leto XXV.
TRGOVSKI LIST
Številka 7.
Naročnina za Ljubljansko —■ iim 	    -•miri	iiihu	wmm	w	kh	'vina	r.v«	t_____,„vh_
sasMrar? | W%	W J1%H kM I " V
™ , Jr°,r v	Rokopisov	ne	vračamo.	—
Plača in toži se v Ljubljani Časopis za trgovino. Industrllo. obrt In denmrništvo STiKTiS;
CO N C ES SI 0 N A R 1 0 ES C L U S I V 0 per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE n. Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO EC0N0M1C0 ITAL1ANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10.	|	|	in	inozemstvo	ima	1STITUT0	ECONOM1CO	ITAL1ANO-M1LANO,	Via	G.	Lazzaroni	10.
Liubliana, petek 23. ianuaria 1942-XX	Cena^ZZZ 0'60
▼
Novi ljubljanski
Skupno	predvideva	71,07
in prav toliko
ivfiaia vsak torek
in petek_____________
Za elektrifikacijo ljubljanske okolice
2e dolga leta skrbe Kranjske deželne elektrarne za razširitev električnega omrežja v ljubljanski okolici. V zadnjih letih je bila elektri-likacijska akcija predvsem posvečena Dolenjski, ki je dobila lepo Število vaznih daljnovodov.
Lani KDE niso mogle uresničiti svojega načrta zaradi razmer, dosegle pa so vendar lepe uspehe. V že elektrificiranih krajih se je pokazalo, da mnogo prebivalcev in hišnih posestnikov ni priključilo svojih stanovanj in hiš električnemu omrežju. Mislili so, da jim zadostuje petrolej, ko pa je tega primanjkovalo, so spoznali vrednost in prednost elektrike in tako je KDE prišla tudi na Dolenjskem do izvedbe svojih načrtov.
Najvažnejša dela so bila opravljena v ljubljanski okolici, ker je bilo treba v nekaterih občinah med Ljubljano in Vrhniko šele zgraditi krajevno omrežje ter iz-, peljati hišne priključke. Ta akcija se je z uspehom končala in sedaj med Ljubljano in Vrhniko ni več; večjega kraja, ki ne bi užival dobrote električne razsvetljave.
KDE ima za prihodnje leto načrt, ki obsega elektrifikacijo Šmar-jete pri Novem mestu, Koželjka pri Begunjah in Šmartnega pri Novem mestu. Ti kraji so potrebni elektrifikacije zlasti zaradi tega, ker bo dograjen vodovod, v katerega bo črpala vodo električna črpalka. Dokler ne bo elektrike, ne bo mogel delovati vodovod, ki je vsemu okolišu Starega trga tako nujno potreben.
Plemeniti les v južno-vzhodnih evropskih gozdovih
»Internationaler Holzmarkt« je objavil članek gozdarskega nad-svetnika inž. Frohlicha, ki opisuje Plemenite vrste lesa v južno-v z hodil ih evropskih gozdovih. Te plemenite vrste lesa so bile odkrite, ko so se pred sedemdesetimi leti velikim gozdovom približale železnice, in nekatere so že popolnoma iztrebljene, ker ni bilo pravočasno poskrbljeno za njih pomladitev. Tako je s plamcnastim javorom, ki ga je pisec sam iskal po velikih gozdovih Bosne ter je bil priča, ko so pariške tovarne pohištva plačevale za kubični meter tega lesa po 300 zlatih kron. Kakor v Bosni, tako je bil plamenasti javor pozneje iztrebljen tudi v karpatskih gozdovih.
Več sreče kakor javor je imel v dobi nagle in brezobzirne eksploatacije jčsen, ker ne rase v skupinah, temveč raztreseno med bukovjem tudi v precej visoko ležečih gozdovih. Tako je jčsen še ohranjen v gozdovih, ki so težko dostopni.
Brest, tretja vrsta dragocenega lesa, pa je bil redek v gozdovih južno-vzhodne Evrope že pred prejšnjo svetovno vojno. Najdalje ®e je obdržal v karpatskih gozdovih, a je zdaj tudi tam iztrebljen.
