letih so tri slovenske banke na različne načine podpirale šole, letos pa so se ob dnevu varče-
vanja odločile za tako obliko posega, da bi nagrade za marljivost bile dijakom dodatna stimulacija pri učenju in pripravi na aktivno vključitev v družbo. Denarne nagrade so prejeli Peter Paulin in David Piccoli iz slovenske sekcije industrijskega zavoda Galileo
Galilei, Miran Devetak z liceja Primož Trubar, Lucija Valentinčič z učiteljišča Simon Gregorčič, Marija Humar in Ingrid Devetak s trgovskega zavoda Ivan Cankar, Elizabeta Paoletti in Valentina Pahor iz goriške sekcije tehničnega zavoda za trgovino Žiga Zois.
Sedaj trdi, da mu bo Bog odprl vsa vrata
Dani nadaljuje s polemiko
Zaradi onesnaževanja iz upepeljevalnika
Prijavljeni Občina in Saspi?
Tudi včeraj se je goriški fotograf-vi-dec Vittorio Spolverini "srečal" na travniku blizu Fare z Marijo. Včerajšnjemu sestanku z nadnaravnim je sledilo nekaj sto ljudi. Kaj je včeraj Devica Marija sporočila Daniju? Že v trenutku ekstaze, ko se je kleče zazrl v nebo, je bilo mogoče iz njegovega lahnega nasmeška na ustih začutiti, da je bilo Marijino sporočilo razveseljivo. »Marija sporoča,« je nato videc sporočil vsem prisotnim, »da se bodo vsa vrata odprla po božji volji.«
Kdor pobliže sledi najnovejšemu razvoju zadeve o Marijinih prikazovanjih, bo gotovo razumel, da se včerajšnje Danijevo (bolj kot Marijino) sporočilo nanaša na polemiko z župnikom cerkve sv. Ignacija na Travniku mons. Cocolinom. Ta je namreč dejal, da bo vidcu 20. novembra, ko bi se morala Marija, po Danijevem sporočilu, ponovno prikazati in izreči važnejšo novico, prepovedal vstop v cerkev.
Mons. Cocolin je novinarjem obrazložil tudi Danijevo skrivnostno sporočilo, ki je tako izgubilo čar skrivnosti, o neki skorajšnji katastrofi. Spolverini naj bi opisal vizijo cerkve sv. Petra, ki se je posula in ki so jo zajeli ognjeni zublji. Goriški videc naj bi pri tem prepoznal nekatere prijatelje iz mladosti, ko se skušajo umakniti padajočemu kamenju in številnim kačam, ki se na vse načine ovijajo oseb. Včeraj pa ni hotel Spolverini dati točnejših
podatkov glede te vizije, ampak se je v običajnem zaključnem pogovoru z verniki lotil mons. Cocolina. Dejal je, da mu je goriški nadškof na nedavnem srečanju predlagal, naj bi mons. Cocolin postal njegov spovednik. Videc Spolverini mu je odgovoril, da ima že drugega spovednika, patra Bruna Abrama, in da ga nima namena zamenjati. Prav to pa naj bi, po mnenju Spolverinija, močno užalilo mons. Cocolina, ki da ljubi bolj mirno življenje. Videc pa ne namerava odnehati: včeraj je še enkrat poudaril, da bo v najslabšem primeru 20. t. m. kleče pričakal Marijo pred vhodom v cerkev na Travniku, pa naj bo tedaj dež ali sneg.
Med včerajšnjim srečanjem z verniki se je vidcu predstavila tudi mlajša gospa, ki je trdila, da se ji je Marija prikazala v polsnu. To je goriškega fotografa izredno razveseljilo in je dejal, da bo Mati božja spreobrnila še najbolj skeptične in neverne osebe. Dani pa je gotovo postal v tem mesecu ena vidnejših goriških osebnosti, saj ga nekateri že primerjajo s svetnikom. Številno žensko predstavništvo je včeraj med drugim že glasno govorilo, da kdor preklinja Danija, ta preklinja Marijo. Dani-story se nadaljuje, v kratkem pa napovedujejo prihod novih izvedencev, ki naj bi s pomočjo tehničnih instrumentov ugotovili verodostojnost Danijevih pripovedi.
Goriški župan, kot legalni predstavnik goriške Občine, in družba SASPI iz Firenc, ki upravlja goriški upepelje-valnik tik ob meji s sovodenjsko občino, naj bi po zaenkrat sicer še neuradnih vesteh bila med prijavljenimi zaradi kršitve predpisov o varstvu okolja. Kot smo poročali so v prejšnjem tednu karabinjerji posebne ekološke enote iz Rima bili na Goriškem in v sodelovanju s karabinjerskimi postajami v Gorici, Tržiču in Gradišču opravili vrsto pregledov na Goriškem. Na osnovi večdnevne preiskave in desetin pregledov na terenu, naj bi ugotovili celo vrsto večjih ali manjših prekrškov zoper razne predpise za zaščito okolja. Kot smo poročali naj bi med prijavljenimi (tudi v tem primeru je vest zaradi preiskovalne tajnosti neuradna) bila KZE zaradi nepravilnega izločevanja kislin iz laboratorija radiološkega oddelka bolnišnice v Grade-žu.
Včeraj smo dobili neuradno informacijo, da naj bi med skupno 47 prijavljenimi bili tudi goriška Občina in družba SASPI. Slednja upravlja upe-peljevalnik na osnovi pogodbe z Občino, ki je lastnik objekta. Katere nepravilnosti so ugotovili karabinjerji je za-, enkrat še preuranjeno ugibati. Družba SASPI bi utegnila biti odgovorna zaradi izločanja neprečiščenega dima, goriška Občina pa naj bi kot lastnik objekta delila to odgovornost oz. odgovarjala zaradi neizpolnjevanja uradnih dolžnosti. Kar zadeva ostale prija-
ve, naj bi velika večina (čez 30) zadevala prekrške zoper zakon Merli, ki prepoveduje izločevanje neprečiščenih odplak v rečne tokove in greznična omrežja. Druge prijave naj bi zadevale izločevanje obrabljenega olja in prekrške pri delovanju skladišč odpadnega materiala.
V primeru, da bi vest o prijavi zaradi delovanja upepeljevalnika bila uradno potrjena, bi večletni spor med sovodenjsko in goriško Občino in celotna problematika uničevanja odpadkov v pokrajini zadobila najbrž drugačne okvire. Občina Sovodnje namreč že dalj časa opozarja na saje in strupene snovi, ki jih izloča dimnik upepeljevalnika in se nato neizbežno sesedajo na hiše, dvorišča in polja v tej vasi. Zaradi teh problemov tudi nasprotujejo možnosti, da bi goriški upe-peljevalnik še povečali, s tem da bi postal edini tovrstni objekt v pokrajini. Sovodenjska občinska uprava je prav zaradi tega že večrat zahtevala analize o okuževanju iz tega objekta in se nazadnje pred kratkim obrnila do evropskega raziskovalnega centra v Ispri, ki sedaj proučuje zbrane podatke.
■ Motorist iz Ločnika, 23-letni Paolo Portelli, se je ponesrečil pri Cervigna-nu. Zaradi zlomov v stopalu se bo zdravil 30 dni, 19-letna Annamaria Pa-rovel iz Štarancana, ki je bila z njim na motorju, pa bo okrevala v 7 dneh.
in Lopušanskijev Zadnji dan - pismo mrtvega človeka, v nadaljevanju letošnje sezone pa bo prišel na vrsto še Sergej Paradžanov z Legendo o Su-ramski trdnjavi. Ob tem bo še prostor za španski, grški, nemški, angleški in nizozemski film, v znamenju kakovosti in ovrednotenja evropske filmske kulture.
Kar zadeva nocojšnji film lahko na kratko povemo, da gre za zgodbo Asje, matere brez moža, ki se zaljubi v napačnega človeka, a ima tudi dovolj poguma, da ga zavrne kot možnega ženina. Vendar mimo zgodbe o tej pokončni ženski je film razbil dotedanje režimsko in propagandno prikazovanje kmečkega sveta kolhozov. Čeprav nekoliko mladostno nedodelan in tehnično grob, je ta Končalovskijev film dragocen dokument o sovjetski stvarnosti.
razne prireditve
KD Sovodnje priredi jutri, 4. novembra, ob 20.30 recital ob stoletnici rojstva Petra Butkoviča — Domna . Prireditev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. Istega dne pa bodo Sovodnje in tamkajšnjo osnovno šolo, na povabilo Občinske knjižnice, obiskali člani ugankarskega kluba Peter Butkovič .— Domen iz Ljubljane.
KD Oton Župančič iz Štandreža priredi v soboto, 5. novembra, ob 20.30 društveno martinovanje v domu Andreja Budala. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407).
KD Briški grič iz Števerjana priredi v soboto, 5. novembra, ob 20. uri v društvenih prostorih kulturno zabavni večer.
KD Skala Gabrje vabi v nedeljo, o. novembra, na tradicionalno martinovanje. Družabnost bo ob 14.30 na trgu pred sedežem kulturnega društva. Pripravil) bodo pokušnjo domačega in priložnostni kulturni spored.
razstave
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je na
ogled razstava kiparskih del Darka Bevi-lacgue. Dela umetnika, ki seje rodil v Biljah, živi in ustvarja pa v Čedadu, so na ogled do 5. novembra.
V	galeriji R. Debenjaka v Kanalu Je na ogled razstava z naslovom "Iz galerije starejše umetnosti goriškega muzeja ■ Razstava bo odprta do 12. novembra.
