Renata Bohinc, Kraljica Slovenije Najraje pa jem domačo juho "Tako s kolobarji?" "Ja tako ha, ha, ha...," je o svoji najljubši jedi razlagala Renata Bohinc, novopečena kraljica Slovenije, ki bo 4. oktobra v Baden Badnu v Nemčiji nastopila na tekmovanju za Kraljico sveta. Leto XLLX - št. 77 - CENA 150 SIT ®064/22 M 22 Gorenjska Banka BANKGDFON informacije iz prve roke GLAS Kranj, petek, 27. septembra 1996 Družina pokojnega Nejca Zaplotnika odhaja v Himalajo Zadnje slovo od slavnega kranjskega alpinista STRAN 42 emona centri emona marketi emona trgovine za vso družino v emona merkur trgovino VC7V trgovina na drobno, d ljubljana Kdo bo blejski graščak: občina ali država? Občina proti "vojščakom" iz Ljubljane Če bi družbeno pronicljivi slikar želel naslikati aktualno podobo sedanjega "blejskega raja", bi zanesljivo naslikal, kako župan Vinko Gole, občinski svetniki, člani zgodovinskega društva Bled 1004 in vsi zavedni Blejci stojijo na obzidju Blejskega gradu in vpijejo proti "vojščakom" iz Ljubljane: "Gradu ne damo, grad je naš!" fadsrJ^MM Muzejska razstava v izložbah trgovin Sto let kranjskega Merkurja Kranj, 25. sept. - Trgovsko podjetje Merkur je v sto letih obstoja doživljajo bolj in manj prijazna obdobja, vselej pa je znalo najti prave odgovore in Merkurje danes eden največjih slovenskih trgovcev, ki svojo dejavnost širi v tujino. Merkur že nekaj let sodi med najuspešnejša slovenska podjetja, na gorenjski lestvici pa je na prvem mestu. Trgovsko podjetje Merkur likacijo, ki predstavlja stoletni razvoj Merkurja. Gorenjski muzej pa se je z razstavo, ki so jo postavili v Merkurjevih izložbah, kar najbolj približal ljudem. Tako lahko si lahko na ulici pogledate, kaj so nekdaj prodajali v Merkurju. Razstavljenih je 800 predmetov, kar pomeni, da je po številu eksponatov ena največjih v Sloveniji in muzealci so imeli s njeno pripravo in postavitvijo resnično veliko dela. (več na 23. strani) • M.V. je bilo ustanovljeno leta 1986 kot eno izmed podjetij kranjskega industrialca Petra Majdiča. Vse do danes je ostal zvest prodajnemu programu, Merkur je še vedno trgovina z železnino, seveda pa je ponudba veliko večja in raznovrstnejša kakor v prejšnjem stoletju, ko še ni bilo električnih aparatov. Merkur se je ob stoletnici povezal z Gorenjskim muzejem, izdali so zanimivo pub- Tudi septembra je 208 Gorenjk in Gorenjcev na povabilo mesta Celovec obiskalo prestolnico avstrijske dežele Koroške. S tem izletom sta Gorenjski glas in mesto Celovec uspešno zaključila peto obletnico odličnega sodelovanja, v katerega se je vključilo več kot 4000 Gorenjk in Gorenjcev. Tudi zadnjo skupino izletnikov Gorenjskega glasa je pred celovško Mestno hišo na Novem trgu sprejel dr. Dieter Jandl, celovški mestni svetnik za turizem in šport. UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA_| NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611 -340, 611 -341 B.S. Radovljica tel.: 064/715-242 UNITED COLORS OF BENETTON. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED Smlednik, 27. septembra - Minulo soboto so se s pustolovske odprave po Jadranu vrnili fantje in dekleti iz Vzgojnoizobraževalnega zavoda Frana Milčinskega v Smledniku. Šesterica je skupaj s pedagogoma Bojanom Bogatajem in Tomažem Vecem med jadranjem od Krka do Šibenika v živo preizkušala načela doživljajske pedagogike. Enajstdnevno križarjenje z jadrnico, ki so jo upravljali brez tuje pomoči, je kljub nenehno slabemu vremenu pustilo nepozabne vtise. Več o projektu Jadranje 96 si preberite na strani 30, kjer objavljamo tudi sveže fotografije pomorskih pustolovcev. - • D.Ž. v V Kranju potres, na Zirovskem sodra V torek ob 18.58 so naprave Observatorija na Golovcu zaznale zmeren potresni sunek. moč 2,5 stopnje po Richterju in štiri po Mercalliju. Škode ni povzročil, le nekaj prepla- Kranj, 27. septembra - Žarišče potresa je bilo v bližini Kranja. Potres je imel 24. sejem ZAŠČITA '96 PROTECTION '96 KRANJ, 1. do 5.10/96 od 9. do 18. ure ha med ljudmi, ki so se bali predvsem mogočega naslednjega, močnejšega sunka. V torek je na Zirovskem divjalo hudo neurje s sodro. Glavni pas je potekal od Breznice do Koprivnika. Na pobočjih Mrzlega vrha in v Jarčji dolini je padlo več centimetrov sodre. Bistvene gmotne škode ni bilo. • H. J. HRANILNICA LON d.d. Bleiweisova 2, Kranj tel.:223-777 NAJBOLJŠE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VEZAVE IN VEZAVE Z DEVIZNO KLAVZULO VSAK QORENJC TA PRAV JE V LON TOLARJE DJAV V* I J META OZIMNICA 12x720 ml 3 x kumarice 3 x rdeča pesa 3 x paprika fileti 1 x breskov kompot 1 x marelični kompot 1 x gorčica 3.200 SIT priložen ključ za odpiranje MALA OZIMNICA 6 x 720 ml 1 x kumarice 1 x mešana solata 1 x rdeča pesa 1 x paprika paradižnik 1 x paprika fileti 1 x ajvar 1.700 SIT PAKET RDEČA PESA 6 x 720 ml 6 x rdeča pesa 1.150 SIT PAKET MEŠANA SOLATA 6 x 720 ml 6 x mešana solata 1.400 SIT PAKET KISLO ZELJE IN KISLA REPA 6 x 720 ml 3 x kislo zelje 3 x kisla repa 1.200 SIT VELIKA OZIMNICA 12x720 ml 4 x kumarice 2 x mešana solata 3 x rdeča pesa 1 x paprika paradižnik 1 x paprika fileti 1 x ajvar 3.200 SIT priložen ključ za odpiranje PAKET PAPRIKA 6 x 720 ml 2 x paprika paradižnik 4 x paprika fileti 1.600 SIT PAKET KUMARICE 6 x 720 ml 4 x kumarice 2 x kumarice delikates 1.600 SIT DELIKATESNI PAKET 6 x 370 ml 1 x kumarice 1 x ajvar 1 x koruza 1 x šampinjoni v kisu 1 x olive 1 x čebulica 1.700 SIT PAKET MARMELADE 6 x 370 ml 2 x slivova 2 x marelična 1 x višnjeva 1 x mešana 1.500 SIT Kje in kako do nakupa? ETA - živilska industrija, d.d., Kamnik tel. 061/813 311, faks 061/811 626 Jesenice so dobile imenitno restavracijo RESTAVRACIJA ALP - prijazno okolje in odlična kuhinja Na Plavškem travniku so novi lastniki povsem prenovili nekdanjo restavracijo Tilio. V novi restavraciji Alp nudijo poceni kvalitetne malice in kosila ter jedi po naročilu. Odlično okolje za zaključene družbe. Že kar nekaj časa se Jeseničani, tako občani kot poslovni ljudje, upravičeno pritožujejo: le kam na dobro malico, kosilo ali večerjo? Le kam peljati prijatelja, poslovnega partnerja ali večjo družbo, da bo okolje prijetno, postrežba odlična, hrana in pijača solidna? Od septembra dalje ne bo nobenih dilem več in vsi pomisleki - odpadejo! Septembra se je namreč na Plavškem travniku odprla povsem prenovljena in odlično opremljena RESTAVRACIJA ALP, v tistih prostorih, kjer je bila prej restavracija TÍLIA. Novi lastniki so ji dali nadvse lepo podobo, saj so v prostorni restavraciji prenovili prav vse. Obiskovalec takoj opazi, da so imeli pri izbiri arhitekta srečno roko, saj so prostori vrhunsko opremljeni, v toplih rjavih barvah lesa. Topline in svežine prostorne restavracije, ki imajo 150 sedežev, ne more prezreti še tako zahteven gost ali obiskovalec. V novi restavraciji ALP je zagotovljena tudi zasebnost, saj imajo tako prostore za večje družbe kot za manjše skupine. In kakšna je ponudba nove restavracije Alp, ki je nesporno ena najlepših na Jesenicah in v okolici? Postrežejo vam s toplo malico s tremi menuji, ki se strežejo od 9. do 12. ure, kosilo pa ponudijo od 12. do 15. ure, medtem ko v popoldanskem času postrežejo po naročilu. Cena malice je 500 tolar- jev, vključuje pa malico, solato iz solarnega bara ter pijačo (sok, juice, ledeni čaj). Cena kosila znaša 850 tolarjev. Za kosilo pa postrežejo juho, glavno jed, solato iz solatnega bara ter sladico. V restavraciji Alp nudijo tudi poslovna kosila in večerje po naročilu ter gostinske storitve za zaključene družbe, kot so poroke, obletnice in podobne slovesne priložnosti. Ob koncu tedna, ob petkih, pa je v restavraciji Alp živa glasba, ki jo je možno organizirati tudi za naročene slovesne priložnosti. Delovni čas restavracije Alp? Od ponedeljka do vključno četrtka od 7. ure zjutraj do 20. ure zvečer, ob petkih od 7. ure do ene ure zjutraj, ob sobotah od 7. ure do 15. ure, medtem ko je ob nedeljah in praznikih zaprto. Razen seveda ob najavah skupin, poslovnih kosil in večerij. Ravno tako bodo podaljšali delovni čas med tednom, če bodo naročniki tako želeli. Za silvestrovo so že sprejeli nekaj rezervacij. Vse rezervacije, tudi za silvestrovo, sprejemajo na telefonsko številko 064/861-101. Restavracija Alp vas vabi, njena kvalitetna ponudba pa zagotavlja, da boste odšli nadvse zadovoljni. Petek, 27. septembra 1996 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS ZA in PROTI Matura je le še morast spomin Za letošnjo maturitetno generacijo je najhuje že mimo. Z maturo v žepu so vsi uspešni že večidel vpisani na zaželenih fakultetah. Letos je spet veliko medijskega hrupa okrog tistih, ki so maturo opravili z odliko. Kakšni ljudje so to, jim je šola vse ali pa v življenju uspejo početi še kaj drugega? Pogovor z dvema maturantoma, ki sta na svojih šolah dosegla zavidljiv seštevek maturitetnih točk, povsem razbije mit o odličnjakih kot o sterilnih in z življenjskimi radostmi skreganih "štreberjih". O svoji maturitetni izkušnji govorita dva Boštjana: (zdaj že bivša) kranjski gimnazijec BOŠTJAN GORENC in dijak Srednje elektro in strojne šole BOŠTJAN ERŽEN. Boštjan Gorenc Imam srečo, da mi gredo stvari hitro v glavo "Dijake, ki smo na maturi dosegli 30 točk in več, nas po nepotrebnem kujete v zvezde," pravi zdaj že bivši gimnazijec BOŠTJAN GORENC. "Verjetno smo se veliko manj učili kot množica tistih, ki so na maturi dosegli manj od nas. Res je pravi paradoks." Z odličnjakom, kije poleg tega še prepričan raper, gledališčnik, bralec (in tudi obetavni pisec) "odštekane" literature, je bila beseda o maturi in šoli nasploh. "Matura se mi ni zdela kdove kakšen bavbav. Za slovenščino in matematiko sem se še nekako učil. Pred rnaturitetnimi izpiti nisem tičal samo doma, temveč smo šli s prijatelji malo ven, na kakšno pijačo, vendar v Kranju tedaj nisem srečal niti enega maturanta. Z maturo se nisem preveč obremenjeval, saj sem redno sodeloval Pri pouku, imam pa tudi srečo, da mi gredo stvari hitro v glavo. Nekateri bi rekli, da zato, ker je prazna, ha, ha, ha... V šoli smo tudi veliko ponavljali. Jezikov (poleg angleščine še izbirne nemščine) pa se res nisem nič učil, ker pri jezikih večidel delam vse po občutku. Za drugi izbirni predmet pa sem vzel sociologijo, in sicer zato, ker me zanima družba kot celota, s seminarsko