Redka je bila tudi tisa, ki je dajala odličen les za furnirje in razkošno pohištvo. Tisovina je po vsej pravici nosila ime »evropski mahagoni«. Tisa, ki rase med bukovjem, doseže starost nad 1000 let in zaradi tega se morda še> najde v nekaterih velikih, starih gozdovih.
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino« z datumom 3. januarja, kos 1A, je objavil razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1942-XX/XXI.
Razglas pravi, da so bili z odločbo V is. Komisarja odobreni proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1942-XX/XXI, in sicer: proračun mestne uprave z 41 milijoni 517.913 lirami izdatkov in prav toliko dohodkov,
proračun mestnih podjetij s 25,095.326 lirami izdatkov in prav toliko dohodkov ter proračun specialnih fondov in posebnih občinskih ustanov v višini 4,462.706 lir izdatkov in prav toliko dohodkov.
Leta 1941. je znašal proračun mestne uprave 113,3, proračun specialnih fondov pa 8,5 milijona dinarjev. Proračun pa je veljal le za 9 mesecev.
Odobren je bil tudi
pravilnik o izvrševanju ljubljanskega proračuna,
iz katerega posnemamo: Proračunsko leto je koledarsko leto. Iz kreditov, angažiranih do konca proračunskega leta, se smejo izdajati nakazila do konca 2., izplačila pa opravljati najdalj do konca 3. meseca naslednjega proračunskega leta.
Proračun ne ustvarja in ne jemlje nikakih pravic.
Krediti, odobreni s proračunom za podpore in razne subvencije, ne obvezujejo občine in se ne smejo zvišati.
Vse doslej glede občinskih davščin za 1. 1942-XX/XXI v dinarjih navedeni zneski se razumejo v lirah po tečaju 100 din = 38 lir, če ni v naslednjih določbah davčna (taksna) osnova ali izmera določena drugače.
Občinska doklada
na vse državne neposredne davke znaša 60%.
Socialna občinska doklada
na državne neposredne davke se določa takole:
		pri dohodku lir		
4% .	. . . od	20.000 do		30.000
6% .	. . . „	30.001	11	60.000
8% .	. . .	60.001	11	100.000
10% .	. . . „	100.001	11	140.000
12% .	. . . ,,	140.001	11	175.000
14% .		175.001	11	200.000
16% . ,		200.001	11	250.000
18% .	* * * 11	250.001	11	400.000
20% . .	■ nad 400.000			
Leta 1941. je znašala ta doklada od 2 do 10% ter je torej sedaj podvojena. Plačevala pa se je pri dohodku od 60.000 do 80.000 din po 2%, pri dohodku od 80.001 do
150.000	din po 3% itd., pri dohodku od 650.001 do 1,000.000 po 9% in pri dohodku nad 1 milijon din po 10%.
Občinska tehtnina
Za tehtanje motornih vozil znaša za neto težo do 500 kg 2 liri (leta 1941. 4 din), do 1000 kg 3, do 2000 kg 4, do 5000 kg 8 lir, za vsak nadaljnji tisoč po 2 liri več, za 8000 kg torej 14 lir (leta 1941. 21 din), za vsakih nadaljnjih za-
Mestni svet sme trošarino oziroma uvoznino znižati, če bi se v praksi pokazale v posameznih postavkah prevelike trdote.
Vse občinske nabave nad 20.000 lir se morajo javno razpisati. V neodložljivih primerih, če grozi škoda občini, smeta župan in načelnik finančnega odbora brez javnega razpisa odobriti nabave do
200.000	lir (1.1941. do 300.000din).
Za nabave od 1000 do 20.000 lir (leta 1941. od 1501 do 20.000 din) se morajo pribaviti ponudbe najmanj treh ponudnikov. Te nabave odobruje župan po predsedniku tričlanske uradniške komisije, nabave do 1000 lir pa načelniki oddelkov, zavodov itd. v okviru kreditov, ki so jim na razpolago.
