Uredoiltira • ■pravu LJubljana, kopitar|0»1 6. leleloa 4001-4004
Ueietna aarotolna N lit, ga lootemitto M.90 lli.
Cek. r«6 L|obl|ana I0.M0 ta naročnino la I0.M4 ta inierite
ZajtopiiT« ta OKtiM li Italija ia inozemstva imai UPI b. A. Uilano
■ZVENEČ
DECEMBfcK 1M43
14
TOREK
Fortdauer der schweren Abwehrkampfe
Neu eingesetzte Sowjet-Reserven bei Shitomir abg%wiesen Erfolgreiche deutsche Angriffe am Teterew - Die dritte rumanische Gebirgsdivision zeichnete sich bei Kertsch
besonders aus
DNB. Aus dem Fiihrerhauptqnartier,
13. Dezember. Das Oberkommqndo der VVehrmacht gibt bekannt:
Im Abschnitt von Kirowograd und bei Tscherknssy fiihrte der Feind auch gestern zahlreiche Angriffe in weehselnder Stiirke. Die schvveren Abvvehrkiimpfe dauern unvermindert an.
Im Kampfratim nordostlich Schi-tomir unternnhmen die Sowjets mit neu hcrangefiihrten Kriiften heftige Gegenangriffe, die abgevviesen wnr-den. Unsere Truppen troten dort erneut zum Angriff an und zerschlugen einen feindlichen Briickenkopf auf dem Westufer des T e t e r e w.
Nordlich des Ilmensees brachen Stosstrupps einer Jiigerdivision iiber-raschend in einen gut ausgebnuten feindlichen Stiitzpunkt ein. Die aus
einem Sovvjethataillon besteliende Besatzung \vurde nach kurzem liefti-gem Kampf vernichtet oder gefangen-genommen.
An der iibrigcn Ostfront kam es nnr zu Kiimpfen von drtlicher Bedeu-tung.
In den Kiimpfen siidlich Kertsch hnt sich die dritte rumiinisehe Gebirgsdivision unter Fiihrung des Ge-neralmajors Mociulski besonders aus-gezeiehnet.
An der siiditalienischen Front verlief der Tog ohne griisserc j Kampfhandlungen.	i
Einige feindliche Flugzeuge, von denen eins abgeschossen vvurde, unter- j n a h m en in der vergangenen Nacht Storiliige iiber dem r h e i n i s r h-westfiilischcn Industriegebiet.
Neomajna sila držav trojne zveze
Govor zunanjega ministra von Ribbentropa ob drugi obletnici vojaške zveze med Nemčijo,
Ifalij
Nadaljevanje težkih obrambnih bojev
Novo uporabljene sovjetske rezerve zavrnjene pri Žitomiru Uspešni nemški napadi ob Teterevu - Tretja romunska planinska divizija se je posebno odlikovala pri Kerču
Fuhrerjev glavni stan, 13. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na odseku pri Kirovem gradu in pri Čerkasih je izvedel sovražnik tudi včeraj številne napade z menjajočo se močjo. Težki obrambni boji se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo.
Na bojišču severnovzhodno od Žito-m i r a so izvršili Sovjeti z novo privedenimi silami silovite protinapade, kt so bili zavrnjeni. Naše čete so tamkaj ponovno preile v napad In so razbile neko sovražnikovo mostišče na zahodni obali Tetereva.
Severno odllmenskega jezera so udarne skupine neke lovske divizije
presenetljivo vdrle ▼ dobro izgrajeno sovražno oporišče. Posadka, ki je sestojala iz enega sovjetskega bataljona, je bila po kratkih in hudih bojih uničena ali ujeta.
Na ostalem vzhodnem bojišču je prišlo le do krajevno pomembnih bojev.
V bojih južno od Kerča se je posebno odlikovala 3. romunska planinska divizija pod poveljstvom generalnega majorja Mociulskctja.
Na južnoitalijanskem boji. š £ u je potekel dan brez večjih bojev.
Nekaj sovražnih letal, izmed katerih je bilo eno sestreljeno, je izvršilo v pretekli noči motilne napade nad rensko-v e s t f a 1 s k im industrijskim področjem.
II —
Pokop žrtev v Sofiji
Sofija, 13, dcc. DNB. V prisotnosti bolgarskih ministrov je bil v nedeljo dopoldno- pokopan liolgarski letalec major Pavel Pavlov, ki je padel pri zadnjem terorističnem napadu na Sofijo. Istočasno je bil pogreb žrtev tega napada. Metropolit Filarct je poudaril v svojem govoru, da so žrtve oombar-diranja padle v boju za pravičnost, svobodo in kulturo.
Beneš v Moskvi
Stockholm, 12. dcc. DNB. Kakor poroča »Tass«, je prispel v Moskvo bivši predsednik bivše Češkoslovaške republike Beneš. Na kolodvoru ga je sprejel Molotov, nakar je imel razgovor s Kalininom. — Beneš je brez dvoma Stalinov vabnik. Prihaja kot prvi begunski poglavar v Moskvo. Vojni zločinec Stalin, ki bi rad boljševiziral vso Evropo in vključil begunske vlade
v svoj boljševiški sistem, potrebuje tepa dolgoletnega l)oljševiškega prijatelja, tla utre pot drugim begunskim poglavarjem.
Terorist Broz že kaže svoj obraz
Stockholm, 13. dec. DNB. Turška poročevalska služba javlja, da je po poslednjih v Turčijo prispelih poročilih Sovjetska Zveza sklenila, da bo priznala »vladoc tolovajskega poglavarja Broza kot legalno zastopnico Jugoslavije.
Zagreb. DNB. Notranji minister I-orkovič se je vrnil s svojega nadzorstvenega potovanja po severni in srednji Dalmaciji. Minister poroča, da hitro napreduje normalizacija razmer na dalmatinskem obalnem področju, za kar pa se mora, kakor je poudaril, tudi zahvaliti jiodpori nemških čet.
Berlin, 11. dec. DNB. Ob drugi obletnici vojaškega zavezništva med Nemčijo, Italijo in Japonsko je govoril v nedeljo v velikonemškem radiu zunanji minister von Ilibbcntrop in rekel med drugim:
Danes ob drugi obletnici podpisa vojaškega zavezništva med Nemčijo, Italijo in Japonsko izročam v Ftihrer-jevem imenu italijanskemu in jajx>n-skemu narodu pozdrave nemškega naroda. Sile trojne zveze so si pridobile že v prvem velikem naskoku povsod s svoiimi ogromnimi usnehi takšne strateške prednosti, da jih sovražnik nikoli ne bo utegnil dohiteti. Če se ozremo na dogodke zadnjega leta, po-tem_ jih označujejo skrajna prizadevanja skupnega sovražnika, da omaja te postojanke sil trojne zveze tako v Evropi kot v Aziji, čenrav so bili boji na posameznih mestih te gigantske borbe tudi izprememb polni in je tudi sovražnik tu pa tam imel delne uspehe, vendar lahko danes neizpodbitno ugotovimo eno dejstvo, namreč: da stojijo tako v Evropi kot tudi v Vzhodni Aziji sile trojne zveze na osvojenih ivolo/ajih in pojiolnoma neomajno. Nemška fronta na vzhodu bo vzdržala in sovražniku ne bo uspelo, da bi jo prodrl. Pač pa bo nekega dne moč rdeče armade ohromi jena. Tudi izdajstvo italijanskega kralja in Badoglia je pokazalo popolnoma druge |H*sle-dice, kot so pričukovali naši sovražniki. Največji in najvažnejši del Italije je trdo v rokah osi in omogoča osvobojenemu Duceju, da znova zgradi narodno republikansko Italijo in se z vsemi njemu na razpolago stoječimi silami znova udeleži vojne. Tako tukaj kot tudi na vsem ostalem Sredozemlju od španske meje do Dodeka-nezu se z dneva v dan ojačnjejo nemške postojanke in nemška vojska stoji na straži, da se slehernemu napadalen ua južnoevroptsko obalo z vsemi močmi zoperstavi. Že nekoliko časa napoveduje sovražnik prihajajoči veliki udarec proti evropskemu zahodu. Če pn bi bila lahko t besedami osvojena zahodna evropska obala, potem bi nasprotnik Nemčije že zdavnaj stal ob Renu. Vodstvo nemške vojske ostaja popolnoma hladno ob govorih teb židovskih mednarodnih pisunov in njih narekovtilcev, ki se skrivajo v ozadju. Sovražnik je upal, da lio z letalskimi napadi na stanovanjske okraje nemških mest in na civilno prebivalstvo omajal moralo nemškega in italijanskega naroda, vendar lahko na to odgovorim tem gospodom samo sledeče: Ti strahopetni letalski napadi proti ženam in otrokom ne samo dn ne omajajo morale civilnega prebivalstva, temveč jo nasprotno le še jačajo in utrjujejo. S svojimi konkurencatni hočejo vplivati na notranji svet, omajati sile trojne zveze in omamiti lastne narode. Po vseh teh neštetih poročilih, govorih itd so sile trojne zveze vojaško že popolnoma uničene in je bila
Japonsko in Italijo
že izrečena smrtna obsodba nad njihovimi narodi. Brezpogojna prednju je zgolj še vprašanje dni, kvečjemu tednov in razdelitev evropskega in vzhodno azijskega bloka sil trojne zveze oznanjujejo žc kot dovršeno dejstvo. Tako imenovani vojni zločinci visijo že zdavnaj na vislicah, Sovjetska zvezda sveti nad Vzhodno Evropo iu angloameriško židovski vojni dobičkarji so že odprli svoje borze v Berlinu in Franckfurtu. To jc približno slika, ki jo Churchill, Roosevelt in Stalin prikazujejo svetu in svojim narodom.
V resnici pa kaže vse to samo ogromno nervoznost in zaskrbljenost v nasprotnem talioru in da jili postavlja sjilošen vojaški položaj pred vprašanja, katerim ntso dorasli. Navzlic vsem za-meglitvenim poskusom prihaja od konference do konference vsekakor vedno jasneje na dan eno dejstvo in to je absolutna imperialistična vojna treh sovražnih sil. Medtem ko so še pred nedavnim proalaševnll z Atlantsko listino pravico majhnih narodov do soodločeva-nja pri bodočem obrazovanju sveta, se danes ne sramujejo več, čislo odkrito govoriti o razdelitvi sveta v ameriško, angleško in rusko vplivno področje. Taka je torej bodoča slika novega sveta, ki bi jo nemški sovražniki radi uresničili. Evropi naj bi vladale tri velesile, od katerih dve sploh ne pripadata k Evropi, medtem ko ima tretja svojo dosedanjo sfero cospodovanja tudi popolnoma izven Evrope. Zato jo lahko tudi imenujemo samo groteskno, kajti k no-voosnovanemu evropskemu odboru. Ki sedaj zaseda v l.ondonu in ki naj položi temelje bodoči Evropi, ne pripada niti ena evropska velesila. Mi Evropejci pa govorimo rajši mnogo manj o l>odočem obličju nove Evrope, kajti sedaj mora biti najprej vojna zmagovito končana. Toda eno se is dnnes lahko reče: nova Evropa osnih sil iu z njimi povezanih prijateljev bo popolnoma drugačna kot Evropa, kl si jo predstavljajo Stalin, Churchill in Roosevelt. Njih ne prevevajo nikaki ideali, oni mislijo zeolj na to, kako bi si osvojili države, njih prebivalstvo zasužnjili iu izkoriščali izdelke njihovih dežel in delovno moč prebivalstva za svojo lastno oliogatitev. Nemčija, Italija in njeni evropski zavezniki pa so nasprotno zagrabili za orožje v obrambo svojih elementarnih življenjskih pravic proti zatiranju in židovsko-plutokialske-mu izkoriščavanju zahoda in proti liolj-ševiziranju svojih narodov z vzhoda. Njih cilj jo rova ureditev Evrope, v kateri imajo njih lastni, kakor tudi vsi drugi na tem področju živeči narodi, svoji narodni moči primerno življenjsko področje. V takšni evropski skupnosti bo sleherni narod, ki je pošteno in iskreno pripravljen za sodelovanje, zavzemal njemu pripadajoče mesto in bo lahko svobodno razvijal svoje sposobnosti. Nujno pa bo tudi po vojni evropsko gospodarstvo jx> enotnih vidikih novo organizirano, kulturno življenje vsakega naroda pa bo z duhovnimi izmenjavami z
drugimi narodi samo oboaaleno. Predvsem bo ta nova Evropa skrbela, da se ne bo nikoli kaka tuja velesila preveč približala evropski celini in ji skušala vsiliti svoj način življenja iu svoje zakone. Da se danes smatrata boljševizem na vzhodu in židovska demokracija liti zahodu poklicana, da vzameta v svojo roke Usodo Evrope in ji krojita njeno bodočnost, občutijo vsi resnični Evropri kot pravo predrznost. Tako kot bodo Vzhodno Azijo v bodočnosti oblikovali, vladali in branili zgolj Vzhodnoazijci in ne bo več dopuščala kako zunanje vmešavanje, lako se to t i čo tudi Evrope. Več sto milijonov liudi, ki so združeni v trojni zvezi, ve točno, zakaj gre in so pripravljeni, žrtvovati tudi najvišje za skupno zmago pravične stvari. Oni sto-iiio kot dva granitna bloka, ki ju tudi Še tako otrromna sovražnikova sredstva ne boilo mogla omajati.