nalogo pa sem se spustil čisto na svoje interesno področje. Obdelal sem namreč probleme v getih zahodne obale ZDA, svobodo izražanja v pesmih, o tem, kaj pripelje ljudi do tega, da pojejo o nasilju, drogah, ter o tem, kaj se s tovrstno subkulturo dogaja pri nas. Ukvarjam se namreč z rapom (ko sem bil mlajši, sem tudi "rejval"), s prijateljem imava celo rap band, imenovan P 2 B (Projekt dveh Boštjanov). Sva kar resna, raperja, iščeva sponzorje, se dogovarjava za snemanja, kot predskupina pa smo tudi že nastopili na koncertu skupin Pasji kartel in Heavy Les Wanted." Kakšna se ti je zdela matura, ko si dobil na vpogled prve naloge? "Začelo se je že z esejem v maju. Ko smo odprli naloge, smo se samo smejali. Naložili so nam opis kmečkega okolja v Cankarjevem Kurentu in Zidarjevem Svetem Pavlu. Pogruntal sem, da so tisti strici in tete, ki delajo maturo, predelali vse spremne besede in nam dali za maturo tisto, česar ne obravnava nobena spremna beseda. Preostala slovenščina tudi ni bila posebno težka, ob malo več učenja bi se dalo iz nje iztisniti še več. Matematika je bila zame najlažja na svetu, angleščina druga najlažja na svetu, sociologija sploh najbolj najlažja, le nemščina malo manj. Izbiral sem predmete, ki so me veselili in sem jih malo raje pogledal, kot bi katere druge. " In kam naprej? . "Delal bom dva faksa, študiral angleščino m novinarstvo." Se ti je tudi siceršnje štiriletno gimnazijsko šolanje zdelo "najlažje na svetu"? "Skoraj. Saj sem imel včasih kake probleme... kdaj pa kdaj zaradi moje lenobe, spet drugič zato, ker sem bil prepolno zaseden z glasbo ali z gledališčem. V drugem in tretjem letniku sem namreč igral v šolski igralski skupini. V tretjem letniku srno s kolegi naredili (Neva, Peter in moja malenkost) tudi lastno predstavo Rdeča kapica 2 ali Iščemo novega negativca. Delal sem tudi na KRŠ-u (študentski radio Kranj), kjer sem pisal "norice", Parodije na novice iz dnevnega časopisja, občasno sem delal tudi glasbene oddaje in snemal ankete..." Torej si že nabiral izkušnje za svoje profesionalno delo. Vrniva se še za hip k šoli: odličnjaki med kolegi ne veljajo za najbolj priljubljene. Kaj bi ti rekel zase? "Nasprotno. S kolegi se dobro razumem, tudi zato, ker šole nikoli nisem postavljal na prvo mesto. Šola mi pomeni institucijo, kjer pridobivaš znanje, ki ga boš nekoč potreboval, ni pa pomenilo, da se ukvarjam samo s šolo in z ničimer več. Da sem imel odličen uspeh, je kot rečeno, bolj pripisati sreči, da si stvari hitro zapomnim in da ne potrebujem veliko učenja. Trenutno je moje najbolj priljubljeno opravilo petkovo in sobotno sedenje ob kranjskem vodnjaku v družbi prijateljev glasbenikov." Praviš, da se ne učiš več kot drugi. Če čisto tehnično analiziraš, koliko časa si navadno še doma porabil za svoje šolske obveznosti? "Domače naloge sem večinoma delal doma. Če sem vedel, da bom vprašan, sem se ali pa se nisem pripravljal. Tudi pred kontrolko sem se kako urico učil, še večkrat pa sem si dejal, saj se bom spomnil, ko bo treba. Edina stvar, ki sem se je zadnja leta učil, je bila fizika, pa še to le pred kontrolnimi nalogami." Si med šolanjem kdaj doživel konflikt ali vsaj kratek stik s kakim profesorjem ? "Vse lansko leto sem imel konflikt z ravnateljem. Bil sem predstavnik šolske skupnosti v svetu šole, kjer sem zastopal interese dijakov in v tem smislu je prišlo do nasprotja z ravnateljem. Ampak z moje strani zdaj ni več nobene zamere." Imaš glede svoje prihodnosti že kakšne trdne načrte? "Nič trdnega. Poleg faksa se nameravam še naprej ubadati z gledališčem, in sicer pri alternativnem Gledališču čez cesto, s katerim konec septembra pripravljamo srečanje gledaliških off skupin." Preden se ti začnejo predavanja, imaš najbrž še kakšne načrte? "Ker so mi za nekaj časa ukinili Zoisovo štipendijo, bom šel verjetno v počitnicah še malo delat. V Klubu študentov in dijakov imamo še nekaj načrtov. Kakšen vikend bom pogledal malo naokoli. Letos sem se denimo udeležil tudi šole managementa v Kranjski Gori, lani pa tabora Zoisovih štipendistov. Potem pa bomo resno začeli. Upam, da ne bom že na prvem izpitu padel, da mi ne bo vse padlo dol prvi teden. Poleg faksa pa vsekakor nameravam ohraniti stvari, s katerimi sem se ukvarjal doslej in mi veliko pomenijo. Stil življenja in učenja pa bo na faksu drugačen. Tistega pritiska pred spraševanjem, ko so te določili kar po datumu ali po kaki drugi logiki, zdaj ne bo. Študij je pač samostojnejša zadeva, na izpite se bo treba drugače pripravljati." Boštjan Eržen Nekateri živijo samo za šolo Zakaj ravno jaz, saj nisem nič posebnega, Je na naše povabilo k pogovoru v časopisu dejal BOŠTJAN ERŽEN, maturant Srednje elektro in strojne šole v Kranju. Samega sebe kljub triletnemu odličnemu uspehu v srednji šoli in dobremu rezultatu pri maturi očitno ne šteje za nadpovprečnega. O slednjih namreč razmišlja: "Tudi med mojimi vrstniki je bilo nekaj nadpovprečnih, vendar so se ukvarjali izključno s šolo in z ničimer drugim. Tičijo v knjigah, ne družijo se z ostalimi, tudi v siceršnje življenje se ne vključujejo. " Tudi sam si bil odličen, si tudi ti ves čas tičal v knjigah? "Niti ne. Na srednji šoli sem sproti spremljal snov, si dosti zapomnil že med poukom, doma pa večidel le ponavljal, kar je bilo še treba." Kakšna pa se ti je zdela matura? S 24 točkami sicer nisi bil briljanten, vendar med srednješolskimi vrstniki vendarle špi-ca? "Kot so nas plašili, da bo matura bavbav, da se je treba zanjo veliko učiti, da se je treba nanjo začeti pripravljati že v drugem letniku, ni bila kaj prav posebnega. Saj se je bilo treba pripravljati, ravno grozno pa ni bilo. Kateri od predmetov se mi je zdel najtežji? Tako kot večini mojih sošolcev se mi je zdela precej težka slovenščina. Dobro so letos naredili le to, da so esej ločili od ostalega dela mature pri slovenščini, saj smo ga pisali že maja. Ta del smo naredili mesec dni prej, pa smo bili potem prosti za ostali del mature. Test iz slovenščine pa je bil zahteven predvsem zato, ker je bilo zanj premalo časa. Take izkušnje imamo skoraj vsi iz naše generacije. Nihče ni ravno z lahkoto prišel do konca. Kljub temu smo na naši šoli kar dobro opravili maturo. Najboljši jo je s 26 točkami, ampak v uspehu pa smo bili nad slovenskim povprečjem." Zakaj si se pred dvema letoma odločil, da boš opravljal maturo in ne zaključnega izpita? "Z maturo imaš za naprej večje možnosti. Z zaključnim izpitom greš sicer lahko na višjo šolo, na fakulteto pa ti odpre vrata matura." Si bil vsa štiri leta odličnjak? "V prvem letniku sem bil pravdober, pozneje pa odličen. V začetku, ko se še privajaš novim razmeram, novemu načinu dela in novim profesorjem, ni šlo čisto gladko." Kaj si izbral za študij? "Računalništvo. To me že dolgo zanima, zato je bilo kar logično, da se bom usmeril v te vode." Bil si odličnjak, ti pa običajno pri vrstnikih niso med najbolj priljubljenimi. Kakšne so tvoje izkušnje? "Nekaterim se šola "fučka", ti imajo običajno svoj tabor. Saj ne gre za to, da bi bili ostali ravno skregani z njimi, vendar si družbo človek le išče med tistimi, ki imajo podobne interese, torej tudi podoben odnos do šole. Ne bi pa trdil, da se družim le s tistimi, ki so v šoli uspešni, temveč tudi z vsemi ostalimi, s katerimi si imamo kaj povedati. " Kako pa so nate gledali tisti manj uspešni? "Ne bi mogel reči, da je šlo za kaj posebnega." Je bilo potrebno veliko truda, da si v srednji šoli dosegel odličen uspeh, in da si bil med najbolj uspešnimi pri maturi? "Ne. Dva ali trije iz našega razreda so se začeli za maturo učiti pol leta prej, večina mojih sošolcev pa mesec dni prej, nekateri celo samo teden dni pred maturo. Pri maturi sem se odločil jezik in matematiko delati na osnovnem in ne višjem nivoju, saj nisem potreboval najvišjega seštevka točk. Na moji fakulteti ni bilo omejitve vpisa, zato sem si to lahko privoščil, Nisem namreč videl smisla, zakaj bi se za zahtevnejšo raven učil že pol leta prej. Brez zveze. Ko sem denimo februarja govoril z bratrancem in ga vprašal, zakaj ne gre delat izpita za avto, je dejal, da ne more, ker se že uči za maturo. Sam nisem takšen, poleg šole rad počnem še kaj zraven." Koliko časa si povprečno porabil za šolo? "Različno, včasih nič, včasih kako uro, odvisno od tega, ali smo kaj pisali. Morda pol ure, če bi izračunal povprečje." Si torej kampanjec? "Sem kot večina drugih. Ko je sila, pa pritisnem. Pri meni je tako: če v šoli česa ne razumem, tisto doma temeljiteje pogledam, saj mi ne da miru, dokler ne dojamem. Če razumem snov, doma naredim le še kakšno vajo. Nisem namreč tak, da bi pustil stvari nedokončane." Kateri šolski predmet ti je bil najljubši? "To je navadno v veliki meri odvisno od profesorja in od njegovih metod. Skozi vse šolanje sem imel rad matematiko, v srednji šoli pa zlasti strokovne predmete in prakso. Praktičnega pouka smo imeli sicer v nasprotju s tistimi, ki so se odločili za zaključni izpit, bolj malo. Toda kar sem pogrešal v šoli, sem nadomestil doma, kjer se tudi rad ukvarjam z računalnikom." Si med šolanjem kdaj doživel kak konflikt ali vsaj kratek stik s profesorji? "Ne spominjam se, da bi bilo kaj takega." S čim se poleg šole še ukvarjaš? "Kot sem že dejal, nisem med tistimi, ki bi ves čas tičali v knjigah. S prijatelji gremo kam ven, v druščino, v kino, igramo hokej, še prej nogomet, tudi na kolesu sem včasih preživel precej časa... Računalnik pa mi je prav tako v zabavo. Med počitnicami sem tudi delal, na letališču in na bencinski črpalki." Kaj pričakuješ od študija? Kako se boš prilagodil novemu stilu življenja? "To bo zame čisto novo. Odvisno bo najbrž od tega, kako bom zagrabil. Redno nameravam hoditi na predavanja, saj ne gre, da bi že na začetku opuščal svoje obveznosti. Za štipendijo pa sem vnovič zaprosil, da bo študij v materialnem smislu lažji. Študij na fakulteti pa je tudi samostojnejši. Ce te zanima, se z večjim veseljem učiš, to je veljalo tudi v srednji šoli, čeprav smo bih tam pod večjim dnevnim pritiskom. Tudi na faksu ne bo dosti drugače." D. Z. Zlebir, foto: T. Doki Sovaščani pomagajo Anici Božnar Gorenja vas, 24. septembra - Krajani Gorenje vasi so se takoj odzvali stiski Anice Božnar, ki ji je v začetku septembra pogorela hiša. Stanovanjski del