V	galeriji Incontro v Ronkah so samo
še danes, 3. novembra, na ogled fotografije umetnika Giancarla Zattija. V soboto, 5. novembra, pa bodo odprli razstavo fotografij Luigina Snidera.	„
V	galeriji Spazio 2 v Gorici je do novembra odprta skupinska razstaX® "Austria Felix II". Razstavljena so dem osmih avstrijskih umetnikov.
V	pred kratkim odprti galeriji EXI»' v Ulici Favetti 16 je do 24. novembr odprta razstava kompjuterskih grah Maura Maurija.
V	občinski iotografski galeriji v r ljanu odprejo v soboto ob 18.30 razsta fotografij iz prve svetovne vojne. Vn*e\ jo občinska uprava in Večnamenski ku turni center v sodelovanju z goriškimi novogoriškim muzejem. Odprta bo do -t. m.
razna obvestila
3
Športno-kulturno društvo Danic®
Vrha sporoča, da bo nocoj, 3. novemu ) ob 20.30 seja društva v prostorih šport kulturnega središča.	»a
Vodni konzorcij CAFO obvešča, bo za doberdobsko občino pobiral V stojbine za meseca september in okto ^ 1988 jutri, 4., in v soboto, 5. novembra,
8. do 12.30 na sedežu ŠZ Mladost v berdobu.
kino
3
Gorica
ASI'
KULTURNI DOM 20.30 »Zgodba o ^ Kljačini, ki je ljubila, ne da bi *e ja-ročila«. Režija: A. Mihalkov Ko lovski.
CORSO Zaprto. Jutri 18.00-22.00 »H Prlt' cipe cerca moglie«.	_
VERDI 19.00-22.00 »Lultima tentay°^ di Cristo«. Prepovedan mladini V 14. letom.	,
VITTORIA 17.30-22.00 »American »1»^. tion«. Prepovedan mladini pod tom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Una ra^ni molto viziosa«. Prepovedan m pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Ženske-komam
dosi«-
DEŽURNA LEKARNA V GORlc tgl
D'Udine - Trg sv. Frančiška 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI u tgl
Comunale 2 - Ul. Manlio 480405.
pogrebi
r:
v Gorici: ob 12.30 Ida iz splošne bolnišnice
Knjižni programi treh slovenskih založniških hiš na Koroškem v Avstriji
Drava
&
DRVA
NNajanje del domačih koroških av-arjev, predstavitev slovenskih knji-Jfrkov nemškemu bralstvu, pozor-st strokovnim tekstom, ki se na razov-Zulanstven*b in družboslovnih pod-cJih lotevajo koroške problematike Sj to je v skopih besedah program, ki ,9® ie za novo sezono zadala sloven-7a koroška založba Drava iz Celovca. n da^,° letošnjo knjižno bero v bistvu zn , M.emo program, ki smo si ga tiv ■■ Pre(l toti, vendar z novo mo-j ?c,/° in zagonom, ki izhajata iz istva, da smo po enem letu na novo Postavili distribucijsko mrežo v Av-nam le povedala Helga Mrač-ho rž' ot^ lanskega julija vodja založ-
ue Drava.
ni'<~v^°V^a založba ima v svoji letoš-J knjižni malhi cel kup knjig. Mrač-
- uveljavitev domačih avtorjev
nikarjeva je na prvo mesto postavila prevod Pomladnega dne Cirila Kosmača v nemščino. Prevedel ga je Klaus Detle! Olof, po Tantadruju in Baladi o trobenti in oblaku pa je to tretje Kosmačevo delo, ki je prevedeno v nemščino.
Založba posveča veliko pozornost domačim ustvarjalcem. Pred nekaj tedni je v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska izdala prvenec mladega koroškega pesnika in prevajalca Fabjana Hafnerja Indigo.
Jani Osvvald je že uveljavljeno pesniško ime. V novi sezoni bo izšla pri Dravi njegova druga pesniška zbirka z naslovom Asimilacija. V pesmih v slovenščini in v nemščini pesnik problematizira, kar v bistvu grozi koroškim Slovencem.
Drava ima v letošnjem programu tudi izdajo nove pesniške zbirke Gustava Januša. Prav pred kratkim je izšla v nemškem prevodu Petra Handkeja njegova zbirka Ko bom prekoračil besedo. Nova zbirka, ki jo je avtor tudi sam opremil, nosi trenutno naslov Pesmi.
Maruša Krese je na Slovenskem nepoznana. Doma je iz Slovenije, že dolgo let pa živi v Tubingenu v Zahodni Nemčiji. Pri založbi Drava so postali pozorni nanjo preko prevodov njenih pesmi v Neue Ziiricher Zeitung. Pesmi, zbrane v zbirki Tri življenja, predstavljajo povsem nov lirični glas v koroški literaturi: poetično govorijo o izkušnji ženske v sodobnem svetu.
Novoletna knjižna zbirka predstavlja že tradicionalno darilo založbe Drava koroškim bralcem. Letos bodo v knjižnem daru izšli Gorše štorije (Najlepše zgodbe), ponatis iz Mladja, Pesmi Ernesta Frida v prevodu Andreja Kokota, priročnik Travniške rastline na Slovenskem, ki ga izdaja Slovenska prosvetna zveza, kaseta Pravljica o zlatorogu in seveda zbornik Koledar.
Kmečka hiša v Karavankah je naslov monografije, ki sta jo pripravila dr. Tone Cevc in arh. Ignac Primo-
žič. Gre za izredno zahteven založniški projekt, ki je zahteval nekaj let priprave. Iz monografije o arhitekturi hiš na obeh straneh Karavank izhaja, da Karavanke za arhitekturo niso bile nikoli meja: kmečka arhitektura je bila na obeh straneh slična, ni bila odvisna od narodnega predznaka, nanjo so vplivali drugi faktorji kot sta na primer lega in podnebje.
Založba Drava ima v programu tudi izdajo štirih knjig v nemščini. V glavnem gre za znanstvene tekste, ki jih
izdaja v sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom. Prav v tej zbirki je izšla tudi knjiga Petra Gstet-tnerja Zwanghaft Deutsch — Po sili nemško. Knjiga, ki govori o šolskem vprašanju, je postala v Avstriji že uspešnica in so jo morali zaradi velikega povpraševanja ponatisniti.
V	nemščini bo Drava letos izdala knjigo Klausa Ottomeyerja Ein Brief an Sieglinde Tschabuschnig — Pismo fiktivni Korošici s predgovorom Paula Parina. Avtorska skupina, ki deluje okoli Dietmarja Larchiarja je pripravila knjigo Zweischprachigkeit und Identitat — Dvojezičnost in istovetnost, v kateri je zbrala vrsto intervjujev z ljudmi iz dvojezičnega področja, da bi raziskala, kdaj uporabljajo slovenski, kdaj pa nemški jezik, kako je obarvan njihov jezik in druge jezikovne posebnosti.
V	knjigi VVohnen und Bauen in SiidKarnten — Bivanje in grajenje na južnem Koroškem je skupina avtorjev s sociološkega vidika opisala arhitekturo v šestih dvojezičnih občinah. Knjigo je Drava pripravila v sodelovanju z nemškim izdajateljem Albertom F. Reitererjem.
Naposled bo med nemškimi deli izšla tudi knjiga Vekoslava Grmiča Christentum und Sozialismus — Krščanstvo in socializem s podnaslovom S posebnim ozirom na situacijo na Slovenskem, v kateri so zbrani nemški spisi mariborskega škofa o osvobajanju ideologije.
Vodja založbe Drava iz Celovca Helga Mračnikar
Handke, Kosovel, Slataper, Jančar, Šeligo in Jovanovič v njenem programu
Prvi rojstni dan majhne, a agilne Založbe Wieser
baiŽ- nekaj dni bo slovenska Zalo be,WleserJz Celovca slavila pomei eriQ jubilej: 20. novembra bo mini v 6,0 °d njenega uradnega vstoi je °Ve.nski založniški svet. Na ta d< Se,- Q lanskem Slovenskem knjižne u v Ljubljani predstavila svo črtjr	oziroma dve: Lipuše\
sta 6 c'moHrede in Prošnji dan, naimlnii V Paketu- Odtlej se je pot slovo a i ln verietno tudi najmanj Pravke zal°žbe strmo dvigala in na f mesecem s sodelovanje Sv°i prv'	Buchmesse doseg
km^°^a ^ieser je nastala po »ra gorž V zto°žbi Drava. Razkol je m sim,c Pr,uda beseda za »peripetij Pretlmku9a zaI°žništva v Avstriji ser nth Ietih' Zal°žnik Lojze Wi svo/čo, ? “7adevi Drava«, ki s globoko odmevala v celotne
slovenskem kulturnem prostoru, govoriti, saj pravi, da se bo »o tem iz-kašljala zgodovina«. Istočasno poudarja, da je in mora biti na Koroškem prostora za več založniških dejavnosti. Obstoj in delovanje Založbe Wie-ser mu k temu pritrjujeta na najlepšji način, pa čeprav se mora njegova založba vsakodnevno spoprijemati z najrazličnejšimi težavami.
Uvodoma smo omenili, da spada Založba Wieser med najmanjše slovenske založbe. Vse delo pri založbi opravlja pet ljudi: založnik, urednik, odgovoren za stike z javnostjo in prevajalec v Celovcu, urednik in lektor v Salzburgu, urednik v Ljubljani in likovni urednik v Ljubljani. Nihče od teh ni nastavljen, ker razpoložljiva sredstva tega zaenkrat ne dopuščajo.