Za izplačila pri mestni blagajni do 10.000 lir (leta 1941. do 20.000 dinarjev) se ne zahteva potrdilo o plačilu državnih neposrednih davkov.
Krediti za osebne izdatke mestnega zaklada se ne smejo prekoračiti. Za novo nastavitev je potreben sklep mestnega sveta.
Pravilnik navaja nato še številne določbe glede mestne službe (noben nameščenec z več ko 570 lirami mesečnih dohodkov ne sme opravljati še kake druge službe, za nadurno delo se ne dovoljujejo nagrade itd.).
Če proračun za bodoče proračunsko leto ne bi bil pravočasno odobren, sme ljubljanska občina poslovati z dvanajstinami sedanjega proračuna.
četih 1000 kg pa še po 1 liro (leta 1941. 2 din).
Za konje in govedo za glavo 3, za drobnico 2 liri.
Za tehtanje vozov z vprežno živino za bruto težo do 500 kg 2 liri (leta 1941. 3 din), za vsak nadaljnji tisoč po 1 liro, za 6000 kg 8, za 7000 kg pa 10 lir (leta 1941. 18 din).
Mestna tržnina
Stara uredba o pobiranju mestne tržnine za leto 1941. ostane v veljavi.
Od vsakega blaga, v kolikor ni odmera v tarifi posebej predpisana, se pobira (v oklepajih številke za leto 1941.):
	lir	din
od voza z 1 konjem	2,—	(4)
od voza z 2 konjema		
ali poltovornega avto-		
mobila 		3,—	(6)
od tovornega avtomo-		
bila 			(10)
od vozička ...	1,—	(2)
od jerbasa, koša . .	0.50	(1)
od male perutnine za		
glavo		0.50	(D
od velike perutnine		
za glavo		1,—	(2)
od prašiča, teleta	2.50	(5)
od ovce 		2,-	(4)
od kozlička ....	1.50	(2)
od jajc (do 30 pro-		
sto) do 100 ....	1.—	
za vsakih nadaljnjih 100	0.50	
od stojnice, barake do		
5 m2		0.50	(1)
nad 5 do 10 m2 . .	1,—	(2)
nad 10 m2 ....	1.50	(3)
Tržnina se ne pobira	od blaga,	
za katero stranka dokaže, da je blago že naprej prodano. Tudi od peska, gramoza, desk in tramov se ne plačuje tržnina. Tržnina se ne pobira pri vnosu ali uvozu blaga do 5 kg.
Občinska scjinarina se pobira ob živinskih sejmih in znaša za živali od 4 do 1 lire (leta 1941. od 10 do 2 din).
Občinska mestarina
se pobira od tržnih stojnic ob določenih primerih (Miklavžev sejem itd.) in sicer v višini 1.60—9.50 lire po prostoru (leta 1941 4 do 25 din).
Občinska vodovodna naklada
znaša od starih in novih hiš 6.5% kosmate najemnine.
Spremeni se razpredelnica pod točko C.
Občinska pristojbina za porabljeno vodo
Velja stari pravilnik. Od zgra-darine oproščeni lastniki hiš plačajo po 1.20 lire za vsak m3 po vodomerih ugotovljene dejansko porabljene vode.
Za industrijske namene se plačuje do letne porabe 1000 m31 liro za m3, do 5000 m3 0.80, do 10.000 m3 po 0.60 in nad 10.000 m3 po 0.40 lire za 1 m3 (leta 1941. so bile določene pristojbine v višini 2.50, 2.—, 1.50 in 1,— din).
Občinska vodomcrščina
za vodomere znaša od letnih 0.60 do 136.80 lire (leta 1941.: od 24 do 360 din).
Občinska pristojbina od hidrantov
znaša od hidranta od 19.20 do 84,— lir letno (leta 1941. od 48 do 216 din).
Občinska pristojbina od izlivkov
je nespremenjena.