pogorele Brodar-jeve domačije bodo obnovili, pri tem pa bo družini pomagal gradbeni odbor, ki so ga imenovali v Gorenji vasi in mu predseduje Ivan Pet-rovČiČ: "S kmetijsko dejavnostjo na tej lokaciji pa je konec, seli se na Gor-enjo Dobravo, kjer bo gospodaril Aničin drugi sin. Pomoč pogorelim poteka po dveh poteh: prek krajevne skupnosti teče akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov, denar za Božnarjeve pa zbira tudi Rdeči križ v Škof j i Loki. Na seji gradbenega odbora smo se dogovorili, da v krajevni skupnosti zbrani denar nakažemo na račun Rdečega križa in takoj nakupimo gradbeni material, da začnemo zidati hišo od temeljev do strehe. V pomoč Božnar-jevim se bo vključila tudi občina, kakor se je to v primeru oškodovanih v požarih v Lanišah in Ho-bovšah." Za Božnarjeve tudi naši bralci lahko darujejo denarne prispevke (žiro račun škofjeloškega Rdečega križa je 51510-678-80807 (s pripisom "za Božnarjeve'*), če pa bi radi Božnarje-vim odstopili gradeni material, naj pokličejo na telefon Rdečega križa 621-462. • D.Z. Najopaznejši dosežek cerkljanske občine so ceste Pred zimo še nekaj kilometrov asfalta V občini Cerklje so letos asfaltirali 11 kilometrov makadamskih cesta. Do zime bodo do kraja asfaltirali cesto na Ambrož, začeli pa tudi rekonstrukcijo republiške ceste skozi Cerklje. Cerklje, 27. septembra -Slednja predstavlja pravo občinsko sramoto, čeprav je republiška. Zdaj je občina Cerklje z državo končno podpisala sporazum, ki ju kot investitorja zavezuje k začetku del. Kot napoveduje Franc Čebulj, župan občine Cerklje, se bodo zemeljska dela začela še v septembru. Financiranje same ceste je obveznost države, občina pa mora poskrbeti za pločnike, javno razsvetljavo ter odkup objektov in zemljišč. V sklopu te rekonstrukcije pa si lahko občani prihodnje leto obetajo še obnovo ceste Cerklje -Češnjevek - Trata - Velesovo. Obnovili bodo tudi cesto iz Cerkelj v Pšenično polico in iz Cerkelj v Poženik. Toda še o nedokončanih letošnjih obveznostih. Spomladi začeto asfaltiranje ceste Pet milijonov je za cesto do Ambroža prispeval RTC Krvavec, kar je po mnenju cerkljanskega župana dosti premalo, glede na to, da bo imet turizem na Krvavcu zagotovo korist od te naložbe. Zatorej naj gospoda na Krvavcu kmalu razmislijo o nadaljnem poteku te ceste od Slatnarja do Kriške planine, pravi župan. Od Ambroža do Krvavca pa je še pet kilometrov ceste. Ravne - Ambrož naj bi septembra in oktobra nadaljevali. Ustavilo se je namreč zaradi temeljskega plazu, kar je občina prijavila kot naravno nesrečo in kandidirala za posebna sredstva iz teh virov. Podjetje Hudournik iz Lju-blajne bo najprej saniral naravni plaz, nato pa bodo potegnili asfalt do Slatnarja. Tudi most v Šmartnem, ki je dve desetletji predstavljal problem, so naposled uredili. Do zime pa napovedujejo asfaltiranje še ene, tokrat "medobčinske" ceste. Gre za cesto Velesovo - Olševek, ki je že utrjena, zdaj pa naj bi dobila še asfaltno prevleko do meje s šenčursko občino. Cerkljani pa ne delajo le na cestah, o čemer priča obnova občinske stavbe (bivše policije), gradnja mrliških vežic na Spodnjem Brniku (odprli naj bi jih 1. novembra), precejšnja vlaganja v sakralne objekte (dela na cerkvah v Gradu, na Pšati in v Zalogu) ter gradnja vrtca v župnijskih hlevih. Le ceste so letos "pojedle" 60 milijonov občinskega denarja, od tega cesta na Ambrož 45 milijonov. • D.Z.Žlebir 50-let Lovske družine Jesenice Pristava - V prijetnem planinskem okolju v Javorniš-kem Rovtu so člani Lovske družine Jesenice proslavili polstoletni jubilej. Skupna površina lovišča družine je 6045 hektarjev. Bogato je z divjadjo in oskrbovano z lovskimi napravami, stezami in kočami. Število članov družine je ves čas okoli 60, v 50-tih letih pa so opravili nekaj desettisoč delovnih ur. Jeseniški lovci s puško niso iztrebili nobene vrste divjadi, obvarovali pa veliko. Predsednik družine Niko Bernard se je ob slavnostnem nagovoru članom družine in gostom dotaknil tudi nekaterih aktualnih problemov, ki podirajo ravnovesje v naravi. Ob 50-letnici so lovcem jubilantom podelili plakete, na prijetnem srečanju pa ni manjkal tudi srnjakov golaž. • J. Rabič olmiro d.o.o. alpska modna industrija 4240 Radovljica Jalnova cesta 2 CiIflMTCi VAM V SVOJIH PRODAJALNAH IN PRODAJALNAH SIROM PO SLOVENIJI PONUJA NOVO KOUKCIJO ^ * J€S€N - PLETENINE SO MEHKE PULOVE IZ NARAVNIH MATERIALOV IN V MODNIH BARVAH. NE V JOPICE Na Krvavcu gradijo akumulacijsko jezero Investitor ni upošteval pogojev iz Preddvora Preddvor, 27. septembra - Avgusta je preddvorski občinski svet na izredni seji odločal o izdaji mnenja h gradnji akumulacijskega jezera na Krvavcu. Podprl jo je le pogojno, eden od pogojev je bila tudi denarna odškodnina za "degradacijo okolja" v višini pet milijonov tolarjev. Na septembrski seji občinskega sveta pa so ugotovili, da je RTC Krvavec za izgradnjo akumulacijskega jezera na Zvohu dobil lokacijsko dovoljenje, ne da bi bili izpolnjeni njihovi pred mesecem dni postavljeni pogoji. Zato so tokrat sklenili, da ministrstvu za okolje in prostor, ki je dovoljenje izdalo, pošljejo zahtevo za obnovo upravnega postopka. Svetnik Stane Bergant, ki je že na izredni seji nasprotoval pripravljenosti Preddvorčanov, da pritrdijo posegu na Krvavcu, je tudi na septembrski seji ponovil svoje stališče, češ da so finančni pogoji premalo, in da bi morali postaviti zahtevnejše ekološke pogoje. Predsednik občinskega sveta Florijan Bulovec pa je v utemeljitev predloga za obnovo postopka navedel tudi citat iz enega lanskih zapisnikov občinskega sveta Cerklje, ko je bila v sosedni občini beseda o zaščiti vodnih virov na Krvavcu. Tedaj je bil navzoč tudi državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes. Ta je med drugim izjavil, da ni sprejemljivo, da bi se akumulacija reševala v okviru obstoječega prostorskega načrta za Krvavec. Dobro leto zatem na nedoslednost istega ministrstva kaže izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo akumulacijskega jezera na Zvohu, je dejal predsednik preddvorskega občinskega sveta. D.Ž. Glasne zahteve državnemu vodstvu iz tržiške občine Konec za nepravično delitev denarja Priprta denarna pipa iz države ogroža financiranje dejavnosti in investicije. Dodatni ekonomski udarec pomeni zaprtje predora Ljubelj. Tržič, 24. septembra - Med torkovo tiskovno konferenco je vodstvo občinske uprave sporočilo nekaj zaskrbljujočih podatkov. V letošnji občinski proračun bo država prispevala 85 miljonov tolarjev manj od načrtov, zaprtje ljubeljskega predora pa dnevno oškoduje podjetnike za več kot 3 milijone tolarjev na dan. Od države so zahtevali spremembo meril za zagotovolje-no porabo in ob pospešeni sanaciji predora tudi odškodnino za podjetnike. Lani je zagotovljena poraba v občini Tržič znašala 546 milijonov tolarjev. Letos so za ta namen načrtovali za 594 milijonov prihodkov iz države, na podlagi julija oblikovanih meril za zagotovljeno porabo občin pa se je predvideni delež za tržiško občino zmanjšal za kar 62 milijonov tolarjev. Ob zmanjšanju teh sredstev pričakujejo tudi 23 milijonov tolarjev izpada pri financiranju dopolnih programov, saj tržiška občina ne bo dobila predvidenega denarja za sofinanciranje programov ureditve naravne dediščine, sanacijo plazu v Zgornji Preski pri Tržiču in nakup gasilskega vozila. "Za eno najrevnejših slovenskih občin pomeni tako velik izpad denarja ustavitev vse nadaljnje investicijske porabe, ogroža pa tudi normalno financiranje tekoče porabe. Pri slednjem je trenutno najbolj zaskrbljujoča zagotovitev denarja za delovanje vrtcev, saj je pristojno ministrstvo upoštevalo premajhno število otrok in potrebo po subvencijah iz občinskega proračuna zaradi nižjih plač ter prispevkov staršev," je med drugim ugotovila vodja urada za finance Marta Jarc. Zaradi priprte denarne pipe so se iz Tržiča že pritožili državnemu vodstvu in zahte- Šenčur, 27. sepembra - Kranjska cesta v Šenčurju je že na novo asfaltirana, zdaj urejajo in utrjujejo še bankine. Domačini, ki so vajeni po tej cesti voziti v Kranj, že čutijo razliko. Minula zima je namreč Kranjsko cesto močno razdejala, tako da so jo vso luknjasto spomladi za silo zakrpali, na jesen pa je končana temeljitejša obnova. Občino Šenčur pa čaka še ena večja obnova, namreč cesta proti Britofu, ki je skupni projekt kranjske in šenčurske občine. - • D.Ž. vali bolj pravično razdelitev skupnih sredstev. Tržiški župan je eden od podpisnikov ultimativne zahteve 30 slovenskih občin za spremembo izračuna zagotovljene porabe do konca septembra. Če se to ne bo zgodilo, se občina konec leta ne bo mogla izogniti rdečim številkam. Župan Pavel Rupar je povedal, da je občina odločno protestirala tudi zaradi napovedane polletne zapore ljubeljskega predora. Od državnega vodstva je zahtevala popešeno sanacijo predora, odobritev odškodnine zaradi zmanjšanega prihodka pri podjetnikih in obrtnikih, oprostitev davčnih obveznosti in podporo razvojnim programom ter naložbam v obmejno območje tržiške občine. Ker ni običajnega prometa, vsak dan izgubijo v gostinstvu, turizmu, trgovini in drugim dejavnostih za več kot 3 milijone tolarjev prihodka. Ker je zaprtje ceste povzročilo malomarno vzdrževanje predora, posledice pa občutijo predvsem prebivalci tržiške občine, zahtevajo primerno odškodnino zanje. Razen na nujnost hitrega popravila ljubeljskega predora so vzdrževalca magistralne ceste opozorili tudi na sanacijo predorov nad Trži-čem, ureditev divjih priključkov in počivališč ob cesti. Srečanje z novinarji je tržiško vodstvo izkoristilo tudi za seznanitev javnosti o izdaji lokacijskega dovoljenja za izgradnjo bencinskega servisa v Podljubelju in o nadaljevanju prizadevanj, da bi investitorji sofinancirali vsaj izgradnjo novega zajetja. Med drugim je predstavilo še najpomembnejše rezultate letošnjega dela. • S. Saje Čakalne dobe v zdravstvu pod drobnogledom V vrsti za specialista več mesecev Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave letos izvedla raziskavo javnega mnenja o kvaliteti zdravstvenega varstva in o dostopnosti storitev zdravnikov- specialistov. Ljubljana, 27. septembra - Kar pravilo- ma namreč velja, da moramo na pregled pri specialistih čakati dlje časa, kot se nam zdi primerno. Kadar gre za naše zdravje, bi