Založba VJieser izdaja leposlovje, esejistiko, pesmi, skratka literaturo, ki
živi v slovenskem in avstrijskem prostoru in hkrati tudi presega ta prostor. S svojimi knjigami se obrača na bralca v celotnem nemško in slovensko govorečem prostoru. »To ni manjšinska založba, je navadna založba,« poudarja Lojze Wieser. »Nima dvojezičnega programa, pač pa program v dveh jezikih.«
Možnosti, da bi založba prodrla na nemški trg, so po mnenju založnika obenem omejene in velike. Omejujejo jih razmeroma skromna razpoložljiva sredstva za proizvodnjo in propagando, velike pa so, ker se zadnja leta veča zanimanje za srednjeevropski prostor in za literaturo iz tega prostora. Peter Wieser, celovški urednik, prevajalec in public relation man ima občutek, da raste zanimanje še posebno za slovensko literaturo, kar je morda v določeni meri odvisno od sedanjega položaja v Sloveniji.
V svojem jesenskem programu, ki ga je predstavila v Frankfurtu, daje Založba Wieser na knjižni trg slovenski prevod dela Petra Handkeja Ponovitev (Die Wiederholung). Knjigo sta prevedla Silvija Borovnik in Klaus Detlef Olof, predstavili pa so jo že na letošnji Vilenici skupaj s prevodom druge Handkejeve knjige Pesem trajanju, ki je izšla pri Dravi. Nadalje so tu Pesmi Srečka Kosovela v sloven-
ščini in v nemškem prevodu Ludwiga Hartingerja. Tik pred izdajo je knjiga Dve drami Rudija Šelige in Dušana Jovanoviča, v tisku pa je knjiga Terra incognita Draga Jančarja, v kateri je zbranih enajst Jančarjevih aktualnih esejev (Slovenski eksil, Potovanje v deveto deželo in drugi). V programu je tudi izdaja Pesmi mlade koroške pesnice Cvetke Lipuš. To bo njen knjižni prvenec, s katerim bo Za-
Založnik Lojze VVieser
ložba Wieser začela novo literarno zbirko. V nemščini so izšle ali so malo pred izidom knjiga Karla Markuša Gaussa Tinte ist bitter (Črnilo je grenko) - za ta esej je Gauss dobil prvo nagrado Portoroža - nemški prevod Mojega Krasa (Mein Karst) tržaškega avtorja Scipia Slataperja in nemški prevod Severnega sija Draga Jančarja (Nordlicht). Delo je prevedel Peter Wieser.
Pesnica Cvetka Lipuš
Pogovor s Francem Kattnigom, vodjo založbe, ki jo je ustanovil Slomšek
Knjižni dar največji »adut« Mohoijeve založbe
da med I 8 založba v Cele " 'annvi- ajstareše slovenske Pa j ]enaJe bila leta 1851
—iti; za prihodnje hajvečii ?. ra^ daje Mohorjev nemu n Poudarek novoletne: dokaišen «' • °dziv na knjiž
p0vprečnn a ,S° knji9e te9a
M?Pr°daneSOe iZVodih> v
!ožbeddosemi knjigami Moh< koledar t9a najvišjo naklad lZv°dih\,t ,9a založba tisk, ,,Koledar skoraj v c
damo, in to večinoma tu pri nas, na Koroškem. V Slovenijo ga ne prodajajo, ker ga ne smemo izvažati. Ista usoda je doslej dočakala tudi nekatere druge naše knjige, kot na primer knjigo iz lanskega knjižnega daru Odpusti mi, Nataša Sergeja Kurdakova. Za izvoz knjig v Slovenijo moramo dobiti posebno dovoljenje, in to za vsako knjigo posebej. Tudi za revijo Celovški zvon so bila vrata matične domovine večkrat zaprta, zaradi česar je moralo več stotin izvodov revije obležati v skladišču,« se je spomnil Kat-tnig.
No, sredi oktobra sta lahko Mohorjeva založba in ljubljanski ADIT končno sporočila prijetno vest, da sta pridobila dovoljenje za vnos in razširjanje zadnjih številk Celovškega zvona na slovenskem knjižnem trgu.
V knjižni dar Mohorjeve založbe so vključene štiri knjige, dve pa je mogoče dobiti z doplačilom. Poleg zbornika Koledarja 1989 in Pratike 1989 sestavljajo knjižni dar knjiga tako imenovanih »večernic« Moji mali kavalirji H. Scharf, zatem še Emmericho-vo Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa, otroška slikanica Mire Lobe Gegci (v slovenski in v dvojezični izdaji) in glasbena kaseta Jepa-Baško jezero. Z doplačilom je mogoče knjižni dar obogatiti s knjigama Mili Hro-
bathove Pesmi (ilustrirala jih je Zorka Weiss) in Hermana Germa Pesmi in igrice (s Pauličevimi ilustracijami). Stenski koledar krasijo slike tapiserij celovške umetnice Barbare Mosene-der.
Mohorjeva založba izdaja prvenstveno leposlovne knjige, tako imenovane stvarne knjige in zadnjih pet let tudi priročnike. Med leposlovnimi
Franc Kattnig
deli je v novi sezoni v programu izdaja proznega dela Janka Ferka in Petra Kerscheja Vsebina peščenih ur, zatem roman Pavleta Zidarja Medžu-gorska legenda, Pesmi Minke Korenčan in pesniška zbirka Puntarji Stanka Janežiča.
Stvarne knjige so imele vedno dober odmev med tradicionalnim bralstvom Mohorjeve založbe. V letošnjem
Slikanica Mire Lobe
programu velja omeniti predvsem knjigo o literaturi in umetnosti Die
Karaten Seele Erwina Ringla. Med druge stvarne knjige spadajo Fistrova Arhitektura južne Koroške, Gospa Sveta in Gosposvetsko polje M. Zadnikarja, Venosijeva knjiga Sv. Višar-je in Pariški rekviem Valentina Omana. Johan Strutz je nadalje avtor Profila nove slovenske literature v Avstriji.
Med znanstvene knjige so bile vključene v program Urban Jarnik H. Prunča, Gailtal, Zilja - ein Tal wird deutsch H. Janschitza, Bernikova Ivan Cankar in Mohorjeva, ki bo izšla ob 70-letnici pisatelja iz Vrhnike, Zbrana dela Drabosnjaka (H. Lau-segger) in zbrani spisi N. Kriegla Moja Žila.
V dodatek k programu letošnje knjižne sezone so bile vključene antologija Denisa Poniža Slovenska lirika osemdesetih let, Baumov Roman o Drabosnjaku, Stetschnigove Pesmi (Gedichte), Zablatnikov Brauchtum der Karntner Slovvenen in Gutten-brunnerjeve Pesmi v prevodu Andreja Kokota.
Stran pripravil MARJAN KEMPERLE
Nogomet: kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 1990
SKUPINA 1
DOSEDANJI IZIDI
Grčija - Danska 1:1, Bolgarija - Romunija 1:3, Romunija - Grčija 3:0, Danska - Bolgarija 1:1.
LESTVICA
Romunija	2	2	0	0	6:1	4
Danska	2	0	2	0	2:2	2
Bolgarija	2	0	11	2:4	1
Grčija	2	0	11	1:4	1
PRIHODNJI TEKMI 26. 4. 89. Grčija - Romunija, Bolgarija - Danska.
SKUPINA 3
DOSEDANJI IZIDI
Islandija - SZ 1:1, Turčija - Islandija 1:1, SZ - Avstrija 2:0, NDR - Islandija 2:0, Avstrija - Turčija 3:2.
• \
CIPER — Do presenečenja na Cipru, kjer je tamkajšnja reprezentanca prejšnji mesec v okviru 5. kvalifikacijske skupine za svetovno nogometno prvenstvo leta 1990 prisilila Francijo k remiju, včeraj ni prišlo. Norvežani, ki teh kvalifikacij niso najbolje pričeli, saj so v prvih dveh srečanjih ostali praznih rok, Ciprčanov po grenki izkušnji Francije očitno niso podcenjevali. Kako prav so imeli, je potrdil potek tekme. Domačini so namreč v prvem polčasu res dobro igrali in dvakrat bili tudi blizu gola. Norvežani so si zmago zagotovili šele z odličnim drugim polčasom z zadetki Sorlotha (v 57' in 77') ter Osvolda (v 90').
V tej skupini nastopa tudi Jugoslavija, ki je v dosedanji edini tekmi igrala neodločeno 1:1 proti Škotski.
Včeraj so odigrali dve srečanji tudi v 1. kvalifikacijski skupini. Romunija
je kar s 3:0 prepričljivo odpravila Grčijo (zadetke so dosegli Mateuz v 26', Hagi v 40' iz 11-metrovke in Sabau v 84 ). Za Romunijo je to že drugi zaporeden uspeh, potem ko je z istim rezultatom odpravila Bolgarijo. V drugi tekmi te skupine sta se Danska in Bolgarija razšli pri neodločenem izidu (1:1). Zadetek je za Dansko v 8' dosegel Elstrup, za Bolgarijo pa je bil v 38' uspešen Sadkov.
Do prve zmage je v 3. skupini prišla Avstrija, ki pa se je precej namučila s Turčijo. Po prvem polčasu so Avstrijci vodili že z 2:0 (Polster v 38' in Herzog v 42 ) in zatem povišali še na 3:0 (spet Herzog v 54'). Turki pa se niso vdali, trmasto so vztrajali in znižali zaostanek v 61' s Feyyazem in v 81' s Cola-kom.
Na sliki: trenutek s srečanja Ciper - Norveška.
Nogomet: »Mitropa Cup«
Bologna v finalu
BUDIMPEŠTA,— Potem ko je v prvem polfinalnem srečanju doma zina-gala s 5:2, je Bologna včeraj v povratni tekmi v Budimpešti izenačila s 3:3 in se tako uvrstila v finale »Mitropa Cup«.
