teto V., štev. 92 Uubllana, sreda, 16. aprila 1924 Cena 2 Din lilin|a ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Din ii inozemstvo 30-— . neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlfitvo: LJubljana. Prešernova ul. št 54. Telef. it. 36, Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1, Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 15. aprila. Iz Beograda prihajajo zanimive ve-,ii, ki za vsakega mislečega človeka pomenijo precejšnjo razjasnitev pologa. Opozicija napada vlado, kriči o njeni nezmožnosti in moralnih slabo-itih, trdi, da bo narod raziral vladne nratike na volitvaht V tem hipu vladi predlaga kralju, naj so razpusti Na-jodna skupščina in razpišejo volitve v jakoniti dobi treh mesecev. Človek bi sodil, da je s tem ustreženo željam opozicije, ki ne moro dati garancij za delo, a odreka vladnim itrankam, da imajo zaslombo pri ve-jjtii naroda. A prišlo jo drugače. Opo-ticija. od Davidoviča do Korošca, s e trn i k a volitvam. Očividno jih odklanja in ugovarja razpustu skupščine. Toroj vlada, ki je 1| jo na zatožni klopi pred narodno sodnijo, forsira volitve, o|>ozicija pa hoče to r.odbo oriniti v neznano bodočnost. Jasno je, da so opozicija boji voll-icv. Boji se jih Davidovičeva skupina, boje se jih zomljoradniki in muslimani. Boje se jih Nemci, a najbolj se jih boje ta?i klerikalci. Ti se na vse možne načine zvijajo in približujejo radikalom. samo da bi 1. 1024. narod ne bil poklican, da izreče svojo volilno raz (ofibo. Tn nad vse značilno dejstvo treba pribiti prod narodom. Narod je izgubil [overenje v to skupščino. Z velikimf udarni jo jo 18. marca 1923 izvolil. Izvoljenci so obetali zlate gradove. Glasilo SLS je poskakovalo radosti in u lansko pomlad smo pričakovali, da >f pojavijo obetani čudeži. A prišel je amo Markov protokol. Prišel je ku ik. Prišlo jo silno povišanje davkov rseh vrst, linearni prihitele. Prišlo je jovišanjo tarifov. Prišle so konccsijo frmcem. Izgubili smo Reko, a lastna tranica ni urejena. Samoupravo so islale neprovedene, ustava je torej na juniriti. Nezadovoljstvo je zrastlo. Kdo je zn vse to odgovoren? Koga taj so narod drži? Koga naj prime za odgovornost? Koga naj zlasti zgrabi ilovensko volilstvo? Ali naj se drži poslancev, voljenih v Makedoniji ali Sumadiji? Ne. držati se more le 2 1 tirov, ki jih je izvolilo 18. marca 1323. Ti so stvar vodili tako, da je tse nropadlo. Ti so spravili homogeno radikalno vlado na krmilo in s tem rse ono, kar zdaj označujejo kot korupcijo, nezmožnost, pristranost, centralizem, velesrbstvo itd. Na sodni klopi bo sedelo 21 tigrov. )je se znklitične obravnave, katero predlaga Pašič . Pribičevičevn vlada a 3. avgust ob 7. dopoldne. Boje se porote volilcev, ki bodo pod jasno obtožbo vso javnosti obsodili te tigre, da io crešili nad narodom, ki so ga pre-varili z neizvršljivimi oblrubami, ki so ph zatajili, in čim so prišli v Beograd, io mesto za avtonomijo delali za radirki režim. Kot obtožitplj! bodo nastopili naši kmetje, obrtniki, uradniki, delavci, invalidi. ki so vsi mnoc-o pričakovali od iknpščine in ima vsak v žepu neplačano menico SLS. Oosn. Korošec ie pri kraliu zahren-kal milo struno, da bogvaruj zdaj volitve razpisati. Trdil ie. da bi ST/* prav rada tudi z radikali skupni sedela. Izjavil je, da ie mogoče, da se stvori blok med radika.lL SLS in — Davido-vtfevo grapo, vse vkup pa da bo bla-Soslnvlial Radič. Samo da se potisne nazaj one, ki nastopa'o pred narodno poroto kot neizprosni obtnžitelji. t. j. Mmostojno demokrate. Stvar pa jo Preveč prozorna, da bi moda uspeti. Int.risra klerikalcev proti vladm koali-ciii in njihovo ponuianle pod figovim Peresom ali Nastasa Petroviča ali Lju-■Tovanoviča je že izrabliena, SLS se »o bo posrečilo, da odloži dan narodno sodbe, ki se je boji samo orn, ki ima tlabo vest. Kralj konzultira voditelje strank PREDSEDNIK JOVANOVIČ IN LJUBA DAVIDOVIČ V AVDI.IENCI. — ODLOČITEV BRŽČAS ŠELE DRUGI TEDEN. — OPOZICIONALNI VODITELJI ZAPUŠČAJO BEOGRAD. Beograd, 15. aprila, r. Danos popol- i tuacijo opozicijo jo danes So v prav dno so je vršila v kabinetu prodsed-1 izdatni meri poslabšalo najnovejše po-nika vlado Nikole Pašiča konferenca, trdilo Stjepa.na Radiča glede njegovo katere so se udeležili vsi ministri. Raz-.Izjavo o Makedoniji, pravljali so o razpletu krizo. Gosp. Pa-1 Zanimiva je s opozicijo lansirana vest šič jo popoldno' konzultiral tudi več, o Nastasu Petroviču, ki jo baje izjavil, prvakov radikalne stranko in se mudil v predsedništvu vlade zvečer do 20. član vlade je izjavil vašemu dopisniku, da on absolutno meni, da je izključena vsaka kombinacija poslovno vlado opozicijonalnega bloka in da jo možna edinolo volilna vlada Pašič-Pribičevič. Beograd, 15. aprila, p. Danes popoldno se je mudil na dvoru Ljuba Jovanovič, ki je kralju poročal o politični situaciji. Za njim jo bil v avdijencl «1 17. do 20. uro Ljuba Davidovič. Po avdijenci je izjavil novinarjem, da je kralju izrazil željo, naj preden pristopi k reševanju krizo, konzultira vso šefe poedinih parlamentarnih skupin. Izrazil se je, da kralj polaga važnost na njegovo mnenjo glede razvoja n.v daljnih parlamentarnih dogodkov. Jutri ob 5-30 bo (»prejet na dvoru dr. Spaho, pojutrišnjem pa po vsej verjetnosti Voja Lazič. Danos je odpotoval v Ljubljano dr. Korošec, v Zagreb dr. Maček in v Sarajevo dr. Hraanica. Jutri odpotujo po avdijonci na dvoru v Sarajevo tudi dr. Spaho. Davidovič odpotuje v soboto v Subotico, na velikonočni pondeljek pa menda v Zagreb. Beograd, 15. aprila, r. Tretji dan krizo je potekel danes brez posebnih dogodkov. Videti jo, da želi kralj v svrho razčiščen i a vprašanja, je - li je Narodna skupščina So delazmožna ali ne, izčrpno konzultirati vse opozicijsko šefe. Dosedanji svetovalci niso mogli dati kroni potrebnih potrdil za dela zmožnost parlamenta in zato se čim dalje bolj utrjuje mnenje, da je edini izhod iz parlamentarno krize Pa da bi v slučaju, ako bi Davidovič dobil mandat za sestavo novo vlado, z nokoli-ko radikalci Izstopil iz kluba in so pridružil opozicionalnemu bloku, event. bi vstopil tudi v vlado Davidoviča. V radi-kalskih krogih pa so zatrjuje, da si bi i Petrovič to dobro premislil, kor bi ga v tom slučaju Pašič odstranil iz radikalno stranko in ga vseloj onemogočil. Če je Pašič zlahka onemogočil Protiča, so misli, da bo kos tudi Nastasu Petroviču. Zato so smatra, (la bi v tem slučaju Kastna Petrovič bil popolnoma osamljen. Po vsej priliki Je pričakovati, da kriza ne bo rešena pred koncem tega tedna. Njen razplet se pričakuje za prve dni prihodnjega tedna. Kralj odpotuje v četrtek v Topoljo, kjer ostane do nedelje zvečer. Potem bo šelo nadaljeval konzulliranje šefov poedinih strank. V parlamentu je naštalo že popolno mrtvilo. Posamezni poslanski klubi bo kar naprej prazni. Se-stojajajo se le poedlni šefi opozicijonnlnih skupin, danes so se pa še ti odpeljali. Beograd, 15. aprila, r. Danes popoldno sta dolgo konterirala o političnem položaju g. Ljuba Jovanovič in g. Pašič ter se dogovarjala glede nadaljnjega postopanja vladnih skupin. SOGLASJE S SAMOST. DEM. KLUBOM. Beograd, 15. aprila, p. Današnja «Reč. prlobčujc brzojavke lz vseh krajev dr« žavc, med njimi zlasti iz Dvora, Babnc grede, Pctrinje, kjer se je demokratska stranka soglasno izrekla za taktiko in program Pribičcvičcve skupine. «Reč. pravi, da je koalicija samostojnega de« mokratskega kluba z radikalno stranko nujna in potrebna za očuvanje državne« ga in narodnega jedinstva na podlagi šie - Pribičevičova volilna vlada. Si- Vidovdanske ustave. Radie potrjuje makedonski intervju IZJAVE O NEZAVISNI MAKEDONIJI SO AVTENTIČNE. — OGOR-CENJE OSTALE OPOZICIJE. Dunaj, 15. aprila. J. Stjepan Radič le izjavil vašemu dopisniku, da le njegov intcrvlu, ki ga le objavil bolgarski list «Nezavisna Makedonija* in kl le povzročil preeelšnlo pozornost, bil od besede do besede pravilno oblavllcn. S tem odpadejo vsi dvomi, ali jc Radič označil politiko Pašiča kot politiko stare Turčije in kot nevarnost za Balkan. Radič je povdarjal, da je v intervju-vu tudi Izjavil, da jc sovraštvo med Hrvati In Srbi lc navidezno, da ga pa sedanji režim sistematično neti. V federaciji bo to sovraštvo izginilo. Glavna stvar je, da se odpravijo nasprotstva med Bolgarijo ln Jugoslavijo, kar pa je mo- goče le tedaj, če sc Izloči Pašičcva politika, notranja ln zunanja. Beograd, 15. aprila, p. Današnje «Beo-gradske Novosti, so ališirale Radlčevo Izjavo, da je od besede do besede točna Izjava, k i jo le podal sofijskemu listu •Neodvisna Makedonija» in v kateri zahteva, nal se Makedonija vrne Bolgariji. Ta vest je vzbudila med blokašl veliko ogorčenje, zlasti med pristaši skupine Llube Davidoviča. Demokrati Davidovl-čeve frakcije menijo, da dela Radič namenoma, da prepreči delovanje opozicijskega bloka In da pripravi teren za nove volitve, kar je njegova največja želja. Ločitev zakona med Habsburžani Cesarjevlčeva hčerka — socialistka! Dunaj, 15. aprila, j. Včeraj se je koncila dolga in zapletena pravda za ločitev zakona med knezom Otonom \Vln-tlisehgratzom ln njegovo soprogo nadvoj-vodlnjo Elizabeto, hčerko bivšega nvstrij •kega kronprlnca Rudolfa. Proces je tra-|al štiri leta. Štiri otroci iz tega zakona 80 Wl| že s prejšnjo razsodbo odvzeti makri, Zanimivo Je, da je nndvojvodinja Elizabeta žo več časa organizirana članl-avstrijske socialno - demokratske stranke. Ali ste že poslali ^ naročnino za Jutro" Katastrofa vled poplav Beograd, 15. aprila, p. Po poročilih, ki prihajajo danes v Beograd, poplave še vedno napredujejo. Nade na upadanje vode sc niso obistinilc. Vodovje nara« šča naravnost katastrofalno. Po beograj« skih ulicah ob Savi in Donavi teče voda kakor v potoku. Vas Borča jc popolno« ma pod vodo. Pri čačku jo voda vno« vič narastla. Prebivalci Radnja so zapu« stili selo. Nasip pri Novi Gradiški je bil porušen in je poplavljenega 1600 ha obsejanega polja. Vlada sc trudi z naj« odločnejšimi odredbami, da očuva pre« bivalstvo pred še hujšimi katastrofami. Rešilnih akcij se intenzivno udeležujeta vojaštvo ln prebivalstvo. ŠKODA RUMUNSKE EVAKUACIJE Beograd, 15. aprila, r. Tehnični delegat naše razmejitvene komisijo z Rumun-sko, polkovnik Petkovič, je včeraj dopo-toval v Beograd. Včeraj popoldno jo v ministrstvu zunaniih dol poročal o evakuaciji s strnni Rumunov in o nasiljih, ki so jih vršilo rumunsko oblasti povodom izpraznitve Pardanja ln Modoša. Danes dopoldne je Petkoviča sprejel dr. Ninčič. Polkovnik Pelkovič so jutri vrne v Pardanj, kjor bo s pomočjo detajlne ankete preiskal vso škodo, ki so jo izvršili Rumuni našemu prebivalstvu v omenjenih krajih. Kolikor jo mogel Pet-kovlč doslej ugotoviti, znaša škoda nad 4 milijone Din. VOJVODA STEPANOVIC V BEOGRADU. Beograd. 