radi takojšnjo pomoč, ne pa da moramo na specialista čakati mesec, dva ali celo več kot leto dni. Na Zvezo potrošnikov Slovenije ljudje v zvezi s tem naslavljajo veliko vprašanj in pritožb, zato so se tudi odločili vzeti pod drobnogled čakalne dobe na različnih specialističnih področjih, tako v javnih zdravstvenih ustanovah, kot tudi v zasebnih in samoplačniških ambulantah. Najmanj čakamo na zobozdravnike, najdlje na otolaringologe Anketa je zajela 600 naključno izbranih občanov v večjih slovenskih mestih, hkrati pa so raziskovalci čakalne dobe preverjali tudi v posameznih specialističnih dejavnostih. Raziskava je pokazala, da je 38 odstotkov ljudi čakalo na specialistični pregled le 14 dni (14-dnevna čakalna doba je pri 44 odstotkih specialistih), 26 odstotkov do enega meseca, 29 odstotkov do treh mesecev in do enega leta 7 odstotkov. Najkrajšo čakalno dobo imajo očitno zobozdravniki: 48 odstotkov ljudi ima izkušnje, da je prišlo na vrsto v 14 dneh. Tudi pri ginekologih je čakalna doba sodeč po izkušnjah pacientk kratka, dlje pa je treba počakati na pregled pri okulistu, dermatologu, otolaringologu in psihiatru, od enega do treh mesecev. Najdaljšo čakalno dobo, tudi prek enega leta, so ugotovili pri otolaringologih. Največ ljudi išče zdravstvene storitve v javnih zdravstvenih ustanovah, v polovici teh Pa je treba čakati na pregled ali storitev več kot mesec dni, zato ni čudno, če so ljudje nezadovoljni zaradi čakanja in kot izpovedujejo v raziskavi, tudi z nepri- Kdaj smo samoplačniki? jaznostjo zdravstvenega osebja. Pacienti se pogosto čutijo prevarane Anketa je raziskovala še nekatere tudi v primerih, ko morajo zdravstveno druge elemente: oceno zdravstvenega storitev plačati, prepričani pa so bili, da stanja (več kot polovica jih je s svojim jim je zagotovljena kot pravica iz zdravstvenim stanjem zadovoljna), po- obveznega zdravstvenega zavarovanja, gostost obiskov pri zdravniku v zadnjem To se denimo dogaja tedaj, ko iščejo letu (več kot polovica jih je do trikrat pomoč v tako imenovanih samoplačniš-obiskala zdravnika), položaj pacienta, kih ambulantah. Samoplačniške storitve raziskava, ki pri različnih starostnih in izobrazbenih skupinah anketirancev sprašuje tudi po oceni, kako so zaščitene pravice pacientov. Uporabniki zdravstvenih storitev se najpogosteje čutijo oškodovane zaradi dolžine čakal- prostovoljno zavarovanje ne obsega, deloma pa za tiste, ki jih obvezno zavarovanje sicer vsebuje, vendar jih izvajalci opravijo zunaj programa pogodbe z zavodom za zdravtsveno zavarovanje. Najpogosteje se to zgodi takrat, nih dob in zaradi neprijaznosti zdravst- ko so čakalne dobe dolge, pacient pa bi venega osebja, sledi slabo opravljena rad hitro prišel na vrsto. Torej če plačaš, zdravstvena storitev, izbira osebnega zdravnika, nedostopnost informacij, uveljavljanje zdravstvenega zavarovanja, nastanitev in nega v bolnišnici ter neupravičena doplačila. raven obveščenosti pacientov, njihovo zaupanje do različnih virov informacij o zdravstvenem varstvu. Pacient še vedno ni enakovreden sogovornik v sistemu zdravstvenega varstva pri nas, ugotavlja namreč med drugim ponujajo tudi izvajalci znotraj javne zdravstvene mreže, torej v zdravstvenih domovih in zdravnikih s koncesijo. Deloma gre v njih za storitve, ki jih obvezno in Javno zdravstvo vsepovsod po svetu dopušča čakalne dobe za znosne zdravstvene težave, pravi dr. Marjan Česen, direktor kranjske enote zavoda za Zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dejstvu, da je čakanje na specialista daljše, kot je potrebno, pa botruje vrsta kompleksnih razlogov. Slovenci v povprečju menda večkrat letno (do sedemkrat) obiskujemo splošnega zdravnika. Absurdno je, da pri nas zobozdravniki (na Gorenjskem menda nanje čakamo tudi do štiri leta) in specialisti presegajo dogovorjene programe, ob tem pa se čakalne dobe podaljšujejo. Zato zdravstvena zavarovalnica v pogodbi z njimi začenja predpisovati število obiskova na uro. S tem naturalnim kazalcem želijo vplivati na to, da bi zdravniki način svojega dela prilagodili pacientom. Z nadzorom nad zdravniki bodo kontrolirali tudi ordinacijski čas. Uvajajo tudi tako imenovana ''čakalne knjige", na katere bodo zdravniki opozarjali paciente in jih po vrstnem redu vpisovali vanjo. si prej na vrsti. Sicer pa je anketa pokazala, da največ ljudi išče zdravniško pomoč v javnih zdravstvenih ustanovah, 17 odstotkov pri zasebnem zdravniku, vendar v okviru obveznega zavarovanja, 11 odstotkov pri zasebnikih kot samoplačniki, le 5 odstotkov ljudi pa v samoplačniških ambulantah zdravstvenih domov. Da samoplačništvo v javnih zdravstvenih ustanovah ne bi bilo zlorabljano, je zdravstveno ministrstvo izdalo uredbo, s katero je postavilo pravila delovanja samoplačniških ambulant. Tako denimo zahteva, da morajo biti vsi potrebni podatki in obvestila, namenjeni pacientom, objavljeni na vidnem mestu, vključno s cenami, delovnim časom in drugim. Iz dejavnosti samoplačniške ambulante morajo biti že vnaprej izključeni vsi nujni pregledi, oziroma storitve. Opravljanje samoplačniških storitev v nobenem primeru ne sme pomeniti vrivanja v čakalno vrsto in s tem podaljševanja čakalne dobe tistih, ki čakajo na redni pregled. Samoplač-niška ambulanta se lahko organizira le, če čakalne dobe za redni pregled presegajo sprejemljivo dobo. Zdravnik mora voditi knjigo čakajočih, ki jo je na zahtevopacientov dolžan pokazati. Kot ugotavlja raziskava Zveze potrošnikov Slovenije, čakalne dobe niso tako drastične, da bi se pacienti ne mogli sprijazniti z njimi. Vendar bi bilo zagotovo lažje počakati na storitev pri specialistu, če bi imeli resnično možnost dostopa do celovite informacije, in če bi v stiku z zdravstvenim osebjem naleteli na več razumevanja in pozornosti. Raziskava se ni spuščala v razloge, zakaj sploh čakalne dobe. Obstajajo sicer razmišljanja, da nemara Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavestno omejuje število zdravstvenih storitev, zaradi česar se čakalne dobe daljšajo. V katerih primerih čakalne dobe ne sme biti? Zdravniki v javni zdravstveni ustanovi so dolžni sprejeti pacienta brez čakanja, kadar gre za nujne in neodložljive storitve. Mednje sodijo: vse storitve, pomembne za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj zdravstvenega stanja, zdravljenje šoka in vročinskih stanj, preprečevanje sepse in zastrupitev, zdravljenje zlomov in zvinov, nujni reševalni prevozi. Druge storitve, zlasti ko gre za kronično bolezen, lahko odložijo za nedoločen čas, če jih zaradi premajhnih zmogljivosti ne morejo opraviti takoj. • D.Z. Žlebir Zlata poroka pri Kobalovih Sreče ti ne more nihče podariti V soboto, 21. septembra, je Štefko Urbane, prvi povojni tržiški župan, v mali poročni dvorani Vile Bistrice nad Tržičem svoja dolgoletna prijatelja Marijo in Svetka Kobala, obkrožena s številnimi najbližnjimi svojci in najboljšimi prijatelji, slovesno razglasil za zlatoporočenca. Ločana sta oba, Marija in Svetko, po srcu in duši in po govorici, čeprav že več kot tri desetletja živita v Ljubljani. Spoznala sta se že pred vojno. Za vse so bili krivi golobi, bi lahko rekli v šali. Golobe je gojil Marijin brat Andrej na Spodnjem trgu in tudi Svetko tam na drugi strani Sore. Najprej je hodil v hišo zaradi Andrejevih golobov, potem pa vse bolj zaradi Marije. Vojna ju je grobo ločila, razbila mladostne sanje, Svetko, ki je v Ljubljani končal gimnazijo in hotel potem študirati za elektro inženirja, je takoj po okupaciji postal sekretar SKOJ v Škof ji Loki, sodeloval v Poljanski vstaji in bil tudi eden od organizatorjev akcije za osvoboditev zapornikov iz loških zaporov. Januarja 1942 je bil aretiran, zaprt v Begunjah, Celovcu, Auschwitz, Gusenu in Mauthausnu, od koder mu je decembra 1943 s pomočjo prijateljev z zvijačo uspelo pobegniti in se je na Mežakli priključil partizanom. Na koncu vojne je bil v štabu IX. korpusa in sodeloval pri zaključnih operacijah za osvoboditev Trsta in Nove Gorice. 21. septembra 1946 sta se z Marijo, ki je bila ves čas vojne aktivistka na terenu, sekretarka SKOJ v Škofji Loki, dvakrat zaprta v Begunjah in so ji očeta ustrelili med talci za Kamnitnikom, poročila. Leta 1948 je Svetko prevzel funkcijo organizacijskega sekretarja Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije, 1953. je postal predsednik občine Škofja Loka, 1958. pa podpredsednik kranjskega okraja. 1962. je postal podsekretar na Sekretariatu za splošne gospodarske zadeve, se ob reformi leta 1965 vrnil v Slovenijo in prevzel posle republiškega sekretarja za gospodarstvo, od leta 1969 pa je bil poslanec v Domu narodov. Leta 1973 je postal prvi guverner Narodne banke Slovenije, štiri leta kasneje pa namestnik predsednika republiškega družbenega sveta za ekonomski razvoj in ekonomsko politiko, kjer je delal vse do upokojitve leta 1990. Vmes si je skorajda sam s prijatelji postavil počitniško hišico v Portorožu. Vse dopuste je gradil, betoniral, mizaril. Tam si je postavil tudi čebelnjak. Rad dela z lesom, rad vse naredi sam. Njegov oče je bil zidar od njega se je veliko naučil. Žena Marija pa je bila uslužbenka Ministrstva za notranje zadeve in Okrajnega sodišča v Škofji Loki, hkrati pa skrbna mati in dobra žena. Kdaj jima je bilo najlepše? Kljub pomanjkanju pravita, da so bila njuna najlepša leta ona, takoj po vojni. Svoboda je bila in skupaj sta bila. Še večja sreča je bila zanju potem, ko sta na svet prijoka-la njuna otroka, hčerka Andreja, ki je postala slavistka, in sin Branko, ki je šel po očetovih stopinjah, študiral ekonomijo in dela v bančništvu. Letos sta ga z mamo Marijo obiskala v New Yor-ku, kjer dela v podružnici Ljubljanske banke. V soboto sta si Marija in Svetko znova izmenjala prstane, za pričo pa jima je bil Aleš Jelene, predvojni aktivist in borec, s katerim sta s Svetkom skupaj preživljala grozote Begunj in Mauthausna in skupaj tudi pobegnila in se priključila partizanom v Mežakli. No, zanimivo je, da je bil Aleš njuna priča tudi pri poroki pred petdesetimi leti. Zato nič čudnega, da je bila tokrat zlata poroka v Vili Bistrici hkrati tudi veselo tovariško srečanje soborcev in mladostnih prijateljev. In želje? Zdravja si želita. Do zdaj jima je kar dobro služilo, posebno Marija se dobro drži, Svetko pa je bil