Na včerajšnjem srečanju je za Bo-lonjčane dva gola dosegel Poli, enega pa Lorenzo. Bologna se bo v finalu pomerila z Banikom iz Ostrave.
Giordano dokončno pri Ascoliju
NEAPELJ — Vodstvo italijanskega prvoligaša Napolija je dokončno privolilo, da srednji napadalec Bruno Giordano pristopi k Ascoliju.
Giordano pa je takole izjavil: »Zares sem zelo zadovoljen, da se je vsa stvar ugodno rešila. Komaj čakam, da bom lahko zopet stopil na igrišče.
Izredno zadovoljna sta bila tudi trener Ascolija in predsednik Rozzi.
LESTVICA
SZ	2	110	3:1	3
NDR	1	1 0 0	2:0	2
Avstrija	2	10 1	3:4	2
Islandija	3	0 2 1	2:4	2
Turčija	2	0 11	3:4	1
PRIHODNJA TEKMA 30. 11. Turčija - NDR.
SKUPINA 5
DOSEDANJI IZIDI
Norveška - Škotska 1:2; Francija -Norveška 1:0; Škotska - Jugoslavija 1:1; Ciper - Francija 1:1; Ciper - Norveška 0:3.
LESTVICA
Škotska	2	110	3:2	3
Francija	2	110	2:1	3
Norveška	3	1	0	2	4:3	2
Jugoslavija	10	10	1:1	1
Ciper	2	0	11	1:4	1
PRIHODNJA TEKMA 19. 11. Jugoslavija - Francija.
Nogomet: jugoslovansko prvenstvo
Na včerajšnjih srečanjih podvig Rijeke in Vardarja
BEOGRAD Včeraj so odigrali tri zaostala srečanja 8. kola v prvi jugoslovanski nogometni ligi.
Do presenetljivih izidov je prišlo v Beogradu in v Mostarju. Beograjski Partizan je namreč z 0:1 izgubil proti Vardarju iz Skopja. Zmagoviti zadetek za Vardar je v 71. min. dosegel Petrov. V Mostarju pa je domači Velež izgubil kar z 0:3 proti Rijeki. Junak srečanja pa je bil Rečan Mladenovič, ki je dosegel kar vse tri gole (enega iz enajstmetrovke). Zagrebški Dinamo pa je doma po pričakovanju odpravil Slobodo iz Tuzle z 2:0. Strelca za domačine sta bila Kazalo in Mihajlovič.
LESTVICA: Dinamo in Vojvodina 15; Hajduk 14; Rad 13; Osijek 12; Partizan in Radnički 11; Velež 10; C. zvezda, Vardar, Sarajevo, Budučnost in Spartak 9; Rijeka, Napredak in Sloboda 8; Željezničar 4; Čelik 0.
Nogomet: disciplinski ukrepi
Bonetti in Comi izključena za dve koli
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je glede na nedeljska prvenstvena srečanja A lige izključila za dve koli Bonettija (Bologna) in Comija (Torino). Prepoved enega kola igranja pa so prejeli Manfredoma (Roma), Bergodi (Pescara) in Gori (Ascoli). Tudi v B ligi sta izključena dva igralca za dve koli, to sta Leone (Empoli) in Verga (Parma). Za eno kolo pa so izključeni Čoncina (Piacenza), Doni (Messina), Galassi (Piacenza) in Gentilini (Genoa).
Denarne kazni pa bodo morali plačati v A ligi Cesena (4.000.000), po en 1.000.000 lir pa Atalanta in Lecce.
Nogomet: sedaj tudi uradno
Michel Platini trener francoske reprezentance
PARIZ — Sedaj je tudi uradno: Michel Platini je novi trener francoske nogometne reprezentance. Platini bo svoj krstni nastop na francoski klopi opravil že 19. t. m., ko bo v Beogradu Francija igrala proti Jugoslaviji v kvalifikacijskem srečanju za SP 1990 v Italiji.
G. Petrucci jutri v Ziirichu
RIM — Sam generalni sekretar italijanske nogometne zveze Gianni Petrucci bo jutri prisoten v Ziirichu glede priziva, ki 9“ je vložila Roma v zvezi s pokalno tekmo v Beogradu prot Partizanu. Kot je znano, je v nedeljo UEFA potrdila izid s 4:2.
Tenis: Gane premagal Edberga
STOCKHOLM — Italijan Paolo Cane poskrbel za velik podvig, s tem da je v drugem kolu mednarodnega teniškeg turnirja v Stockholmu premagal kar Šveda Stefana Edberga 4:6, 6:3, 6:1. Na istem turnirju pa je že v prvem kolu Američan Pugh izločil Jugoslovana Živojinoviča (6:3, 6:4).
Košarka: sinoči v Kovačevem pokalu
Ljubljančani razigrani
SMELT OLIMPIJA -ESTUDIANTES	96:70 (44:27)
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Zdovc 8, Petrovič 18, Besedič, Tovornik, Hauptman 29, Djurišič, Vilfan 11, Čurčič 24, Kotnik 2, Petranovič 4.
LJUBLJANA — V prvem srečanju osmine finala Koračevega pokala je sinoči v Ljubljani domača Smelt Olimpija visoko premagala madridsko moštvo Estudiantesa. Pred 4.000 navdušenimi gledalci je moštvo Vinka Jelovca kar nadigralo goste, in še posebno učinkovita sta bila Hauptman in Čurčič.
Ostala jugoslovanska kluba sta sinoči igrala spremenljivo. Beograjski Partizan je v Sofiji izgubil proti Levske-mu Spartaku z 90:96, čeprav so po prvem polčasu Beograjčani vodili kar s 56:40. Zadar pa je brez težav odpravil ekipo Efes Plzen s 123:84 (50:36).
Tudi italijanski klubi so sinoči igrali s spremenljivo srečo.
Milanski Philips je le s težavo v Helsinkih premagal domače moštvo Torpan Pojat z 90:88 (56:46). Najboljši strelec za Milančane je bil Martin (24
točk). V Atenah je domači Panathinai-kos premagal moštvo Divareseja z 79:76 (44:36). Najboljši strelec za Diva-rese je bil Thompson (31 točk). Praznih rok je v Turčiji ostala tudi ekipa iz Cantuja Wiwa Vismara, ki je v Bur-si izgubila z domačo ekipo Tofas s 84:87 (45:37). Riva (24 točk) in Turner (22) sta bila najboljša pri gostih.
Pokal pokalnih prvakov
ZAGREB — Kot je bilo pričakovati, je zagrebška Gibona v Salzburgu visoko premagala domačo ekipo Wels s 110:77 (56:36).
Pokal L. Ronchetti
V prvih tekmah osmine finala so med drugim sinoči dosegli naslednje izide: TSV Miinchen - Iskra Delta Ježica Ljubljana 72:82 (34:47); C. zvezda Beograd - Challes (Fr.) 106:66 (54:30); Željezničar Sarajevo - Sparta Praga 82:80 (49:40); Monceau (Bel.) - Gemeaz Milan 66:82 (29:32); Akademik Plovdiv (Bol.) - Enichem Priolo (It.) 61:79 (33:53); Primizie Parma - Tintoretto (Sp.) 100:81 (54:45).
Motociklizem navdušuje tudi nežni spol
Odličen začetek mlade Jasne Parovel
Za motociklizem se navdušuje vse ve naše mladine, v zadnjih letih pa se njim vse bolj aktivno ukvarja tudi nezn spol. Tako je tudi 18-letna Jasna P aro ve iz Zabrežca pred kratkim na svoji aprili 125 prvič sedela na startu dirke na GroD-
niku. Tekmovanje je bilo namenjeno serijskim motorjem v razredu 125 ccm. Jasna je izvrstno izpeljala vso dirko te osvojila odlično 5. mesto, ki ji je kot edi nemu dekletu med udeleženci tudi Prl neslo pokal. Članica Primotor kluba je svojim nastopom navdušila številne godalce. Seveda že sedaj misli na priho njo sezono, v kateri namerava nastopat na trofeji »monomarca«, namenjeni s® mim ženskam, ki jo bodo prvič izvedli Italiji. Prav zato so jo organizatorji tro je povabili v Misano, kjer naj bi se d menili o vseh podrobnostih. Na dirk bo Jasni sledil in ji nudil vso tehnK-pomoč mehanik Bruno Ziber iz tea Archimoto. Glede treningov in nasP1°a koristnih napotkov pa lahko računa pomoč številnih pilotov Primotor klu Na Grobniku se je na isti dirki res lidno uvrstil (3. mesto) Prosečan Edi h pelli, ki je ponovno potrdil, da ima v športu lepe perspektive, saj je na,Tu,a dosedanjih tekmovanjih Primotor ki stopil na zmagovalni oder.
Težka kazen za Kras
Prenapeteži so vsem odveč
V prejšnjih dneh je odbor NK Kras prejel sporočilo nogometne federacije, ki se nanaša na prvenstveno tekmo 5. kola med Krasom in Maranesejem. Med tekmo in po njej je v Repnu prišlo do nekaterih obžalovanja vrednih dogodkov, ki s športom nimajo nič skupnega. Sodnik Tonca iz Turjaka, ki je sicer že v uvodnih minutah z dosojeno 11-metrovko v korist gostov razgrel navijače, je vse skrbno zabeležil, še zlasti početje nekaterih lepenskih prenapetežev (glede na njihovo početje jih navijače ne moremo imenovati), ki so ga skozi vse srečanje grobo zmerjali in tako tudi motili redni potek igre. Brez dvoma takih vročekrvnežev ne potrebuje nobena ekipa, saj prinašajo več škode kot koristi družbeni blagajni, dobrega vtisa pa njihovo početje ne zapusti ptav pri nikomur, ki bi rad mirno spremljal nogometno predstavo.