15. aprila, p. Sinoči Je do-potoval v Beograd vojvoda Stcpan Ste-panovlč, da se udeleži seje glavnega odbora narodne obrane. Danes dopoldne Jo .bil sprejet pri kralju. Pogajanja z Italijo Beograd, 15. aprila, p. Nocoj se je vršila seja naše in italijanske delegacije v vprašanju konvencij glede trgovinskega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje obmejnega prometa. Prihodnja seja so bo vršila jutri. ZNIŽANA VOZNINA ZA MILANSKI SEJEM. Beograd, 15. aprila, r. Rimska Italijan« sko « jugoslovcnska komora javlja: Mi« r.istcr narodne ekonomije jc javil ccn« trali italijansko>jugoslovcnskc komore v Rimu, da je administracija italijanskih železnic dovolila inozemskim posetni« kom milanskega velesejma 50 odst. po« pusta na vseh želcznicah na progah od meje in nazaj. Pripravljena jc dati tudi posetnikom velcscima v Zagrebu 20 od« stotkov popusta, ako ga dovoli Jugosla« vija posetnikom sejma v Milanu. Beograd, 15. aprila, r. Minister saobra čaja jo dovolil posetnikom milanskega vzorčnega velesejma 50 odst, popust na naših progah. NESREČA NA LETALIŠČU. Rim, 15. aprila, c. Danes dopoldne so na letališču v Ciampinu izvlekli novi vodilni zrakoplov iz hangarja, da bi oči« stili motorje. V ladjici sta bila dva mc« hanikn, okoli sider pa je bilo zaposleno vojaštvo in delavstvo. Bilo je vetrovno. Nepričakovan sunek vetra je nenadoma dvignil zrakoplov v zrak in na vrveh so obvlscll dva vojaka in cn delavec, ki jih je zrakoplov potegnil kakih 50 mo« trov visoko, odkoder so padli na tis in se ubili. Mehanikoma se Je posrečilo spraviti motorje v tek in at» pri« atola ■ zrakoplovom. Baldwin izreka zaupnico Macdonaldu ZNAČILEN PRJZOR V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. — ODMEVI OTVORITVE RUSKO-ANGLEŠKE KONFERENCE. London, 15. aprila, h. Vtis, ki ga jc I dek. Ualdvvin je v imenu konservativcev napravila angleško-riiska konferenca v angleški javnosti, sc kristalizira v dveh smereh. Vsekakor sc splošno odobrava govor Macdonalda, nc Ic pri njegovi stranki, temveč tudi pr' liberalcih in konservativcih. Ta govor je zelo ojačil položaj vlade. Na današnji seji spodnje zbornicc sc jc dogodil presenetljiv dogo- Izrccno izjavil ministrskemu predsedniku zaupanje s tem, da ga je vprašal, ali mu jc znnno, da ima glede stališča, ki ga je zavzel v reparacijsketii vprašanju, za seboj celokupni angleški uarod. Macdonald jc nato odgovoril: Menim, da je stvar taka. O. Bald\vinu sem zelo hvaležen, da jc to izrecno izjavil. Nemčija oficijelno pristala na predloge STALIŠČE BELGIJE. - Berlin, 15. aprila, s. V soglasju s sta« liščcm državnih ministrov in ministrskih predsednikov posameznih dežel jc drž. kabinet danes sklenil odgovoriti na od« govor reparacijske komisije glede poro« čila strokovnjakov pritrdilno. Pariz, 15. aprila, s. »Potit Parisicn- piše: Ako bo nomški odgovor brez drugega sprejel načrt strokovnjakov, bo mogla reparacljska komisija izročiti poročili zaveznikom že v četrtek. Ko bo goneralno tajništvo roparacijsko komisijo doznalo o vsebini nemškega odgovora, bo takoj to sporočilo v London in v Rim. Pariz, 15. aprila, h. Belgijska vlada jc pričela z natančnim proučevanjem stro« kovnjaških poročil. Thcunis je izjavil, da jc vlada v načelu zadovoljna s po« ročili z gotovimi pridržki glede pravic Belgije, ki mora dobiti plačila, potrebna za njeno obnovo. V belgijskih krogih sc to stališče prccizira tako, da podčrta« va Thcunis vprašanje jamstev, ki jih mora dati Nemčija. Belgijska vlada mc> ni, da je po strokovnjakih predlagani IZJAVE POINCAREJA. I načrt sprejemljiv ip da nudi upnikom dovolj jamstev. Glede odpravo gospo-! darskih sankcij smatrajo v Bruslju, da ! je to mogoče lc pod pogojem, da izvede Nemčija prej po ekspertih predlagane | odredbe. Izgleda, da hoče bruseljska vlada sedaj doseči izmenjavo roisii a Pa izom in Londonom. Pariz, 15. aprila, j. 1'raucoBkl ministr-siti predsednk Poincare je imol dauea na banketu republikansko-demokratiin« in socijnlistično stranke važen govor, v katerem jo razpravljal tudi o političnih problemih. Po nekaterih besedah o notranji politiki je Poincare izjavil, da ravnotežje po vsem svetu ln zlasti ravnotežja Evrope ne moro ostati stabilno, razen čo so naslanja na pravico in na to, da se izpolnijo dano obljube. Mednarodni mir more imeti le takrat smisla in prinesti u;odne rezultnte, ako bo izpopolnjen z religioznim in socijalnim mirom. Notranja in zunanja politika, je izjavil Poincare, se ne moreta ločitL Trocki napoveduje vojno z Rumunijo NJEGOV POVRATEK V RUMUNIJO. — IZJAVE O NEMŠKI REVO- LUCIJI. Moskva, 15. aprila, s. Prvi nastop Trockega po njegovi bolezni je bil po« svečen mednarodnemu položaju. Trocki je med drugim Izjavil: V Nemčiji se jc ustavila revolucija, ker nemškemu pro« letarijatu ni stala na čelu komunistična stranka in ker ni imel takih voditeljev, kakor Rusija v Ljcninu. Sicer pa nem* ška revolucija ni odgodena za mnogo let. Londonska pogajanja, je izjavil Trocki, bodo mogla utrditi pozicijo an> gleških delovcev. V vprašanju caristio nih dolgov bo Rusija vztrajala na svo« jem odklonilnem stjlišču. Trocki je izjavil dalje, da ima rdeča armada poleg tehničnih pomožnih sred« stev tudi moralično moč, ki manjka ostalim vojskam. Nc more dati nobeno garancije, da v bodoče nc bo prišlo vej do vojn. Rumunija ima svojo vojsko, ravno tako pa tudi Rusija. Ti vojski morata imeti svojo nalogo... Nov hud potres na Japonskem? Beograd, 15. aprila, p. Tukajšnji seizmološki zavod javlja o katastrofalnih potresih, kl so se po daljšem premoru zopet pojavili na Japonskem. Seizmo-grafskl aparati so beležili pričetek potresov ob 17.34 v razdalji 95-10 km iztočno od Beograda, torej v Tihem oceanu. Trajali so 1 uro 46 minut. Ognjišče je iztočna japonska obal. Sant Jago de Cliile, 15. aprila, s. Tukaj se je občutilo več potresnih sunkov. Hamburg, 15. aprila, s. Včeraj popoldne je tukajšnja glavna potresna Staniča registrirala tri ure dolg potres, čigar daljava znaša približno 9500 km. Registriranje je pričelo ob 17.30. Milan, 15. aprila. 1. Danes ob 2.50 so se tukaj čutili lahki potresni sunki. DELNA KRIZA NEMŠKE VLADE. Berlin, 15. aprila, j. Državni pravosodni minister dr. Etnminger jc podal državnemu predsedniku svojo ostavko, kl je bila sprejeta. Državni predsednik je poveril tajnika v pravosodnem ministrstvu dr. Joela z vodstvom poslov. Prizadevanje državnega kabineta, da bl dr. Enimlnger še nadalje obdržal ta portlclj, je ostalo brezuspešno. Demokratski krogi pozdravljajo odstop Emmingcrja. UREDITEV BREZŽIČNEGA PROMETA V ANGLIJI. London, 15. aprila, j. Na današnji seji kabineta je bilo končuoveljavno odločeno vprašanje in privatno uprave brezžične tolegralije Veliko Britanijo. Vlada bn izrabila vse štacije Anglije za zvezo z Dominjoni ln s kolonijami. Poleg tega si pridržuje pravico prevzeti nadzorstvo vseh priviligiranlh zasebnih družb. Družbe smejo vzdrževati brezžično zveze z inozemstvom. Vladne štacije zn zvezo s Kanado se morajo dogotovitl do konca leta. Pristojbine za brezžične zveze med Anglijo, Avstralijo in Južno Afriko bodo znašalo dvo tretjini kabelskih pristojbin. UKINJEN JE SEKVESTROV. Beograd, 16. opriln, r. Danes se je pod predsedstvom Otokarja Rybafa vršila konferenca med zastopniki Dunnvskega paroplovnega društva in nnšega Brodarskega sindikata radi ukinjenja sekvestrov zaplenjene avstrijske imovine. Brodarski sindikat se ie. kakor znano, posluževal nekaterih objektov Dunavskega pnroplov-nega društva, nad katerimi se jo sedaj dvignil sekvester. V komisiji je bil dosežen sporazum, da ostanejo ti objekti še v naši upravi proti najemnini dokler to vprašanje ne bo definitivno rešeno. U VI 22/24/6. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Okrajno sodišče v Ljubljani jc razpravljalo danes v n>v' zočnosti zastopnikov obeli strank o ob« tožbi, katero jc dvignil zasebni obtoži« tclj "Jadranska banka d. d. v Beogradu« zoper Ivana Brozoviča, odgovornega u« rednika dnevnika »Jutro. v Ljubljani# zaradi prestopka po § 21 tisk. zak. in j« po predlogu obtožitelja, naj sc kaznuj« obdolženec Franc Brozovič, razsodilo tako: Ivan Brozovič, rojen 22. 10. 1885 v Ljubljani, pristojen v Vinico pri Črt nomlju, rim. kat., oženjen, odgovorni urednik dnevnika »Jutro. v Ljubljani, žc kaznovan, je kriv, da se je kot od« govorni urednik dnevnika »Jutro« v Ljubljani ncosnovano branil priobčiti sledeče mu s strani «Jadranska banka d. d. v Beogradu® v smislu določil § 19 tisk. zak. v svrho objavo priposlane po* nravke: 1.) z dno 29. 12. 1923 glede član« ka «PotapIjajoča se ladja, v št. 295 »Jutra. z dne 18. 12. 1923; 2.) z dne 3. 1. 1924 glede članka «Pri Jadranski bon« ki Beograd d. d.» v št. 291 «Jutra» t dne 13. 12. 1923; 3.) z dne 4. 1. 1924. glede članka «Likvidacija podjetij Ja< dranske banke» v št. 262 cJutra* z dno 8. 11. 1923; 4.) z dne 4. 1. 1924 glede članka «Imobilizirnnjc kapitala, v št. 29S «Jutra» z dncl9. 12. 1923; 5.) z dne 5. 1. 1024 glede članka "Prodaja večine delnid Jadranske banke tujccm« v št. 301 «Ju« tra» z dne 25. 12. 1923 ; 6.) z dne 5. 1. 1924 glede članka '!o cclo o voini nevarnosti. Razburjenje je povečalo še dejstvo, da jc načelnik ru« munskega generalnega štaba odpotovil takoj nato v Varšavo, dočim so sc v Rusi ii izvršile znatno izprcmcmhc v generalnem štabu. Rdeči general Fronze je bil namreč Imenovan za načelnika generalnega štabu, general Tuhnčcvski t.h podnačelnikn, Kamenjev pn zn gene« rnlncga Inšpektorja sovjetske armade z mark. Ta kapital naj se, če Ie mogoče, zbere. doma. Vlada zahteva, da snrejmo parlament sanacijski zakonski predlog do 1. rn.va. in sie-er brez sprememb, ker je sestavljen na podlagi žc gotovega mednarodnega docovora: ako bi se zakasnil ali se skušal spremeniti, bi imelo to usodne neugodno posledice zn Madžarsko. 7-ato pripravlja ministrski predsednik Bothlen ostre mero zoper opozicijo, ki nasprotuje predlogu. Pribičevič v Davldovlčcvlli vrstah še dokaj odkritih in prikritih pristaše. Prišlo bo torej šc do močnih potresov V Davidovičevi skupini, ker proces čiščenja še ni dovršen. Tako bo Davldovlč docela pobit, kakor je hitro bil potolčcn Stojan Prolič. Politični položaj je za opozicijski blok vrlo težaven radi Radičeve ncstalnostl In radi neurejenosti v Davldovičevem klubu. Vsaka, tudi najmanjša pogreška lahko pokvari situacijo. + Beneški Slovenci ln volitvo v Italiji. Poleg v našem listu že objavljenih glasov, ic dobila slovanska lista pri parlamentarnih volitvah v Italiji v vl-dcmskl pokrajini še sledeče glasove: Prata di Pordenone 2, Aviano S, Montc Resic 5, S. Ouirino 1, Sacile 9, Brugnera 6, Budoia 2, Caneva 3, Polcenlgo 6, S. Danlelc 2, Colloredo Montnlbano 2, Co-seano 2, Dignano del Friuli 1, Vagagr.a 4, Malano 2, Moruzzo 8, Ragogna 5, RI-ve d' Arcano 3, S. Vido di Pacagna 2, Codroipo' 5, Bcrtiolo 4, Camlno 2, Rlvol-to 3, Scdcgllano 6, Calmason 5, Varmo 5, S. Vito al Tngllamcnto 9, Orscne fi, Casarsa 3. Tions 2, Morsano 3, Ravls Domini 3, S. Glorglo delle Rctinbeldc 2, Arzano Decimo 6, firme Veneto 3, Pe.-slano 6, Znpnla 3, Splllmbcrgo 3, Mcdit-no 2, Segnals 3, Tramonti di snpra 2, Vito d' Aslo 2, Manlago 1, Andrels 3, Arba 1, Cavasso Nuovo 3, Cimolaio 1, Clanl 3, torej skupno 233 glasov. merllh in Balan iz Rim. Topile, Nosan iz Sele pri Ribnici, TegelJ h Planine, Si-mončič iz Krškega, Arh iz Sreduje vasi pri Bohinju, Potočnik iz Žužemberka, Maček iz Domžal, Strah lz Mira«, Šolar iz Dražgoš ter g. Berščak lz tajništva JDS. Lepo uspeli sestanek je zaključil dr. Žerjav z globoko občutenim nagovorom. Po svetu — Zaimis — kandidat za grškega predsednika. Bivši ministrski predsednik Zaimis je spiejel kandidaturo za predsednika grško republike. Splošno prevladuje prepričanje, da bodo njegovo kandidaturo pozdravile vse stranko s simpatijo. Za provizoričnega predsednika bo imenovan sedanji regent admiral Kon-durlotis. Časopisju jo za dobo petih let prepovedan vsak napad proti republiki. — Dušan Poruhsky — umrl. V Bratislavi jo umrl glavni urednik »Uradnih novin«, star šele 48 let. Češkoslovaška žurnalistika brez razlike strank je izgubila z njim odličnoga moža, ki je. bil že pred vojno nnvdušen posrednik med češkimi in sloveškimi novinarji. — Ameriške vojne ladje ob albanski obnli. Zedinjene državo so sklenile, od-poslati zaradi umora dvoh ameriških trgovcev v Albaniji dve torpodovki v al-bansko vodovje. — Lnhonr Party se pripravlja na volitve? »Dailjr Mail* poroča, da se angleška delavska stranka pripravlja na novo volitvo. Macdonaldova vlada pride namreč lahko vsak trenutek zopet v qianj šino. Delavska stranka naravnost želi njegovo demisijo in volitve, kor stoji na staiišču, da so sedanji izgledi za volitve za ddrvsko stranko zelo ugodni. — Preurcdba fašlstovske milice. »Agen zia delle Informazioni« zagotavlja, da italijanska vlada proučuje načrt preured-bo »prostovoljne milice za narodno obram ho«. Pasovna poveljništva (comando di zona) se nameravajo skrčiti od 12 na 5, ker sc misli veliK del milice poslati v Libijo in napraviti iz nje posebno kolo-nijsko trupo, ki bi se dodelila oddelkom barvastih orltrojskih in libijskih čet. V protifašistovskih krogih so zatrjuje, da se hoče vlada sedaj, ko je milico temeljito izrabila za parlamentarne volitve, polagoma otresti tega balasta in sicor v pričakovanju, da so bo prostovoljni VBtop v milico, ki je namenjena za Afriko, sam po sobi znatno skrčil ali pa sploh izostal. — Mussolini častni župan Rima. Povodom velike zmage fašistov pri volitvah, jo bil ministrski predsednik Mussolini izvoljen za častnega župana mesta Rima. — Prodaja «Morning Postu. Ladv Bat-liurst je prodala znani veliki londonski dnevnik nekemu konservativnemu konzorciju. Med novimi lastniki je tudi vojvoda Northumboiiandski. »Morning Post* je bila ustanovljena v 18. stoletju. Dosedanja lastnica, ladv Bathurst, je bila obenem politična voditeljica lista. Sicer strogo konservativni list pa se je nagibal zadnja leta vedno bolj na desno. Razbil je Lloyd Goorgcovo koalicijo, ljubimkal s fašizmom in antisemitizmom in stnl popolnoma na francoski strani. Vojvoda Northumberlandski, ki je načelnik novega konzorcija, pripada skrajnemu krilu konservativcev. , Sah Mojstrski turnir v New-Yorkn. Šahovski turnir se bliža svojemu ključku in zato vlada v vsem šahovskem svetu za izid zadnjih iger tem večje zanimanje. V četrtek se igra že zadnje kolo. Ze sedaj je gotovo, da si pribori sve. tovno prvenstvo zopet bivši svetovni prvnk, stari dr. Emanuel Lasker, doSim se bo moral dosedanji svetovni prvak, mladi Kubanec Capablanca, zadovoljili to. pot z drugim darilom. Dr. Lasker ga pre-sega namreč dosedaj za eno točko in pol. Ker je število iger, ki se bodo še igrale, padlo na dve, konča lahko bivši svetovni prvak, čisto neodvisno od Capablancovili uspehov, obe te igri remls in ostane kljub temu zmagovalec. Tretje darilo si pribori nedvomno ruski mojster Aljehin, dočlm je bil Reti zadnje dni potisnjen popolnoma v ozadje ln je težko, da dobi sploh kako nagrado. Vsled njegovih ne. prestanih porazov je prispel namreč n» četrto Am.