Laslne usode nam bodi mar
Osnovno pravilo in osnovna zahteva za vsak nnrod je, da predvsem skrbi za svojo lastno usodo iu zn svoje lastne koristi. To je podobno kakor pri po-edincu. Ljubezen se vedno začne prt samem sebi. Tudi narod se mora podvreči temu pravilu. Slovenski nnrod je majhen in zato bi se te osnovne zahteve moral zavedati šc toliko bolj. Zal so dogodki zudujih dveh let pokazali, da se jc marsikdo dal zapeljati od iuje propagande in tnko rekoč zatajil neposredne in posredne koristi lastnega naroda. Začeln so se razna gibanja, ki so se v bistvu oddaljila od narodnjh koristi in se vdinjnln koristim tujih držav, takim koristim, ki so po drugi strani prinašala kot nujno posledico uničenje lastnega naroda. Todn prva dolžnost vsakega Slovenca je, da mu jc mar v prvi vrsti koristi lastnega slovenskega naroda. V tem znamenju in pod tem geslom morajo doživeti naši napori popoln prelom. ki mora dovesti do edino pravilnega in zdravega gledanja na našo narodno skupnost. To ni zahteva enodnevne politike, temveč večni znkon, ki se mu mora narod podvreči v vseh časih in v vseh okoliščinah. Narod je samemu sebi vedno najboljši prijatelj in nikoli ne more postati samemu sebi izdajalec, ko skrbi zn svoje lastne koristi. Pač pa se jc že mnogokrat v zgodovini primerilo, dn je bil narod znrndi ncspnmetnosti in ozkih osebnih nli skupinskih koristi pognan v propad iu razsulo, ker ni bilo v njem vodilno vrhovno načelo, da morajo stati v ospredju vsega prizadevanja, predvsem lastne nnrodne koristi To nnčelo mora sedaj v celoti prodreti. V.
Ženeva. DNB. 4 oseb, med njimi dva francoska generalu Francois in Martin, je bilo po ukazu al/irskega odboru interniranih, poroča Reuter.
Umjubelt von grosscn Mengcn marscliierte die slowenische Landcsivchr durch L.ail>ach Velike množice so vzklikale včeraj slovenskim domobrancem po ljubljanskih ulicah
Deutsche Offiziere aus dem Organisationsstab fiir slowenische Landesvvchr rilten vor der Marsch-kolone. — Nemški častniki iz organizacijskega štaba za slovensko domobrance so jezdili pred pehotno kolono.
Stranmi sassen dio Kanonierc der slovvenischen Landestvehr auf ihren Miiriitionswngen. — Strumno so sedeli domobranski topničarji na svojem vozu za niunicijo.
_ slowcnistIio Landestvehr im Marschschritt an Kongressplatz. — Slovenski domobranci na pohodu čez Komrresni Irir.
Mit lan tem Jiibelnif begrilssten Tausende ans der Ziischauermcnge dio slovvenische Landeswehr int Vorbeimarsch am Marienplatz. — Z glasnim vzklikanjem so pozdravljali tisoči iz množico gledalcev slovenske domobrance ob mimohodu na Marijinem trg«.
Slovvenische Lnndeswehr im Marših. — Domobranci korakajo.
Ljubljani ie s cuetiein sprejela slmenshe domobrance
Veličasten pohod domobranskih čet po Ijublfanskih ulicah - Ljudstvo ie domobrance pozdravijo z navdušenimi
manifestacijami in |IH obsipalo s cvetjem
Ljubljana, 13. decembra.
Ko se je v soboto popoldne zvedelo, da bo napravila naša slovenska vojska svoj slavnostni pohod po Lubljani, so cclo tisti, ki razvoj slovenskega domo-branstva spremljajo z vso skrbjo in ljubeznijo, nekoliko skeptično majali z glave, češ, ali je Ljubljana že zadosti pripravljena na tak sprejem, ali ie domobranska vojska že zadosti organizirana in strumna za tak važen obhod? Mladina, ki pa tudi na Ljubljano ne gleda tako skeptično in ki v slovensko domobran-stvo stavlja vse svoje zaupanje, ie pa vest sprejela s silnim navdušenjem. Pokazali bomo Ljubljani, kaj smo v teh kratkih tednih, ko se je o nas malo govorilo in malo slišalo, napravili, pokazali bomo tistim, ki hočejo Ljubljano na vsak način imeti za svojo, da je slovenska Ljubljana zavedna, protikomunistična, enotna za vso trpečo Slovenijo po odločnem odporu proti komunizmu! In res. Včerajšnja nedelja jc omahljivce presenetila mladino pa v zaupanju potrdila: kaj takega nihče ni pričakoval. Slovenski domobranci so nastopili v vsej strumnosti in vojaški izklesanosti, Ljubljana pa je pokazala svojo pravo slovensko srce, ko je te strumne, izklesano slovenske vojake navdušeno obsula s cvetjem.
Manifestacije pred glavnim kolodvorom
Točno ob 10.45, kakor so napovedali, so slovenski domobranci odkorakali izpred poslopja bivše orožniške šole. V strumnem vojaškem koraku so ili mimo prve skupine pred carinarnico, ki jih je veselo in toplo pozdravila. Na vsej poti, na vseh ovinkih spremljajo pohod domobrancev množice, med katerimi ima prednost mladine. Navdušeni pozdravni vzkliki spremljajo pohod domobrancev. Prave manifestacije pa je slovenska domobranska legija doživela pred glavnim kolodvorom. Čete korakajo strumno mimo vzklikajoSih množic, zavijejo na Dunajsko cesto, ki jo vso premarširajo v gostem in strnjenem špalirju navdulenih Ljubljančanov.
Nastop topništva
Na tej ulici je veličastnost pohoda še prav posebej prišla do izraza. Na čelu pohoda 60 bili najprej trije nemški častniki na konjih, nato prva slovenska četa, druga in tako naprej, nepregledna množica strumnih zagorelih, resnih obrazov slovenskih fantov. Posebno veselje in navdušenje pa je pripravila ljubljanski publiki domobranska artilerija. Na sedežih, v katerih smo včasih gledali italijanske cesarske vojake, ki niso nikdar znali svojih topov nameriti na komunistična gnezda, pač pa so znali dobro streljati na slovensko narodno vojsko v Turjaku, smo videli včeraj obraze top-ničarjev slovenske domobranske vojske. Ti slovenski fantje, ki so včeraj sedeli na tako lepih topovih, bodo znali to orožje nameriti na komunistična gnezda in jih razdreti.
Navdušen sprejem ob pošti
Prav posebno nestrpno je pričakovala domobranske legije strnjena množica okrog pošle in ob Batovi palači. Ko so sc pojavili prvi domobranci v novih lepih uniformah, z novimi ^čeladami, na katerih se blesti slovenska zastavica, je vsa množica zaorila v en som vzklik: »Živeli slovenski domobranci!« Ogledali smo si vsakega vojaka posebej, vsakega poveljnika posebej, objeli z ljubeznijo vsako či to in reči moramo: ponosni smo na na-60 narodno vojsko. Slovenci smo že od nekdaj znani kot dobri in disciplinirani vojaki. In ta kvalitetnost, ta discipliniranost in strumnost se je lepo pokazala pri naših četah, ki so včeraj korakale mimo nas. Pod vsako čelado je bil izrazit vojaški obraz, pogled miren in razumen, kakor da pričakuje samo povelja v napad. Med vojaki ima prednost mladina, vendar pa je bilo med njimi tudi mnogo mož zrelih let. Mladostno živahno razpoloženje, ki ga je kazala mladina ob cesti, je zajelo tudi nje, do je bil njihov korak mladosten in lahek, kakor njihovih mladih tovarišev. Prav isto razpoloženje, ki smo ga opazili na obrazih slovenskih vojakov, je bilo tudi v množici, ki je voja-
ke na njihovem pohodu spremljala. Pe-čet navdušenja in ljubezni do slovenske domobranske vojske je spet dala slovenska mladina, med katero smo pa opazili mnogo, mnogo starejših Ljubljančanov, ki jih je vse zajelo naravnost mladostno navdušenje in veselje.
Zadoščenje beguncev
In še nekaj je lahko vsakdo opazil včeraj na ljubljanskih ulicah. V Ljubljani živi nekaj tisoč beguncev iz Dolenjske, Notranjske, ki so sami doživeli strahote komunističnega nasilja in so se pred njim umaknili, da si rešijo vsaj golo življenje. Ti brezdcmci so do sedaj pohajali po ljubljanskih ulicah z grenkim občutkom, da Ljubljana nima srca za niihovo trpljenje, da Ljubljana ne presoja pravilno strahot, ki jih je komunizem prinesel slovenskemu narodu. In mimo moramo reči, tega grenkega občutka ni bila kriva Ljubljana, ampak komunistična , propaganda, ki je znala deželi vcepiti, da je v Ljubljani vse komunistično. Včeraj pa so ti begunci izpod komunističnega nasilja sredi med meščani opazovali slavnostni pohod slovenske protikomu-nističn« vojske in včeraj so lahko odkrili zopet eno komunistično laž. Ljubljana ni komunistična, Ljubljana je slovenska, narodno zavedna in zato ostro obsoja komunizem, in zato s toplo ljubeznijo pozdravlja protikomunistična borce. Zanimivo jc bilo opazovati posamezne obraze kmečkih mož in žena, ki so ob cestah gledali pohod slovenskih domobrancev. Nekako boječi in plahi so gledali slovensko vojsko, z nekim nezaupanjem so opazovali publiko okrog sebe. Ko pa so videli, da je ta ljubljanska publika z ljubeznijo in navdušenjem pozdravljala pro-tikomunistične borce, so se se jim obrazi razjasnili, z veseljem in navdušenjem so se še sami pridručili in marsikateri kmečki gospodar, marsikatera kmečka mati je navdušeno pridejala tvoj »živio«, ko je slovenska dijaška mladina vzklikala: »Živeli slovenski domobranci!« In ta »Živio« naših beguncev z Dolenjske ima krepko ozadje: požgane domove, pobite brate, sinove, ki gnijejo bogve kje v do-
lenjskih gozdovih Mladina ,ki jc te od trpljenja razorane obraze s sočutjem opazovala, je svoje navdušenje za proti-komunistične borce Se podkrepila.