Gostaščina ostane stara (na podlagi kosmate najemnine za leto 1941., t. j. 3.5% kosmate najemnine starih in 2% pri novih hišah).
Ne pobira se v hišah, kjer ne presega skupna najemnina 1900 lir (prej 5000 din).
Kanalska pristojbina
ostane ista, spremeni pa se razpredelnica.
Taksa od prenočišč, davščina na vozila in napisna taksa ostanejo nespremenjene.
Občinska davščina na potrošnjo se nekoliko spremeni ozir. zviša. Osnova za odmero mesečnega pavšala je lani zatrošarinjena količina piva in vina, in sicer 25 cen-tezimov od hi. Mesečni pavšal za kavarne se odmeri na osnovi kosmate najemnine, in sicer pri letni najemnini nad 17.000 lir 150 lir, do 17.000 lir 100 lir in do 11.000 lir 50 lir.
Občinska veselična davščina se deloma zviša.
Razne takse in doklade k državnim taksam
se pobirajo na podlagi zakona o zbiranju občinskih taks v Sloveniji po posebni tarifi. Navajamo le nekatere postavke: za predstave v gledališčih itd. od vsake predstave 20 lir, (1.1941. 50 din);
za prostovoljni prevzem tuzemca
v domovinsko zvezo od 40—400 lir, za zagotovitev sprejema ino-zemca od 40—4000 lir (1. 1941. ICO—10.000 din);
za izdajo poslovnih knjižic se plačujejo poleg kolkovine le stroški za tiskovino;
za izdajo certifikatov, potrdil in spričeval (če se ne plača že občinska taksa) 5 lir (1. 1941. 5 din).
K drž. taksi po tar. postavkah 1, 2, 3, 5, 6, 79, 81 taksnega zakona se pobira 50% občinska doklada, toda le od vlog, ki se vlagajo pri mestnem poglavarstvu kot za reševanje pristojnem oblastvu.
Na vse vloge v poslih privatno-pravnega značaja 2 lire (5 din), na priloge pa po 1 liro.
Za prostovoljno dražbo nepremičnin za izklicevatelja od vsakega začetka pol dne 10 lir (1.1941. 20 din).
Za prostovoljno zakupodajo nepremičnin 2 odstotka.
Občinska taksa na pse
se nekoliko spremeni. Za psa čuvaja se plača 4 lire (1. 1941. 10 dinarjev), za vsakega drugega psa pa 60 lir (1. 1941. 150 din) letno.
Občinska taksa od prenosa premičnin ostane neizpremenjena, ravno tako tudi prirastkarina.
Za opomin se plača od vsake polne lire 0.02, za rubež ravno toliko, za prodajo pa 0.01 lire (prej 0.02-0.01 din).
Zamudne obresti se računajo po 6%, v vsakem primeru z najmanj
2 liri (3 din). Od zneskov do 20 lir se zamudne obresti ne računajo.
Pravilnik objavlja nato tarifo mestne trošarine in uvoznine ter pripombe k tarifi za mestno tro-šarino-uvoznino.
Čl. 49. pravilnika navaja spremembe uredbe o mestni trošarini, čl. 50. pa one v uredbi o mestni uvoznini.
Prispevek za odkup osebnega dela ostane neizpremenjen.
Občinske pristojbine za prevoz z reševalnim avtom so: za vsako vožnjo 30 lir (1. 1941. 50 din), za vožnje izven mesta pa še za vsak kilometer 3.50 lire (9 din).
Nato se navajajo davščine, ki se pobirajo v mestni klavnici. Te so Idavniške pristojbine, oglednina, hlevnina, tehtnina, najemna pristojbina od celic, pristojbina za uporabo dovlačilnice in klavnična kavcija.
Umetni led se prodaja na kraju samem kos po 2 liri (leta 1941.
3 din).
Nadaljnje pristojbine so še: pristojbina v korist občinskemu veterinarskemu skladu, občinske ko-njaške pristojbine, pristojbina za ogled mrličev.