-rlknnec Marshall. V nasled. nJem objavljamo rezultate devetnajstega ln dvajsetega kola: V XIX. kolu Je porazil dr. La3ker Edvarda Lnskerja, Capablanca dr. Tarlako-werja, Aljehin Janowskega. Yntes Reti-jn. Partija Mnrshall-Maroczv je konfah remls, Bogoljubov Je bil prosi. V XX. kolu so zmagali: Dr. Lasker nad Maroczyjem po 60. potezah, Edvard Lasker nad Rclijem po 36. potezah. Capablanca Je remlsiral z Yatesom, Aljehin i Mnrshnllom po 81. potezah. Partija Bo. goljubov-Janovvskl Je bila po 75. potezah prekinjena. Dr. Tnrtakower Je bil prost. Stanje po XX. kolu je sledeče: Doktor Lasker 14, Capablanca 12 in pol, Aljehin 11 in pol, Marshall 10, Reti 9 ln pol, Bogoljubov 8 in pol, Mnroczjr 8, dr. Tarta-kower 7 in pol, Yates 7, Edvard Lasker 6, Janovvski 4 in pol. Borza + Nove zvezde. Na klerikalnem nebu je zvezda vsnk oni, kl bi rad kakšno poleno vrgel demokratom. Ta lilo k demokratske stranke Prijateljski sestanek politične šole JDS. ______________Sinoči so jo vršil pod predsedstvom , mu zašije tnilosTlzTiigosiovanske' tlskrir Žerjava v rostavraciji »Zvezde.« prav 'ne O Vcljkovlč ki ie izvedel zamenja- leP° uspeli prijateljski sestanek udelo- | so stali prod cel.pklm okrožnim sodiščem 'vo kron v razmerju 1 4. je naenkrat' Ž0"°ev IV. politično šole, katerega so jo \ delavci Kranj«L Viktor in Jurij ter Jev-1 O. Hastas i udeležilo, polog članov načelstva in pre- Sodišče § Razžaljenje vladarja. Josip Mervar, 20-letni elektromonter v Trbovljah, so je meseca februarja pri nekem gostilniškem razgovoru o novih taksah prveč ogreval za svojo komunistične idejo in za lepe čase. ki bi nastopili za razne brezdomo-vince, ako bi bil umrli kralj Peter izgubil na solunski fronti svoja življenje. Z.v radi progreška zoper vladarja jo bil obsojen na 6 tednov poostreno joče. Postal je žrtev ostudne časopisno gonjo zoper vse. kar vzdržuje red in jamči za obstoj naše mlado države. § V mrzlem hlevu je porodila dne 28. decembra zdravega dečka 86-Ietna Helena Vengušt v G.ibrovem v konjiškem okraju. Ker ga jo pa pustila nagega ležati na mrzlih tleh v nastolji in pri odprtih vratih, je otrok kmalu po porodu zmrznil. Nousmiljena mati se je zagovarjala z veliko revščino. Pregnana iz človeškega stanovanja je morala prebivati s svojo desetletno nezakonsko hčerjo v neki luknji v samo«. Da bi prikrila svojo sramoto pred Listnim otrokom, jo šla porodit v hlev, pobrala pozneje zmrznjenega otroka ter ga zakopala za kočo, kjer so ga našli čoz 14 dni. Pri preiskavi je trdila, da jo, imela trden namen, vse povedati, ko bo prišla sramota na dan. Celjsko okrožno sodiščo jo jo obsodilo na 2 meseca poostrenega zapora g Zaradi motenja javnega bogoslužja jivci nazadnje popuste, smo videli pri znanem g. Rankovliu, kl ic speljal opo-nalogo, da izvrše popolno reorganizacijo ; zleljo v akcijo proti g. Lazi Markoviču, sovjetsko armade. «Slovcncu» moder držnvnik............. Petrovič (radikal), ki sc je o priliki nc- davnteljev nnd 40 udeležencev šole. Poleg vellranja zakonov o državni hipotekami, P-cdscdnika JDS, dr. Žerjava so govo-bankl 1 juto borll zato, da gre ves pupl-: rili na sestanku narod. posl. g. Reisner, lami denar Slovenije v Beograd, kar pa I občinski svetnik g. Liko/.ar, član načei-je sprečil dr. Žerjav, jc Isto tako eden j st-va g. Grecorka ter glavni tajnik dr. »najdalekovldnciših Srbov«. Vse to, kcrjRapo. Z volikim odobravanjem je bil spre jc nekaj hud na današnje ministre Iti! jot tudi pozdrav g. Rasta Pustoslemška malo nagaja g. Pašiču. Kako taki naga-|gl- urednika »Slov. Naroda«, ki jo v pa- triotičnih besedah bodril mlado jugoslovensko gpnoracijo k vztrajnosti in delavnosti. Od udcložcncov politične šole so ko pa je stvar resna postala, Jo je pustil Zunanjepolitični nnložai Rumunije ie j na cedilu. V milosti so tudi »neodvisni postal radi razbitja dunajske konfcrcn. cc nedvomno precej težaven in to tem bolj, ker sc je v zadnjem času močno ohU«l:U r«e«»»»l* n rau»«*r, 500 do 505; «2», 44H| <6», 825; «7>, 285. Otrobi: 210. Promel zelo slab. Tendenca nespremenjeno ae l stanovitna. D. R. U. P. (•Šifrirana pisma.«) To Je naslov osmi knjigi Plvkovega dokumentaričnega spisa »Carzano — proti Avstriji.. Knjiga izide 1. 1925, .Jutro. pa jo priobči že sedaj v podlistkih. Ze lansko leto smo spis hoteli objaviti. Toda rokopis je nenadoma moral v Prago, kjer so mod tem slišali o zanimivih podrobnostih v pričetnih delih »Carza-na». Cehi vse drugače cenijo zgodovino svojih legijonarjev, kakor ml, In Plvko-ve podrobnosti o postanku jugoslovenske dobrovoljske legije v Italiji in njenem sodelovanju s Cehi so vzbudile .ia Češkem občo pozornost. V ašllrlranih pismih, opisuje dr. Pivko v svojem poljudnem, živahnem slogu 0 avstrijsko-nemškl propagandi pri An-tanti, o avstrijskem pobijanju češkoslovaških osvobojcvalnih stremljenj med vojno. Tajni avstrijski načrt Je bil tako Infernalno premeten, da so mu v An-taiiti, zlasti v zahrbtnostl vajeni in nezaupljivi Italiji res nasedli ln začeli jemati najpreje Celic s fronte, potem pa /e osumili tudi Jugoslovane. V napetem pripovedovanju našega novega podlistka se zrcali velika borba našega dobro-voljskcga organizatorja proti tem neznanim tajnim mahinacijam Avstrije In proli laški nezaupljivosti. V dneh 1. — 16. avgusta 1918 je dr. Pivko odkril niti avstrijske propagande proti Cchoslovakom In Jugoslovanom pri vojaškem sodišču v San Martinu. S svojim odločnim nastopom je razkrinkal avstrijske spletke In rešil obstoj Jugoslovan ske ln češke legije. Razvoj teh dogodkov na vročih bojnih tleh in pri Italijanskem armadnem vodstvu slika pisatelj lako živahno, da se ti zdi, kakor da čitaš Izredno napet In neverjeten detektivski roman. In vendar so vse to lc sami goli dokumenti... Ko so »Šifrirana pisma. (D. R. U. P.) prišla v Prago, so jih tekom 4 dni pre-vell na češčino In jih predložili »tatlčku. Masaryku. V češkem zunaujem ministrstvu se prav Intenzivno pečajo s podrobnostjo teh razkritij. Uredništvo leglonar-ske »Ccskoslovenske samostatnostl. sl ie takoj na to pridobilo ta spis, kl je v februarju In marcu v tem listu Izšel In vzbudil v češki javnosti obče zanimanje iu največjo pozornost. Prav poseben Interes pa vzbuja to delo pri legljonarjih ter pri odgovornih vojaških ln diplomatskih krogih. V tej zvezi je bil naš sokolski delavec br. Stane Vidmar, ki ie v spisu opetova-no imenovan, odlikovan s češkim vojnim križcem, avtor dr. Pivko pa celo z »rc-loiucijskim odlikovanjem», ki Je že tretje njegovo češko odlikovanje, ln Jako visoko. Spis, kl ga pričnemo objavljati v velikonočni številki «Jutra», bo zanimal vsakogar. Ta »vojni roman, ie resničen opis velevažnih dogodkov, v katerih nastopajo aktivni in tudi nam mani častniki, diplomati Itd. (n. pr. sedanji praški vojni ataše Vacchlavelll itd.) Delo samo tvori 8. knjigo Plvkovega spisa »Carzano — Proti Avstriji, ln izide samostojno v I. 1925. Mislimo, da smo 1 njim pridobili »Jutru, novega zanimanja In odkritih prijateljev. čarja in ostale predstavitolje oblasti. Pozneje sta prispela še min. n. r, dr. Ku-kovec, brigadir Nikolič in dr. Velika dvorana z galerijami vred jo bila polna najodličnejšega občinstva. Glasbena Matica je pod vodstvom ka-pelnika Topiča krasno zapela po eno čo-škoslo vaško, slovensko in srbohrvatsko posem, nakar je sledilo zanimivo predavanje gen. konzula dr. Boneša o bojišču pri Vordunu, katero si je predavatelj osebno ogledal. Občinstvo je pazno sledilo simpatičnemu prodavatelju. Enako zanimanje je vzbudil tudi govor inž. Fo-rdo Slajmerja o dobrovoljskem pokretu. Občinstvo jo živahno odobravalo Izvajanja o potrebi popolnega ujedinjenja ju-goslov. naroda. Vojaška godba jo lepo spopolnila spored šo s skladbami Čajkov-skega in Dvoraka. Oficielncmu programu je sledil še zelo animiran prijateljski sestanok na čast ge-noralnemu konzulu dr. Benošu, ki fb ga je udeležil med drugimi tudi veliki župan dr. Ploj. Obema gospodoma jo pri tem dr. Pivko predstavil vs« mariborsko dobrovoljce, ki so se potem dalj časa razgovarjali z njima. Celi večer jo bil odlična družabna prireditev, prepletena z umetniškimi točkami in sicer kratkima, a tom zanimivejšima predavanjema v okviru utile cum dulci. Tudi kolo so zaplesali po oficielnem delu, kateremu so je pridružil celo gen. konzul dr. Beneš, ki se je s svojimi čestimi obiski žo uprav udomačil tudi v Mariboru. VsakDo izreče priznanje kdor si ogleda oblačila: prvovrstno blago in nizke oene resnično! Oglejte si šo vi! Fran Lnkifi Pred škofijo 19 Lep večer v Mariboru Maribor, 14. aprila. V soboto zvečer se je vršila v veliki Ivoranl Nar. doma izredno lepo uspela ihdemija, ki sta jo priredila skupno Marib. klub dobrovoljcev in J.-O. Liga. ivečano razpoloženje jo dvignila takoj po početku vojaška godba, ki je v uvod jod taktirko kapelnika flerzoga z umetniškim podajanjem zasviiala uverturo ■Kosovo«. Predsednik obeh društev profesor dr. Pivko je v kratkih besedah orne »il naloge Jugoslovansko-Čcškoslov. Life, ki v Mariboru tako čvrsto deluje ter prisrčno pozdravil generalnega konzula dr. Beneša, kateremu je priredilo občinstvo iskrene ovacije. Nadalje je govor-aik pozdravil Se druge odlične goste kot zastopnika vlade, velikega župana lr, Ploja, škofa dr. Karlina, župana Gr- Oblastni odbor Rdečega križa SHS v Ljubljani Ker je društvo »Slovenski rdeči križ. v Ljubljani stopilo v likvidacijo, da napravi prostora krajevni podružnici enotne državno organizacije »Rdečega križa, za kraljevino SHS., je potrebno, da se izvedejo ustanovno formaliteto in da 60 v krepko društvo združi čim največjo število rodoljubnih članov. Društvo Rdečega križa za kraljevino SHS s centralo v Beogradu je narodno in neobhodno potrebno društvo, ki dela v najširšem smislu z narodom za narod s tom, da v mirnem času pripravlja za čas vojne, dalje da pomaga pri vsaki elementarni nesreči, in dela s posebno paž-njo tudi za zboljšanje ljudskega zdravja in pravilno nego bolnikov ter budi, neguje, krepi in širi med ljudstvom humanitarnost. To dokazuje v polni meri pred kratkim uvedena pomožna akcija 7,a ponesrečence po zadnji poplavi in ustanovitev šolske organizacije »Podmladka, v celi kraljevini. Društvo more slediti svojemu razsežnemu namenu lo terlaj, čo pridobi čim največjo število članov — osobito rednih članov — in z njimi neobhodno potrebna sredstva. Po členu 15 društvenih pravil znaša letna članarina za redno člane 30 Din, za pomožne člane pa 0 Din. Stalni člani plačajo enkrat, za vseloj 500 Din. Pripomniti jo, da po členu 17 društv. pravil pomožni člani nimajo volilne pravico. Dolžnost vsakega je, da postane član društva Rdečega križa. Nikogar naj ne bo, ki bi ne mogol reči, da podpira matcriol-no in moralno težnje najpotrebnejšega in najvažnejšega društva v državi. Nadejati se jo, da se bodo domoljubni prebivalci našega mesta radevolje odzvali temu pozivu In brez razliko v mnogobroj-nem številu pristopili k društvu Rdečega križa, ki se, bo na zborovanju rodnih članov dno 5. maja 1924. v Mestnem domu na novo osnovalo. Prijave in članarina se sprejemajo v društveni pisarni, Ljubljana, Mostni trg št. 11, n. nadstr. Prehodni odbor Slovenskega Rdočoga KTiža. V zlikanih hlačah ... Ljubljana, 15. aprila. Pred nedolgim časom jo vrgel France Kotlušek v Macedoniji raz sebe vojaško obleko in čez par dni prižvižgal kot civilen človek nazaj v Ljubljano. Lotil se jo zopet svojega poklica, železolivarstva. Doma v Šiški mu pa ni bilo nič kaj všeč in zato je poprosil svojega prijatelja I.ovra Krmelja, ki stanuje na Cesti na Gorenjsko železnico 18, za prijaznost, da deli z njim svojo prijazno sobico. Ta je prijazen in uslužljiv prijatelj in storil mu jo uslugo. Kmalu nato pa jo našel France nekje na cesti ljubko deklico. Hočeš, nočeš, prav mil' sla se spogledala in se neznansko zaljubila. Po pogašenju