pred leti operiran na hrbtenici. Takrat je bilo kar precej hudo, zdaj se je pa uneslo in se kar dobro počuti. Da bi le še bilo tako naprej, da bi v svoji mali delavnici še lahko delal in ustvarjal, in da bi bilo še veliko prijetnih srečanj s svojci in prijatelji. Če bo tako, bosta srečna, kot sta bila vsa ta leta. Že dolgo, dolgo vesta, da ti sreče ne more nihče podana, le skupaj si jo lahko ustvarita in si jo delita. Še na mnoga leta, Marija in Svetko! • Danica Dolenc Olimpijske igre so za športnike veliko doživetje, polno pričakovanj, uspehov in dobrih rezultatov Puščice so se uspešno vrnile iz Atlante Približno dva meseca je od nastopov naših športnikov na olimpijskih igrah v Atlanti. Kakšni so sedaj vtisi, ko so se že umirili in razjasnili, smo povprašali najstarejšega v slovenski reprezentanci lokostrelca Sama Medveda. Povedal nam je veliko zanimivih stvari tudi iz ozadja dogajanj na največjih olimpijski igrah doslej. Nastop na olimpijskih igrah v Atlanti je prav gotovo tvoj največji življenjski dogodek. Zdaj si verjetno že zbral večino vtisov. Ti je uspelo tisto, kar si si želel? "Kar se tiče mojega nastopa na letošnjih olimpijskih igrah, sem si želel predvsem izboljšati 33. mesto doseženo v Barceloni, saj sem se povsem drugače tudi psihološko pripravljal na letošnje igre. Precej zaslug za to ima tudi novi podpredsednik Lokostrelske zveze, Brane Cvetko, ki je na tem mestu od letošnjega februarja, predsednik Končan pa je odstopil. Pozitivna energija v meni je odločala, da grem v Atlanto povsem mirno, medtem ko sem šel v Barcelono v strahu. Pred Barcelono so mi s strani Lokostrelske zveze s Franetom Merelo na čelu skušali nastop onemogočiti, ovirali so me pri pripravah, tako da je bil že sam odhod na olimpijske igre zame maksimum. Se pravi, namesto da bi se motiviral za nastop, je bilo veliko že, da sem tja sploh šel. Psihološko pa sem bil čisto na tleh. V Atlanti so bile razmere povsem drugačne. Psiholog Matej Tušak in trener Franc Vengust sta veliko prispevala, malo pred nastopom že v Atlanti sem dobil nov lok, kar je naredilo nekaj dni pred nastopom še bolj zanimivih, kratkočasnih, ni bilo naveličanosti med čakanjem. Z novim lokom sem začel streljati tudi vse bolje, tako da na koncu tudi dober rezultat, 14. mesto, ni izostal. 13. mesto je dosegel Ukrajinec Zabrods-ky, bivši svetovni prvak, jaz sem bil 14., 15. pa je bil trenutno najboljši na svetovni lestvici Norvežan Tynus Groove, kar pomeni, da sem doživel preboj v sam svetovni vrh. Z 99. mesta, ki sem ga imel pred 01, sem se prebil nekje na 22. mesto na svetovni in na 12. mesto na evropski lestvici. S streljanjem proti Fincu Liponnenu s štirimi dodatnimi streli in s čarobno desetko v tretjem strelu, ko sva oba zadela do desetinke milimitra enako desetko, sva se oba zapisala v zgodovino olimpijskih iger, oba sva bila posneta v oddaji Dogodki dneva, o meni so pisali tudi članke. Tisti trenutek je bil verjetno najlepši trenutek v mojem življenju. Jaz upam, da se bo kdaj kaj podobnega še zgodilo, vendar biti toliko v medijih, kakor sem se znašel tisti dan, so verjetno sanje vsakega športnika. Dejstvo je, da nisem dobil kolajne, sem se pa od slovenske reprezentance edini pojavil v ameriških medijih in tako edini širše predstavljal Slovenijo. Če pa smo realni, nismo ravno pričakovali 5. mesta v ekipnem tekmovanju, čeprav smo vsi hoteli najbolje. To mesto pa je zelo presenetljivo, čeprav zdaj, ko se oziram nazaj, smo bilo prav blizu kolajni. Zadnji strel Koprivnikarja je pokazal vse slabosti vsega dela ekipe, saj mlajša dva trenerja Vengusta nista hotela upoštevati. Koprivnikar je imel dovolj časa, da bi odložil strel in se umiril, tako pa je na silo zadel sedmico." Med tvojimi navijači doma je kar vrelo, ko so poročali o tvoji bitki s Fincem Liponnenom, in ko ti je uspelo, je verjetno marsikdo pomislil, da si sposoben doseči tudi kolajno. Kaj pa ti misliš, si bil daleč od nje? "Tisti trenutek sem bil odločen, da bom izboljšal rezultat iz Barcelone, in sem ga izboljšal za 19 mest. Tako sem naredil največji napredek od nas, ki smo nastopili na obeh olimpijskih igrah. Blizu kolajne smo bih tako ekipno, in mislim, da jaz posamezno tudi. V ekipi smo naredili maksimum, Ruse in Korejce premagati vendarle ni kar tako. Sam pa sem bil najbližje kolajni, saj sem imel dober žreb, če bi premagal Belgijca Paula Vermierena, bi me čakal Lionel Tores iz Francije, ki ni nepremagljiv, potem pa bi se že boril s Korejcem za kolajno." Preden si prišel na vrsto s tekmovanji, si bil kar nekaj časa že v Atlanti. Si si lahko mesto pobliže ogledal? "Stanovali smo v olimpijski vasi, ki je bila skorajda v središču mesta. 10 do 20 minut peš, pa si bil že v olimpijskem mestu oz. Olympic city Atlanta, kjer se je dogajalo vse, tam je tudi eksplodirala bomba. Tja smo hodili vsak dan, kolikor je trening dopuščal. Vedeti je treba, da psihično ni mogoče zdržati na enem mestu, tako pa se v olimpijski vasi družiš z drugimi športniki, kar je zelo zanimivo. Prišlo je vendarle tudi do prena-sičenosti, tako da sem dva dni pred tekmo hodil v mesto, po nakupih, itd. Strelišče v Stone Moutainu je bilo oddaljeno 40 minut vožnje, kar je pobralo ogromno energije, tako da smo se tja vozili enkrat na dan, ali dopoldne ali popoldne, če pa smo ostali tam ves dan, smo tam tudi jedli. Atlanta je pomembna zaradi rasizma. Tam, kjer smo streljali v Stone Moutainu, je park, od koder izvira Ku Klux Klan. Tam so tudi še plantaže, kjer vidiš originalne, muzejsko urejene staje, kjer so živeli črnski sužnji. Tudi Martin Luther King je iz teh krajev. Atlanta je bila znana po zatiranju črncev, danes pa je slika povsem drugačna, saj živi v Down Townu, na obrobju Atlante kar 95 odstotkov črncev." Medtem si si poškodoval koleno. J a, kaj si pa delal? "Ha, to je pa tako. Po olimpijski vasi so vozili vlakci. Vozili so na tri minute v določene smeri, kamor si hotel, ali v mesto ali v fitness center... Enkrat smo se peljali, na hitro sem se usedel v prvi vagon, prostora je bilo za dva, tu pa je bilo toliko ljudi, da smo sedeli po trije. Krajna dva imata potem obvezno kolena navzven. Jaz sem se z nekom pogovarjal, voznik je šel mimo nekih montažnih panojev iz iverke, ki so bili postavljeni sredi ceste in jaz sem udaril s kolenom točno v rob tega panoja. Bilo je zelo boleče, odrgnil sem se do kosti, koleno je oteklo, tako da sem imel težave s hojo še ves teden. Prvo pomoč pa mi je nudil že takoj na vlakcu neki hon-konški zdravnik." Na olimpijskih igrah si bil že drugič. V Barceloni si imel veliko športne smole, tokrat pa ne. Verjetno pa so za športnike igre veliko doživetje? "Olimpijske igre so največje doživetje za vsakega športnika. Če greš na Samo Medved več iger, je teh doživetij več. Ne strinjam pa se z ljudmi, ki so mnenja, da je treba iti na pet olimpiad, in šele takrat doseči najboljši rezultat. Če te športna zveza ali olimpijski komite pošlje na igre, je tudi odgovoren, da si sposoben doseči medaljo. Letos sem imel to srečo, da nas je olimpijski komite bolje vodil, mislim, da je bilo vse bolj odgovorno vodeno. Dr. Marko Ilešič je tudi diplomatsko vodil, brez prisile, bilo je zelo prijateljsko vzdušje v reprezentanci, kar je navsezadnje prineslo tudi uspeh. Tudi olimpijci, ki smo bili že v Barceloni, se radi družimo, kar je potegnilo tudi mlajše. Najboljši vtis od vseh športnikov pa je name naredila Brigita Bukovec, ki je bila od prvega do zadnjega dneva nasmejana in prepričana v svoj uspeh. Mislim, da je najboljša športnica od vse ekipe, ne samo zaradi svojih štirih državnih rekordov in srebrne kolajne. Pozitivna energija, ki smo si jo sami izoblikovali, je tudi prispevala k dobrim rezultatom." So se ti zdele tokratne igre v primerjavi z barcelonskimi drugačne? "Barcelonske igre so bile zame prve igre, in ker so bile prve, so tudi vtisi nekoliko drugačni kot pa iz Atlante. Atlanta je bila doslej največja olimpiada in je tudi zaradi tega prišlo do problemov. Amerikanci so pač improvizirali, organizacija je škripala. Mislim, da je bila res prevelika. Tako velikih megalomanskih iger verjetno ne bodo prirejali nikjer več. Že sama otvoritev je bila zame moteča, ker smo prišli na stadion kot reprezentanca čez nekak lesen pod, čez katerega je bil pogrnjen tapison, teči smo morali navzdol. Mene je še bolelo koleno. Ta navidezna sproščenost, mislim, da ni pustila dobrih spominov. Barcelonska otvoritev je bila veliko bolj slovesna, mogočna, tam smo imeli točno določena mesta za vsakega člana reprezentance. Lepo doživetje v Atlanti pa je bil zame prihod našega olimpionika Leona Stuklja na stadion, videl sem v živo take legende, kot je Mohamed Ali, Bubka, Bob Beamon. Zame osebno so bile te olimpijske igre zelo zanimive, tekmovanje, nakupovanje, tudi naša lokostrelska ekipa, ko smo bili tako različni." Kot najstarejši športnik v slovenskih reprezentanci si verjetno bil zadolžen za vzdrževanje dobre volje med mlajšimi kolegi. S čim ti je to uspevalo? "Že po naravi sem bolj vesel človek, upam si povedati vsakomur vse. To je karakter, ki je za tiste, ki jih grajam, moteč, za druge pa stimulativen. Najstarejši sem bil tudi v Barceloni, saj je drugi najstarejši, Rajmond Debevec, tri leta mlajši. Vsa ekipa, ki je bila že v Barceloni na čelu z veslači, Brigito ter Rajmondom, pa tudi trenerji, smo se že poznali in ustvarili dobro vzdušje. Tako ni bilo nobenih izgredov, nagajanj. Predvsem Jani Klemenčič je gonilna sila, škoda, da ni bilo zraven tudi veslača Saša Mirjaniča, ki je žal umrl, on je bil na vseh sprejemih, zabavah glavni za dobro voljo. Tako da nisem bil samo jaz za celotno reprezentanco zadolžen za dobro vzdušje. Je pa res, če hočeš imeti dober rezultat, družimo se tam 21 dni, je treba biti nadvse komunikativen in vesele volje, na treningu in tekmi pa maksimalno skoncentriran. To je pač formula za nastop na olimpijskih igrah. Na našem ekipnem lokostrelskem nastopu pa je bilo potrebne veliko pozitivne energije, veliko pri tem pomaga kakšen vic. Saj daš tudi velik vtis nasprotni ekipi, če ji veselo čestitaš že pred tekmo." Veliko smo v raznih časopisih brali, da si velik ljubitelj piva. "Pivo in ta zgodba o pivu sta mi morda prinesla tudi kakšnega sponzorja pn pivovarnah. Zelo težko je biti stalno skoncentriran na