Omenjene izbruhe na tribunah in pa vandalsko početje nekega vročekrvneža, ki se je znesel nad sodnikovim avtomobilom, bo društvo slano plačalo, saj so mu naložili 500 tisoč lir kazni. Tako tepistično obnašanje nima primere v Repnu, a zanj tudi ni nobenega opravičila. Na napake sodnika se pri takem početju nihče ne more sklicevati, saj je sodnik lahko zmotljiv, kot smo zmotljivi vsi ljudje. V Kraševem taboru in tudi drugje si podobnih »navijačev« nihče ne želi, zanje pa tudi nihče ni pripravljen trošiti denarja. (Z. S.)
Nogomet: v amaterskih prvenstvih naše ekipe s spremenljivo srečo
Težave Zaije pri prilagajanju na 3. ligo so morda mimo
Gajo (na sliki med zmagovitim srečanjem proti Hermadi) čaka v nedeljo
derbi z Zarjo
V okviru amaterskih nogometnih prvenstev so v nedeljo nekatere naše enajsterice zadovoljile svoje navijače, druge pa so igrale pod pričakovanji. To velja zlasti za proseško Primorje, ki je doživelo pekoč poraz v Codroipu. Zato pa se je Kras s pomembnim remijem v gosteh oddolžil za poraz, ki ga je doživel prejšnjo nedeljo na domačih tleh. Do druge prvenstvene zmage je končno prišla kriška Vesna, čeprav je igrala v nepopolni postavi. Gaja je tudi v Beglianu ohranila nepremagljivost in s tem ostala na zgornjem delu lestvice. Kljub temu da je igral doma
(foto Mario Magajna)
in bil dvakrat v vodstvu, se je Primorec moral še enkrat (tretjič zaporedoma) zadovoljiti z remijem. Brez... nastopa pa so ostali Brežani. Zaradi močnih sunkov burje je namreč sodnik odložil srečanje z Aurisino, ki bi ga bili morali odigrati v Dolini. Do prve prvenstvene zmage je po treh remijih vendarle prišla Zarja, ki je v Bazovici premagala doberdobsko Mladost. Derbi smo izkoristili za pogovor s predsednikom Zarje Aldom Francom.
Po 17 sezonah igranja v drugi amaterski ligi vas je nazadovanje gotovo prizadelo. Ste se v tretjo amatersko
ligo že vdali?
»Prav gotovo se še nismo popolnoma privadili oz. prilagodili temu prvenstvu. Nobena skrivnost ni, da smo startali za takojšen povratek v 2. amatersko ligo. Na žalost nismo najbolje začeli, predvsem zato; ker smo se preveč prilagajali igri nasprotnikov. Če so ti igrali slabo, smo jih dobesedno posnemali. Vsekakor trenutna lestvica ne odraža realne moči posameznih ekip.«
Kako ocenjujete rezultat derbija z Mladostjo?
»Končni izid gotovo ni bil realen, ker bi si Zarja glede na prikazano igro in predvsem ustvarjene priložnosti zaslužila izdatnejšo zmago. Kar se tiče Mladosti pa moram povedati, da se ji je precej poznalo, ko je igrišče zapustil Frandolič, naš bivši nogometaš. Po krajši zmedi so se Doberdobci le zbrali in tudi znižali zaostanek, kaj več pa niso zmogli. Mladost je vsekakor dobra ekipa in res škoda, da je burja ovirala reden potek tega derbija.«
Vas je Zarja doslej zadovoljila in kako ocenjujete ostale ekipe?
»Priznati moram, da smo v prvih treh nastopih igrali pod pričakovanjem. Srečali smo tri šibkejša moštva, jih morda nekoliko podcenjevali in jim tudi prepustili pobudo. Skratka, prilagodili smo se njihovi neigri in zato smo se morali zadovoljiti s tremi remiji. Upam, da smo s temi delnimi spodrsljaji dokončno plačali davek izpada. Glede ostalih ekip lahko povem
na5a
le ro, ua sem aosiej vmei sou>" štiri nasprotnike, od katerih je bila 9 v tovo najboljša in najbolj uigrana P Mladost.«	-;j(i
Po devetih sezonah ste na trens klopi Vojka Križmančiča zameni Salihom Softičem. Kako je ekip0 girala?	vo-
»Mislim, da je bila ta zamenjav trebna, saj je to izrecno zahteva ^ Križmančič, ki pa je še vedno v n f krogu kot tehnični vodja. Nov ^.tve, pa gotovo ne potrebuje predsta ^u_ Vsi ga dobro poznajo, saj je me -ig/77-gim treniral tudi Zarjo v sezoni t. Odločili smo se za Softiča, ker po da mo njegove sposobnosti in vem ' po-dobro dela. Fantje se z njim doDr čutijo in zato v ekipi vlada do D ta-položenje. Ker smo že pri n°9 , za-ših, naj omenim, da smo si Pr toVili ključkom nogometne borze zag sta še dva nogometaša: od San LuigJ raj namreč prišla Zagaria, ki j® z ^ed pri Giarizzolah in Jerman, kr 1	g[1j,»
drugim nastopal tudi pri kriški
Po petih letih vas v nedelo derbi z Gajo. Kaj predvidevate. £e
»Čeprav vsaka ekipa gre na 9 upi-z namenom, da odnese celotni ^ ček, bi bila v tem derbiju tucu da dobrodošla. Važno je Predv „raZ-padriškega igrišča ne zapustimo e nik rok. Rezultat tega derbija =ilca-vo izredne važnosti za obe eKip ■ ^gt kor pa ne odločilnega pome mnogi mislijo. (B. RUPEL)
Razvejana dejavnost v telovadnih prostorih
Kulturni dom in telesna kultura
5	pričetkom odbojkarskih prvenstev v državnih in deželnih ligah se je za večino naših ekip v bistvu začela tek-m°valna sezona. V drugi polovici me-Seca.se do začelo še košarkarsko promocijsko prvenstvo, s čimer bo stekla vsa dejavnost v pokritih tekmovališ-
Večkrat smo tudi na straneh našega oevnika zapisali o kakovostni boga-,' vi, kar zadeva telovadnice na Goriš-em. Začelo se je pred leti z izgradnjo .urnega doma in občinske telovad-mce v Štandrežu, nadaljevalo pa se je s telovadnico v Sovodnjah, lani pa s Jr ovadnico Športnega združenja “*ympia. S tem smo zadostili marsika-en naši potrebi, čeprav velja omeniti, a še vedno obstajajo sive cone, ki ne-moto zaskrbljajo športne delavce in ^Portnike nasploh. V prvi vrsti misli-o na pomanjkanje primernega pokri-ega prostora v doberdobski in štever-janski občini ter na desnem bregu 0Ce v goriški občini (Pevma, Štma-ver, Oslavje in Podgora), če izvzame-0 športno palačo, ki jo uporablja le Prvoligaš San Benedetto.
v tej optiki odigravajo telovadni Prostori goriškega Kulturnega doma ,°dilno vlogo, saj v njih poteka dobr-en del raznih prvenstev, ob tem pa je
6	prostora za rekreacijo oziroma za lste športne panoge, ki si komaj utirajo P°t v naši telesnokulturni stvarnosti.
Bretanje vseh uporabnikov telovadil6, ^etne sobe in trim kabineta je odi -to^rat potrdilo, da povpraševanje točno presega zmogljivost prosto-v' tako da so upravitelji doma imeli omelo težav, da so maksimalno za-°stili potrebam vseh.
Pogled na telovadnico Kulturnega doma ob priložnosti razvitja sokolskega
(Foto Pavšič)
prapora.
Letošnja sezona v Kulturnem domu je zato tudi s tega vidika izredno bogata in razvejana. Povejmo, da bo telovadnica sprejela vsa srečanja, poleg treningov, košarkarskih ekip Doma. Več je tudi ekip za odbojko in mini-odbojko, v domu potekajo zimski treningi lokostrelcev, za najmlajše je poskrbljeno za orodno telovadbo in športno ritmično gimnastiko, v zadnjem času pa so pri Domu odprli tudi športno šolo. Ob namiznem tenisu, ki je namenjen predvsem najmlajšim, gre omeniti še vadbo karateja, baletni tečaj in razgibavanje, v trim kabinetu. Tudi tečaji joge so v zadnjih sezonah stalen gost telovadnih prostorov Kul-
turnega doma. Ne nazadnje bi omenili še sodelovanje s šolami, italijanskimi in slovenskimi, ter rekreacijsko vadbo v okviru SPDG oziroma DSU.
Telovadnica doma pa je doslej gostila tudi take prireditve, ki presegajo tekmovalnost in rekreacijo. Gre za pobude v okviru obletnice KD ali ob obletnicah važnejših dogodkov, kot je bilo ob priložnosti razvitja prapora goriškega Sokola!
Težko bi si danes zamislili delovanje brez tega središča, ki ob ostalih strukturah odločno prispeva, da se je telesna kultura na Goriškem kakovostno in množično obogatila.
Rudi Pavšič
V nedeljo, 13. t. mpri Briščikih v organizaciji ZSŠDI
Zamejsko balinarsko prvenstvo za dvojice
v nedeljo, 13. novembra, se bo na pokritih baliniščih bal’aniških delavcev pri Briščikih odvijalo prvo zamejsko Qa Jnarsk° prvenstvo za dvojice. Po osmih izvedbah ekipne-n„- , a' ki se vsako leto odvija poleti, sta prejšnji in sedanji e.nik balinarske komisije pri ZSŠDI prišla do sklepa, da je V genskem času organizirali omenjeno tekmovanje, saj n ,Proti koncu februarja vsako leto že na sporedu tradicio-dn- z™ski turnir z nastopom vseh devetih zamejskih štev in treh iz matične domovine.