prvih požirkov strasti jo prišlo razočaranje. Deklica, kakor je ljubezniva In je imela Francka rada, si ni mogla kaj, da no bi pogledala šo za drugimi fantiči, ki so imeli bolje zlikano hlačo kot njen srček. Malo pridige vsak dan in zaleglo je. Siučaj jo hotol, da je prijatelj Lovro obolel in odšel v bolnico. To je znal ljubeznivi prijatelj in sostanovalec France takoj izrabiti. Lepega dne jo oblekel lopo zlikane hlačo svojega prijatelja in vzel tudi njegov suknjič. Pri tem je opazil, da so shranjene v kovčegu šo drugo lope stvari. Pobral je nato še več srajc in drugega perila, vse pa je pokril še z zastorom in odnesel tor spravil v denar. To je bila punčka vesela svojoga lepega fanta! Lovro pa jo stokal na bolniški postelji. Čas pa zaceli vso rane, posebno v bolnici, in Lovro je prišel domov, koder je našel vse oplenjeno. Na večor prejo je pričela stvar skrbeti tudl Franceta, Da ni bilo šo večjih razburjanj je zato zapustil prijazno sobico. Lopo »ogvan-tan. je govoril potem svoji dečvl sladke besede. Monda ravno takrat pa jo letel Lovro na policijo, koder je stresel svoje težke hrige. Pričel se je lov na zaljubljenega Francka. Policija je po nekaj dnevih posegla z neusmiljeno roko ter razkrila misterij to ljubozni. Francek je odšel na večer šo v kino, koder se je učil, kako naj nastopi, da oplaši okra-denega prijatelja. Po kinu...! France si je priskrbel čedno črno krpo in napravil iz nje črno masko. Zunaj je bila tema, pri Lovrotu pa jo še gorela luč. Takrat je potrkal na vraia maskirani France. Za trenutek sta si stala nasproti »črna maska, in preplašeni okradenec, ki jo iskal po svoji nerodnosti zaščite na policiji. Padlo so trde besede in grožnje in France so je sam sebi dopadol v zlikanih hlačah svojega prijatelja, in z grozotno črno masko čez obraz. Po zadnjem krepkem zažuganju so jo obrnil in izginil v temi. Zunaj jo snel zopet, masko in si čestital k tako sijajnemu nastopu za obvarovanje svojih koristi. P.i ni vso nič pomagalo! Drugi dan ga je za nekim oglom nenadoma zagrabil stražnik in sledilo jo neizogibno slaeenjo ukrader.o obleke, tihi jok in končni prezir zaljubljene, luksns ljubeče dočve, triumf preje prestrašenega Lovro-ta in skok Francka v samotno luknjo. MEDVODE. Minulo soboto in nedeljo j« uprizorilo tukajšnje Sokolsko društvo narodno igro »Zaklad., ki jo uspela prav zadovoljivo. Nekatere vlogo so bile igrane naravnost r. mojstrsko dovršenostjo. Sokolu, ki na tem polju — očividno pod spretnim vodstvom — prav lepo napreduje, čestitamo, PRESERJE. Dramski odsek Sokola nam jo zopet napravil zshaven in poučen popoldan. V nedeljo je namreč priredil Medvedovo ljudsko igro v štirih dejanjih »Po slikah«. Obisk za naše razmere dober. Posebno mlad svet kaže zanimanj zs gledališke predstave, ki nam. kažejo -svet v malem. Oprema odra je bila prav okusna, posebno v 4. in 5. sliki. Igralo so ie v splošnem prav dobro, razen nekaj la prevoč mehanično naučenih govorov in nerazločne izreke. Domača dekleta in kmetski fanljo zaslužijo vso priznanje in pohvalo. S tako igro so lah- ko pokažejo povsod. V prihodnje pa nikar ne spuščajte ljudstva v dvorano med igro; to moti igralco in gledaleo. Kakor čujeino, ponovo igro na velikonočni pondeljek popoldne, zato bi povabil na poset tudi sosede z Barja in Ljubljane (odhod ob 14. in pol, dohod ob 23. uri) — niti pol dneva no zamudite — pač pa hi vzpodbudili dilotanto in občane sploh. Zdravo in na svidenje! TRBOVLJE. Sokolstvo so živahno' giblje in ni več daleč čas, ko bomo začeli graditi svojo ponosno sokolsko gnezdo. Posebno naše sokolsko gledališče neumorno dela; vsak todon so uprizori po ena predstava in tekmujejo enkrat Tr-bovei, drugič Vodijanci. Tako jo prav! Zdrava tekma poživlja moči. V nedeljo dne 6. aprila so jo predstavljal smeha-polni »Avtomobilist. v Fortejevi dvorani. Tokrat so ga dali Trbovcl. čast in hvala režiserju br. Rol>ertu Plavšaku ml., ki je obenem igral glavno vlogo držav, pravnika Lipeta Okorna. Njegov komični nastop nam jo od samega smeha izsilil solze v oči. Malo takih moči na podeželskih odrih. Njegova boljša, a tudi cnor-gičnojša polovica sestra Franiea Drnovškova jo igrala povsem izvrstno Ksan-po. Hočemo jo rideti šo večkrat. Drugo vlogo so bilo, kakor po navadi v dobrih rokah, posebno no smemo pozabiti na naša dohra stara znanca br. Jesiha in Sušnika. Igra so jo pretoklo nedeljo ponovila z velikim uspehom. KOKARJE PRI MOZIRJU. G. Franc jCajnor, posestnik in losni trgovec, v Pustem polju, jo nabral v veseli družbi za revno šolsko mladino na Gorici lepo vsoto 250 Din. Za blagodarnost se mu iskreno zahvaljujeta krajni šolski svet in šolsko vodstvo na Gorici. SV. BARBARA V SL. GORICAH. CM-podružnica jo priredila dne 10. aprila pri Sv. Martinu pod Vurbergom svoj krožok s poročili odbora in čitanjom društvenih pravil. Pri prireditvi so so odlikovili gg. Smartinčani, iz Zitečko vasi, St. Janža in Vurberga. Pristopilo jo 10 ustanovnl-kov z zneskom pn 15 do 20 Din in 22 letnikov po 3 Din. Hvala lepa ln čast vsem zavednim narodnjakom. MURSKA SOBOTA. V nedeljo dne 13. aprila so jo vršil v prostorih hotela Dobrav v Murski Soboti javni shod, katerega jo sklical srezki odbor JDS za srez Murska Sobota. Govorilo se je o klavnicah za eksport v Prckmurjo. Ogromna množica ljudi, okrog 400 udeležencev jo jasno pričala o važnosti tega vprašanja za Prckmurjo. Otvoril je zborovanje notar Kodor, ki jo pojasnil ljudem, iz kakšnega vzroka so šli prečanski demokrat-je v vlado in kaj so s tem dosegli. Kot glavni govoinik na zborovanju jo nastopil g. dr. Skcrlak, predsednik srezkoga odbora JDS za srez Murska Sobota, ki jo v stvarnih bosedah dokazal, kako nujna je zopetna otvoritev klavnic v Prek-murju, ker se s tom oksportira več živino, kar posredno koristi državnemu gospodarstvu samemu. Obsojal jo postopanje, s katerim so so mno.re klavnico zaprle, da se jo pustilo knpčevati in eks-portirati samo nekaterim kapitalistom, ki plačajo kmetu živino po njim poljubnim cenam, to pa z-ito, ker nimajo nobeno konkurence, cona mesa samega se pa ni nič znižala. Jasno je, da. čo jo več kupcev, se blago zamoro boljše prodati, kar je Prekmurcom posebno važno v smislu klavnic, ker jo njihov glavni produkt, glavni dohodek živina. Nastopilo jo še več govornikov, ki so energično zahtevali, naj so otvorijo zopet vso ono klav-niče, ki so bilo zaprte z dne 31. deoembra 1923. Sprejela pe je nato soglasno in z burnim odobravanjem resolucija, ki poživlja vlado, da takoj razveljavi odlok z dno 31. decembra in pripusti klanje za eksport v vseh klavnicah, ki so bilo za to do 31. deoembra 1923. sposobno in to pod nadzorstvom državnega Sivinozdrav-nika, kakor je to bilo odrejeno x odlokom min. za kmetijstvo in vodo z dr.o 4. februarja 1922., št. 584. Če pa nikakor žo ne zadostujejo dosedanjo klavnice, naj so jih no zapre kar naenkrat, temveč da klavničarjom primeren termin da si preurede svojo klavnico, do tega termina pa pripusti klanje pod nadzorstvom državnega živinozdravnika. Resolucija iz reka obenem zahvalo in zaupanje srozne-mu odboru JDS, ki se je zavzel za to velevažno gospodarsko vprašanjo in po- kazal s tom, da so res za nas briga i« trudi, dočim so vso drugo stranko ne ganejo. Kako so dola za trgovsko, drnit-veno iu volitvcno dslovnnje uspešno propaganda? 1:97/» Gotovo samo t mnogoštevilno l«-delanlmi in razširjenimi okrožnicami! Isto si napravito najceuoje ia najboljše r. OEBEGO-raimuoieval-nlkom o črkami. lOvli razmnoževanj v izvirnem strojopiau na uro. Črkovna omarica ali aH brzottaveo B 4300 črkami dobavlja takoj Slavno zastopstvo AMERIKAH IMPOBT 00., Maribor, K iroika 21. Velikonočne čestitke naših vojakov Pisano cvctje na solnčnlh livadah dalmatinske zemlje nam oznanja prihod ljube pomladi. Oživela jc narava In ž njo tudl ml slovenski fanti, kl v dlvni Dalmaciji s ponosom služimo domovini in kralju. Med bučanjem slovanskega Jadranskega inorja se spominjamo vseh svojcev, znancev in prijateljev, vseli slovenskih deklet ter čitateljev in čltateljlc »Jutra«, želeč jim najlepše velikonočne praznike: Boka Kotorska, 13. pp. »Hajduk Vclj. ko.; Rudolf Drachsler, Franjo Trojar, Janko Hodnik, Cene Prcželj, Jože Smu-kavcc, Karol Lavrlč, Anton Mehle, Anton Kimovec, Franc Orlic, Franc Kerln, Janez Viršck, Franc Kuralt, Franc Novak, Janko Sušnlk, Martin Dobnik, Jo. žc Rojnik, Leon Mikulič. — 7. četa 1.1. pp. v Tivatu: kaplari: Anton Sajna iz Ljubljane, Oašper Klobovs Iz Škofje Loke, Matevž Stanovnik iz Škofje Loke, Josip Slovcnac iz Krškega. Redovl: Iv, Žitnik Iz Oatine, Franc Zarnlk lz Komende, Josip Kline Iz Vač, Anton Kristan iz Kor. Bele, Anton Jcršan Iz Unca, Franc Majcen iz St. Rupcrta, Anton Bule iz Mirne, Ivan Markelj iz Sele, Anton Žagar iz Boh. Bistrice, Franc Cunder iz Jcžlce, Jakob Kovač Iz Dola, Lojze Komar lz LJubljane, Franc Svegelj iz Kranja. — Slovenski podčastniki vojne mornarice, zbrani v rekrutnem bataljonu: Fr. Kovač, Rudolf Nachtlgal. Radko Kosy, Janko Oberschncll, Ignac Pirnat, Srček Centa, Tonček Potočnik, Jože Albrccht, Fran Zabavnikov, Janez Petcrnel, Alojz Kcržlč, Josip Rajšp, Avgust Vari, Ven. Korcncc, Anton In Rudolf Arh, Aleks. Hujev ter Rudoll Kosi, podnarednlk ra-dio-tclcgratske III. čete mornarske komande. — Dalje mornarji: Rudolf Mlakar Iz Višcvka pri Ložu, Alojz Kopriv-šck Iz Kočevja, Ivan Drobnič iz Dol pri Borovnici, Franc Nakrst iz Vnanjih goric pri Borovnici, Jaka Laznlk Iz Sp. Slškc, Anton Jenko Iz Šutnje pri Skofil Loki, Anton Mihovec Iz Vižmarjev, Iv, Scpic iz Novega mesta, Štefan Udovc iz Kočevja, Janko Urbane iz Ljubljane, Josip Potočnik iz Vitanja pri Celju, Frana Vcrbošt iz Sv. Benedikta v Sl. goricah, Viko F.niko Iz Škofje Loke, Alojz Nahti-gal iz Loža. Niš (10. artllj. puk): Rajko LubeJ, M. Smodcj, Anton Mirt, Alojz Bizjak, Milan Lovrcnčič, Ivan Marolt, Viktor Vcrbič, Anton Petrovčič, Josip Oimpl, Fran« Lcdnik, Ignac Kokotec, Andrej Jež, Fr. Stcfančič, Franc Erbežnik, Miha Dcržič, Janez Kozoljc, Ivan Rihtcr. Mnurovl-Hanovl v Macedoniji: 9. četa 21. pp. češkoslovaškega: kaplari: Mirko Seršcn, vas Golo, Jože Nerat iz Vel. Lašne, Jože Podbcvšek In Fr. Puh-lln Iz Krašnje, Ciril Capuder Iz Praproč, Anton Mu.šlč Iz Trzina, Fr. Klopčič ia Domžal, Anton Virant iz Zlebiča, Fr. Zobce lz Gorlčc vasi, Jože Lavrlč iz So-dražicc, Ign. Klun Iz Struge, Fr. Strlo iz Podccrkve na Notranjskem, Fr. Gruber iz Kočevja, Feliks Papež Iz Struge, redovl: Joško Jazbinšek iz Celja, Anton Oset, Avgust Golcž, Ant. Uršič iz Sv. Jurija ob j. ž., Jože Jcsenek iz DratnelJ, Miha Spitaler Iz Sv. Pavla pri Preboldu, Peter Vcligovšek iz Sv. Petra v Sav. dolini, Ivan Pire Iz Grlž, Avgust Es Iz Zg. Ponikve, Fr. Mravljak Iz Sv. Janža nad Štorami, Anton Tominšck iz LlboJ. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Sreda, 16.: »Kamela skozi uho šlvanke«. B, ljubljanska opera. Sreda, 16.: »Seviljski brivec.. Izv. Mariborsko gledališče. Sreda, 16.: »Veseli dan ali Matiček se ženi., C. Premijera. četrtek, petek in sobota: zaprto. Ljubljansko gledališče r velikem Mnu. Narodno gled-lišče v Ljubljani •s'ine v četrtek ,petok in soboto zaprto, ^pertoar za praznike objavimo v petko-N Številki. Zadnje gostovanje tenorista Alfonza "alBar.;a v Ljubljani. Danes v sredo, '"e 15. t. m. gostuje gospod Walsar v 'Peri cSovilski !"ivec>, in sicer v vlogi itola Almavive. V vlo,-' Rosine gosluje )r'ljub!jena koloraturk"1 gospa Tinka We-lel-Polla. Vlogo brivca poje tokrat g. Rl-v ostalih dveh gl vnih vlogah pa na-tonala aa. Betetto ln Zupan. Janez JaJen: Bom Sinoči smo v Ljubljani po dolgem premoru doživeli zopel premljero slovenske izvirne drame. Pozdravljamo vsak nov diamaiski talent. Saj so slovenski dramatiki tako redki sejani in jo naša dramat-ska literatura še tako borna. Zato so ra-dujen-o Jalenovega «Doma», ne morda ker jo osobno pomembno, literarno dragoceno, originalno tn tehnično dovršeno, nego ker nam la prijazni, mestoma prav spretno pisani prvenec z vrsto po življenju dobro označenih oseb obeta za bodočnost nedvomno zrelejšo dramntsko delo. Ljubezen do doma, zemlje in matere je večno lep, neštetokrat in vedno znova obdelovan in vedno hvaležno sprejet dra-matskl motiv. SchBnherrjeva tZemlja>, Cehova rCrešnjev vrb ln druge take drame, ki slikajo borbo 7,a dom in grudo, so bile na našem odru vedno priljubljene, ker so bile po občin''vu razumevane tudi 9 srcem. Jalen nam je napisal z «Domom» slovenski <čre3njcv vrb, a r, zmagovitim zaključkom. Kot kineliški sin. rodom iz Ro- din pri gorenjskih Begunjah, pozna Jalen, danes ljubljanski katehet, do dna dušo slovenskega kmeta in njegovo fanatično zvesto ljubezen do podedovanega grunla. Zato jo njegov ter ljudska ln državna opera v Kopenhagnu. Stroški za gostovanje Zagrebčanov eo preračunani na približno pol milijona Din, vsled česar je potovanje še problematično. nudožostTcnikl v Sarajevu. , kl jo radi prometnih težkoč prispel na gostovanje v Sarajevo pozneje kot je bilo predvideno, Je otvoril kolo svojih tamkaj" ijih nastopov t Ce-hovovim cCrešnjevim vrtom* koncem prošlega tedna. Zagrebški Igralec Frendenrelch obolel. Zagrebški igralcc Dragutln Freud^n-rcich ie imel v oonedcljek zvečer naito. če vesti ČEZ NOC NA CESTO VRŽENI. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je nepričakovano odpovedal službo 17 nameščencem in nameščonkam, in sicer z dnem 5. aprila, dobili pa so obvestilo in odpoved 7. aprila opoldne, morali urad takoj zapustiti, dnevnice so pa dobili le do Inki. 5. t. m. Tako so jo zgodilo pri zavodu, kjer gospodarijo «socijaličti in drugi«, in kjer je za ravnatelja volik prijatelj ljudstva gosp. Kocmur. Nočemo pisati nič o raznih dnevnih in nočnih dogodkih, ki se dogajajo v uradnih prostorih, pa izven uradnih ur in ne «v pogledu službenega posla«, — čeprav bi tudi takšni dogodki morda zanimali i javnost i enega i druze-ga »poklicanega faktorja«. Vendar pa vprašujemo, kako je mogoče, da se nameščencem odpove na takšen brutalen način in brez posebnega razloga, ter proti izrecni službeni pogodbi? Takšno postopanje Koemurjevo je pravi škandal. Naj nas mož toži, da niu moremo to dokazati pred sodiščem. Doilajemo, da je veČina odpuščenih nameščencev, vsi moški, političnega prepričanja, ki ni v skladu z onim pri zavodu vodilnim. Slučajno seveda. — Razmere vpijejo po koreniti remo-duri. Ta škandal mora s sveta, ln krivec mora dobiti zasluženo kazen. M. A. C. * 4 Priprave za kraljevo kronanje. Iz Beograda se poroča: Kronanje kralja Aleksandra in kraljice Marije se bo izvršilo še tekom letošnjega leta. Vseuči-profesor dr. Corovič, direktor muzeja Miloje Vnsič in dr. Pelkovič so se podali v Žico, da pripravijo vse potrebno za kronanje, ki se bo ršilo po starem srbskem ceremonijalu, kombiniranem s sere-mnij.ilom starih hrvatskih vladarjev. * Odlikoranje jugoslovanskih dobrovoljcev. V vojašnici 35. pešpolka v Za- voljenje generalnega inšpektorata, izvzemši slučaje, ki so predvideni z odločbo S. br. 27.876 z dne 0. julija 1923. • Miroslav Praprotnlk. Na Glincah pri Ljubljani je po kratkem bolehanju nenadoma umrl široki naši javnosti neznan, a prav 7.a to javnost velozaslužon mož. Doscgol je visoko starost 74 let in bil 45 let aktiven vojak — orožniški straž-mojster v p.: odgojil jo malone vso generacijo slovenskih orožnikpv, ker bil je pri ljubljanski komandi orožniški instruk tor in učitelj vso svojo službeno dobo. Kot tenkoveston, pošten, bistroumen, pogumen in v službi do skrajnosti požrtvovalen mož jo vplival na orožniški naraščaj vedno najblagodojnoje. Kor je bil hkratu blag in dobrodušon šaljivec, ga je cenilo in ljubilo slovensko orožništvo kot svojega očeta. Miroslav Praprotnik jo bil rojen 18. jidija 1850. v Šenčurju pri Kranju; bil jo bratranec šolnika in pisatelja Andreja Praprotnika. Izvrstno je odgojil čvetero sinov in dvoje hčera. Služboval j« po raznih krajih Kranjske tor ostal tudi v dobi najhujšega nemškega pritiska zaveden narodnjak naprednjak. V družbi je bil priljubljen kot ljubezniv, vesel družabnik. Njegov najmlajši sin je pod predsednik Slavonske banke in podpredsednik Kreditno banke, g. Avgust Praprotnik, njegov zet g. R. Štritof, naš glasbenik. Pogreb so vrši dne 17. aprila ob 4. uri popoldne z .Gline št. 86. Cenjeni obitelji in sorodnikom iskreno sožalje! * V spomin dekana Josipu Petermanu. Povodom smrti odličnega koroškega rodoljuba, dekana Josipa Petermana na Otcku ob Vrbskem jezeru, smo prejeli sledeče vrslice: dajo žaganja, ki se bo nabral v tukajšnji tobačni tovarni do konca t. I. Natančnej ši pogoji so na vpogled v ekonomiji tukajšnje tobačne tovarne. u— Nočen obisk. Hlapcc Franc Man. deljc, stanujoč Trnovska ulica 1 si je hotel nabaviti obleko na prav originalen način. V noči na torek se je splazil v sobo Mihaela Snediča in Alojzija Oroša in ko sta tadva spala, snemal obleko raz kljuke. Slučajno pa se je Oroš zbudil in predrznega tat-: odpodil. Ni mu pa mogel zabranlti, da ne bi odnesel šport nožem zaklana tamkajšnja trgovka M. Schein, mati pakrnškega odvetnika doktor Ljudevita Scheina. orožniki so kmalu izsledili morilca, ki jo star šele 17 let. grebu se je pro* o nedeljo vršila razdeli- mIfldenUko navdu8enost]o Be je k,jub vl. tov češkoslovaških vojni, križcev onim soki s(ar08ti udeleževa, narodnega d,Ia jugoslovanskim dobrovoljcem kl so se v tfir ihajn, „ nofn|1, urah na nn. svetovni vojn, bo,ah za osvobojenjo na- Sa 7bo -a v isr5|lih besedflh je šega naroda izpod nemškega jarma^ Voj- vrl(ne bratov Srbov ta ljudn0 no krlžoe je odlikovancem izročil češko- pojasnj-evali da tudi v verskem ^iru nl slovaški generalni konzul g. Odon Para d namj bis(veDe rM„ke B„ v prisotnosti mnogoštevilnih reprezen- s]ovnn J, du?Q -n ,eIegom ^ ob tantov naše "made civilnih oblasti m Vrbskem jezeru je bil zelo težaven. Vza-raznth nacionalnih društev V svojem jt.mnpmu deiu 8e je vendilr posrefilo, ogovoru je konzul Para poudarjal pomen da Rmo d „ tnmUaj relativno j. pnj-teljske zver; m«i Jugoslavijo in Ce- boljM u h. obdržali smo namreč na okoslova.-ko. dočim je -eneral Dimitrije- dan Iebiscita skoro VBe 8,ovenske K,a. vid govoril o bratstvu jugoslovanskega in 6Qve Ln 0 je ime] , tem ™ ™ Tk n\ ,uu ,J,6'nedvomno pokojni dekan g. Petermont bilo 20 dobrovoljcev. Dobroveljec Mlhald-| „ , . , ... , . iit je pri tej priliki v imenu udruženjn! P»k»jama za »trske upokojenec str-Iz-očil g. konzulu dobrovoliskl znak. Vo-! uP°k°J®'>« s™Je Pokojnine odslej ne jaška godba je Intonirala češkoslovaško In I bol° ve,C d°b!v=1 ,z Ljubljane, marveč jugoslovansko himno. Končno je oddelek Zt^rn^t^Ztf ^ vojaštva deliliral prr 1 odlikovanci. 50.000 Jutra' ne izide za Veliko noč, pač pa najmanj 20.000. Ako hočete imeti z in-seratom uspeh ne zamudite prilike, da naročite do četrtka popoldne mali ali veliki oglas za velikonočno številko »Jutra«, ki izide v večji nakladi, kakor vsi drugI ljubljanski dnevniki skupaj. Kontingent za Ameriko iz.M-pan. Ministrstvo za socijnlno politiko razglaša, da je kontingent naši', izseljenlltov za Ameriko do 1. julija izčrpan. Interesenti naj torej zaenkrat ne vlagajo prošenj zn izselitev v Zedinjene države. Kdaj se bodo zopet sprejemale prošnje ki kontingent od 1. julija dalje ,sc bo pravočasno objavilo. • SoI»ke poliklinike. Ministrstvo za narodno zdravje je odobrilo pravilnik zn snovanje šolski', poliklinik. Prva laka poliklinika se je osnovala v Beogradu, tekom leta pa se ustanove po vseh večjih mestih naše države.. * Nakup deviz ncnem&kih valut rn po-tevanjo v Nemčijo. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani sporoča: Da se v Nem-Hijo potujočim potnikom omogoči nakup potrebnih valut za pot, je finančni minister odredil: Na podlagi vidirane potne listine za Nemčijo se morajo kupovati brez posebnega odobrrnja pri pooblaščenih bnnkah ia menjalnicah razen mark tudi druge valute (dolarji, funti, fran-soski franki itd.) v utreznem vznosu do 8000 Din. Za večje vsote je potrebno do- e— VII. carinska konferenca v Celju, Gremij trgovcev v Celju naznanja vaem gospodarskim krogom, da se vrši 7. car, konferenca danes, dne 16. t. m. ob 20. uri v prostorih Javne skladiščne tn pre« vozne družbe v Celju. c— Nočno lekarniško službo ima v Celju ta teden lekarna «Prl križu« na Cankarjevi cesti. ©— Detomor. V gostilni Cfcund v Go« sposki ulici v Celju je služila kot nata. karica 19 letna Marjeta Urch iz Gaber, ja pri Celju. Postala Je noseča, kar se. veda ni ostalo tako neopaženo. Pred kakim mesecem je pa vidno olajšana zapustila službo ter se podala k svojim sta rišem. Sum ji je kmalu sledil za pe, tami, da je svojega novorojenčka na kak zvit način zapravila. Kako je bilo to mnenje upravičeno, se. je izkazalo ko je dala celjska policija preiskati stra« nišče in greznico gostilne Gsund. Našli so v njej popolnoma znošenega otroka ženskega spola, ki ga je porodila mo« rilka pred enim mesecem na stranišču ter ga spustila v greznico. Urchovo so takoj aretirali in zaprli. Pri zaslišanju se jc vedla jako cinično in je podrob« nosti o porodu tudi priznala. Iz Maribora a— Tajna seja mariborskega občin« skega sveto, ki je v pondeijek zvečer sledila javni, je trajala rayno do pol 1, zjutraj. Občinski svet jc predvsem po« trdil takojšnji odpust ravnatelja mest« nega električnega podjetja Janeza Top. laka. Rok za vložitev prošenj njegovega naslednika pri električnem podjetju se podaljša do 15. maja, ker se doslej ni zglasil primerno kvalificiran inženjer. Za obratovodjo pri mestnem električ. nem podjetju je bil imenovan g. Voje< slav Ilič iz Kranja, bivši vodja elektrar. ne na Završnlci. — Iz »tajnega« fonda piti v naslovni vlogi Molierove komedije »Namišljeni bolniki, toda je tik pral pr- !stnvo opasno obolel. Predstava pa Be jo vseeno vršila po zos'u~i igralca Mato-Beviča, ki je prevzel Freudenreichovo vlogo. Uprizoritev je radi tega za eno uro zakasnela. Svefana predstava »rarsiiala* v Zagrebu. Narodno gledališče v Zagrebu uprizori letos za velikonočne praznike Waguerjevo grandl07.no opero »Parsifnl*. Predstavi bosta dve: prva na veliki petek, 18., druga na Veliko noč 20. aprila. Naslovno vlogo bo pel g. Knltll, Kundry ga. Engel, Gurnemnnza g. F18gl, Amforta g. Primožič, Klingsorjo g. Vuškovič, TI-turela g. Križaj. Predstavo bo vodil ravnatelj Sachs. Vilharjev vefor v Osijekn. V petek zvečer se je vršil v Osljeku slavnostni ve- bržo nekoliko zakasnelo. * Nov dnevnik v Splitu je te dni začel izhajati z imenom dirvatska Riječ>. Za urednika je podpisan Vlaho Raič, taktično pa ga ureja znani zajedničar Kerubin Šegvič. S tem je dnev,r'-u dano tudi obeležje radičevstvo-zajedničarstva. * Mod novinarji. V notici o Kmetijski družbi v št. 87. z dne 12. februarja 1924. je njen avtor stiliziral odstavek o »ubogih kmetijcih, ki morejo svoje ogorčenje priobčevati le s podpisom. G. Zeleznlkar pač noče. Denar sveta vladar* itd. Ta sli-lizacija dotičnega pasusa je dala povoda drugačnemu tolmačenju, kakor se je stavek nanašal. Rado volje izjavljamo, da tega, kar bi se utegnilo razbrati iz zgo-rujšnje stilizacije, nismo očitali g. 2elez-nikarju, ker seveda ni nobene zveze med kakršnimkoli »denarjem* in njegovim novinskim poklicem. Uredništvo. * Stephan Fleiasig. Beograjska »Samouprava* beleži, da prebiva Radič na Du-naju a krivim pnsošem pod imenom: Ste-pnan Fleissig . . . Imenitno! Zdaj se je Radič šo počlfutil, menda zato, da mu bolj teknejo boljševiško-semitske pare. Nur fleissig, Herr Fleissig! ... * Nova bolnica v Zagreba. Kakor nam Javljajo iz Zagreba, se vprašanje preseljen ja Zaklad ne bolnico na Jelačičevem trgu bliža povoljni rešitvi. Načrti za gradnjo nove bolnice na Salati so že dogo-tovljeni. Nova bolnica bo stala na Bje-nički ccsti. Stavbeni prostor zavzema 50.700 kvadratnih metrov. V novi bolnici so predvideva 480 postelj, in sicer 100 za kirurgični oddelek, 80 zn notranje bolezni, 70 za očesne, 70 za pljučne in 80 za živčno bolezni, 90 zn dermatološki in 20 za laringološki oddelek. Oddelek za pljučne bolezni bo urejen no ta način, da Imajo prednje fronte steklene stene, ki se lahko premikajo, tako da bodo bolniki neprestano na svežem zraku. Vsa bolnica bo zgrajena sredi krasnega parka s potrebnimi komunikacijami med posameznimi paviljoni. Gradnja bo trajala dve leti. * Nalezljivo bolezni v Jugoslaviji. Ministrstvo za narodno zdravje je nedavno čer na čast skladnti Iju »Djulnblj* Fr. S. Vtlharju. Na koncertu se je Izvajala over-! objavilo uradno poročilo o gibnnju nalez-tura Iz Vilhnrjeve opere »Smlljana* in 'ilvih bolezni v Jugoslovlji leta 1928. Po skladateljevi zbori. Sodelovala so pevsku 1 leJ statistiki je lansko leto nn nalezljivih društva , licga knjigotržca. — Mladost, bolj od knjižno modrosti stare in nove kulture kot od solnca in zabav obsevana, mu je odprla ob svetovnih knjigah širok po« gled v različna filozofska naziranja, uve lila ga Jc v zgodovinsko poznanje sta« rodavnega in srednjeveškega življenja in ga seznanila s premnogimi povestni« mi snovmi (legendami in pravljicami) stare Francije, kl so pozneje zelo oboga« tele njegovo književno delo. Znan žc po svoji pesniški zbirki »Po« emes dores«, ki vsebuje