Mimo poita je naša vojska krenila po promenadi ,k|er so se včasih sprehajali komunistični promenadni »levi«, ki so s« sedaj z ljubljanskih ulic umaknili, da so na Dolenjskem lahko uprizarjali svoje krvave žaloigre Namesto mehkih korakov oblazinjenih ljublianskih gospodkov so odmevali po tej promenadni ulici vojaški koraki slovenske narodne vojske, ki bo vsem tem zločincem pošteno in pravično poplačala njihove grdobije.
Pred palačo pokrajinskega predsednika
Najbolj ganljivo pa je bilo srečanje slovenske narodne vojske s prezidentom divizijskim generalom g Leonom Rupni-kom. Gospod prezident je pričakoval mimohod svoje vojske na balkonu vladne palače, obdan od svojih najožjih sodelavcev. »Pozdrav na levo!« in tisoč zagorelih obrazov slovenskih prolikomunistič-nih borcev se zaupno obrne v pozdrav, izklesanemu in izkušenemu vojščaku, prvemu borcu proti komunizmu. Ta jim od-zdravlja vesel, navdušen, ponosen,' od-zdravlja z obema rokama, ki komaj moreta pokazati, kakšno veselje čuti v svojem srcu, ko vidi pred seboj uspeh svojih prizadevanj. Tako sla se srečala prvi naš sedanji protikomunistični borec in vojska — slovenski domobranci.
Višek manifestacij na Marijinem trgu
Legija, ki sl je že na dosedanjem pohodu nabrala cele kite cvetja, je med cvetjem korakala po Rimski cesti, po Gradišču, kjer jo je povsod spremljal val navdušenja. NaJ Kongresni trg, ki je videl že marsikatere lepe prireditve, lepšega ni videl. Na stopnišču nunske cerkve množica ljudi, ob vsem Kongresnem trgu pisana množica, ki spremlja pohod slovenske vojske. S širokega trga prodre vojska v ozko Wolfovo ulico na Marijin
Angleški Eisf o povojnih sovjetskih ciljih
In tako je resnično stanje ...
Komunistični podtalni tisk neprestano poveličuje visoko navdušenje komunističnih banditov. Treba pa .je vedeti, dn poleg te?a za javnost dostopnega tiska izdajajo komunisti Se tnko zvani »interni tisk«. In v enem izmed teli letakov je znani komunistični pesnik Tone Seliškur (ki ga pn ne smemo zamenjati z druirim Tonetom Seli-škarjem, domobranskim pesnikom) napisal sledečo pesem, ki dobro razodeva ves obupen položaj komunizma na deželi:
Kolona se tiplje skoz hoste noč in dan, naša četa je prepolna težkih ran, pred nami sedemnajst ranjenih, /a nami tisoč preganjanih... Dež skoz temno noč sklepa okoli nas obroč. Tišina, tišina silna vse naokrog —, n url nami oblaki, brezzvezdni obok, i/ kotanj in grap je smrt na preži ranjenci so vse težji in težji... Nekdo je pravkar onemel, od nas jo v nepovrat odšel...
Tn pesem se vsekakor drugače sli-
kakor pa lažnivi slavospevi o komunističnih u spe iii h v ».Slovenskem poročevalcu« in v drugih za muso namc-ujeiiih glasilih!
Ženeva. 13. dec. DNB. Znani angleški časopis »19 Ih Century and after« se bavi v svoji decembrski številki s povojnimi cilji Sovjetske zveze. Po opozorilu ns dejstvo, da kominterna nikakor ni bila razpuščena, temveč da je šele sedaj začela s polno paro delati, piše list: Če izjavlja Slalin, naj bo Poljska močna in neodvisna, polem pač meni Poljsko, ki bo odvisna od Sovjetske zveze in ki bo postala pozneje sovjetska republika. In tudi beseda ^neodvisna« mu pomeni lo Poljsko, ki ne bo imela kapitalistov, veleposestnikov in iinperialistov. Dr. Be-neš ni nič drugega kot je bil: bodoči Stalinov komisar v sedanjem proleklo-rulu. Podoče zahodno n.eje Sovjetske Rusije obsegajo, kot izjavlja nadalje list, poleg Poljske in Baltskih držav tudi fe Besarabijo in Moldavijo. Poleg tega pa je še več dežel, ki nnj b[ ali kot n.i|>ol odvisne ali pa vsaj na la način, la bi ležale v sovjetski interesni sferi omo-co^ila boljševikom, da obvladajo sred-nteevropsko področje in ;im zagotovijo doslop do Atlantskega, Egejske^a in morda preko Slovenije tudi lo Jadranskega morja. Tu prihajajo v pošlev: Bolgarija, Srbija, Slovenija, Madžarska, Avstrija, Vzhodna Prusija in pa morda še severni del Norveške, kajti Rusija skuša zanetili nemire med skandinavskimi državami in pa v državah srednje Evrope. 0 tem govori ne< proli Finski in fevedski ler zlasti pro'1 ustanovitvi skandinavskega bloka napisan članek v časopisu »Vojna i r a bon'i Klase r dne 14. novembra t. 1. Podobna sovjetska stremljenja lahko opažamo tuJi v Azyji, kjer so Sovjeti obrnili svojo pozornost na Mandžurijo. Sovjetsko prolirinie v Iran Je že sedaj zelo napredovalo. Tndi v samem Teheranu ^l.i.la bolllovišji vpliv. V perzijski notranji politiki ee že odražajo vplivi velesil, ki bodo prišli do izraza pri prihodnlih volitvah in ki si prizadevajo, da bi Soviotoin zagotovili dostop do Perzllskega zaliva. Ob zaUMitS-ku piše časopis: Sovjetska Rušila ie mnenja, da je sedaj prišel čaa, ko bo
lahko zadovoljila vse svoje ozemeljske želje, ki jih je imela kdaj koli v zgodovini. Njena zunanja politika je inordn sicer doživeta nekaj sprememb, toda vsebuj) gotove konstante, ki jo bodo vedno -n in * vedno večjim poudarkom privedle tjakaj, kjer je stala. *
Omenjeni angleški list, za kalerega je znano, da Ima dobre zveze z angleškim zunanjim ministrstvom, je v tem članku priznal več stvari, ki jih uradna angloameriška propaganda dolgo ni hotela priznati in jih je celo tajila. Tako »lOtli Centuiv and after« mirno priznava. da kominterna ne le da ni bila raz-puščena, marveč jo šele sedaj začela s ]>olno paro delovati in rovariti po vsem svetu. Nadalje list odkrito govori o Stalinovih željah s Poljsko, s srednjeevropskimi, nordijskimi in balkanskimi drži-vami, med katerimi omenja ludi našo Slovenijo. Slovenci smo ob tem popolnoma mirni, kor vemo. da Stalinov pohlep po zasužnjenju naše lepe slovenske domovine ne l>o nikdar uresničen. Slovenci ob tej priložnosti pred vsem svetom na ves ghis izjavljamo, da odklanjamo krvavo boljševiško varuštvo, da iz dna duše sovražimo in odklanjamo brezbožni komunizem, ki nam je v dveh letih komunistične revolucije v naših krajih zadal že tolikšne in tako strahotne krvave rane, kot jih v zgodovini niti v časih turških roparskih pohodov nismo doživeli. Vse to so nam storili komunisti po noročilih iz Moskve in tega ne bomo nikdar pozabili. Naše ljudstvo se ravno \ teh časih kot en mož dviga proti ostankom komunističnih protinarodnih teroristov, ki koljejo naše nedolžne ljudi, uničujelo naše narodno premoženje in nam s tem najlepše dokazujejo, kaj bi nes čakalo v '-"kem sovjetskem »raju«. Skupno z močno nemško vojsko, ki boljševizmu zapira pot v Evropo, bomo pospravili to gadjo zalego pri nas in bomo s t«tn dokazali, da odklanjamo boljševizem ln vse tiste, ki nam ga hočejo posredno ali neposredno vsiliti.
Hullovo propagandno slepilo
Prazne grožnje Madžarski, Romuniji in Bolgariji
Berlin, 13. dec. DNB. Kot že znano, t so napovedovali kot posledico teheran- I ske konference tako imenovane »psihološke bombe« proti Nemčiji in njenim zaveznikom. Ker jc teheransko poro- I čilo zaradi pomanjkanja takih izjav popolnoma razočaralo nemške sovražnike, je skušul v soboto ameriški zunanji minister Hull popraviti zamujeno z Okornim slepilnim govorom na račun Madžarske, Romunije in Bolgarije. |
V svoj izjavi sc je namreč spomnil pred dvema letoma izročene vojne napovedi bolgarske, romunske in madžarske vlade, ki jih je označil v svojem gangsterskem jeziku kot »suženjske iutke«. Nato je s tipično ošabnostjo postavil retorično vprašanje, dn si namreč ne more predstavljati, »v koliko so mogle to vlade računati nn širokogrud-nost Amerikancev, da bodo obvarovali njihove narode pred posledicami tega prenagljenega koraka«.
»Dejstvo jr.< pravi nadalje izjava, »da so vlade teh treh držav brezobzirno
nadaljevale s svojim sodelovanjem v vojni proti nam in da so s človeško in tvarno pomočjo ojačile nemški vojni stroj.«
Izjava se zaključuje z običajno predrznostjo, s katero gospodje v Beli hiši govoričijo zlasti v primerih, če vojaška dejanja ne odgovarjajo njihovim nn-dam. Surove grožnje in debele laži so združili v sledečo groteskno izjavo, s katero hoče Hull vplivati na Madžur-sko. Romunijo in Bolgarijo, ki se enako kot Nemčija no bore za nič drugega kot le za svoj narodni obstoj in za svojo bodočnost. llult namreč grozi tem državam, »da jim »nora postati jasno da bodo morale tudi ono nositi odgovornost za posledice poraza, ki ga bodo zadali Nemčiji zdru/.eni nnrodi«.