1 a pobuda je v slovenskih balinarskih krogih naletela vsestransko odobravanje, saj smo tako tudi zamejski Slo-ka?ci Prišli do nekega omembe vrednega tekmovanja, iz v iv?.9a bosta izšla zamejska prvaka. Prihodnjo nedeljo bo set	zaposlenih kar 36 dvojic, ki bodo zastopale de-
dr balinarskih društev s Tržaškega in Goriškega. Vsako
je lahko prijavilo največ štiri dvojice.
Ze, ^a tudi nagrade za najboljše štiri uvrščene dvojice so 0 vabljive, saj bodo le-te prejele zlate medalje. Prvouvr-trt na štirigramski, drugouvrščena trigramski, tretje- in če-p 1 Uvrščena dvojica pa se bosta morali zadovoljiti z enain-gramskimi kolajnami. Poleg tega bo na osnovi uvrstitev
izdelana končna lestvica z zadevnim točkovanjem (točke bodo porazdeljene od 1 do 36), na osnovi katere bo izšlo najuspešnejše društvo, ki se bo s štirimi nastopajočimi dvojicami najvišje uvrstilo in bo na koncu nagrajeno s pokalom. Pričetek tekmovanja je predviden za 8.30, vsi nastopajoči pa bodo morali med srečanjem nositi društveni dres.
Igrali bodo po izločilnem sistemu do enajstih točk na čas, in sicer eno uro in pol. Tekmovanje bo vodil priznani slovenski sodnik v balinarski federaciji UBI Bruno Hrovatin. Predvidena je tudi prekinitev od 12.30 do 14.00, ko_ bo na vrsti osmina finala. Polovico stroškov je krilo ZSŠDI, ostali del pa bo izšel iz vpisnine, ki bo znašala 12.000 lir za dvojico.
Na zadnjem sestanku vseh predstavnikov nastopajočih ekip je bilo izvedeno žrebanje. Razpored tekem bo objavljen prihodnji teden, sestavljen je tako, da bi se izognili primerom, da bi se lahko že v izločilnem delu srečali med seboj dvojici istega društva. Polfinalni srečanji sta predvideni za 16.30, veliki finale pa za 18.00. Skratka obeta se res srdit boj med številnimi solidnimi dvojicami, zato je vsako predvidevanje o vlogi favorita odveč.	Z. S.
Praznovanjih društva Azzurre
Prisotna tudi Kras in Bor
Ust °^viru praznovanj ob 20-letnici iz (anovitve športnega društva Azzurra lov Xce bo v soboto in nedeljo v te-adnici v Stražicah pomemben na-dpi510teniški turnir, na katerem bo so-tekrn'8 ° ve*- kot 120 tekmovalk in tev . ovalcev v predstavništvu 13 druš-na ,lz Furlani)e-Julijske krajine. Med zann0?,aj0Čimi bodo tudi predstavnice ega Krasa ter namiznoiteniški atletl tržaškega Bora.
botn°^eC* tekmovanj se bo začel v so-b 1 5. t. m., ob 15. uri, sklenil pa se ° V nedeljo popoldan.
Poraz Kontovelovih naraščajnikov
Don Bosco - Kontovel ES 87:66 (48:25)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla, I. Emili 8, Črle, M. Emili 2, Gruden, Spadoni, Budin 19, Ban 8, Daneu 15 (1:3), Vodopivec 14.
3 TOČKE: Budin 1, Vodopivec 2.
V posticipirani tekmi prvega kola prvenstva naraščajnikov so Kontovelovci izgubili proti ekipi Don Bosca, ki skupaj s tržaškim Stefanelom sodi med favorite za osvojitev končnega prvega mesta na lestvici. Naši so odlično zaigrali v prvem polčasu in se enakovredno upirali tehnično močnejšemu nasprotniku vse do 13. minute, stanje je bilo namreč takrat 28:21, nakar so popustili in do konca polčasa dosegli le 4 točke. V nadaljevanju so se beli približali domačinom na 11 točk, v 31. min. je bilo stanje 65:54. Proti koncu tekme pa so predvsem zaradi utrujenosti popustili in visoko izgubili. Za-
radi prikazane igre in požrtvovalnosti je pohvale vredna prav vsa ekipa. (R. M.)
____________ODBOJKA_______________
Under18 - ženske
Sokol Indules - DLF	3:0
n q.Q 1 c.A 1 S-Rl
SOKOL - INDULES: Masten, Visentin, Brumat, Catonar, Živec, Devetak.
Čeprav so Nabrežinke nastopile zelo okrnjene in brez treh standardnih igralk, jim tekma z DLF ni delala posebnih preglavic. Vsakič pa so se le prilagajale nezanesljivi igri nasprotnic in tako dopuščale le tem lahko pot do točk. Ta tekma je bila krstni nastop za Devetakovo in Ano Živec, ki sta nalogo vestno izpeljali. Žal pa smo opazili več pomanjkljivosti in naivnosti pri igralkah, ki bi morale biti že kolikortoliko zanesljive. (Igor)

•	* " t
J- ■
r
. ->•• ;
‘	87.
* - . * ■
. :

•••*. ■■
"H' \ N; •"
. ' > *
...
jJF
■
Dušan Jelinčič

, _ • ■•
; v. J-
■
X ;■ -
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Nastopi turoben dan
Počasi se dani, vse pa je zavito v meglo. Vendar ne sneži več. Spet pogledam Moj mir j a, prav ko nenadoma odpre oči.
»Sedaj morava poiskati opremo,« mu rečem.
»Ja, jaz pa tudi vem, kje morava kopati,« mi odgovori.
Jaz ga pogledam, on pa nadaljuje: »Po mojem je tvoj nahrbtnik tam!« mi zatrdi in pokaže z roko. Jaz se zaženem v kopanje, ki ga prekinjam vsakih nekaj sekund, da bi si s sapo segrel pomrzle prste. Prav ko že naglas tožim, zakaj hudiča nisem pritrdil nahrbtnika v sneg, da bi mi ga ne odneslo, kar poskočim od sreče: dotipam ga in ga v trenutku izvlečem iz snega. Obe derezi sta na njem. Sem rešen! mi udari v dušo.
Povsem opogumljen se obrnem k smehljočemu Mojmirjevemu obrazu in mu optimistično zatrdim: »In sedaj bova dobila še vso ostalo najino opremo. Dovolj, da kopava v tisto smer!«
Mojmir pa: »Saj sem ti rekel, kje je tvoj nahrbtnik, sicer imaš prav. Popolnoma bova razdejala ta najin bunker, da bova le dobila robo. Jaz še nimam ne cepina ne derez...
Nenadoma nastopi turoben megleni dan, v katerem se je nevihta sicer nekoliko polegla, vendar pa je megla še vedno nepredirna. Mojmir kopa naravnost divje, vendar pa s kar uspešnimi rezultati: najprej dobi eno smučarsko palico, nato rešilne dereze, kasneje pa še nahrbtnik. To nama vlije optimizma in pogum, da se zaženeva v rov, ki ga je začel širiti prijatelj. Jaz se ga lotim z druge strani, nenadoma pa se najini glavi srečata. Podolgem sva skopala pravi iglu v dolžini petih ali šestih metrov. Sedaj sva razočarana, saj ne bova dobila druge opreme, ko pa sva popolnoma preorala celotni zgornji del zasute razpoke. Zasuta oprema je torej zdrknila globlje in bo tam tudi ostala za večno. Vendar pa z veseljem opaziva, da imava za silo vse bistveno, s katerim se lahko prebijeva v dolino. Soplezalec je izgubil cepin, vendar ima eno smučarsko palico. Sicer pa imam cepin jaz.
Mojmir sporoči v bazo, 4a sva svoje iskanje opreme zaključila zadovoljivo in da se bova, komaj se megla nekoliko razkadi, lotila iskanja tabora tri. Čas teče počasi, vreme pa se noče izboljšati. Oba strmiva v belino pred nama. Čutim se omotičnega od utrujenosti, višine in pomanjkanja spanja, vendar pa me Mojmirjevo vprašanje, ki mi ga naposled skoraj mimogrede postavi, kar vrže vznak: »Kaj se ti zdi ta borba za život?«
Jaz sprva ne razumem, nato pa ga medlo in prav gotovo naivno vprašam: »Kaj misliš, da tvegava... življenje?«
On me le pomenljivo pogleda in molči. Jaz pa se zamislim. Nimam dovolj izkušenj, da bi znal pravilno oceniti najin položaj. Po naravi sem nepopravljiv optimist, tako da se verjetno resnično ne zavedam svojega stanja. Jaz... pa umreti? Ne, to ni mogoče! Jaz, da se sedaj borim za življenje? Ne dojamem v celoti pomena tega stavka. Kaj je to tisto življenje na robu, na divji strani ceste življenja, tam kjer je že vsaka napaka usodna? Morda res, vendar ne občutim bližine smrti. Slednjo sedaj doživljam kot prijazno starko, ki pravično terja svoj davek. Skušam si jo poustvariti, in naposled mi to tudi uspe. Dovolj je,
da jo sprejmem kot prijateljico, kot dobro znanko, ki prihaja na kavo in na klepet. Kdo se boji mile in ponižne sosede, ki stopi v tvoje stanovanje in ti ure in ure govori o svoji mački, 0 podražitvi elektrike in o poredni sestri, ki jo že leta ne obiskuje?