skrbno opiljene verze in očrtujc misleca, po drami «Ko« rintska poroka®, obravnavajoči borbo od religioznih bojev razbičanih duš, tekmo incd poganstvom in krščanstvom, in po Tickatcrih literarnih in historičnih študi« jah, je dobil France leta 1876. službo bibliotekarja v senatski knjižnici v Pa« tizu. Leta 1896. ga je, že slavnega pisa« telja, francoska Akademija vzela med svoje »nesmrtne« člane. France živi, skoro stalno v Parizu v lastni vili živ« Ijenje matericlnih skrbi prostega roma« nopisca velikega naroda. Pred dvema le« toraa je prejel Noblovo slovstveno ua« grado. V začetku letošnjega leta je rc3« no obolel, pa kmalu zopet tako okreval, da bo lahko med prijatelji in oboževa« telji slavil osemdesetletnico plodovite« ga svojega življenja. Izmed njegovih številnih, v vse evrop« ske jezike preloženih knjig, imamo Slo« venci poslovenjena (poleg novele »Crain i|ucbille») dva romana. «Kuhinja pri go« ■spej Gosji=nožici», v blestečem Zupan« čičevem prevodu, slika francosko 18. sto letje in je polna legend, arhaizmov in filozofskih opazovanj, s satiro bednega človeštva zabeljen življenjepis Jakoba Vrtiražnja in župnika Jeronima Coi« gnarda, po svoji šegavosti in pestrosti podoben duhoviti pravljici iz Tisoč in tne noči. Anton Dcbeljak pa nam je verno prestavil Franceov parodlstični roman «Pingvinski otoka, ki biča pre« tekle in sedanje politične razmere in uredbe Francije. Knjiga prekipeva iro« nije in brezobzirnih namigavanj, kl pa nikdar niso nesramna ali nefina. Čujem pa, da izide v kratkem tudi Sturmov prevod romana »Thais«, ki smo ga kot operni tekst z Massenetovo glasbo že uživali v Ljubljani pred dvema sezo« nama. S svetovno slavo Je ovenčal pisatelja roman »Zločin Silvestra Bonnarda, čla« na Instituta« (18S1), kl je nekaka epo< peja čustva, mojstrsko delo po razple« tunju dokaj skromnega dejanja, vzor za blesteč jezik in lahko umljiv, ponosen slog. Zanimiva in za Francea jako značilna (v političnem in verskem oziru) Je nje^ ^ova tetralogija »Sodobna zgodovina«, sestoječa iz štirih knjig. Pisatelj Je ori« sal v njih življenje velikega provinci« lalneja mesta, položil vanje najjačjo silo svoje vseobsežne satire in reševal premnogo problemov. Odločno se je vr« !el France v bojni vrtinec zoper nara« ščajoči kapitalizem in predvsem zoper sovražnico svobodnih idej, zoper ccr« .cv. Njegove knjige so zato na indeksu. Po drugi plati pa se obrača avtor zo« per »neinteligentno in delavni narod iz« mozgajočo leno in pohlepno visoko ari« '.tokracijo, ki je orientirana vselej samo v lastno dobrobit«. Svoje nazore o krščanstvu je orisal Fiance tudi v knjigi »Epikurjcv vrt«, kjer opozarja na relativnost cerkvenih dogem. V romanu »Rdeča lilija« je ubral France scntimontalne strune, ki pojejo o strasti in ljubezni, podčrtani in po« i:darjeni z lahno ironijo, ki vsepovsod vodi in usmerja pisateljevo opazovanje. Dejanje se plete v bogatih pariških kro« gih. Iz življenja dece in iz pesnikove mla« dosti so zajete knjige »Plerre Nozicre«, »Knjiga mojega prijatelja« in «Peter« ček«, ki sc odlikujejo po naivni zabav« nosti, bistroumnem opazovanju in pest« rosti dejanja. Med svetovno vojno je sivolasi star« čck-pacifist klical v obrambni boj zoper Nemce in se sam (70 let stari) prosto« voljno javil na fronto. V različnih član« kih jc našel tople besede za podžiganje k borbi (po njegovem mnenju poslednji) in v tolažbo tistih, ki so se žrtvovali za zmago Francije. Zdaj mu zmagoslavna očetnjava ob osemdesetletnici ovija trudno čelo z la« voiikami, zasluženimi z iskanjem lepo« tc, klicanjem minulih dob, poveličeva« njem domovine in plodnim širjenjem svobodne ideje. Pavel Karlln. Roman krščene Turkinje Špljonaža pod krinko Ijublmstva. V Beogradu Jč te dni vzbudila senzacionalno pozornost afera neke krščene Turkinje, Liublce po imenu. Ta ženska je 2e delj časa živela v prestollci in sedaj so prišle o njej na dan take reči, da je radi njih stopila na noge vsa jugovzhodna obmejna policija naše države. Ljubica Ima po lastnem pripovedovanju za seboj bujno romantično preteklost, polno pestrih dogodkov. Ljubica je doma iz Berova v bregalnl-ški oblasti, tik meje naše države. V tam kraju je živel Turek Alimed Isinovld, mlinar, trgovec In posestnik, bogat mož. Ljubica je bila takisto turške vere, a je bila sirota. Ahmed jo je spoznal v času ko £e nI nosila koprene na licu. Pozneje, 1. 1918, ko so srbske čete prodrle solunsko fronto In dospele na svoji poti v Bregalnlco, si je Ahmed zaželel žene. Dasi mu jc bilo že 66 let, se mu nt zdela tedaj komaj 15 letna Ava (kakor se je tedaj imenovala Ljubica) nič premlada. Zasnubil jo je. Tetka, ki je skrbela za Avo, je bila ponudnika zelo vesela; saj nI Imela Ava razen lepote in mladosti ničesar, kar bi ji lahko odpiralo ugodne Izglede za lepo bodočnost. Ahmed pa je bil ugleden gospodar, imel Je denar In zemljo. Bii je že več let vdovec In Je Imel iz svojega prvega zakona hčerko, ki je bila le malo mlajša od Ave. Poroka med Ahmedom In Avo se Je Izvršila po turškem obredu in mlado dekle je prišlo v Isinovičcv harem, kjer je preživelo tri leta sužnosti. Po treh letih se Je zdelo Avl ujetništva dovolj. Alimed se je postaral. 69 letnega starca nI mogla več ljubiti. Ava je sklenila, da zbeži od njega. Toda beg od linovitega Turka nI bil lahka stvar. Ava, zvita kot lisica, pa se ie odločila za pogumno dejanje: sklenila jc iti v samostan, katerega so imele v bližin! Berova nune. Svoj namero ie pogumno Izpellala. Ko je zbežala od Ahmeda, Je šla naravnost v samostan, kjer se jc takoj prijavila igumanljl, predstojnici samostana. Izjavila se .ie pripravljeno stopiti med redovnice, katerih je bilo v zavodu osemnajst. Dala se je takoj krstili In je dobila pri krstu Ime Ljubica. Predstojnica samostana ie dovolila Ljubici novi kristjanki, da živi v samostanu ne da bl bila posvečena v nuno. Tako je Ljubica živela celi dve leti. Opravljala ju hišna dela in vsi v samostanu so bili s pokrlstanienko zelo zadovoljni. Nenadoma pa '.e Jc Ljubici zbudila želja po posvetnem življenju. Kako je prišlo do tega, se pravzaprav ne ve, ker tega ne pripoveduje nikomur. Sigurno pa jo, da je začela v tem času razmerje z nekim obmejnim orožnikom Antonom P., ki jc bil rodom Slovenec. Anton P. ie bil mož tia svojem mestu, točen In reden. Ljubica mu je bila vdana z vso svojo nemirno dušo in vročo krvjo. Zapustila je torej samostan lu sc preselila k njemu. Opravljala je hišna opravila, bila Antonu in tovarišem kuharica lii perica. A kmalu 'je nebo njene ljubezni zagrnil temen oblak: Anton je prejel dekret o nemtidni premestitvi in Je moral takoj odriniti v Beograd. Slovo je bilo težko. Ljubimca sta se razstala s solzami v očeh In Ljubica Je obljubila Antonu, da pride kmalu za njim. S to tolažbo se jc orožnik podal na svole no vo mesto. Par tednov ie Ljubica ostala v Bero-vu, nato pa je našla nekega kmeta, ki se jc peljal z voli v štip. Kakšna sreča! Dogovorila se Je z možem, da prisede na njegov voz In da se odpelje iz Berova. Šlo je srečno. Iz Stlpa ie nadaljevala svojo pot v Veles, v Vclesu pa je sedla na vlak in se odpeljala k svojemu Antonu v Beograd. Antona nI mogla najti nikjer. Kier je srečala kakega orožnika, je spraševala po svojem milem In dragem — toda nI mogla Izvedeti zanj. Denar, kl ga Je vzela s seboj na pot, ii le naposled pošel; in Ljubica Je začela misliti, kako bo potem, ko ne bo nič več denarja in tudi ne Antona. Vldevšl, da ljubčka ni, jo začela novo znanje. Se prej pa si je poiskala službo. Najprej se je ponudila pri ncketn višjem državnem uradniku v Kralja Milana ulici za služkinjo. Pri njem je služIla malo časa. Nato je službo odpovedala ter prišla v družino načelnika v finančnem ministrstvu. Toda tudi tu jI nI dišalo. Iz-pahnila si le roko, došla v bolnico, kjer je prebila mesec dni in potem si ie poiskala delo pri nekem generalu, kjer je ostala tri mesece. V tem času se je seznanila z nekim orožnikom, kateremu je kmalu postala toliko kot izvenzakonska žena. Da bl bila v svoji ljubezni prosta, je Ljubica ostavila službo pri generalu In najela sobico v Bosanski ulici. Orožnik je sicer moral stanovati v vojašnici, toda je prihajal redno k Ljubici na pomc-nek In zabavo. Praktična Ljubica Je tudi znala najti' nove vire za življenje: začela ie prati perilo orožnikom ter se na ta način preživljala. Perilo so nosili k Ljubici večinoma ljublmčevi tovariši in prijatelji. Ljubica pa je prinašala perilo redno vsak teden v vojašnico. V spomin na svoje staro živ Ijenje pa si Je, kadar je šla iz lilše, zakrila obraz s palčolanom. V Beogradu se radi tega nihče nI zgledoval za njo. Nič hudega sluteč je Ljubica prihajala tako med orožnike, se pogovarjala ž njimi In odhajala vesela domov v svoje stanovanje. Izpraševala je po vseh mogočih rečeh in se veselo smejala ob odgovorih. Tako so bili njeni obiski često zelo razposajeni. Trajali pa so lc devet mesecev, kajti potem se je našel trd mož kl jc čez LjubiČIne razgovore napravil križ. Te dni je namreč Ljubica kakor običajno zopet prišla v vojašnico. Prinesla je orožnikom oprano in zlikano perilo, prejela zaslužen denr.r In hotela oditi. A pri izhodu jo je srečala smola v podobi močnega, košatega žandarja, kl jo Ljubico pozdravil z besedami: < I:j Ljubica, Ljubica, kam pa sedal?' Ljubico jo obšla zona In oblila rdcčica — palčolaii je ul mogel zakriti niti do polovico — In Ljubica se Jc spustila v beg. Orožnik jc naglih korakov stopil za njo in alarmiral policijo, ki ic bila Ljubici brž za petami. Pripeljali so jo pred strogega žandar-ja, ki io je vprašal, kaj dela v Beogradu. Odgovorila jc s povešeno glavo, da pere orožnikom perilo... A Zandar ni bil zadovoljen z I.jubičinlm odgovorom. On je vedel o Ljubici nekaj več. Šel ie takoj k svojemu poveljniku In mu naznanil, da je srečal v Beogradu, v orožnlški kasarni, Ljubico Boblnsko, opasno vohunko, kl Je svojo mladost in lepoto Izrabljala v svrho špijonaže za bolgarski make-donstvujuščl komite... Tako Je prišla lepa Ljubica v zapor. Ugotovilo se je, da jc Ljubica sklepala zveze z orožniki samo radi vohunstva. V njenem stanovanju v Bcrovu so oblasti našle cele kupe fotografij in slik, ki Jasno pričajo o njenih izdajskili činih. Obtožbe proti Ljubici so izredno težkt. Ljubica seveda taji vsako krivdo In trdi, da je orožnike samo ljubila in da Jim tli izvabljala novic proti državi. Policija JI seveda nc veruje nič in jo Je s posebno eskorto spravila v Štlp, da sc tam na licu mesta ugotovo dejstva, kl bodo špijonko dvignila na zaslužena vešala. Tri milbne potk se bo peklo r vsej Jugoslaviji, ki bodo rahle iu pravilno shajnue le po zaslugi slovitega „A" 80 i Din. V drugo kategorijo so uvrSJvni tudi vsi le?ni in živinski trgovci brez ozira na število uslužbencev. Ker je hleva omenjeni inšpektorat. In ee pravo- gr™'i »a P°<]'aSi s]tl6f'ov r0; časno ne opravljaš uverenj, pridejo sitno- ^f« Trgovske zadnige raztegni, svoj sti in protokoli, ki se vlečejo v noskonC-1 delokrog tudi na okraj Laško in Ro- Proga Užlce - Vardlšte. Gradbena na železniški progi Užice - Vardi- nost. Merodajni faktorji se v tem pogledu niti najmanj ne ozirajo na to, da so večkrat, zlasti Italijani, zelo slabi plačniki, da se dela z menicami, njihovimi prolon-gncijami itd. Nekateri lesni izvozniki imajo zunaj tudi skladišča, ki jih ne morejo kar tako na naglo vnovCili. Ceniki za z:> varovanja valute so za lesno trgovino pretirano visoki, zlasti zadene to one, ki dobo za svoj les falitnega plačnika. Važen laktor, ki ga \-oriščajo inozemski prekupovalci, in ki je težka ovira nemotenemu obstoju naše lesne industrije, je desorganizaeija glede cen. Koleba-nje naše valute in tujih plačilnih sredstev na naši borzi, speci,jelno pa francoskega franka, je ustrahovalo dokaj n\ lih lesnih industrljcev, da so se odloČili ta prisilne prodaje. Točna informacija o Rena h, katero bi nam ziasti lahko pribav-Ijal lesni odsek Zveze industrijcev, bi marsikoga obvarovala tozadevne škodo. Končno naj pripomnim še nokaj. Govori se o ustanovitvi lesne borze v Zagrebu. Nujno svetujem, da 6e ista osnuje na Sušaku že iz enostavnega razloga, ker bo tukaj, ako so bo vodila trgovinska politika, zopet cvetela lesna trgovina v istem gatec, je bilo treba izpromeni'.i pravila in. povišati štovilo članov cremija:-nega načelstva in delegatov za grimi-jalni zbor. Na občnem zboru je predaval tajnik gosp. Mohorič o važnih trgovskih vprašanjih ter jc gremijalni zbor sklonil tudi resolucijo za ukinjenje stano-vaniskeoa zakona ter protest proti likvidaciji oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Liubljani. O.