rumeno barvo, oz. rumeno desetko, kajti tudi devetka je rumena in moraš biti žejo selektiven pri merjenju, da se odločiš meriti točno v desetko. S psihologom Matejem Tuškom sva ubrala taktiko, da si zamišljam neki materialen predmet za tarčo, v katerega streljam. Naneslo je tako, da sem za revijo Mag štirinajst dni pred odhodom v Atlanto izvedel akcijo za stavo za bralce, v koliko puščicah zadenem pločevinko Samo Medved na treningu. Pred njim stoji kasnejša olimpijska prvakinja s Koreje. piva Laško z razdalje 70 metrov. Zadel sem v prvem poskusu. In ko so bili trenutki najhujši, sem si zamislil pivo v desetki. Lahko bi si zamislil tudi kaj drugega. To sem povedal tudi novinarjem v Ameriki, ki so spremljali ta zgodovinski trenutek, in tako so mi oni napravili posel, ker so raznesli to novico, ki je odmevala tako v Ameriki kot v domovini. Zanimivo, da sem edini športnik, ki si upam to naglas povedati, čeprav pivo pijejo vsi. Z dobrim rezultatom sem tako postal zelo dobra reklama za pivo - debel, dobro strelja in pije pivo. Ljudje so me takega sprejeli in me izbrali za tretjega športnika meseca septembra za Brigito Bukovec in Andražem Vehovarjem." Nameravaš s svojo športno kariero nadaljevati? Kako pa je s tvojo lokostrelsko šolo? "Po zadnjih dogodkih v Lokostrelski zvezi Slovenije, ko se bodo vse stvari, ki so me težile, nepravilnosti, nagajanja, uredile, mislim, da ni razloga, da ne bi s športno kariero nadaljeval. Rezultatov doseženih v Atlanti sem zelo vesel. Tudi če bi s športno kariero končal, je moje ime zapisano v zgodovino lokostrelstva. Ta šport pa je tak, da se lahko z njim resno ukvarjam tja do 50. ali 60. leta. Zaposlitev imam tudi tako, sem inštruktor lokostrelstva v Slovenski vojski, da ni težav. Zdaj lahko pričakujem tudi večjih pomoči sponzorjev, tudi večje podpore s strani LZS, tako da bo rezultat lahko samo še porastel in bi se lahko po svetovni in evropski lestvici prebil med prvih pet. Zelo si tudi želim, da bi v Sydneyju uspel poseči po kolajni. Če razmišljaš pravilno, potem kolajna ni nedosegljiva. Z lokostrelsko šolo pa je tako, da je treba tudi preživeti in za to je treba urediti tudi vire. Eden od virov je tudi lokostrelska šola, ki jo vodim v klubu Moste. V njej imam trenutno štiri tečajnike. Matjaž Kamnar je že globoko v prvi selekciji mladinske reprezentance in je že bil na evropskem pokalu nosilec ekipe v tekmi proti Rusiji. Srdjan Mahmutovič mu počasi sledi in verjetno bosta oba fanta tudi zelo resna kandidata za olimpijske igre v Sydneyju leta 2000. Tu je tudi nekaj obetavnih deklet in mlajših fantov. Klub, v katerem sem predsednik, je za tako delo tudi zelo zainteresiran. Drugo so tudi posamezni tečaji. Prav v začetku oktobra bom organiziral tak tečaj v Ljubljani. Upam, da bo tam okoli 30 tečajnikov, in da se bodo našli tudi novi talenti. Namenjen sem delati tudi z ljubljanskimi osnovnimi in srednjimi šolami, tako da bi organiziral športne dneve, kjer bi se dijaki lahko seznanjali z osnovami lokostrelstva. Zelo si želim tudi organizirati lokostrelsko šolo tudi za bolne otroke pediatrične klinike v Ljubljani. O tem bom razmišljal jeseni drugo leto po svetovnem prvenstvu v Kanadi. Tem otrokom bi ta šport lahko koristil, saj je veliko gibanja v naravi in čistem zraku in tudi veliko možnosti za igro. Poleg tega sem 1. 1994 poslušal nekaj seminarjev v Ameriki v Arizoni na Arizona State University. To so lokostrelski tečaji, ki jih vodijo največji lokostrelski strokovnjaki. Veliko izveš o metodiki treninga, o psihičnih pripravah, o materialu, opremi in tudi o kondicijskih pripravah. Te tečaje sem tam opravil, zdaj pa bom opravil tudi dodatne izpite na ljubljanski fakulteti za šport. Na podlagi tega bomo potem verificirali mojo dejavnost oz. to šolo. Drugo leto me spomladi čaka nastop na svetovnem prvenstvu v dvorani v Turčiji, že januarja največji furnir na svetu v Las Vegasu. Že decembra grem na Nizozemsko na turnir TOP FACE TO FACE, kamor sem povabljen med 48 najboljših lokostrelcev na svetu. Poleti pa bo seveda svetovno prvenstvo v Kanadi." • Marjeta Vozlič n OMS Odkupujemo »■ smrekovo in borovo hlodovino. WVS6RIK Hkrati obveščamo, Mizarstvo in žaga, da imamo v zalogi večjo količino Jezerska c. 108 c, Kranj tarnanja po ugodni ceni. TeL: 064/242-110, 064/242-481 MeninA Kamnik, Šmarca 1241 Kamnik - SLOVENIJA telefon kc: 061/811-122 - prodaja: 061/811-027 • več kot 40 let smo prisotni na evropskem in domačem trgu od tega 76 % prodamo v države zahodne Evrope - Nemčija, Anglija, Belgija, Francija, Avstrija in Madžarska • Zajemamo srednji in zgornji kvalitetni oz. cenovni razred • Pri izdelavi uporabljamo ekološko neoporečne materiale, za kar smo dobili certifikat nemških proizvajalcev - BUSI, kar nam omogoča prodajo na nemškem trgu Med dosedanja priznanja danes lahko uvrstimo še znak SQ STABILNI DELOVNI KOLEKTIV, UREJENI DELOVNI ODNOSI NAM ZAGOTAVLJO VISOKO KVALITETO MeninA Blagovnica GORENC DOBRODOŠLI NA MLADINSKI UL 2, KRANJ MODA JESEN - ZIMA '96 NAJVEČJA IZBIRA OBLAČIL NA ENEM mestu Blagovnica GORE NC ŽENSKI IN MQŠK( ODDELEK KONFEKCIJE BOGATO ZALOŽENIH TUDI S PLETENINAMI PROMOCIJSKI TEDEN NOVE JESENSKO - ZIMSKE GARDEROBE v času od 27.09-05.10.96 -10% za vse izdelke v blagovnici GORENC razen akcijskih in posebno znižanih cen. POZOR: V ZALOGI PREKO 2000 KOSOV ŽENSKIH IN MOŠKIH HLAČ, VSEH VRST, MATERIALOV, BARV IN KROJEV. HLAČE ELKROJ, HLAČE TRIKON, KAM PO NAVE HLAČE? v blagovnico GORENC AKCIJA AKCIJA AKCIJA . AKCIJA 50% TRENIRKE ŽENSKE, MOŠKE 3980 sestav 90%bombaž, 10%po!iester \ y^Q PLAČAJ HLAČE DOBIŠ MAJICO AU OBRA i NO Tudi to je razlog več, da nas obiščete: Blagovnica GORENC je odprta vsak dan od 8h - 19h v soboto do 13h, PRIČAKUJEMO VAS Nakup lahko poravnate na več čekov ali pa s kreditnimi karticami ACTIVA,VISA, EUROCARD Turistična kmetija "Grofija" na Viru pri Stični Grofija je res prava kmetija Dve vrsti turističnih kmetij imamo v Sloveniji. Prve, ki so kmetije le toliko, kolikor so na vasi, sicer pa vam bodo ponudili kupljeno hrano in pijačo, kot v restavraciji ali bifeju sredi mesta in tiste, kjer boste lahko prigriznili pravo domačo hrano in vam bo po grlu steklo domače vino. In če iz mesta na podeželje odidete zato, da bi se predvsem naužili domačega, potem ta trenutek vsekakor berete v pravo smer. V smer proti Dolenjski. Kako uro vožnje z Gorenjskega, vsega skupaj 30 kilometrov iz Ljubljane, v Ivančni Gorici z glavne ceste na levo proti Viru pri Stični, do zaselka Vrh in že ste na Grofiji. Domačijo, katere ime sega več rodov nazaj (hiša je bila zgrajena 1867. leta), sta pred osmimi leti začela obnavljati Janez in Majda Vrhovec. Veliko kmečko posestvo, ki je bilo še nedavno zapisano propadu, je danes prava idila za mnoge obiskovalce, ki si želijo miru in domačega okolja. Vinogradi, travniki in njive, pašniki, gozd, pa velika kmečka hiša, skedenj in hlev in poleg teniško igrišče, pa "balinplac", vse to obsega kompleks turistične kometije Grofija. Ne le individualni gosti iz vse Slovenije in drugih držav, pogosti gostje na Grofiji so tudi razne otroške skupine, športne skupine, sama domačija in okolica pa sta primerni tudi za likovne kolonije. Tistim, ki na Grofijo pridejo na počitnice, so namenjeni apartmaji s skupno štirinajstimi posteljami. Njihovo kulinariko bi najbolje označili z besedami "vse je domače". Naj bodo sirovi in ajdovi štruklji, domač ajdov in črn kruh, skutna in orehova potica ali pa konjsko ali jelenovo meso, pa v krušni peči pečen odojek ali kozliček, pa suhe salame, klobase... In ker hrano ponavadi oplemenitimo s tekočim, je tu pristno domače vino, značilni dolenjski cviček. Janezov cviček je bil že dvakrat nagrajen na Tednu cvička v Kostanjevici, sicer pa nič čudnega, saj grozdne jagode vsrkavajo sonce na pobočjih pod Hmeljnikom, v vinogradih, ki so jih Vrhovčevi kupili od stiskih menihov. Tudi žganje, medica, orehovec so pristni domači. Prav domači pa so tudi tisti, ki poprimejo skupaj, kadar pride avtobus gostov, poprimejo skupaj, da jih postrežejo tako, kot se za turistično kmetijo spodobi. Kmečko okolje dopolnjujeta skedenj in hlev, v katerem hrzajo grofovski konji. Na prostranem pašniku ob hiši se pase divjad. Grofija pa je tudi odlično izhodišče za izlete v okolico bodisi, v bližnji Stiski samostan, ali pa v 6 kilometrov oddaljeno Jurčičevo Muljavo in še kak kilometer naprej do dolenjskega bisera, reke Krke. In če bi o Grofiji radi povprašali kaj več, le obrnite telefonsko številko 061/ 778 - 141. JESENICE Mw „ C J Fimgana 2 M U.O. O. Tel. Fax. 064/861-570 064/861-570 MEGA CENA MEGA KREDIT v mesecu septembru za MEGANA Že od 1.990.000 SIT in T + 0 % do 600.000 SIT in T + 7 % za nadaljnji 1.000.000 SIT kredita Staro za novo -vozila v zalogi RENAULT Citroenov tehnični center v Velizyju Njihova skrb je udobje Pri francoskem Citroenu svojim avtomobilom namenjajo veliko skrbi za udobje, njihovi strokovnjaki pa v ta namen vlagajo veliko ur natančnega dela tako pred kot tudi med serijsko proizvodnjo. V Citroenovem tehničnem centru v Velizyju nedaleč od Pariza se v posebnih laboratorijih ukvarjajo z raziskavami avtomobilske akustike in vibracij. Tehnični center v Velizyju se s šestnajstimi poslopji razprostira na 120.000 kvadratnih metrih površin, prvo stavbo pa so zgradili, natanko pred tridesetimi leti. V njem so našli prostor za oddelke, ki opravljajo študije avtomobilske tehnike (DETA), znanstvene raziskave (DRAS) in industrijsko opremo (DMEI). V zadnjih desetih letih so v center investirali kar 965 milijonov francoskih frankov, 80 milijonov pa od leta 1988 v laboratorij za raziskave akustike in vibracij, od tega samo v letu 1994 in lani 30 milijonov francoskih frankov. Vsi raziskovalni oddelki opravljajo raziskave za oba člana grupa-cije PSA, torej tako za Citroen so že v serijski proizvodnji kot tudi na prototipih. Raziskave hrupa opravljajo v posebno izoliranih komorah, kjer lahko odkrivajo srednje in nizke frekvence motornega hrupa, hrup koles pri stiku s cesto, analizirajo sposobnosti zvočne izolacije in podobno. Zmanjšanja hrupa v potniški kabini ni mogoče doseči samo s preprostim dodajanjem izolacijskih elementov, ampak je potrebno najprej simulirati natanko takšen hrup, ki ga slišijo voznik in potniki, nato pa odkriti poti, po katerih