Ameriška poročevnlska agencija »United Press« ie izjemoma zadela žo bolj na glavo, ko je poinsnila to sle ■ pil no propagando s kratkim stavkom | iKuže, da gre tu za propagandno ofenzivo, ki izhaja iz konferenc v Kairu in I v Teheranu.«
trg. Zdi se, da je bil sprejem najlepši na Marijinem trgu Ko so vojaki prikorakali v VVolfovo ulico, so imeli prvi hip obiu-tek, da ne bodo mogli prodreti skozi malo ljudi, kl se je zgrnila na Mari|inem trgu. Vse pobočje ob frančiškanski cerkvi, vsa stopnišča pokrita z masami ljudstva. Ljudje >o splezali celo na stopnišč« Prešernovega spomenika in od tam opa-zovali slavnosten obhod Toda isti red, isto strumnost kot 10 )e p .-kitala naša vojska, je pokazala tudi Lijbljana Med gesto množico Lijbliancan-jv je bil za vojsko pripravljen ozek p"v'">d v katerega so si utrle poi nai" čete in naše topništvo. Prav po33bc| so se na Marijinem trgu izkazala naša .ti^U-t i. Že pr?j so si pripravila lepe šopke rdečih nageljnov in ko so slovenski vojaki korakali mimo njih, so jih krasile s cvetjem in ;ih navdušeno pozdravljale. Marsikateremu fantu pod čelado se je obraz razjasnil, marsikateri jc do solz ginjen gleitai pisano množico, ki ga je navdušeno pozdravljala. Saj so isti fantje pod vtisom komunistične propagande imeli dolge tedne vtis, kot da Ljubljana ne mara ra-njc. Pohod je nato šel mimo magistrata, škofije, na Poljansko cesto, po šmartin-
ski cesti in se vrnil na svojo izhodno točko,
Zaključek včerajšnje nedelje je za Ljubljano zelo lep. Slovenski domobranci so jo do dna prepričali, da sme van'e popolnoma zaupati, ko bo ilo za odločno borbo proti komunističnim zločincem. Ljubljana sama ie pa navdušeno manile-> stirala svojo protikomunistično oiepri-čanje in nihče več nam ne bo mogel dopovedati, da je Ljubljana komunistična, i Prav posebno toplo občutje so pa od včerajšnje prireditve prinesli naši vojaki. Kdor koli je imel to srečo, da je po pohodu in popoldne prišel med nje, se je I kar mimogrede nalezel veselosti in navdušenja. Nihče, razen tistih, ki so organiziranje slovenskih domobrancev gledali prav od blizu, ne more vedeti, kakšen balzam je bila včerajšnja prireditev za naše domobrance. Vsi sedaj vedo, da jim Ljubljana zaupa, vsi vedo, da srce slovenske domovine čuti s trpljenjem dežele, da se za to deželo »plača žrtvovati vs«, tudi svoje življenje, da je tudi Ljubljana vredna varstva in žrtev slovenskih domobrancev.
(šehaKserhohiHg aller StaatangestelBten
um 30%
Dic Pressestelle des Obersten Kommissars in der Operationszone Adriatisches Kiistenland teilt mit:
Durch eine Verorduiing von 10. Dezember 1943 bat der Oberste Kommissar iu der Operationszone Adriatisches Kiistenlund mit Wirkung vom 1. Dezember 194? die Beziige siimtlicher Staatsbeamten und Stnatsange-stellten sovvie aller AngeMellten und Beamten im offeutlichcn Dienst dcr Provvinzen, der Gcmeindevervvaltungcn und der im staatlichcn und halb-stantlirhen Einriclitungen beschiiftigten Beamten und Angestellten der Operationszone -»Adriatisches Kiistenland« um 30 von 100 erhoht. Diese Rege-limg ist auch auf sHmtliche ziisatzliche Bezilge \vie z. B. Teuerungszuliigo und Fainilienentschiidigungeii so« ic auf alle Ruhegehallsbeziige anzuvveiulen.
Povišanje prejemkov vseh drž. uslužbencev
za 30%
Tiskovni urad des Obersten Komissar in der Operationszone Adriatisches Kiistenland sporoča:
Po naredbi dne 10. decembra 1943 fe Oberster Xomrai«sar in der Operationszone Adriatisches Kiistenland zvišal prejemke vsem državnim uradnikom in državnim nameščencem, kakor tudi uradnikom v javni službi provinc, uradnikom občinske uprave ter uradnikom in namcSčenaccm državnih, poldržavnib zavodov na operacijskem ozemlju Jadransko Primorje za 30% z veljavnostjo od 1. decembra 1943. Ta uredba se nanaša ludi na vse dodatne prejemke, kot na .primer na dravinjske in družinske dokladc, kakor tudi na vse pokojninske prejemke.
Onišenje komunističnih tolp na Dolenjskem
Kidričeva garda razbita, Ljubljanska brigada uničena, enako tudi Gubčeva brigada
čutne izgube na Rakitni in na Ilovi gori. Lc ostanki ostankov so se mogli rešiti v gozdove.
V Grosupljem 13. dec. 1943.
Sem prihajajo prva poročila o ve-i k ili uničenjih komunističnih tolp, ki jih prizadeva nemška vojska. Komunisti, ki so sc po zadnjih velikih porazili zazibali v mirno posedujoče stanje, so zdaj nenadoma doživeli hudo presenečenje. Od vseh strani tolče po njih nemška vojska in jima povzroča uničenje in razkroj. Tako jc v Grosupljem znano, tla jc nedaleč od tarn bila presenečena Kidričeva osebna garda, j sestoječa iz šestdesetih ljudi. Trideset Kidričevih pajdašev je padlo mrtvih dva sla bila ujeta, Kidrič sum z ostalimi pn sc jc komaj rešil, preganjan Jn zasledovan od nemških čet.
Prav tako jc prispelo poročilo, da so bili zajeti ostanki že prej razbite »Ljubljanske brigade« in večinoma pobi«i. To je tista brigada, ki je imela zc oL>-
J .j ud j« v okolici Grosupljega vedo enako povedati, kukšne bude izgube je pretrpela komunistična »Gubčeva brigada« ob nastopu nemških čet. Knkor pripovedi! jejo, ie od te brigade oble/alo 230 mrtvih, nad 300 po jih jc bilo ujetih. Med mrtvimi jc obležal tudi politični komisar Gubčeve brigado Ivček Vipotnik. Zajetih je bilo tudi osem komunističnih zdravnikov, ki njih imena šc niso znana.
Zvedelo se je tudi, da so komunisti doživeli veliko uničenje ori Kočevju. Žo nekaj dni sem so napadali posadko, pa jih je presenetil nastop nemških očiščevalnih čet. Ob tej priliki so bile uničene velike skupine komunistov.
Vpoklic domobrancev
Vsi novo prijavljeni domobranci v Ljubljani, ki so bili pregledani od zdravniške komisije slovenskega domo-branstva, naj se zglase 15. decembra 1.1. ob devetih dopoldne na ljubljanskem gradu. S seboj naj prinesejo jedilno orodje, potrebščine za britje ter vse potrebno za čiščenje obutve in obleke.
Poveljnik.
i
Literarni večer najmlajših
V soboto, 18. decembra t. I., bo ob petih popoldne v frančiškanski dvorani v korist zimske pomoči literarni večer najmlajših. Na literarnem večeru bodo nastopili najmlajši pisatelji, ki so doslej objavili svoja dela v raznih dijaških in drugih revijah ter časopisih. Nastopili bodo: Slnnko Brnčko, Ljenko Ur-banfif, Nikolaj Joločnik, Pavlo Oblak in Marjan Gorjup.
Novo mesto
Težke izgube »Tomšičeve brigade«.
Že pred tednom dni je poročal novomeški domobranski list *Za blagor očetnjave«, da jc bila v okolici Nove-
fa mesta zujeta in uničena skoraj cela omšičeva komunistična brigada. Znano je, da sestavljajo to komunistično toli>o sami prekaljeni komunistični pravoverniki in so zaradi tega te izgube toliko bolj boleče za komuniste. Znano jc tudi, rla komunisti svoje prave pristaše skrbno čuvajo, pošiljajo v boj predvsem nepartijce. lo pot pu so tudi eltni pristaši komunizma doživeli svoj konec.
Novice z dežele
Dobrovo. Domobranci so na svojem pohodu prišli v boj s komunističnimi bunditi in v boju ranili znanega komunističnega ierenen iz Koznrij Kr-bežnikn Alojzija, ki so ga že lansko leto zelo zasledovali. Erbežnik je na dobljenih runah kmalu umrl.
»IT"
Pred božičem bo izšla še ena knjiga »Slov. knjižnicc« in siccr
»Osamljena«
delo znanega francoskegn katoliškega pisatelja Renč Baz in a.
Roman »Osamljena« bo najlepše praznično božično branje. Ne pozabite se naročili na »Slovenčcvo knjižnico«, ki Vam nudi le najboljša dela iz domače in tuje književnosti! ■»Sloocnlcva knjiinica«, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Slovenskemu delavstvu
Odredba pokrajinskega prezidenta
Ljubljana, 13. decembra.
_____Gospod preiident pokrajinske uprave
ludi (a hip, pripravljena, dn delavske vojni ta vzvišeni ril] tudi "dosegU (n	jc odredil, ia so takoj odpuste iz »luibe
in narodne škodljivce izloči Iz svojih bomo deležni njegovih dobrot. Vedite	vm aktivni fastnikl. pod^.tnikl In voja-
zavednih noStenih vrst	i tc4,aJ> lIu tvorne narodove sile niso ni-	ški uradniki, ki »o v knlerom koli svojstvu
lz naših slovenskih 'tvornlc Iu obra- kdar niti za trenutek pozabile, da jc	zaposleni pri državnih in samoupravnih
tov naj komunistična propaganda takoj ' treba izdelati gradbene načrte za po-	uradih iu ustanovah in se no morejo
[žalne. Namesto nie na nnl se vnelieio "davo žalostnih razvalin v našem na-	Izkazati, da so se prijavili v slovensko
rodu in med našim delavstvom.	domobranstvo. Na vojaške driavne moj-
Pri tem pa ne pozabljajmo, da je	stre, služiteljo ln dclavco se la odredba
rešitev vprašanja narodovega obstoja	ne nanaša, mnogo važnejša in uujnejša kakor rc-
izglne. Namesto nje pa naj se vpeljejo
protikomunistična predavanja, ki naj delavstvo utrdijo v njegovi stanovski lil narodni zavesti. Poštenim delavcem, ki se v posameznih tovarnah že bore
proti boljseviškiin izkoreninjencem, naj , šitev novega reda, kajti ako bi narod Ta upravičena odredba prezidenta po-
-•	............1 pod komunističnim bičem umrl. tedaj krajinske uprave ho naleteln na soglas.
ni novega reda več ne rabili, ltešimo no odobravanju vseli zavednih Hloven-
•amib je odvisna Vaša bodoča usoda! Pravilna in pravična rešitev slovenskega socialnega vprašanja je poleg borbe
Tebi slovenski delavec in Tebi slo-, stva protikomunistična, vedno priprav- proti komunizmu program Delavske venska delavka. Tebi privatni name-Mjeua zn pošteno delo — za katerega protikoinunlstične akcije. Ako bomo ščenec in nameščenka, je namenjena ta želi tudi pošteno zaslužiti — in vedno, pametni in enotni, bomo^ po sedanji
poslunica. Namenjena je. vsem, ki s tru-	—1-----------
dom iu žulji svojih rok in znojem svojega obrnz« služIjo vsakdanji kruh, du morejo skromno preživljati sobe in svoje družin«. Namenjena je vsemu slovenskemu delavstvu, ki fe sestavni del slovenskima narodu ln kot tak nujno vezan nu usodo, ki jo narod preživlja.
Komunistični agitatorji so s spretno
Jiropagando hoteli delavstvo in name-čenstvo odtrgati od skupnega narodnega telesa. Ustvariti so hoteli »prole-larint«, ki naj bi stal izven sklopa zdravih narodovih sil. Na ta način je ko-muiiizenn hotel v svoje temne in zločinske numene še poglobiti prepad, ki ga je meil delavstvom in narodom ustvu-rtl brezvestni židovski kapitalizem.
Dej delavstva in tudi nekaj vplivnejših delavskih strokovničarjev se je dni premumiti: Odšli so skupno z lttži-»Osvobodilno fronto« kopat svoj lastili in svojega naroda grob. Posledice so bile strašne in tuko grozne, da je danes voditelje tako imenovane »Delavske enotnosti« strah pred lastno senco. Komunistična revolucija namreč ni zgrabila mngnatov, ki so delavstvo izžemali, temveč je s svojo zločinsko roko hitela zavijati vrat našemu malemu človeku. Na stotine in tisoče delavskih življenj je padlo, ne v svoj dobrobit in za slovenski narod, marveč v svojo in slovenskega narodu pogubo. Satanski bes komunizma pa se ni zadovoljil saino s krvjo bratov, marveč je vtaknil pia-meuico tudi v slamnato streho našega malega človeka in zažgal njegov rodni ali s težkim trpljenjem zgrujeni dom. Jok očetov in mater, vdov in nepreskrbljenih otroik, bratov in sester, pogorišča delavskih in malokmečkih vasi, strahotam moralna revščina in pomanjkanje najnujnejših življenjskih potrebščin so odsev kumuuističnega zločinstvu in zve-rlastva.