-enii-jal.no pristojbine so sledeče: vp'sMiia za vajence sc je povišala od 10 ra 25 Din. oprostnina od 25 na 50, Ink >tpo-racijska pristojbina za trgovsko družbe, agentu™ itd. na 2000 Din. za stroke z man jšimi obrati na 1000 Din. Inozemci in podjetja z večino inozemskega kapitala plačajo trikratni znesek. Razpravljalo so jo šo o celi vrsti aktualnih vprašanj ter debatiralo stvari'-io raznih težnjah trgovskega stanu. «i i vsled pomanjkanja donatja in va'utar-; nih razmer pada v vedno večjo kočo. I " Na zadružni šoli pri državni dvo-smotrena razredni trgovski šoli v Ljubljani jo bil ila lesna ' včeraj popoldne zaključek 11. šestmoaeč-razmahu kakor nekdaj,1 nega tečaja. Prisoten je bil g. veliki žu- ko je šlo preko Sušaka in Reke letno dr. gp0rn z dvema referentoma, na 80.000 vagonov. Danes je v Srednji Evro- flalie predstavniki Zadružno zvezo v .i—i____. . .. pi Sušalc največ obetajoče lesno tržišče, ki bo konkuriralo z malo vladno dobro- i Ljubljani. Gg. ravnatelj Gogala in hotnostjo Galacu in drugim voznim les- i župan dr. Sporn sta absolvente nim eksportnim tržiščem Evrope. Zlasti je pih govorih važno v eksportnem pristanišču borzno (jeiu v zadrugah. V tečaju ;e bilo 33 mlar Ljubljani in Zvezo slovenskih zadrug v voli-v le- vzpodbujala k nesebičnem razsodišče, ki je v stanu hitro urediti vse, spore, da ni zastoja pri nakladanjih itd. ter ni potreba plačati visokih stojuin za i ZVeza deničev. Uspeh: 9 drugi red. Šolo odlik, 20 prvi rod, 4 vzdržujeta Zadružna ladjo. zadruf v Ljubljani in Zveza slovenskih a vlada jo prispevala za vzdrže- šte so bližajo koncil. Ako ne bo kakih zaprek, bo proga gotova koncem avgusta. Kakor jo znano, je ta proga zato veliko važnosti, kor navožo srbijansko železniško mrežo na bosansko mrožo in omogoči tako direktni dostop Srbije na morje. Da bi se Beograd priključil tej mreži, je potrebna zgradba proge Obrc-novac - Beograd, ki bi bila 25 km dolga. = Spremembe pri naših sladkornih tvornicah. ŽivnostcnskA banka jo od svojih delnic Vrbasko sladkorno tvornice ponudila 30 odst. sladkorni tvornici v Vrbasu, a ponudbo tvornica ni sprojola. Kakor poročajo, jo tc delnico prevzela potoni Bosanska industrijska i trgovač-ka banka v Sarajevu. Nadalje se javlja, da bodo delnico d. d. Crvcnka kotiralo na beograjski, zagrebški in dunajski borzi. -- Vagoni lu lokomotivo iz Madžarske. Madžarska so je obvezala po sporazumu z dno 3. februarja, da nam dobavi na račun reparacij v vrednosti 17.125.000 zlatih kron, od to svoto 1.363.000 zlatih kron v imo restitucije odnošenoga železniškega materiala. Potcmtnkim so ta poslednja vsota no bo stavila na kredit madžarskemu roparacijskemu računu. Po sporazumu nam morajo Madžari dobaviti F0 lokomotiv normalnega tira, 25 potniških vagonov normalnega tira, 780 raznih tovornih vagonov normalnega tira in 430 tovornih vagonov ozkega tira. Do-bavljanjo toga popolnoma novega materiala so mora začeti v sredi leta 1926. in končati tekom 4 let po načrtu, ki je sporazumno izdel in. = Prodaje in dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici so bo vršila dne R. maja dražba okoli 500 komadov starih sodov. —• Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dno 3. maja ofertalna licitacija gledo dobave barv in materiala za konsorviranjo. Natančnejšo v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = «Meja», št. S vsebuje: Pokrot selja-ka za agrarnu reformu. — Prof. inž. Stj. Jtirič: Sud dra. Lauza o modernim agrarnim reformama. — Inž. agr. Drag. Gru-jič: Prilikom osnivanja mlekarBke zadrugo u Čačku. — Oskar lvon - Bilič: Pravljenje rakijo iz pokvarenog (bolesnog) vina. — Obratovanje našo zemljoradniške omladino u Ccškoslovačkoj. — Preteri-ranjo apsolvenata križevačko gospodarske škole. — Biljcške. — Razne vijosti. — Književnost. — Letna naročnina 120 Din. Uredništvo in uprava: Zagreb, Sud-nička ul. 9. = Skupno potovanje v Švico. Švicarski konzulat v Zagrebu priredi v maju skupen izlet v Švico. Namen izleta je, da so posameznikom v Jugoslaviji ne glode na veliko razliko v valuti oa razmeroma cenen način omogoči posot v Švico, z drugo strani, da so pri tej priliki seznanijo tukajšnji industrije! in fi-tež- nančniki z razmerami v Švici in da se j tako poglobijo gospodarski stiki med i našo državo in Švico. Cena za potovanje znaša 400 švicarskih frankov za osebo. V tem znesku je zapopadena vozn.i karta Porlrošca - Buchs, železniška karta po Švici, hrana jn stanovanje v Švici, švicarski, avstrijski in italijanski vizum, vodiči po švicarskih mestih, prospekti, brošuro itd. V ceni pa ni vračunana karta do Podrošce, obratna karta od Chiassa do doma, napitnino v švici, nosači in event. vožnjo dn kolodvora v raznih mestih. Število udeložencev mora znašati najmanj fil. Potovanje krene iz Zagrc ba, a udeleženci iz Slovenije se bodo priključili v Ljubljani. Potovanje se konča na švicarski meji v Chiassu, kjer se druž za ba razide. Prijave za potovanje je vposla Šport Še nekatere nogometne tekmo zadnjih dni: Subotica: Zadnjo licdelio so se vršile tekme za olimpijski pokal. Sodelovalo je šest klubov, ki so medseboj Igrali po eno tekmo 2 X 15 minut. Pokal je dobilo mlado prvorazredno žclezničar-sko moštvo 2ak. Sombor: Somborski Sportklub : Ama terji 1 : 1. Novi Sad: Vojvodina : Juda Makabi 1 : 1. (Prvenstvena.) Sarajevo: Tekme v korist Olimpijskega fonda: Slavija : Sašk 3 : 2(1), Slavija : Hajduk 1 : 0. Duuaj: Včeraj, v torek, Je igralo na Dunaju kot prvo švedsko moštvo enaj-storica kluba Hammarbv, in sicer proti Sportklubu. Stockholmsko moštvo, kl šteje med najboljše Švedske, je poleti igralo v Stockholmu proti dunajskim Amateurjein neodločeno z 2 : 2 ter ie premagalo londonsko amatersko repre-zcntanco s 4 : 0. Že iz teh rezultatov jo razvidno, da stoje Stockholmci na visoki višini nogometne umetnosti. Čeprav huda letošnja zima na Švedskem nI dopustila izdatnega treninga in so Švedi nastopili z nekaterimi rezervami •— manj kala sta jim predvsem srednji krilec in njihov izredni vratar Ohlsson —- je moral Sportklub računati s trdim nasprotnikom. Vendar se je Sportklubu posrečilo premagati švede z 1 : 0. Tekmi je prisostvovalo 4000 glodalcev, med njimi švedski poslanik na Dunaju. Budimpešta: Zadnje prvenstvene tekme: MTK : MTSE 3 : 2, MTE : Zuglo 0:1, FTC : TOrckves 3 : 1. Prvak je postal torel MTK. London: Škotska : Anglija 1 : 1 (1 : 0). Velikonočne nogometne tekme v Ljubljani. — Na Velikonočne praznike gostuje v Ljubljani T. u. SV. Miinchen v. 1860. Gostovanje Kraškega «Sturma» na Veliko soboto vsled odpovedi Gradča-nov odpade. Vkijub tcinu ostane med Ilirijo in Hcrmesom pri prvotnem dogovoru ter Igra proti Monakovčanom v nedeljo Hermes, v pondeljek pa Ilirija. Na- mesto Izpadle tekme s Sturmom se vrj| na Veliko soboto prvenstvena tekma IU. rija : Jadran. LNP. — Danes, 16. t. m. ob 18. url redna seja poslovnega odbora v Športni zvezi. — Tajnik. Jugoslovcnskl tenls-savez. Na drugi glavni skupščini tega saveza je bil |z. voljen sledeči odbor: Predsednik H, NVilrth, podpredsednik dr, Hadžl, I. taj. nik dr. Heinz, II. tajnik dr. Varičak, bla. gajnik dr. Ulmansky, odborniki gg. Dem-bič, dr. Gostiša, Kepert, dr. Mtiller, Som-njaš, dr. Molir (Karlovac), dr. Muače. vlč (Osijek), Ivan Rogllč (Maribor), Mir. ko Seunig (Ljubljana), Vladarski (Kar-lovac), Vrankovlč. Tehnični odbor: predsednik dr. Hadžl, tajnik dr. Varičak, odborniki: Demblč, dr. Miller, dr. Ulman. sky. Handlcapera: dr. Ulmansky In dr, Mliller. Novi odbor Llubll. Pllvačkega Pod-saveza. Na občnem zboru Ljublj. Pllvač-kega Podsaveza dne 11. aprila je bil iz. voljen sledeči odbor: Predsednik dr. Ma-jer, podpredsednik Inž. Debel Jak, I. taj. nik Trnkoczy St., II. tajnik Sakslda VI, blagajnik Pust, tehnični referent inž, Bloudek, odborniki gg. Vodišek, Kramar-šič Vinko, Koman, inž. Čeme, Maixner, namestnik Kramaršič Vlado. Revizijski odbor: dr. Pretnar, Malenšek. Združitev avtomobilskih klubov Jugoslavije. Na podlagi sklepa glavne skup ščlne beograjskega Autokluba se je nedavno vršila skupna seja ujedlnjenlh avtomobilskih klubov naše države. Novo društvo bo imelo Ime: Avtomobilski klub kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Centrala bo v Beogradu, sekcije pa zaenkrat v Zagrebu, Somboru in LJubljani, kjer so že obstojali avtomobilski klubi, kasneje pa se otvorijo sekcije še v dru-glh mestih. Za predsednika novega kluba je bil Izvoljen knez Pavle. Predsedniki dosedanjih avtomobilskih klubov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so Izvoljeni za podpredsednike. Poleg tega sta sekciji v Zagrebu In LJubljani delegirali v upravo po tri člane, po dva pa v nadzorni odbor. Ostali člani uprave so Beograjčani. Darujte, da rešimo sokolski Tabor! Tkalci -v Od pondeljka na torek je prenočilo v Ljubljani 136 tujccv in siccr v hotelu: UNION 45, med njimi: Dclla Ricco Lorenc, trgovec, Trst; Frisch Pinkas, tovarnar, Dunaj; Grom Franc, trgovec, Tist; Horvatič Ivan, trgovec, Sisek; Kompos Fric, potnik, Dunaj; Ripper Fr., potnik, Dunaj; Rosenfeld Evgcn, trgo« vcc, Dunaj; Tachtlcr Oskar, trgovec, Zagreb. SLON 22, med njimi: Bcrgamini Art., trgovec, Modena; Baucr Makso, trgov, ski potnik, Dunaj; Benkcr Ivan, tovar« nar. St. Polten; Kletccka Maks, inženjer Iijubljani Dunaj; Spitz Alfred, representant, Du< Na Sušaku so se zaCeli zadnji čas ba- vanje šole polovico vseh stroškov in viti z idejo, zazidati Delto s hišami. Da j štipendije 25.000 Din, kolikor sta dali tu- ti najkasneje do 5. maja Zvozi za tujski bi bilo to usodepol ga pomena za razvoj in obstoj tega našega mladega tržišča, je vsakomur, ki pozna tega pristanišča, jasno. Brajdica in Su-šal; sta predvsem in izključno skladišče ea eksport lesa ter tvorita nedeljivo enoto. Vse drugo blago, ki so izvaža ali uvaža, je le zeio podrejenega pomena. Kot najveCji laktor eks~orta domuiira les in lo dejstvo se mora pri organizaciji pristanišča in skladišč upoštevati. Brajdica in Delta morata in moreta postati ogromno skladišče eksporta naše jugosloven-pke lesne industrije in pristojne oblasti borporacije morajo skrbeti za to, da se izločijo vse ovire, ki bi zmanjšale ali celo uničile pomen in važnost tega skladišča. Otesnjeni prostori na Brajdici nikako Be zadoščajo potrebam skladiščnih prostorov naše lesne industrije, kakor se jo izkazalo pri zadnji komisiji za dodelitev leh prostorov. Edini izhod je torej spo- di obe zvezi. = Letni zbor Centrale Industrijskih zgodovino i korporacij v Beogradu. Kakor smo žo poročali, se je vršil pro šli teden letni zbor Centralo industrijskih korporacij v Beogradu. Iz. Slovenije sta se udeležila zbora gg. dr. Fran VVindischer, podpred* sednik centrale, in inž. Milan Štiklje, tajnik Zvezo industrijcev. Kot zastopnik ministra z.a trgovino in industrijo jo prisostvoval zborovanju načelnik industrijskega oddelka toga ministrstva Milivoj Savič. Zborovanje je vodil predsednik centrale Ignjat Bajloni. Zanimiv je bil zlasti referat Gjoke Curčina, prvega tajnika centralo, ki jo poročal o kritičnem stanju naše industrije, o kreditih v inozemstvu, industrijskem posojilu in kreditni politiki Narodne banko, katero jo posebno kritiziral. Drugi tajnik dr. Cvetko GregoriS je roferlral o carinski politiki in prišel do zaključka, da se morajo v naši carinski politiki malo bolj vpo- promet v Ljubljani ali pa najkasneje do 8. maja neposredno švicarskemu konzulatu v Zagrebu. Obenem s prijavo se naj vpošlje vsoto 400 Sv. fr. v frankih ali pa v protivrednosti po dnevnem kurzu v dinarjih. Vsa podrobna pojasnila dajo na zahtevo švicarski konzulat v Zagrebu in Zveza za tujski promet v Ljubljani. naj. JUŽNI KOLODVOR 12, med njimi: Cihlar Josip, trgovec, Bruch; Tauber J, potnik, Dunaj. ŠTRUKELJ 11. LLOYD 4. SOČA 11. Poleg tega v gostilnah: Dc Schlava 16, Ravnik 5, Stari tišlar 4, Cešnovar 3. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brotovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. S Posestvo v bližini Maribora, 5 oralov sadonosnik, njiv, travnikov in gozda, velika zidana hiša In hlev za 5 glav živine vse v najboljšem stanju se po ceni proda. Naslov pove Iz vljudnosti Breznik Maribor, Glavni trg 18/11. jitev Brajdice s skladišCi na Delti, ki naj: štovati interesi našo industrije. Zatem služijo edino lesnemu ekspertu. Tuji svetovni trgovci, ki pridejo na Sušak, želijo v' oti zalogo lesa in te morajo biti tako velikanske, da se prepriča svet o važnosti pašo lesne industrije. Stavbe vidi tak Irgovec, ki pride iz tujine k nam, drugod tia "vetu lepše in večje. On pride radi lota. Eksistenčna možnost Sušaka je edino v eksportu lesn in v skladiščih lesa. potrebno skladiščne in železniške stavbe to seveda izvzete. Zr-.:danje Delte s hiša-jni pomeni obustavllev in uničenje razvoja toga našega edinega jadranskega pristanišča, kl nam je d-stopen. ' V mislih mi je, kaj bi rekel pokojni l&ndriia Kaifež. ld 1» Dred 50 leti ko sta sledila dva referata o V. mednarodni konferenci dola, zlasti tudi o 8-urnem delovnikn, za katerega odpravo so se Izrekli zborovalci. Po zborovanju so prisotni pod vodstvom predsednika. Ignjat.a Bajlonija posot,ili ministra trgovine in in dustrije dr. Krizmana. — Svetovno stanje posevkov. Poročila o stanju posevkov iz prekoraorskih držav se gla;o izredno ugodno. Zlasti iz Argentinije so poudarja vedno znova izredno bogat pridelek nove žetve turšči-co. V Indiji jo bilo dovolj dežja, kl je izglede znatno zboljšal. Tudi poročila iz, Zedinj. držav so ugodnejša nego v prošlem tednu. Iz Evrope so poročila manj I Zahvala. smrti mojega nepričakovano Vslcd umrlega soproga in očeta sodnega poduradnika v Murski Soboti izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem g. uradnikom za izkazano sočutje, usluge in poltlonitev venca, pevskemu zboru za ginljlvo petje ter vsemu ostalemu občinstvu, kl so pokojnika spremili do hladnega groba. Maribor, 15. aprila 1924. ZINA KRAJSEK soproga VERA, JANKO, MIRKO, otroci. VTTtlllll ri"TTTTrTXTTTXTmXXXm d. d. v LJubljani prodaja 187 slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste In vsakega izvora ter priporoča posebno prvo-vrstni češkoslovaški ln angleški koks za livarne ln domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete PROMETNI ZHVOD Zfl PREMOG, 0. D., 0 L]QBipi -- Miklošičeva cesta Sle«. 16/11, - Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgubo našega Ijubljeaopra in nepozabnega sina Milana Kavčiča dijaka 5. razreda reaSke stali oh strani s tolažiioo besedo in ga spremili na njegovi zadnji poti v tako obilnem Številu, izrekam tom potom naiprisrčnoišo zahvdlo. Posebno so zahvaljujem gg. duhovščini, njegovim učiteljem in sošolcem, Glasb Matici za ganliivo potjo, bratom Sokolom, bratstvo Primorcev, vseni govornikom ob njettovom odprtem grobu. Torej vsom, ki sto z nami čutili in nam skuhali lajšati gorje, iskrena hvala, Maribor, 16. aprila 19H4. Rodbina Ksviic gtarie »tak« b*M«d* M>per Ba »Dopisovanj«" lo .8eottv«» oo raftooo vaaka beeeda 1 Din. - Pr!ob«u)®Jo •« le mali oglaal, kl platenl t ••»»rej PUU — labko tudi » znamkah N« rpraianja oda»*»rja uprav« J« v praiaoju priložena inamk« t« odgovor Ur manipulacijah« pristojbino 0 Dl®). Modistka » Gorjanc & Co., LJubljana, sv Potra cesta St. 27, poleg hotela ,.Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila slamnikov ln svilenih klobukov. Postrežba točna. 720 Dvokolesa, droSkl vozički, se sprejmejo v popolno popravo za emajli-ranjo in pouiklanje. Istotam 46 Otroško postelj dobro ohranjeno, kupim. — blaznlce. Nagrada se Izplača Zamenja sc stanovanje na Jesenicah (Gorenjsko), obstoječe lz 3 sob, kuhinje, shrambe Itd. s približno enakim v Ljubljani. — Ponudbo pod ..Zmenjava" na upravo ,.Jutra". 7908 4000 kron nagrade dobi oni, ki ml preskrbi stanovanje z 2 sobama in kuhinjo. — Ali 3000 K onemu, kl ml preskrbi le bolj prostorno sobo ln kuhinjo. >.a novoporo^enca. In to mora biti v bližini ali okolici D. M. v Polju, puplrnlce ali Ponudbe na upravo pod »Otroška". ,Jutra" 7900 4 motorje (Betrlebsmotore) ln sicer : 16 -------------i 32, S in 4 IIP. prodam ta- _ . . .. ! koj po zelo nizki ceni. — Prodajalka j Dopise na kavarno „Drava" tpretna, z večletno prakso, v Mariboru. 7942 j takoj sprojmo v modno !---------------——.......... •govlno. Izvcžhano v modni I , , .. . . ... croki za gospodo imajo pred- , 150 klai ter bukovih drv aost. — Pismeno ponudbe na po zelo nizki ceni takoj na-joStnl predal 38. 8047 prodaj. Naslov pove podruž- i nlca „Jutra" v Mariboru. 7940 Kopalno banjo dobro ohranjeno, emajllrano in dva renesančna stola, kupim. — Ponudbe na uprnvo ..Jutra" pod ,,Banja". " pri sprejemu stanovanja. — Naslov jo poslati do 5. maja na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Nagrada 4000". 8080 Kratek klavir dobro ohranjen prodam za 0500 Din. Naslov pove upr. ,,Jutra". 8036 Damske slamnike (stare) vseh vrst in barv sprejema v popravilo do konca sezlje tovarnar Valentin Maček v Domžalah Štev. 124 7320 iSl Ljubljana Sv. Petra cesta 27 poieg hotela Tratnik priporoča svoio veliko ?alogo vsakovrstnih Sprejema damske slamnike v pieliroje-vanje iu vsa popravila Zaloga Spaterle oblik ter vseli po-tronščiu »a modistko Postrežba točna Cone najnižje. vam blaga za obleko in perilo nikdo no toda po izredno nizkih cenah ga dobito pri tvrdki „Bai?ica" Maj zel j & Raj želj (bivša preskrhovalnica) Ljubljana, Turjaški trg št. 1 Velika zaloga najrazličnejšega ma-manufakturnega in galanterijskega blaga ter usnja vseli vrst. Vsak si naj ogleda. Krojači iu preprodajalci poseben popust! 1806-a Več sto rabljenih, toda v zelo dobrem stanju se naliajajočih železnih. sodov so poceni proda. Več pod „Barrali V-72/a" pri „Inter-reklam", d. d., Zagreb. Palmotičeva ulica 18. 179«/» Elegantna soba st-parlr.na ln z eleletr. raz* 8031' svotljavo. so takoj nddn na Dlelwel60Vl contl B/III. 8077 Prodajalka (a daraEko modno trgovino, kl Jc Izvežbana v prodajanju Muz, oblek ln plaSCev, eo taknj oprojme. Pismeno po-ludbc na poštni predal 88. 8050 Tehnik centralno kurjnve specl- iliziran v tej stroki, s prak-fo. ee takoj sprejme k večjemu podjetju. Ponudbe pod .Kurjava" na Aloma Com-pany, Ljubljana. 8002 Išče se šivilja B.1 dom za fina dela. Naslov povo uprava „Jutra". 8079 16 m3 hrastovega lesa rezanega, raznovrstne dimenzije, prodam po 800 Dlu m3 postaja Račje pri Mariboru. Naslov: Franc Lašlč, Račje. 7034 Kupim voz 2 valjarji in okvirjem za žago samico. Ponudbo jo poslati na upravo „Jutra" pod „Za žago". 8041 Opremljeno sobo snažno, ISče samski gospod. Ponudbe pod ,,Prvl mai" Britvice Mem, Gillette lu britve, ae sprejmejo v elektr. bruftpnje v drogerijl Anton Kane, Ljubljana, 21dovska 1. 710 poStnl predal 101. 8061 Precej, množina mleka so odda dnevno na dom postavljeno. Naslov pove uprava „Jutra". 8029 Na stanovanje ; eventueluo tudi na hrano, se ! sprejmo gospod. — Naslov v ' upravi „Jutra". 8081 Krojaškega učenca fobrega in poštenega, sprejme takoj Anton šorn, krojač »' Kranju. Oskrba v hiši po dogovoru. 8082 (išacs© jo) Strokovnjak lesne trg. zmožen slovenskega, italljan-B'Kega ln nemškega jezika, strojepisja ter vseh pisarniških, skladiščnih in žagnih poslov, iSče službo. Gre tudi v Bosno, Dalmacijo ln Urno Eoro. Ponudbo pod „Strokov-njak" na upravo „Jutra". '«992 Športne Čepice razpošilja najcenejo ..KonkurencIJa", Ljubljana 7. 7919 Znižane cene za otroške vožičke Novi modeli. — PosluSuJte se izdelkov domaČe tovarne otroških vozičkov in dvokoles Tribuna F. B L., LJubljana, Karlovska cesta Stev. 4. — Istotam se dobijo po znižani coni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatiko ter ee sprejemajo v polno popravo za cmajllranje in poniklanje dvokolesa. otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. 700 Lucerne in sena prodam več tisoč kilogramov. Kralja Petra trg pritličje, levo. 8, Posestvo pekarna In gostilna e vsom invontarjem, so ugodno proda. — Lastnik. Er. Mihelič. Ptujska gora. 7358 Gosposko posestvo s fundus instruktus, pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. — Posestvo Jo v lepi legi ■ prvovrstno zemljo. Dopise na podružnico .,Jutra" v Mariboru pod „Velika noč 64". 7936 Kavarno krasno renovlrano, oddam v visoko najem zmožnim ljudem s ka-8075 pltalom. Doplso na podružnico ,,Jutra" v Mariboru pod šifro ..Kapital". 7937 Hlev I Se vzamo v najem, najraje v Aiojslj) Janežii Iclobu&arna Marija JegllS modistfnja LJUBLJANA, Slomškova ul. 27 priporočata, voliko izbiro damskih modemih slamnikom v vseh barvah po tovarniških cenah. Popravila v moderne oblike so točno izvršujejo v lastni -'elavuici po solidnih cenah. i60d/a Velika hiša z gospodarskimi poslopji. p,.tra cesta 32. Oglej'e si rnzprodajuo cono rasnovrstnoja manufakturnega biaga, gotovih oble^ za gospode, kostume za dame, katere dajeva tudi na obroke. Velika izbera moškega perila Itd. po zelo nizkih cenah. Samo pri tvrdki Ljubljana. Židovska ul. S. 19^/a L'si frgonGi po mcstili in dežBioti, pozor! Kdo hoče prodajati tiskovino za lesno trgovce, r.a prevzoin.injo rezanega, tofatieRa in okroglega lest. Kon-signncijo (.oznamov so sostavljouo tako, da lesnim trgov-ccm ui potrolia nohctio kubiino računiee. V razdelili, kjer so vpiSo število lesnih kosov, ima označeno tudi kubikatnro dotičnega kosa. Trgovec samo pomnoži Številko, ki jo v predal«, s številom kosov, ter ima zara-čunjeno ktibikatuio. /a trgovco ceua 1 komad 1 Din. 11.10 komadov it 50 par, 1000 komadov h 2o par, 5UIJ1 komadov h 20 par. 1'oSilja so po povzetju, pošti so računi posebej. Naroča se pri Dragottnn KoroSou, Eeoioa ob Paki. 1777 a Koravalov kotel skoraj nov, s kurilno prostornino 96 m!, zračni pritisk 10 1798/a j se poceni proda. Vprašanja sc prosijo pod „Ko»sel V-72,/a" na anončno ekspedicijo „Iaterrsklam", d. d., Zagreb, Falmotičova ulioa 18. banam-rOM Ijlli Skladišče in zitstopniš vo pisalnih sfrsjsa [mm za tcbniouo ureditev vodstvo zadružnih elek- | t rani rabi Zadrulna Mu v Celju. I Potrebni predložitev is B pričevala o dovrieui | srednji obrtni šoli ali i dovršenem podobnem zrt- g vodu, življenjepisa in iz- J pričovala o dosedanji S praksi. 1799/a | I'lafa po dogovoru. | Prvovrstno nc Idan tsko moko št. 01 a Din 575 -za 130 kg 1 nadalje karbon-papir, trakove za vso sestavo. Mali ročni „Undoiwood" v kovčegu, praktičen za potovanje. „U'rlž$giiPaa", ZagfBb, Mesnlžlia ulica 1. n a 80 s-nrn'"....... "" ^ nudi |l6obaB Sedej -Stmad Ljubljana, Prešernova ulica 3 priporoča francoske in dunajske modele. Solidne cene. Prvovrstno domače delo. Solidne cene. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 3 Nudi cenjenim odjemalcem velllto izbero potrebščin za krojače ln Šivilje. Velika It' bera nogavic, rokavic, triko perila ln površnih ionskih volnenih jopic ter rezno moško, darnsko in otročje perilo, svilene, pletene samovezitice itd. Vse po primerno znižanih cenah! 11 • n 171 C/a amnsfse sa daaso in gospode, najnovejših novosti, ravno tako p, eoblikovanje in pre&ar- I vanjo se izdeluje po konkurenčni ceni. ' lisama slamnikov iiojzij Mar, Domžsle. z dvema velikima skladiščema in gospodarskim poslopjem, štirimi sobami, kopalno sobo (vse z električno- razsvetljavo), velikim sadonosnikom, lepim vrtom za zelenjavo so zaradi preselitve gžp" takoj janodlsa.. "f®? Potreben kapital v teku tega leta 200.000 Din, ostanek po dogovoru. Pisma glede informacij naj se pošiljajo na poštni predal št. 11 v Ormožu (Slovenija). 1713 a Frima Poriiand IrbevB jskf In Balmalinsiil dobavlja v poljubnih množinah, V zaogi tudi apno. Naročila sp ejema: til X~ Ke & 8 U J Gosposvelska cesta 16/1. III Telefon 343. 4'6,'a V gioboki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, nepozabni oče, stari oče in tast, gospod orož. stražmojster v p. v torek dne 15. aprila 1.1. mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 17. t. m. ote 3. uri copoldne iz hiše žalosti, Giince »t. 37 (TriSsuč va hiša) na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1924, Katarina Prapirotnlfc soproga. Mirko, Vilko, Edvard, Avgust Milica, Tončka sinovi. Mori. V.il ostali sorodniki. ičiti zborlousrne zaves,, v Št. Vidu nad Ljubljano, ki se bo vršil dne 25. aprila 1924 ob 3- uri popoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10. z nastopnim dnevnim redom; 1.) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1923 in predložitev bilance z dne 31 decembra 1923. 2.) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3) Odobritev bilance za leto 1923 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička ter razrešnici upravnemu svetu. 4.) Spiememba pravil tako, da se vsled že izvršene novo emisije glasi prvi stavek § 7. družbenih pravil: Delniška glavnica znaša Din 1,000.000'— in jo razdeljena na 8000 v gotovini polno vplačanih delnic po Din 125-—. B.) Volitev nadzorstvenega sveta. G.) Slučajnosti. Opomba: Na občnem zboru imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani tri dni pred občnim zborom vsaj 10 delnic z nezapadlimi kuponi. t t ■ B Mostni pogrebni zavod v Ljubljani, 1806-a 1801/a sIGSIs Upravni svet. aaasanataasag-7—r