Občinske gradbene takse se spremene, da se vse takse po I., II. in III. delu pravilnika o gradbenih taksah zvišajo za 100% in nato preračunajo v lirsko valuto po tečaju 100 din = 38 lir. Občinska taksa za uporabo cest se spremeni v čl. 59. ter znaša uporabnina za vsako leto: a) po tekočem metru plinovoda ali cevovoda, položenega v javna tla 16 lir (prej 40 din), za naprave, postavljene na javna tla: do 10 m3 zavzete površine 40 lir (prej 100 din), do 50ina 200 lir (prej 500 din) in nad 500 m* zavzete površine 400 lir (prej 1000 din).
Občinske takse za pospeševanje
gradbenega razvoja mesta in takse za pregled neprimernih vzorcev živil ostanejo neizpremenjene.
Občinske davščine
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 23. januarja 1942-XX.
Štev. 7.
Delovanje IN A v Ljubljanski pokrajini
Z odredbo Visokega Komisarja je bilo določeno, da prevzame listnico zavarovalne družbe »Jugoslavije« v Ljubljani veliki državni zavarovalni zavod INA (Isti-tuto nazionale delle assicurazioni). Ta zavod, ki je začel že prej poslovati v Ljubljanski pokrajini, bo dobil zdaj s prevzemom listnice navedene družbe obsežnejši delokrog.
INA ni samo na prvem mestu med ital. zavarovalnicami, ki imajo staro lepo tradicijo, temveč tudi med največjimi zavarovalnimi zavodi vse Evrope. Velika njegova zasluga je ljudsko zavarovanje, ki je najcenejše ter nudi zavarovancem tudi vsakovrstne ugodnosti. Na obroke se. dobe bodstotni zakladni boni, premije se plačujejo v nizkih mesečnih obrokih, priznane so tudi razne olajšave in popusti, poleg vsega tega pa so zavarovanci udeleženi še pri čistem dobičku zavoda. Tako se zavarovalnina zvišuje od leta do leta, žrebanja zakladnih bonov pa se zavarovanci udeležujejo takoj po vpisu in plačilu prvega obroka.
Zavarovanci zavarovalnice »Jugoslavije« so po zakonu obvezani plačati dolžne in v bodoče zapadle premije zavodu INA, po odloku generalnega ravnateljstva INA pa so zavarovanci na življenje bivše splošne zavarovalne družbe »Jugoslavije« odslej deležni soudeležbe na letnem dobičku zavoda INA. (Glej današnji inserat.)
Iz italijanskega gospodarstva
Trgovinska, pogajanja med Italijo in Turčijo so v teku in je bil določen kontingent, po katerem bo Turčija uvažala iz Italije kemične in farmacevtske proizvode ter usnjene in krznene izdelke.
Trgovinski promet med Italijo in Madžarsko je dosegel leta 1937. 410 milijonov lir, kar je ustrezalo približno 29 odstotkom vsega italijanskega uvoza. Italija pa je. izvozila v Madžarsko blaga v vrednosti 202 milijona lir ali nad 19 odstotkov vsega svojega izvoza. Pred sedanjo vojno in tudi med njo pa so bile seveda izvozne in uvozne prilike uravnane po vojnem položaju. Največ blaga uvažajo v Madžarsko-italijanska kovinska, tekstilna in kemična industrija. V zamenjavo dobiva Italija iz Madžarske nekatere zelo važne surovine.
Italijansko - švedska trgovinska komisija je sklenila pogodbo, ki zagotavlja Italiji dobave celuloze za umetno svilo in papir, določa pa tudi znatne kontingente raznih vrst železa in jekla ter raznih strojev. Italija bo pa predvsem izvažala kmetijske proizvode, tekstilno blago in žveplo.
0 uvozu električnega toka je agencija Agit objavila osnutek načrta, po katerem je odpravljena državna davščina na uvoz električnega toka in je tudi določeno, da velja dovoljenje za uvoz električnega toka stalno, ne pa samo za 10 let, kakor je bilo določeno doslej.