Smrt
Smrt je ponižna starka z milim in pravičnim obrazom. Mi, civilizirani in naštudirani ljudje smo jo demonizirali, dali smo ji zahrbtno in hudobno masko demoma, ki seje samo in izključno zlo. Vendar smrt je le... sublimacija življenja, njegova katarza in končna potrditev. Samo tisti, ki so zapravili svoje življenje, se bojijo smrti, ker vedo, da so ob njenem nenapovedanem prihodu nepripravljeni. Ostali pa jo v svoji preprostosti sprejmejo z vsemi častmi, ji pogumno zrejo v oči in jo pokončno sprejemajo. Samo če si se skrival pred življenjem, se skrivaš tudi pred smrtjo. In naposled mi je njena podoba povsem jasna. Tako kristalno čista je, da se mi zdi, da se mi je njena podoba zarisala pred obrazom. In kako lepa je ta podoba, da bi jo objel in ji prigovarjal, naj vendar le prisede k nama na zasuto razpoko in počaka, da mine najhujše. Tako, kot delava midva.
Tako živo vidim belo starko pred mano, da stegnem roko, podoba pa se v trenutku razbline. Ostro me zaboli okoli srca. Spomnim se na Zlatka. Na. brata. Na osebo, ki mi na tem svetu največ pomeni in ki bi ob mojem odhodu resnično trpela. Sedaj divje maham z rokami, kot da bi hotel spoditi še ostanke prikazni pred menoj, ki je že zdavnaj izginila. Za sabo pa je pustila sled, ki mi je kot navodilo za življenje. Jaz hočem živeti, si zabičam. Hočem živeti! Hočem živeti in stiskam pesti.
Divje odločno se obrnem k Mojmir-ju, ki tudi buli v meglo in vztrajno molči, in mu rečem: »Pokliči bazo! Nekaj morava storiti!«
Prijatelj me začudeno pogleda, vendar pa že takoj nato vrti gumbe. Spet nama priplava do ušes glas najinega čudovitega neutrudnega Miša. On stalno dežura, podnevi in ponoči, kot da bi se zanj čas ustavil.
Iz baze v bistvu ni pozitivnih novosti, saj je v nižini še vedno megla, sneg in mraz, pa niti Avstralcev, ki so se še pred kratkim podali na Trojko, ni več na gori. Če bi bili tam, bi nama lahko na kak način pomagali, tako pa... Vendar pa nama že to, da zaslišiva glas iz baze, ki je najina veza s svetom živih, ogromnopomeni.
Spet čakava, čakava, čakava. Smo že sredi dopoldneva, megla pa je še vedno neprodirna, vendar pa imava vtis, da se vreme popravlja. Že dalj časa ne sneži, pod oblaki pa je nekje v daljavi morda sonce. In nenadoma se nebo za trenutek delno odpre. Z Mojmirjev takoj razgrneva po pobočju mojo rdečo spalno vrečo in vprašava bazo, če jo iz doline morda vidijo. Odgovor je negativen, vendar je na naši desni v precejšnji bližini ogromen skalnat masiv zahodnega vrha Broad Peaka. Približno torej veva, kje sva, vendar pa se le zavedava, da sva to vedela tudi prej.
Vendar pa se sedaj končno opogumiva. Ne moreva čakati v nedogled, tako da se naposled odločiva, da se odpraviva na pot rešitvi naproti. Pa naj bo, kar bo. Saj morava poskusiti!
Briljanten začetek Predavateljske sezone SPDT
dvočetrtek se je v Gregorčičevi SPDt ki za6ea Predavateljska sezona ‘n h L . 1° v°di že celo vrsto let z veščo Tudi iniVZ°- T0l<0 Pr°f- Marinka Partot. saj :e u-, snl' začetek je bil briljanten, nov0anri9ost SPDT znani in priljubljeni /e prikuj alpinist Peter Podgornik, ki Weza;.jf a dva svoja filma in sicer s (PregvlpV riarodnem parku Yosemity Half Dom1.v?rtikalni steni El Capitan in ^Dos/nvf ',n v Patagoniji (prvenstvena fodgorni£nS,ta ■smer v Cerro Torreju). bravanin 0Va filma sta žela mnogo odo-n,a med občinstvom.
°rr°ast!0ne Wraber
“siunstvu v Prokletijah
r!QdaJ<?evo/e,tska sezona SPDT se bc Srečaniem Prihodnji četrtek, 10. t. m., s P,Qnincpv 5 dobrim znancem tržaških Univa . Tonetom Wrabrom. Wra-Pbkazm /z,tetni profesor in botanik, bc v PfoJge(..v°Ie diapozitive o rastlinstvu s*i prede/ ' Gre za malo raziskan gor■ na meji med Jugoslavijo ir
Albanijo, ki pa nudi veliko zanimivosti tako z alpinističnega kot z naravoslovnega vidika. Kot rečeno, bo predavanje namenjenu predvsem rastlinstvu: sam Wraber je tu našel več novih in še ne klasificiranih vrst rastlinstva. Predavanje bo, kot običajno, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška z začetkom ob 20.30.
Martinovanje SPDT bo tokrat na Koradi
Tradicionalno martinovanje članov in prijateljev SPDT bo v nedeljo, 16. t. m., v novi koči na Koradi v Goriških brdih. Ob tej priliki priredi društvo avtobusni izlet, ki ga bo vodil Ervin Gombač, ki je tudi na razpolago za vse morebitne informacije (tel. 754742). Odhod avtobusa
bo ob 8. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah in četrt ure pozneje izpred sodišča na Foro Ulpiano. V koči bodo planinci pekli kostanj, ostala hrana pa je iz nahrbtnika. Vpisovanja so že v teku na ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/11. nad.
Na slikah: levo - Peter Podgornik med predavanjem. Desno - prisotno občinstvo.
SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 12., 13. in 14. novembra v dvorani I. Gruden, Nabrežina 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka), sejem nove in rabljene smučarske opreme. Stojan in Any vam bosta na razpolago z novostmi ’89. Urnik sejma: sobota, 12., in ponedeljek, 14. novembra, od 15. do 21. ure ter v nedeljo, 13. novembra, od 10. do 21. ure. Vabljeni!
ŠD MLADINA
prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v ponedeljek, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure.
ŠZ SLOGA
obvešča, da potekajo treningi odbojke za mladince pod vodstvom prof. F. Dra-siča po sledečem urniku: ponedeljek 15.00 do 17.00, torek 16.00 do 18.00 in četrtek 15.00 do 17.00 v občinski telovadnici v Repnu. Informacije (v zvezi s prevozom) tel. 911369.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja sejem rabljene smučarske opreme v soboto, 12. in nedeljo, 13. t. m. v občinski telovadnici v Dolini. Rabljeno opremo sprejema 7., 8. in 9. t. m. od 19. do 21. ure na sedežu.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000 - din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
3. novembra 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
in tiska
H
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ob obisku Marcelina Oreje v Jugoslaviji
Več sodelovanja z evropskim svetom
BEOGRAD Dolgoletno sodelovanje med jugoslovansko zvezno skupščino in parlamentarno skupščino evropskega sveta je vse večje, za nadaljnje poglabljanje tega sodelovanja pa se odpirajo nove možnosti, so poudarili včeraj na srečanju predsednika skupščine SFRJ Dušana Popovskega in generalnega sekretarja evropskega sveta Marcelina Oreje.
Interes za sodelovanje, ki so ga izrazili v zvezni skupščini in parlamentarni skupščini evropskega sveta, vpliva na to, da se sodelovanje med Jugoslavijo in evropskim svetom s strokovne in delovne ravni vse bolj širi tudi na politično. To je bilo doseženo s sodelovanjem jugoslovanskih parlamentarcev in posameznih članov ZIS na srečanjih evropskega sveta. Sodelovanje zajema pomembna področja znanosti, kulture, izobraževanja in prosvete, pa tudi nekatera pomembna družbena področja, na primer probleme delavcev -migrantov. Jugoslavija sodeluje tudi pri številnih evropskih aktivnostih, ki zadevajo varstvo naravnega in kulturnega okolja, pospeševanje regionalnega sodelovanja sredozemskih in alpskih držav.
Marcelino Oreja je predsednika zvezne skupščine seznanil s prizadevanji evropskega sveta, da bi svoje aktivnosti uskladil z najnovejšimi političnimi in združevalnimi gibanji v Evropi. Poudaril je, da bo ta organizacija štela 24 držav članic, oziroma dve več kot jih ima zdaj. Preučili so tudi možnosti, da Jugoslavija pristopi k posameznim konvencijam evropskega sveta, Za zdaj je SFRJ pristopila h konvenciji o kulturnem sodelovanju, (dn)
Sredi novembra bodo v Pakistanu volili novo vlado
Lik pokojnega Ali Bhuta razdvaja politično vodstvo in opozicijo
RAVALPINDI — Prihodnji mesec bodo v Pakistanu politične volitve, na katere že sedaj pada senca najmarkan-tnejše pakistanske politične osebnosti - Ali Bhuta. Bhuto je bil od leta 1971 do leta 1977 ministrski predsednik, po zapletenem in protislovnem procesu pa so ga oblasti leta 1979 obsodile na smrt, njegova družina pa se je zatekla v izgnanstvo.
Na pakistanski politični sceni pa se tokrat pojavlja Bhutova hči Benazir, ki sedaj vodi Pakistansko ljudsko stranko. Tudi Bhutova vdova Nustra se je vrnila in stopila v parlament, druga hči Sanam pa se aktivno udeležuje volilne kampanje. Lik nekdanjega ministrskega predsednika torej še kako pogojuje politično dogajanje. Njegovi nasprotniki so celo ustanovili proti-buthovo zvezo, drugih vidnejših opozicijskih strank pa itak ni. Vendar pašo Pakistanci hudo razdvojeni: Bhu-tovi privrženci govorijo o pokojnem predsedniku kot o »prvaku« revežev, nasprotniki pa ga imenujejo samo še »tirana in populista«. Velika večina pa je kljub vsemu mnenja, da je bil Bhuto najbolj briljanten politik sodobnega časa in ga večkrat omenjajo kot političnega genija.