V tej usodni uri naše zgodovine smo se zbrali predstavniki slovenskega delavstva, dn izpričamo, dn je to delavstvo šc vedno sestavni del nušega naroda in da poudarimo delavsko pripravljenost za pozitivno sodelovanje vseh
se nudi vsa zaščita, da bomo mogli svojo borbo uspešno dovršiti. Delavske institucije naj poleg izvrševanja svojih statutarnih nalog skrbe z vsemi svojimi močmi, da obrodi protikomunistično gibanje obilen sad. Ljudje, ki po svojem dosedanjem in današnjem delu ne spadajo na svoja mesta, nnj se odstranijo in nadomestijo z zdravimi udi naroda. , Slovensko delavstvo tnko naglnša svojo : P"Jei z« delo in to takoj! enotno in železno voljo, katero je pripravljeno braniti pred sprijeno gospodo | OF s svojo železno pestjo.	•
Slovenski delavci in delavke, privatni nameščenci in nameščenke! Od Vas 1
tedaj najprej narod in rešitev social- rev, ki sn do sednj mirno in potrpežljivo nega vprašanja bo nnvržena, to pa tem- čakali, kdaj se bodo mnogi izmed tistih, bolj gotovo, ker se pripravlja tudi re- ki jim je borba poklienn dollnost. opri-šitev socialnih delavskih vprušanj. No- jell svojega pravega poklica In Šli hra-ben pošten delavec ne ho pri reševanju nit narod in domovino. Pa vse zaman! teh velevažnlh problemov stal ob strani Njihovo nhnnšnnje je dokazalo, dn niso in držal rok navzkriž, temveč vsak bo vredni tistega imena, ki ga nosijo. Iu
če v svoji [.trnhopetnosti in podli dvo ličnosti ne marajo izvrševati tiste službe, za katero jih je narod s svojimi iu Iji izšolal, je to znamenje, da nimajo fcmisla za trpljenje svojega naroda iu ■atn jim tudi narod no moro vej dajati kruha
V Ljubljani dne 10. decembra 194.3, GLAVNI ODBOR DELAVSKE PROTIKOMUN1STICNE AKCIJE
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Odločne besede
škofa dr. Rozmana
Novi grobovi
+ Ivana KoŠIČ. V Ljubljani je umrla ga. Ivana Košič roj. Ilufner, Pogren
V Ljubljani 13. decembra. Na miklavževo nedeljo, 12. decembra, kl je praznik stolne župnije, je imel škof dr Gregorij Rožnimi pred polnoštevilno zasedeno cerkvijo govor, ki je zaradi svoje tehtnosti in odločnosti naredil v Ljubljuni velik vtis. Ker nam danes primanjkuje prostora, bomo odlomke njegovega govoru objavili v jutrišnji številki.
Avgusta Marttnftfa intlnja pot
Truplo pokojnega odličnega ljubljanskega obrtnika Avgusta Martinčiča je bilo položeno doma na Himski cesti nu
______ t___________________ ___mrtvaški oder, kamor so hodili izknzo-
zdravih elementov "v slovenskem na" vat pokojniku zadn jo čast mnogi Ljub-rodn. Ovreči hočemo javno mnenje, ki ljančani. V soboto dopoldne pa je bilo ga je ustvarila propaganda ln/i-TOsvo- truplo v krsti prepeljano na Zale. v ka-botliltiie fronte«, namreč, da je celotno pelico sv. Nikolaja, od koder se je nato slovensko delavstvo za komunizem in popoldne ob 15 razvil pogrebni sprevod,
kupnih pogodb, kar je lahko mogoče na osnovi zapiskov davčnih uradov za me-sto in okolico. Zanimiv je tudi talo go- pokojnice bo v torek, 14. t. m., o!> 1<> spodarskojinančni pojav: Letos v desetih mesecih je zemljiška knjiga zaznamovala 046 predlogov za vzknjižbo raznih hipotečnih posojil in kreditov v skupnem znesku 89,740.110 lir.
Rame nesrečo in poškodbe
Na Hruševskl cesti št. 21 v Stopanji
z Žal — iz kapelice sv. Antona — k Sv. Križu
umrl , Pogreb pokojnika bo v torek, 14. t. in., ob 14 7. Žal — kapela sv. Andreju — k Sv. Križu.
+ Petrič Franc. V Ljubljani je g. 1 etrič Franc, učitelj v p. po
i\a rirusevsKi cesu si. ti v mi- i.uiji	. [>.„■ u. ... „_ ■ . vasi stanujoči Janez llren so jo hudo	T Branko Martin. Umrl je g. Bren-poškodoval na vratu. - Delavec 23 let-	^ £vrevanjusvo,e narodni Mihael 1 .mrmrat si ie nrl nndrn zlo-	"e , l'n0sl'- 1 Ogreh pokojnika bo v
za_jijogova grozodejstva. Poudariti pa houcuio, da je ogromuu večina delav-
Bekantmachung der Platzkomandatur
Ab 20. XII. 1943 gclten nur noch die nrtien Pnssierscheine. Bis dahin sind idle nlten. imeli die mit einer Gtiltig-Jkeit bis 31. XII. 1943 nusgestelltcn Pas-u«u'solieine, umzutuusclien.
Objava mestnega poveljstva
Od 20. XII. 1943 dulje veljajo samo nova prehodnu dpvoljenja. Vsa stara prehodna dovoljenja in tudi ona z veljavnostjo do 31. XII. 1943 sc morajo zamenjati.
Zbiranje knjig, revij in iger za domobrance
V soboto, 18. decembra, popoldne bo ljubljanska mladina zbirala knjige, revije in zabavne igre, kakor šali iu podobno, za domobrance.
Zbiranje bo pred palačo Bata, na Marijinem trgu pred trgovino Mejer in pred kavarno Evropo.
Ljubljančani! Odzovite se klicu naše mladine ter darujte domobrancem razpoložljivo čtivo iu zabavne igre!
BJBGBaSBBBBBBaBGSBBBBBBBBBB
Darujte! In kdor ima in nc bo dal, bo dal več kakor si misli. .Ba3HBaBHOf!B?"3BnnnSl!lB«BBfflBB
Starši! Krstni botri in botrice! »MOJA MLADA JVETA«
•	i^M*, H—hii	auamiaB—
Uredila Krista Ilalner. Opremil arh. V. Gnjšek.
Kronika
otroka od zibeli do končane ljudske šole! Oglojte si jo brezobvezno v LJUDSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI
PRED ŠKOFIJO 5 £ MIKLOŠIČEVA CESTA 5
ki je pokazal, kako velik ugled je pokojnik užival med ljubljanskim obrtništvom in prebivalstvom. Cerkveno pogrebne obrede v kapelici, v cerkvi svetega Križa in na grobu so opravili oo. frančiškani. Pevci pod vodstvom g. Do-linarja pa so mu zapeli v slovo tri ža-lostinke na treh krajih. Poleg globoko užaloščene gospe vdove in sorodnikov ?o se pogreba v velikem številu udeležili vsi pokojnikovi poifiočniki, vajenci ln uslužbenci, prav tako njegovi nekdanji pomočniki in učenci, nadalje so se pogreba udeležila zastopstva raznih obrtniških in drugih organizacij ter korpo-racij, tako zastopstvo Vajeniškega doma, ki mu jo bil pokojnik do zadnjega z vsem srcem naklonjen, zastopstvo Vzajemne zavarovalnice in Vzajemne posojilnice, pri katerih zavodih je pokojnik deloval v njih upravah, nadalje so se pogreba udeležili v velikem številu pokojnikovi stanovski tovariši, razni drugi obrtniki in zastopniki obrtniških organizacij. Naj še prvotno poročilo dopolnimo. da Je bil pokojnik 2. avgusta 1885 roien v Ljubljani, tla je obiskoval 4 leta drž. obrtno šolo v Gradcu in 3 leln znameniti tehnološki zavod na Dunaju, od koder je prinesel globoko znanje umetniškega ključavničarstva. — Naj v miru počival
Zemljiške špekulacijo in zimska pomoč
V desetih dneh tega meseca je zemljiška knjiga vpisala 5 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 1,052.000 lir. V zadnjih šestih mesecih pa je bilo zaznamovanih 236 kupnih pogodb za vrednost 21,257.890 lir. a lani v istih mesecih 198 kupnih pogodb za vrednost 15,039.000 lir. Zanimivo je, da so nekatere nepremičnine v Ljubljani v kratkem času že po večkrat menjale svojega lastnika. Nekdo je prav pravilno in umestno tolmačil to statistiko tako, da bi bilo priporočljivo pritegniti zemljiške špekulante k zimski pomoči. Naj bi se sestavil seznam vseh I
ni Mihael Lampret si je pri padcu zlo mil desno nogo. Nerodno je skočil z vlaka. — Upokojeni železniški uradnik, 71 letni Ernest Stehove« jo zaradi slabosti onemogel in padel. Dobil je lažje poškodbe. — Služkinja Frančiška Bajče-va si je pri padcu zlomila desno roko.
Spet nesreča z raztrelivom! V Borovnici je 8 letni delavčev sin Franek Zor-man dobil mino in so začel z njo igrati. Mina Je eksplodirala. Drobci so ga raz-mesarili po rokah. Dobil jc tudi poškodbe po trebuhu. Objavljenih je bilo že nmogo opominov In svaril, naslovljenih na starše. Treba Je res vedno pridi
kapela
torek, 14. t. in., ob 15 z Žal sv. Krištofa — k Sv. Križu.
•f Marija Zwiilf. 10. decembra je umrla g«. Marija Z\volf roj. TomaSiČ.
+ Pavla pl. Snmnssn. 7. decembra
je umrla gn. Pavlu pl. Samnssa roj. 1'arcus. Bila je pokonana 10. decembra no farnem pokopališču na Bledu.