Nadalina pojasnila glede oblačilnih predmetov
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je izdal 13. januarja 1942-XX naslednjo okrožnico:
Nakupni boni za novoporočence in novorojence
V zvezi z okrožnico Visokega komisariata z dne 30. decembra 1941 VIII No. 4776/102, oddelek I., se pojasnjuje:
Čas izdaje:
Nakupni boni za novoporočcnce se smejo izdajati do dneva poroke, nakupni boni za novorojenčke pa tudi po rojstvu, vendar ne več kot tri mesece od rojstva.
Oblastvo, ki izdaja bone:
Nakupne bone za novoporočence izda okrajno glavarstvo (mestno poglavarstvo) kraja, ki sta si ga zaročenca ob naročitvi oklicev izbrala za svojo poroko.
Deljivost nakupnih bonov:
Tako nakupni boni novoporočen-cev kakor novorojenčkov se smejo primerno razdeliti na več delnih bonov, da se s tem upravičencem olajša nakup. Okrožnica z dne 30. dec. 1941, VIII. No. 4776/202 predvideva že to načelo, ki se. pa sme po krajevni potrebi še raztegniti.
Mesečno poročanje o izdanih bonih:
Po določilih okrožnice VIII. No. 4776/186 z dne 19. decembra 1941, so morala okrajna glavarstva (mestno poglavarstvo) sporočiti število bonov za novoporočence in novorojenčke, izdanih v mesecu novembru. Podobno morajo do 15. januarja sporočiti število zakonov in rojstev, za katere so bili izdani nakupni boni v mesecu decembru.
Podatki, ki se nanašajo na december, morajo ločiti število nakupnih bonov, ki so bili izdani morda še po začetnih določbah naredbe Visokega komisariata z dne 8. novembra 1941, Službeni list št. 512/90-41 (po vrstah blaga) od števila bonov, izdanih na osnovi določil gori citirane okrožnice z dne 30. decembra 1941, VIII. No. 4776/102-41 (po točkah).
Gorenje določbe imajo prehoden značaj in veljajo le do tedaj, dokler ne stopijo v veljavo izkaznice za opremo novorojenčkov, ženinov in nevest, ki se pripravljajo.
Nakupni boni
Okrožnica Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino št. VIII. No. 30/19-42 z dne 16. januarja 1942-XX se glasi:
Že v 24 urah
barva, plasira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Obrazec nakupnega bona, ki je bii predpisan z okrožnico Visokega komisariata z dne 7. novembra 1941, VIII. št. 4776/62-41 se nadomešča z novim obrazcem.
Ostale določbe glede izdaje nakupnih bonov ostanejo neizpreme-njene.
»Nakupni bon«, ki stopa zdaj v veljavo, ima kakor tudi »bon za dvig« (nabavnica) nabavno moč v vsej kraljevini in ni več omejen na pokrajino, v kateri je izdan.
To prednost je omogočila ravno ustvaritev enotnega tipa bona, ki daje popolno jamstvo njegove ne-izpremenljivosti.
Okrajna glavarstva (mestno poglavarstvo) naj Trgovinsko-indu-strijska zbornica oskrbi z nakupnimi boni. V tem primeru naj nosijo nakupni boni podpis predsednika Trgovinsko-industrijske zbornice in podpis okrajnega glavarja (mestnega župana), ki bon izdaja.
Okrajna glavarstva (mestno poglavarstvo) vodijo prejemno in izdajno knjigo nakupnih bonov in pošljejo vsakih 15 dni Trgovinsko-industrijski zbornici seznam izdanih bonov s prepisi izdanih bonov.
Seznam bonov se deli na:
1. bone za novoporočence,
2. bone za novorojence.
Nakupne bone je treba izdajati
za eno samo blagoznansko postavko v razločevanje od bonov za dvig, ki se izdajajo za eno od 12. blagoznanskih kategorij.