Spomin na Bhuta pa je še posebno živ med nekaterimi njegovimi sodelavci in sorodniki. »Bil je izredna osebnost, prekašal je vse takratne in sedanje pakistanske politike,« meni eden od funkcionarjev Ljudske stranke. Ta stranka se še danes opira na njegovo ideologijo in skuša uresničiti njegov politični program. »Trdo je delal, počitka tako rekoč ni poznal, po žilah se mu je namesto krvi pretakala politika,« je o Bhutu povedal njegov bratranec Mumaz. Celo njegovi nasprotniki ga večkrat kujejo v zvezde, zlasti zaradi njegove točnosti, doslednosti in vztrajnosti. Skratka, Bhuto je dobival vse večjo težo v razvojni politiki Tretjega sveta, žal pa ni verjel v demokratični razvojni proces. Vojaških zakonov in nasilja se je posluževal kot uradnik birokratskih pravil.
Tudi njegov naslednik ni imel večje sreče. Ali Bhuta je namreč odstavil in obsodil na smrt Zia Ul Hak, ki je potem vladal enajst let. Umrl je letošnjega avgusta v letalski nesreči, katere vzrok še ni povsem pojasnjen. Tudi Ul Hak ni bil dobrotnik, vendar je lahko ostal na vodstvu tako dolgo, ker se Pakistanci še živo spominjajo nasilja, ki je bilo Bhutovo politično in upravno vodilo.
Nove kopalke Calvina Kleina
V New Torku je sloviti modni ustvarjalec Calvin Klein pokazal, kako sl on predstavlja ženske kopalke za naslednje poletje	(AP)
Saharov izredno ostro napadel sovjetskega voditelja Gorbačova
MOSKVA - Nobelov nagrajenec za fiziko, sovjetski oporečnik Andrej Saharov, je na tiskovni konferenci, ki so jo skupno organizirali ameriški in sovjetski študentje, zelo ostro napadel Kremelj. Saharov je namreč govoril o »nevarnem povratku v centraliziran sistem« in je označil dejstvo, da je ena in ista oseba državni in partijski voditelj, Gorbačov torej, kot »rezultat politične kratkovidnosti«.
Andrej Saharov se je prvič po povratku iz Gorkega, kjer je preživel več let v konfinaciji, izrazil v tako ostrih tonih na račun sovjetske vlade in osebe, ki mu je vrnila svobodo in ga rehabilitirala v očeh sovjetske javnosti. Njegov nastop je presenetil tudi najboljše poznavalce sovjetskih razmer, še posebno, ko je izrazil zaskrbljenost nad spremembami, ki jih z ustavnimi amandmaji uvaja Gorbačov. Oporečnik je namreč doslej vselej javno podpiral politiko glasnosti in perestrojke Mihaila Gorbačova.
Verjetno pa Saharova najbolj moti dejstvo, da je Gorbačov zahteval in dosegel položaj, ki so ga vsi po vrsti imeli že njegovi predhodniki v Kremlju. Fizik je zato pomenljivo dejal: »Predsednik države, ki ima v svojih rokah toliko moči, in to v državi, kjer ne obstaja večstrankarski sistem, je pravi absurd. To bi lahko v bodoče privedlo do hudih in nepopravljivih nesreč.« Saharov je ob tem dodal: »Oblast, ki jo ima Gorbačov, je brezmejna; kdo nam lahko jamči, da njegov naslednik ne bo Stalinova kopija?«
Saharovu so sovjetske oblasti pred kratkim izdale izstopni vizum in bo
Nova metoda odkrivanja pljučnega raka
VVASHINGTON Ameriški znanstveniki so odkrili novo metodo zgodnjega odkrivanja pljučnega raka, s katero diagnosticirajo novotvorbo, kar dve leti preden jo lahko opazijo na rentgenskih slikah.
Profesor James Nulshine z ameriškega National Cancer Institute je navedel, da uporabljajo posebna monok-lonalna protitelesa, ki reagirajo na beljakovine pljučnega raka. Ta rak se po Nulshinovih besedah razvija skrajno počasi (od deset do dvajset let), niso redki primeri, da se razvoj ustavi za daljše obdobje in da nepričakovano butne na dan. V bistvu je pljučni rak kot tempirana bomba, pri kateri ne veš, na katero uro je bila naravnana. S sedanjo metodologijo bodo lahko odkrili in ukrepali proti novotvorbi, še preden se bo ta razpasla. Metastaza je namreč glavna ovira pri uspešnem kirurškem zdravljenju pljučnega raka, saj je treba pri posegu žrtvovati ogromno navidezno zdravega tkiva. Sedaj bodo lahko s citostatiki in drugimi zdravili omejili ta pojav, tako da bodo kasneje odstranili le delček pljuč.
Proti izvažanju smeti
naslednji teden odpotoval v ZDA. Na tiskovni konferenci je bivši sovjetski oporečnik tudi svaril intelektualce pred preveč spoštljivim vedenjem do nove politične figure, saj bi s tem Gorbačova spravili v težave. Saharov je sicer ponovil, da perestrojka potrebuje na Zahodu veliko pomoči, »ta podpora, pa mora biti previdna, saj je za razumevanje političnega položaja v Sovjetski zvezi potrebna globoka analiza,« je dejal fizik.
Glede napovedanih ustavnih _ spre memb so v Kremlju obljubili širok razpravo, ker pa bo o tem vr^<TA, sovjet odločal 29. novembra, »je lahk vsem jasno, da je nemogoče izdela objektivno mnenje v manj kot mesec dni,« je menil Saharov. Ob tem je b
harov dal simpatično primerjavo. D jai je: »Krojač, preden sešije dobro 0 leko, povabi k sebi vsaj sedemkr ^ kupca, dober politik pa bi moral tako pomembnih spremembah omog čiti vsaj trimesečno javno razpravo.«
V Zahodnem Berlinu so naravovarstveniki protestirali proti posrednemu izvažanju smeti, saj bodo tik ob meji z vzhodnim delom mesta odprli upepeljevalnik (AP)
Bombni atentat proti karabinjerski postaji
SASSARI V noči na torek so neznanci izvedli bombni atentat na karabinjersko postajo v Nuleju, ki se nahaja na meji med pokrajinama Sassari in Nuoro. Peklenski stroj so postavili pred glavna vrata, ki jih J eksplozija vrgla s tečajev. Eksplozivni val je bil tako močan, da so s sesule šipe na oknih vojašnice in bližnjih hiš, nihče pa ni bil ranjen. .
Karabinjerji so že pričeli preiskavo, da bi izsledili storilce in pojasnil. zakaj so se neznanci znesli prav nad to karabinjersko postajo. Preiskoval so se znašli pred dvema možnostima. Prva je ta, da gre za ustrahoval ^ atentat, ki naj bi karabinjerje odvrnil od kake preiskave, druga pa, da J bil maščevalni atentat, ker so karabinjerji nekomu stopili na prste. “ prvih ugotovitvah je bil peklenski stroj obrtniško narejen, napolnili pa 5 ga z navadnim črnim smodnikom.
Avtobus v prepad: petinštirideset mrtvih
NEW DELHI — V prometniJ?®' sreči v indijski zvezni državi Dz mu Kašmir je izgubilo življeD^_ 45 oseb, več ducatov pa jih je T njenih. Iz še nepojasnjenih vZ , kov je šofer avtobusa izgubil n zorstvo nad vozilom, ki je ^ moglavilo v 200 metrov gl° prepad. Kot je običajno za in gS_ ske razmere, so številke neza?udi ljive, saj se v avtobuse vkrca dvakrat več ljudi, kot ie d?J°ma-no. Sedanji primer ni bil 1^1
V Umbriji pobrali 51-kilogramsko gobo
PERUGIA Pod staro bukvijo na hribu Cucco v Umbriji je strastni gobar in lastnik hotela in restavracije Tobia Beni naletel na gobo velikanko. Resnici na ljubo jo je odkril že pred dvema tednoma. Skrbno jo je prekril z dračjem in dan za dnem nadzoroval njeno rast. Ko se je včeraj prepričal, da je dosegla svojo maksimalno velikost, jo je končno pobral. Tehtnica je neizpodbitno pokazala, da velikanka tehta 51 kilogramov in pol.
Malo je manjkalo, da vrv ni obglavila vojvodinje Sare
LONDON Britanska vojvodinja Sara se mora zahvaliti svoji tel ni straži, da je ni obglavila debela ladijska vrv.	_ n„„manite
Vojvodinja Sara je na pomolu avstralskega pristanišča Fre pozdravljala svojega moža princa Andreja, ki ji je mahal s križark se burgh, ko je nenadoma počila jeklena ladijska vrv. Član telesne str ^gf je tik pred tem pognal k vojvodinji in jo porinil na varno. VrV ' ,Q so pobesneli bič švigala po pomolu in po bokih križarke. Ko se je urn' ^ nj se vsi oddahnili, saj razen strahu ni povzročila hujšega. Trenutrlrjžarka jasno, ali je kdo pozabil odvezati vrv ali pa je ta služila, da se /e lažje odmaknila od pomola.	,soslv0'
Sara in Andrej sta prebila šest tednov v Avstraliji, kjer sta pr . vala slavnostim ob 200-letnici prihoda prvih belcev na h^ce/ino^ vojvodinja je že včeraj z letalom odpotovala v Andrej pa se bo vrnil domov šele 16. decembra.
Veliko B». ?rinC