Zgodovinski paberki
13. grudna: I. 1545. se je vršijn prva seja tri-
gatl in ponavljati. Starši naj bi dan za	dentinskega koncilu. Zboroval jc nato
dnem svoje otroke opozarjali na hudo	pod pnpezi Pavlom III., Julijem 111. in nevarnost razstrelivi j Pijem IV., pod katerim je bil 4. grud-
Prvovrstna jabolka poceni kupljena	na ™ tudi zaključen. Boriti se jo
' ,,	mortil z velikimi tezkočnmi, z zunanji-
Rdečelična branjevka Marjanca je	mj jn notranjimi sovražniki. Odposlan-
premetena in zvita, toda zadnji čas se	t.j prote^tuntov so koncil takoj ko je
jo ie prijela huda smola, ko je morala	nji|,0ve zahteve odklonil, zapustili,
šteti jurje, ker je bila kaznovann zaradi	Največ so se koncila udeležili španski
hudega navijanja cen. In ne samo to!	j„ italijanski prelati. Ljubljanskega
Dva prelknnca sta jo presnelo imenitno	Jkofa Urbana Tekstoria jc zustopul
speljala. V svoji branjevski lopi v prnv	profosor dunajske univerze Burchard
skrivnem kotičku je Marjanca Imela	de Monte. Vsega je bilo javnih «ei
skrila lepa. kvalitetna jabolka, tako par-	na katerih sc jc izvršilo ogromno dela
mene, zlatorumene gambovce in druge za	izrednega pomena zn katoliško cerkev
svoje stalne petiftne in stiske Se ne po-	Koncil jc dal C erkvi trdno dogmatično
znavnjoče odjemalce in odjemalke. Pri-	| potllnpro, odredil potrebne reforme, od-
lla sta k njej dva boljše obečena mla-	,)ruvi| s preudarnostjo in obzirnostjo
demca. Zagledala sta Jabolka. Ililro,	z|„rn|,0 j„ nevarne dogmatične neniv
kratko iu pmnembno vprašanje: >Po	<aI1pnosli. Zlasti je. točneje definiral
koliko?« - J-Po šestnajsti< je bil lako-	noukc 0 sv. pismiI> _ ku„,Jri 8pisi (vo.
ničen tih Marjanič.n odgovor. »Brez na-	rijo sv ismo ,n kako . k daljnfega vtaVemu kilolr se Je kratko. to]i(-.ani Uporabljnjo -
glasilo naročilo. Marjanca je odtehtala,	j ^ ,v. zakramentih
Hkratu pa sta nato oba hranjevki položila v roke denar, vsak pa le poloviro, po 8 lir. Marjanca huda in ogorčena: »Prosim, gospoda, kako? Pomota? Se 16 lirk... »Kaj? Za jabolka še 16 lir? Nikakor! Ste rekli šestnajst!«... »Za kilo, ne za dvc!< — >Le mirno! Želite, da plačate še nekaj jtirjevl Maksimalna cena za Jabolka ni 16 lir, marveč manj!« Gospoda sla odšla. Marjanca je poble-dela In onemela. Sedaj presneto dobro premotri, komu naj proda jabolka po višji, od oblasti nemaksimirani ceni.
OBVESTILA »PREVODA« Delitev kostanja za mladino
Kostanj na odrezek št. R decembrske dodatne živilske nakaznice za mla-d
o izvirnem in sv, maši itd. Določil je tudi \se potrebno zu vzgojo dobre duhovščine. Koncilske sklepe je izdal Pij IV., ki je dal sestaviti tudi tridentinsko veroizpoved.
14. grudna:
1. 1760. je umrl frančiškan Andrija
Kačič Mio5ič, doma jc bil iz Brista blizu Makarske. Nadaljeval je delo bo-senskih frančiškanov. Hotel je nnrodu pokazati njegovo preteklost, zlasti junaške l>ojc s Turki; zato jo nupi«al Knjigi Korabljica in Ruzgovor ugodni naroda slovinskoga. Prva jc kronika od stvarjenju do časa pisatelja, pomembnejšo je drugo delo, v knterem je hotel narodu pokazati zgodovino, kakor jo je ta som v svojih pesmih zgradil. Razgovor jc postal prava narodna knjiga —
Dnevne novice
Zahvala. Namooto vene« ns trob g. Avgusta MartlutSie« daroval« tvrUks HoUoei-der—Verovtek w VajonUkl dom &00 lir, sa kar so Vajenllki dom n«Jlup»e »»livnljuje.
Zalivala. I)r. Anton Mladi«, sodni nad-gvetnlk la Ljubljano, Jo darovnt nameato venca l)l«Bl «. Clzelj Alleoeli Deri Ml lir tnvodu za novotvorbo Joalpa Cliolowo v LJubljani. Iskrena hvnlu.
Sv, mata tadulnlea za pokojno srospo MarJnno Duroaeli vdovo 1'alchel bo 1J. decembra oh 7 v corkvl »v. Jakob«.
Sv. ma*a tu pok. »osp. p. Plaolda Ore-bone« bo v »redo oli * r Slomškovem iu-voitu. 1'olJatiska cesta 6.
Kleparske, vodovodne tn parno Inštalaterske mojstre, ki zaposlujejo pomočnike, vab| odsek ra ohrtnliltvo na sestanok v sredo, 1». t. m , »b 11 v svojo prostore v Čopovi ulici 1 v sadovi dodatka h kolektivni pogodbi.
NUKot peresu, bolj«*, dobra ohranjena
topujt po najvišji dnevni ceni tvrdks EVE-UE*I Prelomov* ««
Zahtevajte AMIDON tablete proli glavoliolii, nevralgiji, gripi, influenci, dismenoreji in revmatizmu. lXibito jih v vsaki lekarni.
1'tlU so •trujcplsjal Novi eno- dvo- In trimesečni tetajt - dnevni U veferal — prično dno 10. doeembra. — Največja moderna etrojepisnleai raznovret-u pisalni (troji. Desetprstne n«na metoda. Poak Je dopoldD^ popoldne alt tve«er. očne ar« po Ielji obiskovalec*. Praktično »nanje, vsakomur ko-rtMnol — Ofnlne smerna. Vpisovanj* e* v ril dnevna Na razpolago brezplačni oovt prospekt — Posebni tučajl tudi ta stenografijo. Posebej priporočljivo tudi dijakom-lnjum In vlsokoiolcein-kam. Informacije: Trgovsko učlIKče »Chrlstoto* očal zavod., Domnhrantka IS.
.D01.0KK\« tablete proti glavobolu, ml-greni^ »oboboln, gripi ln revmatizmu. V lokarnab 2 jO liro.
1'ftteljstvo okraja I.JublJsna-okollea, ki mu jo od dno 11. aprilu liMl daljo dospel knkSen periodični povllek, naj takoj prod-loil po običajni poti zadevni plačilni seznam, četudi mordn fo ni vložilo proSnJ'-* zn priznanjo povlška.
Rndio Linblisna
dnevni spored za 14. december:
P.30 Jutruujl koncert — 9 Poročila v neni-člni ln slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in alo-venščiul — 12.t!i Koncert za razvedrilo lz-v*Ja radijski orkester, vodi dirigent I). M-SiJnneo — II Poročlln v nemSčini — 14.1'> Popoldanski koncert — 17 Poročila v nemSčini In alovenSčinl — 17.15 Popoldanski koncert — 19 Slovenska ljudska oddajii — 19.30 Poročlln v slovenščini, napoved «po-red« za naslednji dnn — 19.t."> Mala med igra — 20 Poročila v nemSčini — 20.10 Krilom krn2cm po svetu — 21 Klavni pevci — 31.tO Treno4 iz. Reogrnda — 22 Poročila v nemSčini — 22-10 Ul.islia in lahko noč.
Dramsko gledališče
Torek, ti. decembra: ob 1G.S0: »Cvetje » Jeseni*. Red B. Sred«. 15. decembra, ob 10.30: »Kavarnica«. Ked Sreda.	jj
Operno gledališče
Torek. 1<. decembra, ob 15.30: »SncguročkH«.
ltid A. Sred«, la. decembra: Zaprlo. Četrtek, I i. decembra, ob 10: »OrteJ ln Evridika«. lteil Četrtek. Krstna predstav« ilomačc opereto. V soboto bo premiera J. Hregorčove tridejnn-ske operete »Melodija srcu , za kfilero Ju napisat Hlnko Stepnnčič sodoben libreto. V opereti bodo nastopili poleg operetne«« ansambla (v glnvnih partijah) Mlejnikove, Cudnu, Barbičove in M. Rnneina ter Pollče-ve 5e ilrnmski člani 1'riek, P. Kovlč, Mil-čiuski, 1*. Juvanova, Oorlnlkovn, Slnvčevu in Snncinov«. Pestro pevsko točke, inelodl-o/.na glasba, učinkovite baletno točke n solisti Bravničnrjevo, Tatjano HemškarJovo, Pognčarjem itd., poMvljajo ilejnnje. Illri-cirnl bo sklndutelj J. Ciregorc, režisor E. Frclib, koreograt I*. Golovin,
Poizveitnvnn J«
Najdena jo bila 5. t. m. pred Sumljcvo prodajalno boon. Oseba, kl Jo pogreša, so naj zglasl: J.avrlč, llleiwelsova (prej Tyr-'Sova) cesta 17-1., lijubljan.i.
Izgubila sem v nedeljo zvečer zeleno volneno rokavico brez prstov v Šiški po Knezovi ulici ali v tramvaju št. 4 ali
I. 1790. jc umrl George AVashington, št. 2. Prnv lepo prosim osebo, ki jo je dino do 9. leta starosti prodaja tudi osvoboditelj in prvi predsednik Zdru- našla, naj jo odda proti nagradi v veži Kmetijska družba, Novi trg.	I ženih držav Severne Amerike.	J Ljudske tiskarne pri vratarju.
KULTURNI OBZORNIK
Letošnje Mohorjeve knjige
Družba svetega Mohorja, naša najstarejša knjižna založba, je letos poklonila svojim udom štiri knjkie, dar, ki je za vojni čas precejšen To so; koledar za leto 1944., Turnškovo knjigo Pod vernim krovom, Večernice štev. 94 in drugi del Quo vadita.
Tradicionalni koledar, ki je to pot v manjšem obsegu, kot je bil prejšnje čase, prinaša poleg same pralike in navadnih koledarskih drobnarij in navodil za vsako leto tudi pomembne stvari iz naše kulture in zgodovine ter zanimivosti za vsak dan. V kulturnem delu je na prvem mestu po Josipu Šimencu prirejen odstavek iz odlomkov papeževih okrožnic, Janez Kraljič pa je popisal ob primernih slikah spravne in zcdostilne pobožnosti preteklega leta v Ljubljani in na deželi. V drugem delu tega poglavja pa so pomembne obletnice, kakor škofa dr. Gregorija Rozmana, Meška, Preglja in Jerneja Kopitarja. Koledar je tudi letos ostal navadna — pratlka, toda brez prave tradicionalne kronike dogodkov, ki so v preteklem letu pretresali in pretresajo nošo domovino. V tem sc letošnja pratika samo za par stavkov loči od lanske: videti je, da se dith uredništva ni dosti spremenil, a drugo leto obeta družba zopet koledar starega večjega obsega, Zdi se, da sc nova oblika ni obnesla.
Kot Mohorjevo knjižnico štev, 118 so
udje dobili drug del Sienkiewicza Quo vadiš v prevodu dr. Jože Glonarja, zgodovinsko povest iz prvih čaaov krščanstva, kakor jo je v ljudski iadaji priredilo uredništvo. Okusno io je opremil arhitekt Vlado GajSek. Tako smo sedaj znova dobili Slovenci prevod tako priljubljene knjige, pomisleke bi izrazili le ob prirejanju take knjige: zmerom si želiš take pomembne knjige iz svetovne književnosti v popolni izdaji, brez vsakih okrajšav in kakršnih koli sprememb, sicer utegne knjiga zgubiti na svoji vrednosti.
Osrednja knjiga, najboljša in najpomembnejša izmed vseh letošnjih Mohor-jevk je pa vsekakor Pod vernim krovom,
ki nas v nji pisatelj dr. P. Metod Turn-šek ob ljudskih običajih vodi skoz cerkveno leto od adventa >do posta. Knjiga je bila napisana vestno in čim najbolj popolno ob številnih virih, tako književnih kakor ustnih, in je opremljena z velikim številom prelepih podob naših umetnikov. O knjigi je Slovenec že podrobneje poročal. Priložena so ji tudi vprašanja, ki naj nanje udje odgovore, da bi bila prihodiija knjiga, ki bo opisovala naše navade od posta do konca cerkvenega leta, tako in še bolj popolna kot prva.