se hrup v obliki drobnih vibracij pretvarja v akustični pritisk, ki je moteč za človekova ušesa. Enako pomemben dejavnik udobja v avtomobilu so tudi vibracije. Pri Citroenu s posebnimi simulatorji ugotavljajo vibracije dna potniškega prostra, in sedežev, volanskega droga in armaturne plošče, pri Čemer lahko simulirajo tudi vožnjo po slabših cestah, rezultati teh testiranj pa služijo kot podlaga za izboljšave že obstoječih modelov kot tudi pri snovanju bodočih avtomobilov. V Citroenovem tehničnem centru v Velizyju poleg akustičnih in vibracijskih raziskav opravljajo še številne druge, za katere imajo na voljo posebne naprave za hidravlične simulacije, za razvoj samodejnih menjalnikov, elektronski in elektromagnetni laboratorij in podobno. • M.G. Citroenova xantia na preizkusu v akustični komori, kjer opravljajo raziskave hrupa v potniški kabini v kombinaciji z vibracijami dna karoserije. kot tudi za Peugeot. Udobje v avtomobilih je predvsem rezultat različnih zvokov in vibracij, ki jih povzročajo posamezni sestavni deli, dobro uravnoteženje motornega hrupa in vibracij podvozja pa je mogoče doseči samo z delom v laboratoriju. Pri Citroenu opravljako raziskave tako na avtomobilih, ki ova Toyota lana eruiser mm Največja japonska avtomobilska tovarna Toyota je letos med novimi modeli predstavila obnovljeno generacijo terenskega vozila land eruiser, ki ga bomo za pokušino do konca leta deležni tudi na slovenskem trgu. Land eruiser z oznako J9 je tretja generacija tega avtomobila, ki ima v skladu s potrebami uporabnikov, ki se s tovrstnimi avtomobili vozijo bolj po cestah kot po brezpotjih, lepo oblikovano karoserijo, skoraj limuzinsko notranjost in vrsto opreme, ki pripomore k večjemu udobju. Kljub temu pa se pod karoserijo skriva pravo terensko podvozje s stalnim štirikolesnim pogonom (pri prejšnji generaciji s priklopljivim) in s tremi diferenciali z zaporo. Vozilo je ZA LJUBITELJE ITALIJANSKEGA STILA! PS I IZREDNO UGODNE CENE ZA OMEJENO ŠTEVILO VOZIL IZ CO I ZALOGE ZA KOMPLETNI PROGRAM FIAT IN LANCIA TUDI KOMERCIALNI PROGRAM DUCATO - VSI TIPI • FIORINO - BENZ IN DIESEL BOGATE NAGRADE ZA KUPCE Prepričajte se o izzivalnih ugodnostih MOŽNOST KREDITA O LEASING O STARO ZA NOVO UGODNA OBRESTNA MERA UGODNO: TESTNA VOZILA PUNTO, BRAVO IN BRAVA AVTOLINE KRANJ POOBLAŠČENI PRODAJALEC 4000 KRANJ, Bleiwisova 10 tel.: 064/216-563, 064/211-553 SERVIS: 064/224-244 UGODNOSTI DO 2.000 DEM PRI POSAMEZNIH MODELIH 55 opremljeno tudi z vso potrebno varnostno opremo, ki vključuje varnostni zračni vreči pred voznikovim in sopot-nikovim sedežem, varnostne pasove s pirotehničnimi zate-govalniki in pri nekaterih različicah že serijsko tudi protiblokirni zavorni sistem. Ob dveh medosnih razdaljah in tri- ali petvratni karoserijski različici, Toyota za land erui-serja ponuja dva zmogljiva motorja, 3,0-litrski štirivaljni turbodizel (92 kW/125 KM) in 3,4-litrski bencinski šest-valjnik (131 kW/178 KM). Osnovna trivratna različica je v Sloveniji na voljo za maloprodajnih 54.173 mark, medtem ko najdražja petvratna različica VX z bencinskim V6 motorjem in samodejnim menjalnikom stane 78.846 mark. Z novo generacijo land eruiserja so pri Toyoti nadomestili tudi dosedanji model 4 runner. • M.G. "©■ ASTRA ECO s PETIMI VRATI je opremljena z zanesljivimi varnostnimi sistemi, ki jih pričakujete od Opla - zračna blazina, bočne ojačitve, aktivni varnostni pasovi in zaščita pred krajo. Prikupna ASTRA ECO postane še prikupnejša, ko zvemo za ugodno ceno. Zdaj je na prodaj že za 22.950 DEM. avtotehna d.o.o. PINTAR, KRANJ, Koroška 53a tel.: 064/212-191, 224-621, faks: 064/212-191 SERVIS IN AVTOSALON VRTAČ Audi POOBLAŠČENA PRODAJALNA IN SERVISER ZA PRODAJA VOZIL VOLKSWAGEN IN AUDI V KLETNI ETAŽI BLAGOVNICE GLOBUS KRANJ tel./fax: 064-211-662 UGODEN NAKUP NA PORSCHE LEASING IN KREDIT GLAS vsak torek in petek HYUnDPH SALON JAVORNIK Za vsa kupljena vozila HYUNDAI v mesecu septembru vam povrnemo stroške registracije in obveznega zavarovanja. Prodaja novih in rafolienih vozil - kredit - ieasing Janeza Finžgarja 5 (Javornik) SI-4270 Jesenice tel./fcix: +386 (O) 64 83-389 HYUnDRI - pROdAJA NOVih IN RAblJENlh VOZil ' uqodEN kREdiT, Ieasíncj - SERVÍS, IdEpARSKE ÍN liČARskE STORÍTVE AVTOHIŠA KADIVEC Pipanova 46, ŠENČUR tel.:064/41-573 0 yj HONDA ŽIBERT * CMC 3 vrata-1,4 is * CÍVIC 4 vrata -1,4 is; 1,5 ils; 1,6 vti * CÍVIC 5 vrat -1,4 i * HONDA ACCURD SERVIS #/V RROD/XJA VOZKL SïïíoViw Tel/Fax:064 242167 PUNTO 55, 75 že od 16.450 DEM dalje VSAK KUPEC PREJME DARILO Blejska Dobrava 1, 64273 Blejska Dobrava SERVIS: tel., fax: 064 874 100 PRODAJA: tel.: 064 874 000 AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064 242 277 SERVIS IN PRODAJA MICRA 1,0 16 V airbag 16.690 DEM ALMERA 1,4 16V airbag 22.990 DEM PRIMERA 1,6 16V airbag 33.990 DEM * bogata serijska oprema * garancija 3 leta ali 100.000 km da, wfyU& ti fióüfati,.. iS AVTOŠOLA B*B Begunjska f O • pri vodovodnem stolpu nakup z nasmehom J J 5< rajno nizka cena Ta oznaka krasi trajni izbor kakovostnih izdelkov. Njihovo konkurenčnost vam jarnci Mercator. Prijazna cena Pod tem imenom se skriva posebna ponudba, kiji ne boste mogli reči ne. Zato poiščite svoj sonček. ■K ercator najboljši sosed KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22, tel. 223-276, 211-225 RENAULT MEGANE SEPTEMBRU 1,4 RL/5 v 1,6 RN/5 v 1,6 RN C0UPE samo 21.500 DEM samo 25.300 DEM samo 25.300 DEM KREDITI ŽE OD T + 0 % STARO ZA NOVO - TESTNE VOŽNJE Več kot 140 let tadicije ZDRAVILIŠČA LAŠKO DA BI PONOVNO VZPOSTAVILI RAVNOTEŽJE V TELESU Zdravilišče se ponaša s kvalitetnimi medicinskimi storitvami. Naravni zdravilni dejavnik je termalni vrelec temperature od 32 do 35 stopinj Celzija, ki s svojo blagodejno toploto blaži bolečino in omogoča lažje gibanje. Seveda k temu pripomorejo še vse vrste terapij, počitek, sprememba okolja, pa gibanje v naravi, zdrava prehrana in ne nazadnje tudi visoka usposobljenost strokovnih sodelavcev, ki znajo prisluhniti težavam gostov. Oddih v Zdravilišču Laško je namenjen vsem, ki si želijo izboljšati svoje zdravstveno počutje, okrepiti svoje zdravje in tistim, ki želijo zdravi ostati. Zato v zdravilišču ponujajo počitniške, zdravstvene in vikend programe. Dejavnost zdravilišča je usmerjena v zdravljenje poškodb in obolenj ter stanj po operativnih posegih na gibalnem sistemu, degenerativnih sprememb sklepov, zlasti hrbtenice, iz* vensklepnega revma-tizma, stanj po opeklinah s prizadetostjo gibal ter motenj v delovanju krvnega obtoka. Sicer pa strokovnjaki v Zdravilišču Laško pri zdravljenju uporabljajo različne vrste terapije, od hidroterapije, kineziote-rapije, elektro in termoterapije, kiroterapijo in masažo, magnet, mehano in hipobarično terapijo ter delovno terapijo. Vse sobe v hotelu s 266 posteljami so opremljene s kopalnico, telefonom in televizorjem, v hotelu so še restavracija, salon, kavarna in bistro ter kongresna dvorana. Dolgočasje ne koristi zdravju, pravijo v Zdravilišču Laško, kjer bo vsak našel nekaj zase: zunanji termalni bazen s čofotalnikom za najmlajše in sončno teraso, notranji termalni bazen, savna, fitness studio s kargio linijo, terapija in vsi ostali prostori so funkiconalno povezani v hotelski kompleks. Lendava je vse bolj priljubljen turistični cilj počitnikarjev, izletnikov ali zgolj mimoidočih potnikov. Odlikujejo jo neokrnjena narava, mir, odlična kulinarika, edinstvena termalna voda; je odlična izhodiščna točka za izlete v okolico ter kraj, kjer se boste srečali z domačini, odprtih src za vsakega gosta posebej. V Lendavo, na ta severovzhodni konec Slovneije, prihajajo tisti, ki želijo pravočasno poskrbeti zase, za svoje dobro počutje in obnovo psihofizičnih sposobnosti. Zanje so v tem mlajšem slovenskem zdravilišču pripravili program "oddih in utrjevanje zdravja" in vanj zajeli blagodejnost in zdravilnost vode. To je tiste vode, ki je leta 1965 v vasici Petišovci namesto toliko želene in obljubljene nafte bruhnila iz ne-derij zemlje in rezultati, ki so pokazali, da vsebuje večje količine parafina in je tako edinstvena v Sloveniji in ena od treh termalnih voda v Evropi s podobno sestavo. Toda v Lendavo prihajajo tudi gostje, ki jih že tarejo bolezenske tegobe, za katere pravimo, da so jih s seboj prinesla leta. Zdravilišče je pravi naslov za zdravljenje revmatičnih obolenj in AKULIU Lil L obolenj gibal, saj so termalna voda, toplotna in elektroterapija ter masaže in akupunktura že mnogim pomagali, da so po prestani hudi bolezni okrevali in spet našli izgubljeno zdravje. Gostje prihajajo v Lendavo v vsakem letnem času in ob vsaki priložnosti. Tudi pozimi, ko se zdi, da življenje v pokrajini ob Muri teče še počasneje kot ponavadi. Ko slišimo tišino. Ko se grejemo v prijetno topli vodi ali na kmetiji ob stari krušni peči, iz katere diši svež kruh in druge dobrote. Ko pod spretnimi prsti nastajajo lončarski izdelki, izdelki iz šibja ali koruznega ličja. Ko se nam ob zvokih domače, nekoliko otožne glasbe in ob kozarčku vina ogreje srce. Veliko je torej razlogov za to, da se odpravite v Terme Lendava. V hotelu Lipa vas bodo zmeraj pričakali prijazni ljudje, v vsakem trenutku pripravljeni ugoditi vašim željam. Tam, na meji z Madžarsko, boste začutili, kako se v ljudeh prepletata prekmurska gostoljubnost in madžarski temperament. Gostje se radi vračajo v kraj pod Lendavskimi goricami - kot štorklje, ki se vsako leto vrnejo v svoje gnezdo. Zdravilišče Atomske Toplice KJER DAN NI IZGUBLJEN Naravno zdravilno sredstvo, termalna voda, ki se črpa iz vrelcev, globokih do 500 metrov, se uporablja za kopanje in hidroterapijo, večina obiskovalcev pa jo uporablja tudi za pitje. Tik ob reki Sotli, v slikoviti pokrajini, bogati po naravni in kulturni dediščini, leži urejeno in prijazno zdravilišče Atomske Toplice, ki s svojo pestro zdraviliško turistično ponudbo uspešno uveljavja doma in v tujini. Z 240 tisoč realiziranimi nočitvami in več stotisoč dnevnimi obiskovalci predstavlja zdravilišče Atomske Toplice gonilno silo razvoja Podčetrtka in okolice s poudarkom na izletniškem in kmečkem turizmu. Celotno podobo kraja zaokrožuje neokrnjena narava ter prijazni in marljivi ljudje, Id obiskovalce radi sprejmejo medse. Ponudba zdravilišča je kar se da pestra. Hotel Atomske Toplice, A in B