Atova okrožnica
Okrožnica Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino, št.ev. VIII. No. 30/12—42 z dne 13. januarja 1942-XX:
Seznami grosistov in kon-fekcionistov
Pričakujoč, da pristojne sindikalne organizacije pošljejo Trgovinsko - industrijski zbornici sezname grosistov in konfekcioni-stov, ki ne prodajajo občinstvu, morejo proizvajalci na svojo lastno odgovornost izročiti blago brez bonov za dvig izključno le trgov-cem-grosistom, ki so bili že prej njihovi odjemalci in o katerih je javno znano, da so izvrševali samo trgovino na debelo že pred 29. septembrom 1941 in z omejitvijo na vrste blaga, ki so jih tedaj prodajali.
Nabavne in dobavne prijave o prejemu in izročitvi, ki jih predlagajo producenti-grosisti in kon-fekcionisti, se ne morejo smatrati za veljavne, ako ne vsebujejo elementov, ki jih kontrolni urad potrebuje.
Za pogodbe, sklenjene od 1. decembra 1941 dalje, morajo producenti ali grosisti pri prijavah uporabljati obrazce št. 7, 8, 9 in 10, ki so se določili z okrožnico Visokega komisariata z dne 16. decembra 1941, VIII. št. 4776/166-41 in ki naj jih zahtevajo pri pristojni sindikalni organizaciji.
Po odredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino
v Službenem listu z dne 3. januarja 1942. so prešla vsa zavarovanja s 1. januarjem 1942.
SPLOŠNE ZAVAROVALNE DRUŽBE »JUGOSLAVIJA«
v Ljubljanski pokrajini na
ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI (NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD)
Za primer škode jamči ta Zavod, ki je eden največjih v Evropi, s svojimi milijardnimi rezervami. Zavarovanci bivše «Jugoslavije» so po zakonu obvezani plačati dolžne premije in v bodoče zapadle premije temu Zavodu.
PO ODLOKU GENERALNEGA RAVNATELJSTVA SO ZAVAROVANCI NA ŽIVLJENJE BIVŠE SPLOŠNE ZAVAROVALNE DRUŽBE «JUGOSLAVIJE» ODSLEJ DELEŽNI SOUDELEŽBE NA LETNEM DOBIČKU ZAVODA.
Pojasnila dajo
ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI
GENERALNO ZASTOPSTVO V LJUBLJANI ULICA 3. MAJA ST. 11 - TELEFON ST. 25-71
Če pa gre za blago, ki je bilo
prejeto ali izročeno na podlagi pogodb, sklenjenih pred 30. novembrom 1941, je na prijavah pristaviti pripombo »pogodba, sklenjena pred 30. novembrom 1941-XX«.
Vse prijave, predložene na obrazcih, ki niso predpisani, je treba od 1. decembra m. 1. ponoviti.
Določevanje točk za nekatere predmete
Z ozirom na vprašanja, ki so dospela glede točnega pomena nekaterih postavk tabele, priložene naredbi Visokega komisariata z dne 8. novembra 1941, Sl. 1. št. 512/90/41 in potrebne klasifikacije v svrho določitve točk, nanašajočih se^ na nekatere proizvode, ki v tej tabeli niso imenoma navedeni, se dajejo naslednja pojasnila:
1. odprte bluze in jope je obravnavati tako, kakor navadne jope (tabela A-I-2);
2. šali in ovratnice so vsebovani v dotičnih postavkah (1-21. 22, 11-18, 19; III-9), čeprav so izdelani iz pletenega tekstilnega blaga;
3. kot ovratnice ali šerpe se razumejo izključno šerpe za okoli vratu;
4. osebno perilo iz blaga, ki se ne da razplesti (svile, rajona, bemberga ali albena), stkanega na statvah z osnovo, se ne sme uvrstiti med pletenine, temveč med perilo, izgotovljeno iz neple-tenega tekstilnega blaga. To pa zato, ker blago, ki se ne da razplesti, ima s pleteninami skupno samo ustroj, sicer pa so vse druge njegove značilnosti ravno takšne kakor pri pravih tkaninah, izdelanih s statvami na čolniček;
5. ženske delavske halje (gaba-nele) se klasificirajo kakor predpasniki (11-12);
6. musolin šteje toliko točk, kolikor kaže njegova postavka brez ozira na širino;
7. blago za prte za 12 (V-7, b) ne sme prekoračiti izmerov 200X 250 cm in za prtiče (V-7, c) ne razsežnosti 60X60 cm;
8. usnjene gamaše spadajo med obutev po postavki VI-I;
9. copate s podplati iz gume so v pogledu štetja točk izenačene z »obutvijo s tekstilnimi nadplati in gumenimi podplati« po postavki VI-3. (Ta določba izpreminja navodilo, ki ga je izdal Visoki komisariat s svojo okrožnico z dne
22. nov. 1941, VIII. št. 4776/120, odd. V.);
10.	razne vrste vate za všivanje so uvrščene med neracionirane proizvode, enako kakor kamelina dlaka ali žima.