I Literarno jc pa najzanimivejša četrta • knjiga: Slovenske večernice za leto 1944, i Doslej smo bili navajeni v Slovenskih ve-
černicah kake ljudske povesti, letos pa prinašajo namesto ene same kar štiri krajše novele, in sicer: Ksavcr Meško je napisal Življenje odteka, Emilijan Cevc Ukleto zemljo, Jože Dular Sponsa restitit in Stanko Janežič Krik iz goric. Razen Meška, ki pripada starejšemu pisateljskemu rodu ob slovenski moderni in tik po nji, so torej v večernicah sodelovali sami mladi pisatelji, ki jih največ poznamo lz Doma in Sveta in Mladike, kj-er so ti pisatelji rasli in se razvijali.
Meškova črtica Življenje odteka ie sicer na prvem mestu, a je med vsemi naj-slabša^ko umetnina. V znanem Meško-vem mehkem in bolnem občutju nam je v črtici prikazan mladi bolnik, ki mu v mlačnem jesenskem dnevu odteka življenje v večnost. Črtica nosi na sebi znane psihološke črte, kakor jih poznamo iz zbirke Ob tihih večerih, mehke in solzave, res prav jesensko otožne ln zato preveč odmaknjene od našega realizma zadnjega desetletja in prav tako od močnih pokrajinskih podob mlajših pisateljev, katerih dela so tako silno ukoreninjena v naši zemlji, ki ji z zdravim in krepkim slogom pojo pesem novih dni.
In taka močna podoba je Cevčeva Ukleta zemlja, osrednji in najdaljši tekst v večemicah. Kmečki fant Jurko je preživel dve leti v mestu v tovarni, pa ni vzdržal med mrtvimi stroji, marveč si je spet zaželel žive in dobre zemlje. Ker ni hote! ostati doma pri bratu, se je odločil, da si bo ustvaril dom na ukleti zemlji, kjer straši in kjer nihče ne more ob-
stati. Jurko je pa na moč pogumen in se hoče vgnezditi prav na nesrečni Bratiji z nevesto Lucijo, ki si jo je bil že izbral. Toda tudi Jurko nima sreče na ukleti zemlji, tekmec Šimen mu zažge že dodelano gospodarsko poslopje, a za to mu takoj sledi kazen za petami: ubije ne v plazu, ki zgrmi z gora v dolino. Toda prav ob Luciji Jurko še zmerom ne zgubi poguma, saj mu nevesta vliva zaupanje z besedami: »Ne, nič se ne bojiml Zaupam vat«, Jurko. Trije smo: zemlja, ti in jaz. In Bogi Kdor ljubi, se ne boji — in mi vsi ljubimo.. .c In še brat ga povabi k sebi, češ, en sam človek tu — na ukleti zemlji ne more živeti; zemlja ga požre ...
Cevčeva črtica je Gionovska visoka pesem naši zemlji in delu na nji. Zemlja je tista, ki našega fanta odtegne o-d dela v zakajeni in nezdravi tovarni in ga vabi k sebi, da bi mu dala zdravja in moči. Cevc ljubi tudi legendarne in sploh bajeslovne motive, tako tudi v Ukleti zemlji ni nepomemben ljudski glas, da na Bratiji ne more živeti nihče, odkar sla se tamkaj sprla in pobila dva brata,
Iz pristnega kmečkega življenja je Dularjeva črtica Sponsa restitit — Nevesta je odrekla. Prikazuje nam kmečko zgodbo iz krajev ob Krki Oče Koren ne dovoli svoji hčeri Tončki, da bi se poročila s hlapcem Janezom, in kljub oklicem prepreči poroko. Zato Janez odide v Ameriko, Tončka pa se mora poročiti z Golobovim Boštjanom, češ, naj gredo svoji k svojim. Toda ia zakon ni erečen«
med zakoncema nastanejo prepiri in pretepi in — Tončka znori in skoči v vodo...
Dularjeva slika je močna kmečka črtica, ki se v nji bijeta za oblast ljubezen in denar. Motiv je sicer že star, a pisatelj ga je obdelal na povsem svojski način. Pretresljiva je žalostna usoda kmečke hčere, ki si nI mogla izbrati ženina po svoji volji. V sebi ima povestlca tudi močan didaktični in vzgojni moment, češ, ljubezen se ne da primorati. Koliko nesreč zakrivijo naši stari kmetje, ko gledajo samo na denar!
Prav dober je tudi Janežičev Krik Iz goric. Janežič narn je že iz Doma in Sveta znan kot Kociprov dvojček, kajti oba rada popisujeta življenje revnih viničar-jev v Slovenskih goricah, Vinlčar Lujz mora kljub ženini slabosti tik pred njenim porodom na mertik, da bi preživel svojo družinico. In res, tik preden konča mlatev na Murskem polju, že ga pridejo klicat, naj takoj gre domov, kajti žena je silno slaba. Čeprav Lujz na vso moč hiti, vendar Tunike ne dobi več žive: umrl je otrok in tudi mamika je šla za njim ... Janežičeva črtica je lepa socialna podoba iz bednega življenja viničarja Lujza, zgodba, ki nam vzbudi sočutje, zlasti ker je izredno iskrena izpoved. V zgodbo pa so pomešani odstavki, ki so prelepa pesem naši zemlji, vinogradom In goricam, ki je med njimi pisatelj zrastcl.
Tako je knjižni dar Mohorjeve družbe za dvajset lir prav lep. Tudi za drugo leto obetajo štiri knjige, a za ceno trideset lir, ki ob veliki podražitvi od lani
i nikakor ni pretirana.
F. A
Iz HrvaŠke
Zapora zagrebških šol ca dva mose-ca. Po poročilu dunajskega dnevnika »Neues Wiener Tagblattc je hrvatska prosvetna uprava zaprla vse zagrebške šole za dva meseca in lo zaradi pomanjkanja kuriva ter zaradi omejitve prometa na mestni cestni električni železnici. Šole so bile zaprte dne 1. decembra. Ta ukreft je hrvatski prosvetni upravi narekovala edinole skrb za zdravje šolske mladine.
Navodila za sestavo mestnih in občinskih proračunov v NDH. Hrvatski finančni minister je predpisal natančna navodila za sestavo mestnih in občinskih proračunov v NDH. Po teh navodilih se morajo v mestnih in občinskih proračunih za leto 1944 redni izdatki pokrivati z rednimi dohodki ter je v6ako kritje rednih izdatkov z izrednimi prepovedano Temeljno načelo vsakega proračuna mora biti proračunsko ravnotežje, ki pa mora biti stvarno in ne samo navidezno Hrvatsko finančno ministrstvo načeloma tudi I
ne bo dovoljevalo povečanja obstoječih ali uvajanje novih občinskih doklad. Vsi proračuni morajo biti na vpogled občinstvu pet dni. Zagrebška občina mora poslati proračun finančnemu ministrstvu v odobritev v treh izvodih, ostale mestne občine v štirih, vse ostale po v petih izvodih Proračunu mora biti tudi predloženo točno poročilo načelnika finančnega odseka vsake občine o resničnem finančnem stanju dotične občine.
Podaljšanje veljavnosti odredbe o podržavljanju židovskega premoženja. — Hrvatska vlada je podaljšala veljavnost zakonske odredbe o podržavljanju židovskega premoženja šc za eno leto.
Smcrnice hrvatske finančne politiko.
Prejšnji petek zvečer je imela sejo hrvatska vlada. Na njej je poročal o finančni politiki ter o finančnem položaju NDH finančni minister dr. To t h. V svojem poročilu je omenjal vse težave in bremena, ki jih |e morala nositi in trpeti hrvatska država zaradi savojske zasedbe Jadranskega Primorja. V svojih
Naznanjamo sorodnikom in znancem, da nam jc dne 10. dec. 1943 umrla naša ljuba mama, gospa
Marija Zvurolf roj. Tomažič
Postojna, Chictl, Reka, Niš, Ljubljana. Družine: Zwfilt, Palma, Vatta, Tomašič, Rovan, Coccvcr
Umrla nam je po težkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, v nedeljo, 12. decembra 1943. oi> 13 naša ljubljena mama, stara mama, tašča, teta in sestra, gospa
Ivana Košič
roj. Hafner
Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 14. decembra 1943, ob 4 popoldne z Žal. iz kapelice sv. Antona na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo opravljena v cerkvi sv. Frančiška v Šiški, v soboto, dne 18. decembra 1943, ob 7 zjutraj.
Ljubljana, Zagorje na Krasu, dne 13. deccmbra 1943.
Žalujoči:
Lea, hči; Joža, Tone, France, sinovi; Jože Hafner, brat
in ostalo sorodstvo
Ivan pl. Samassa, Liže Mayer roj. pl. Samassa, Ana baronica Forster roj.pl.Samassa in Albert pl.Samassa, kakor Emerik Majer in Pavel baron Forster,
naznanjajo v lastnem, kakor tudi v imenu vseh vnukov in pravnukov žalostno vest, da je njihova nad vse ljubljena mati, lašča, stara mati
in babica
Pavla pl. Samassa
roj. Parcus
umrla po dolgem trpljenju, ki ga je prenašala z neskončno potrpežljivostjo, v 80. letu njene starosti, dne 7. decembra 1943, na Bledu.
K večnemu počitku smo jo položili v petek, dne 10,. decembra 1943, na farnem pokopališču na Bledu.
Bled, Ljubljana, Budapcst, Sorocaba, v decembru 1943.
nadaljnjih izvajanjih je omenjal smernice, katerih se bo v bodoče držala hrvatska vlada pri izvajanju 8*'Oje finančno politike. Ostali del seje hrvatske vlado je bil posvečen razmotrivanju prehrane ljudstva v Dalmaciji in o vposta-vitvi dobrih prometnih zvez z dalmatinskimi kraji.
Naredim o ustanovitvi velikih žup Brihir in Sidraga-Ravni kotari. Z naredbo h itskega notranjega ministra ie ustanovljena velika župa Bribir s sedežem v šibeniku. Pod njeno področje spadajo okraji Bosuns'.i Grahovo, Drniš, Knin in Šibenik ter samo mesto šibenik. Dosedanja velika župa Bribir in Sidraga s sedežem v šibeniku je ukinjena. — Z
, drugo naredbo pa je ustanovljena velika 1 župa Sidraga in Ravni kotari s sedežem 1 v Zadru ter spadajo pod njeno področje okraji Benkovac, Biograd, Preko in mesto Zader.
Komunisti se koljejo med seboj. Vojaški nastopi proti komunistom na hrvatskem prostoru so z nezmanjšano silo nadaljujejo. Pri čistilni akciji so nemške in hrvatske čete ugotovile, da so se komunisti na nekaterih mestih streljali
tudi med seboj. Tako se n. pr. komunistične tolpe iz okolice Okiča niso hotele pridružiti komunistični svojati v 2um-berku ter so se izvršitvi tega povelja uprle z orožjem. Nemške in hrvatske Čete so pri nastopih proti komunistom zaplenile tudi mnogo orožja. Posebno v okolici Makarske, kjer so poraženi komunisti morali zapustiti ria bojišču vse težje in boljše orožje, ki so ga prejeli od Robotti jevcev
KT.ORT7CARNA
w* A J RM
• l^r vam strokovno osna£l, preobUka ta prebarva Va3 klobuk da Izgleda Kot nor. — Lastna delavnica, klobukov. — 8e priporoča
RUDOLF PAŠ K. UURIJANA, SV. PETRA CFiSTA ST. S8
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. K 'Nasproti hotela Union)
Zaloga
IEL KINO UNION
nn
Duhovita komedija o zakonskem konfliktu, ki ga je izzval mlad pisatelj • svojim romanom
»Moja ženka Rezika«
Elfic Mayerhofer, lian. Sabnkei, Rolf (Veih. tlady Rotil itd.
PREDSTAVE ob delavnikih ob 1I.SD In 17.S0.
,EL KINO MATICA
Temperamentna Marlka Rflck pojo io pleše v velezubavni komediji
Ženske so boljši diplomatje
Glasba in ples. Ostali soigralci: Willy Fritsch, Rudolf Carl,
Georg Aleksander. PREDSTAVE ob doiavnlklh ob II la 11.11 ob nodoljabi It U.U. 1( 50 la ob I7.SI
,tL KINOSLOfJA vu
Original velikega Ufinega filma
»Želim si ljubezni«
Vesela pustolovščina mlade plesalke, jaz*,
smučanje iu razkošne plesne revije. i V glavnih vlogah: Marlka Ročk, Viktor Staal PREDSTAVE ob delavnikih ob IS In 17. j Predprodaja vstopnici	I
MALI OGLASI
PRIDNO IN POŠTENO DEKLE spre ime m v buflet. — Naslov »e poizve v npravi »Slovenca« ped šl. 8499.	(b
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k otrokom. ; J Plutu dobra. Ponudbe na upravo »Slovenca* I { pod »Zanesljiva« 6616.
VAJENCA iz poštene kmetske družine sprejmem za trgovino z mešanim blagom na deželi. — Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe nu npr. »Slovenca« pod »Vesten« št. 6622.
DELAVKO
izvežbnno krpunja vreč nn stroj, sprejmem. -Poizve se: Gallusovo nabrežje št 39 od 9 do li dopoldne.
KRPANJE
nogavic in perila dam pošteni ženski na dom. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 8632.
DEKLE k dvema otrokoma za
popoldne (od 2 do 6), sprejmem takoj. Vprašati od 1 do 3. Naslov v upravi »Slov.c pod štev. 8634.
KUPIMO
snažno, dobro ohranjeno pohištvo, preproge, šivalne stroje in druge uporabne predmete. - Trgovino »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). •
OD »MAMA« MLEKA prazoe fkatlje zopet kupujemo B C uiti d Vodnikov trg 2.
MVM. PODGANE tO Vurke zanesljiv«
rokončute t strupom i ga dobite v droire rijl KANC. Židovska uliea 1.
STEKLENICE razne vrne. kupujemo Plačamo dobro Na va io leljo |ih prevza memo na domu • B ouštia. Vodnikov trg
*t a._
KUPIM
klavir ali pianino, dobro ohranjen. Ponudbe 7 navedbo znamke in cene na upravo »SI.« pod »N« št. 8619.
ŠKORNJE
moške, št. 43, nove ali malo rn-bljene, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »V dobrem stanju, takoj« Št. 8623.
PRAZNI ZABOJI
tobačnih izdelkov, novi, so stalno naprodaj v Glavni zalogi tobaka, GradiSče 4.
MOŠKO OBLEKO
rjavo, srednje velikosti, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 6630.
IZGUBIL SEM
sivo usnjeno desno rokavico v soboto 11. t. mes., na Bleivreisovi (Tvrševi ) cesti. Najditelja prosim, naj jo o.lda proti nagradi v I upravi »Slovenca«.
Umrl nam je naš dragi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Petrič Franc
učitelj v pokoju in hišni posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 14. decembra 1943, ob 2 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubi j a na-Vič, Wien, Kočevje, Dobrepolje, Kranj, dne 12. decembra 1913.
Žalujoči ostali
V izvrševanju narodne dolžnosti nas je v soboto, 11. decembra 1943, nenadoma zapustil naš ljubljeni sin in brat, gospod
Martin Benko
rojen v Vrbljcnju 11. novembra 1921
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 14. decembra 1943, ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 12. decembra 1943. Žalujoči starši, bratje, sestra ter ostalo sorodstvo
Vsemogočni je poklical k Sebi. v cvetu mladosti 28 let, našega zlatega, dragega sina brata in svaka, gospoda
ing.
Jožeta Seljaka
uradnika »Prevoda« Maša zadušnica bo darovana na Vrhniki pri Sv. Pavlu.
Žalujoči ostali:
Frančiška in Janez, mati in oče; Stanko, Matevž, Silvester, bratje; Julka, Anči in Ivanka, sestre in njegova zaročenka Ivanka
F. CHIE5A 17
Spomnila se je otroških let, ko ji jc umrla mati in se je oče znova poročil. Teta jo je tedaj vzela k sebi in ostala je pri njej skoraj ves čas, dokler ni odšla v zavod. Videla je zopet kmečko dekletce, kakršna je bila takrat Videla je šolo, cerkev, vesele in bučne igre, ki jih je imela tako rada. Kako se je rada igrala z vaškimi otroci in se postavila po robu. če je bilo treba, vsem, tudi če so bili večji od nje. Nihče ni bil tako spreten pri plezanju, kakor ona. Znala je oponašati skovikanje sove in metati kamenje tik ob površini jezera, bolj kot nihče drugi. Kako ie tekala Tudi sam peklenšček bi je ne mogel dohiteti, kadar se je zapodila preko zelene trate in preko vseh mogočih ovir: skakala ie preko zidov, se splazila skozi bodeče grmičie, se pognala preko jarkov ali jih pa prehodila, kadar so bili polni vode Kako rada je divjala po gozdih in travnikih, kričala na vse grlo, da je odmevalo z enega griča na drugi in se vrgla na tla ob studenčku ter se tam napila vode. Vračala se je domov vsa upehana, raztrgana in lačna Kako okusen je bil tedai kruhl S kakšnim užitkom je zasadila vanj bele zobe, čeprav je medtem morala poslušati tetino pridigo ali celo čutiti nje-
ne koščene roke Tudi če je morala po-, točiti kako solzo, zato kruh ni bil nič manj okusen!
Pozneje se je polagoma umirila. Ko je bila stara dvanajst let, je hudo zbolela in tedaj je izginila vsa njena divjost. Po tej bolezni je postala vitka in mirna; | njene oči so se povečale, roke pa so postale tako dolge in bele, da jih je kar neprestano gledala, ker se ji niso zdele več njene. Bila je še vedno živahna, a na drug način: bolj umirjena in bolj ženska. Zdaj ni več divjala in dirjala brez cilja. Delala je dolge sprehode, a le zato, da je iskala dobrih in koristnih stvari v gozdu in na polju: narcize, šmarnice, prve rdeče jagode, robidnice, ali pa je planila na družinico gob, ki so komaj ptjkukale iz zemlje. Prav rada se je pridruževala pastiriem in pastiricam, ki so gnali živino na panike, ki so po septembrskem dežju znova ozeleneli Prepevala je z njimi ali pa sedla na sonce, ki ni več pripekalo, in se pogovarjala Pri-; družila se jim je. ko so zakurili ogenj ! in pekli kostanj, Igrali so se družino in predstavljali vse, kar se v družini pripeti dobrega ali slabega. Bile so igre, a ne brez neke resnobe Igrali so se za zabavo. Toda nekoč je Amarilis igrala go-
spodinjo; prišli so tatovi in ji pokradli i vse, kar je imela; nato so prišli volkovi in ji požrli vse ovce, pomorili pastirje in razgnali čuvaje. Kako je bila jezna in žalostna prav zares! Odmaknila se je od ostalih in izjavila: .Ne, tako se ne bom več igrala!...« Zakaj, zakaj 6e ji prav zdaj vračajo v spomin te besede? Povečane so in glas ni več otroški. Seveda: že v drugačnih okoliščinah je ponavljala: »Ne, tako se ne bom več igrala! ...«
Drugič so se zopet igrali poroko. Amarilis je bila nevesta. Pripravila si je bila: cel kup listia. Imela je tudi doto: kupček lepih kamenčkov, ki so oili tako skrbno izbrani, da so se zdeli, kakor da bi res bili iz zlata in srebra Nevesta ie nosila venček cvetlic na glavi ter celo vrsto zapestnic in ogrlic iz rdečih, črnih in zelenih jagod. Pripravili so pojedino iz pečenih kostanjev. Cerkev je bila bližnje znamenje, kjer je že čakal duhovnik s pričami.. . Toda ženin, boieč fantič ki je ves zardel čakal ob strani, io ie nenadoma odkuril. Vsi so stekli za njim da ga ujamejo. Samo ona je ostaia na mestu Nevesta ne teče za ženinom, ki je ebežal Trenutno ji je prišlo na misel, da bi 'trgala nakit s sebe, a potem si ''e deia!a; saj se le igramo . . saj ne gre zares Čakala je Da bi ji čas prej minil, se ie pri bližala izdolbenemu deblu, ki so ga uporabljali za napajanje živine. Začudila se j je, ko ie zagledala v vodi svoj temni I ovenčani obrazek Odmaknila se ie z ' utripajočim srcem in najrajši bi se bila I zasmejala, ali pa morda zajokala.
Tudi takrat je gozd dišal po gobah in po horčkih.
IV.
Predsednik je bil ves zatopljen v knjigo ter se ni zganil, niti pokazal, da je opazil dekletov prihod. Postrežnica je odprla vrata, ne da bi potrkala in spustila Amarilis v gospodarjevo pisarno. Prešlo je nekaj minut, preden se je mož zganil. S komolci se je naslanjal ob pisalno mizo in naslanjal glavo ob roke Nenadoma pa je udaril s pestjo po mizi in vzkliknil: »Bedarije!«
»Povej mi,« je pristavil starec in okre-nil proti Amarilis svoj obraz, ki je izražal nevoljo; ipovej mi, če ie mogoče tiskati take bedastoče . . Esse est percipi aut percipere ., Razumeš? Razumeš?,., Vse obstoja samo v toliko, v kolikor morem jaz vse zaznati. Ta knjiga ne obstoja zato, ker jo je neki osel spisal: nikakor nei Jaz sam jo ustvarjam, s tem, ko se je dotikam, jo vidim in io čitam .. Razumeš tako daleč .«
Umolknil je, ko ie zaslišal dekletov smeh. Pogleda! io je divje, kakor da bi jo hotel prebosti Še parkrat je zagodr-njal besedo »bedarije«, nato je zaprl knjigo in jo vrgel v predal.
»Ah!« se je oddahnil, kakor tisti, ki ie pokopal sovražnika
»Gospod predsednik, čemu neki čitate to knjigo, če vas tako razburja in jezi?« je vprašala Amarilis
»Ker... A kaj stojiš tam ko štor? Sedi! Povej! Kako je s tvojo barako?... Vidiš, jaz čitam brez potrebe knjige, ki
me razjezijo, ti pa se brez potrebe mučiš. da bi držala pokonci barako, ki žc razpada.«
To sc pravi, da sva si precej podobna.«
»Ti si na slabšem. Jaz sem star upokojenec. Ko so me odslovlii s sodnije, 60 si mnogi oddahnili, kajti, kakor ti je dobro znano, nikdar nisem privoščil pokoja niti sebi, niti drugim »Zdaj so ga poslali v pokoj,« pravijo in si maneio roke. V pokoj? Takih nemirnih ljudi, ki imaio vraga v sebi, ni mogoče poslati v pokoj. Zato sem se spravil na knjige A ti!
»Kdo pa vam pravi, da nimam tudi jaz vraga v sebi?«
»Ti vraga? Morda angela; enega izmed tistih človekoljubnih angelov, nespametnih in trmastih, ki se sprsviio ned liudi, ki so premalo . .. premalo . ,.«
»Premalo pametni,« mu te smeje se pomagala Amarilis, Sedla je poleg predsednikove mize in duhala cvetlico, ki io ie utrgala mimogrede »Kako priietno dehti! Kako krasne cvctlice imate na vrtu. gospod predsednik. Kako pestre so in krasno ureiene!«
Starcu se ie razjasnil obraz in glas:
»Si videla? Pa vrtnice? Si videla kako cvetejo? In že tretjič letosl«
Berite »SVET«