Halje za zdravnike
in za drugo zdravstveno osebje po bolnišnicah se lahko nabavijo z nakupnimi boni samo v neodložljivo nujnih primerih, če jih dobavijo bolnišnice same. V tem pogledu naj Trgovinsko-industrijska zbornica uporablja določila okrožnice z dne 1. decembra 1941-VIII. št. 4776/133, točka 3.
Gospodarske vesti
Za novega komisarja pri začasni upravi razlaščenih gozdov je bil imenovan Seniore Dott. Dagoberto Gugliarelli.
Proizvodnja tobaka je znašala 1. 1940. v Hercegovini 4400 ton, v Dalmaciji pa 654 ton. Ker sme sedaj vsak sadilec tobaka nasaditi za 10°/o več tobaka, računajo da bo Hrvatska sedaj pridelala od 8 do 10 tisoč ton.
Nakaznice za meso so začeli razdeljevati v Zagrebu. Na te nakaznice bo lahko dobila vsaka oseba dvakrat na teden po 150 g mesa brez kosti ali pa 200 g s kostmi in sicer govejega, telečjega ali svinjskega.
Nove cene mesa so bile v Zagrebu določene takole: Govedina I. vrste 42 kun, II. 39.50 in III. vrste 34.50 kune, teletina 36 in 40 govedina brez kosti 46, zadnji del pa 52, teletina brez priklade pa 60 kun.
V Srbiji so uvedli davek na nezaslužene tečajne dobičke.
Večje število traktorjev je naročilo srbsko kmetijsko ministrstvo, da bi se mogla obdelati vsa polja.
Kazen batinanja je uvedena v Srbiji za vse, ki kupujejo ali prodajajo na črni borzi.
Prvi transport srbskih delavcev je odšel v Nemčijo. Sledili mu bodo nadaljnji transporti.
V Beogradu so ljudje začeli naročati čevlje z lesenimi podplati. Takšni čevlji veljajo 300 din.
Bolgarska je lani izvozila 23.622 ton tobaka v vrednosti 1.85 ' lili-jarde levov.
Izvoz 12 vrst industrijskega lesa je prepovedal romunski gospodarski minister. Vendar pa je izvoz tega lesa še nadalje dovoljen v Italijo, Bolgarsko in Turčijo.
Da bi se povečala kmetijska proizvodnja, je razpisala grška vlada po 500 drahem nagrade vsakemu kmetovalcu za vsak ar novo obdelane zemlje.
»Narodni tobak« bodo začeli prodajati v Franciji, kakor je izjavil novinarjem ravnatelj francoske narodne tobačne proizvodnje. Novi tobak bo vseboval le malo pravega tobaka, večinoma pa bo imel tobačna nadomestila.
R V
REGISTRIRNE
BLAGAJNE
na ogled pri tvrdki:
A. G0REC
poleg nebotičnika
Zahtevajte
obisk in ponudbo
KNJIGOVEZNICA
Ljudske tiskarne
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6
a) Knjigoveški oddelek:
Vezave vseh "vrst od preprostih do razkošnih
Zaloga poslovnih knjig in ra-striranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov.
Solidno in priznano delo.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njen predstavnik dr Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. val v Ljubljani