kategorije, ima na voljo 150 sob s 300 posteljami, restavracijo, bazen s termalno vodo, družabni prostor, otroški vrtec, knjižnico, telovadnico, fitness, prostore za terapijo in še marsikaj. Dopolnjuje ga privlačno naselje v neposredni bližini hotela, imenovano Atomska vas, ki obsega 25 hiš s 136 apartmaji. Bazenski kompleks TERME je prav gotovo med privlačnejšimi tovrstnimi pri nas. Nudi več kot 2 tisoč kvadratnih metrov pokritih in odprtih vodnih površin, pestro izbiro užitkov: temperatura vode je od 28 do 36 stopinj Celzija, rimske in podvodne ter ročne masaže, vodni tok, otroški bazen, Bikini in Aqua bar, savno s prostorom za sončenje in bazenom ter solarij. Manj kot kilometer od zdraviliškega kompleksa je kamp Atomske Toplice, v sklop katerega sodijo še trije odprti bazeni s termalno vodo od 30 do 34 stopinj Celzija, restavracija in trgovina in več kot 200 prostorov za kampiranje. Zdravilišče Atomske Toplice ima organizirano lastno zdravstveno službo. Na več kot tisoč kvadratnih metrih zdravstvenih prostorov so ambulante, labo- ratorij, telovadnica, fitness in prostori za raznovrstne terapije. Atomske Toplice bodo namreč še posebej zanimive za tiste, ki imate težave z revmatičnimi obolenji lokomotornega sistema, kožne bolezni, arterijske obtočne motnje... Seveda poleg osnovne dejavnosti zdravilišče razvija še, zdravstveno preventivne, shuj-ševalne in antistres programe, aktivni oddih, preventivne zdravstvene preglede ter programe za managerje. Permanentno sodelujejo z zdravstvenimi institucijami, kar je prav gotovo še eden od razlogov več za obisk Atomskih Toplic. Za vse dodatne informacije so na voljo na naslovu ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE, 3254 Podčetrtek, tel.: 063/829-000 ali faz: 063/829-009 in 829-024. V v ZELIŠČNA LEKARNA MATIK Smrekarjeva 3, Ljubljana - Šiška tel.: 061 159-3269 OBIŠČITE NAS v prenovljeni zeliščni lekarni MATIK na Smrekarjevi 3 v Šiški. Postregli vam bomo z raznimi zdravilnimi zeliščnimi čaji, kot so ŽAJBEL, PLJUČNIK, PRESLICA, BALDRIJAN, GLOG, ŠENTJANŽEVKA in še vrsta drugih. Na voljo imamo tudi različna zdravilna mazila: - program za urejanje prebave - program za hujšanje - program naravne kozmetike Zeliščna lekarna MATIK je odprta ob delavnikih od 8. do 20. ure. Obiščite nas ali pokličite - vaše naročilo vam dostavimo tudi na dom. ¥ v v mm m raz/scu BODY PROGRAM - PROGRAM ZA ŠPORTNIKE (to so naravni, neškodljivi izdelki, namenjeni aktivnim amaterskim športnikom kakor tudi vsem vrstam rekreativcem. VAŠE TELO JE ČUDEŽ NARAVE, ZATO MU DAJTE NAJBOLJŠE - BODY PROGRAM. IMMMHMMMnMI Na sejmu se predstavljamo v hali A. Postregli vam bomo z nasveti, informacijami ter pestro paleto svojih izdelkov PO IZDREDNO UGODNIH CENAH. Renata Bohinc, Kraljica Slovenije Najraje pa jem domačo juho "Tako s kolobarji?" "Ja tako ha, ha, ha...," je o svoji najljubši jedi razlagala Renata Bohinc, novopečena kraljica Slovenije, ki bo 4. oktobra v Baden Badnu v Nemčiji nastopila na tekmovanju za Kraljico sveta. "Ko so rekli, Renata Bohinc, sem si rekla: "Kaj ali sem narobe slišala?" Stopila sem naprej in sploh nisem vedela, kaj naj si mislim. Čisto nič se ne spomnim, samo to vem, da sem se tresla," je o občutkih z odra, ko so jo pred približno štirinajstimi dnevi v Čateških Toplicah razglasili za Kraljico Slovenije povedala Kranjčanka Renata Bohinc, ki bo čez nekaj dni dopolnila sedemnajst let. Renata zase pravi, da je čisto običajna punca, vsi, ki so (smo) v njej videli tisto prikupno lepoto, pa seveda menimo drugače. Rada ima akcijske filme, fantovsko razmišlja tudi, ko gre za vožnjo z motorji. "Ko bom naredila izpit za motor, si bom kupila skuter," je povedala. Razumljivo, saj avto že ima, čisto novi Suzuki Alto, ki ga je dobila kot kraljica Slovenije. Kako je na lepotnih tekmovanjih, kako sama doživlja svet modnih pist in kaj se skriva v taj mladi lepotici? O vsem tem sva se pogovarjala z Renato. In o mladosti, zato ne zamerite vseh full in cool besed, kajti prav te so mladost. Deveta zjutraj je kar zgodnja ura za intervju, kdaj ponavadi začenjaš dan? "Tako kot danes, okrog pol devetih, devetih." Hmmm... nič kaj kraljevsko. Sicer pa najbrž veliko spiš, saj sem, ne vem kje že, slišal, da je za lepoto potrebno veliko spati. "Šolo imam šele ob treh popoldne, tako da bi lahko spala tudi dlje, ampak ponavadi ne morem dolgo pole-Žavati. Drugače pa je, če sem ga prejšnjo noč žurala. Takrat lahko spim cel naslednji dan in še kaj zraven." Če se dobro spominjam, smo v Gorenjskem glasu o tebi prvič pisali, ko si bila Miss gorenjskih srednjih šol, je bil to tvoj začetek? "To je bil mogoče moj prvi bolj pomemben naslov. Takrat sem imela 15 let, z manekenstvom pa sem se sicer začela ukvarjati že prej..." ... no takrat si bila še bolj mlada, kot si zdaj. Kdaj si se pravzaprav zavedela svoje lepote, saj veš tisto, ko se pogledaš v ogledalo..., pa kdo ti reče, da si luštna? "Že od malega imam nekega frizerja in ta mi je vseskozi govoril, da bi šla lahko za manekenko. Jaz sem se le smejala in mu govorila: "Daj nehaj, a se hecaš." On pa me je vseeno predstavil fotografu Janezu Pipanu, ta me je fotografiral in me "stiščal" v tečaj k Leonu Ribnikarju, ki je v okviru svoje firme Artist Trade prirejal tečaje za manekenke. Pa sem šla in začela..." Kako pa so na to reagirali doma, manekenstvo ima namreč tako dobre kot slabe trenutke? "Doma so me spodbujali, tudi to so mi povedali, da to ni posel, ki bi bil vedno samo lep, in počasi sem začela sanjati, da bom tudi jaz hodila, kot lepotice na televiziji, kot svetovno znane manekenke." Če se vrnem k izboru za Miss gorenjskih srednjih šol. Se še spomniš, kako je bilo? "Spomnim se le to, da je bilo zelo lepo, s puncami ostalimi tekmovalkami smo se fino razumele, ena drugi smo vlivale poguma, saj smo bile še bolj ali manj neizkušene... In... aha, na koncu sploh nisem mogla verjeti, da sem zmagala. Takrat sem dobila zelo lepo nagrado. Cel moj razred je za nagrado šel v Gardaland, kjer smo se imeli full dobro." Kako v šoli gledajo na tvoje manekenstvo, tekmovanja, naslove...? Gardalanda so bili najbrž veseli? "Bom povedala po pravici. V ponedeljek, ko sem prišla v razred, sta za moj naslov vedeli le dve sošolki in nihče drug. Sama o tem nisem hotela govoriti, ne maram se hvaliti... Počasi se je le izvedelo in moram reči, da so mi nekatere sošolke zelo zavidale in me opravljale. Ko smo šli v Gardaland, pa so bile vse moje kolegice. Enako tudi zdaj kličejo in mi čestitajo nekatere punce, s katerimi se včasih nisem preveč dobro razumela. Ne vem, ali je to fovšarija ali kaj." Kaj pa fantje? "Nič. Veseli so mojega uspeha. Fantje očitno na te stvari gledajo drugače." Ponavadi si tako na modnih pistah kot na tekmovanjih med mlajšimi. "Skoraj vedno sem ena izmed najmlajših, le ena je še toliko stara kot jaz, ostale pa so vse starejše." Sobotna prireditev Kraljica Slovenije '96 je bilo tvoje največje tekmovanje doslej. Kako je bilo? Na Otočec ste najbrž prispele že nekaj dni prej. "Cel teden smo bile na Otočcu. Do sobote in finalnega tekmovanja smo se vse imele zelo fajn, no, v soboto pa se je začelo že takoj zjutraj, živčnost, panika, trema, full smo hodile na wc. Bilo nas je strah, a smo se ena drugo spodbujale in moram reči, da smo se kar dobro stekale." Trema? "Seveda jo imam, ampak, ko enkrat prideš na oder, ta takoj izgine, takrat razmišljaš le še, kako boš vse skupaj izpeljal." Kaj ste sicer počele vse te dni? "Takoj prvi dan smo že pomerjale cunje, precej, dva cela dneva, so nas snemali, šele tretji dan smo bile za malenkost proste. In že so prišle na vrsto vaje za koreografijo." Kaj pa zabava? "Samo enkrat nas je v diskoteko povabil šef tamkajšnje diskoteke. Pa še takrat smo morale iti spat že kmalu po polnoči." Se je pred sobotno finalno prireditvijo kaj šušljalo, katera bo kraljica? "Čisto nič." No, ob zaključku je bilo vseeno slišati, da je bilo malo zmenjeno, češ da je zmagala Gorenjka, kar naj bi bilo v povezavi z organizatorjem, revijo Sara...? "Meni ni tega nihče očital. Sicer pa niti ne nastopam samo za Leonovo agencijo Artist trade. Za njih delam, kadar me pač pokličejo, sicer pa sem samostojna. Pri izboru za Kraljico Slovenije pa je bilo baje celo tako, da so v komisiji na koncu odločali med mano in Renato Rozino. Kljub temu da ima ona izpit za avto in bi bila potemtakem za tistega, ki je podaril avto, primernejša zmagovalka, so se na koncu z 9:2 odločili zame." Kaj si razmišljala med izhodi, štirje so bili, če se ne motim? "Tako hitro smo se morale preoblačiti, da se sploh nismo imele časa pogovarjati med seboj, niti opazovati ena drugo. Niti preoble-kle se nismo dobro, že so nas klicali in smo hitele nazaj na oder. Sicer pa sem razmišljala predvsem, kako bom hodila, če sem bila dobra v prejšnjem izhodu, enkrat sem se malo spotaknila in me je bilo kar malo strah, če je kdo slučajno videl..." Na koncu vas je bilo na odru še šest finalistk? "Ko so klicali za finale so poklicali tudi mene: "Renata Bohinc!" "Vauuu!" sem si rekla in že bila vesela, da sem sploh prišla v finale." In ko si v finalu, koliko računaš na tisto najboljše? "Jaz sem si samo rekla: "D' best, samo, da sem v finalu, tudi če ne grem med prve štiri, mi je vseeno, tudi če sem peta ali pa šesta..." Nadaljevanje na 12. strani Za tisti dve, ki sta bili tretja in kraljica fotogeničnosti, se mi je zdelo, da sta pričakovali več. Precej kislo sta se držali. "Nekatere full pričakujejo, da bodo zmagale. Dve, ki sta računali, da bosta prvi, na koncu še med prvih šest nista prišli. Pa sta bili prepričani, da bosta zmagali. Na koncu sta bili razočarani." Tudi nekaj joka je bržkone bilo? "Mislim, da tudi." Tudi tebi so se zatresle roke, ko si stopila korak naprej in so ti na glavo posadili zlato krono. "Ko so rekli, Renata Bohinc, sem si rekla: "Kaj, ali sem narobe slišala?" Stopila sem naprej in sploh nisem vedela, kaj naj si mislim. Cisto nič se ne spomnim, samo to vem, da sem se tresla." Pravzaprav je bilo ob razglasitvi prve spremljevalke rečeno Renata... tokrat imamo kar dve Renati... "Bila sem stoodstotna, da bodo za prvo spremljevalko izbrali mene in ne Renato Rozino, da bo ona prva in jaz druga. No, malo, preden smo šli zadnjič na oder, je nekdo rekel, Renata je noter. Sem si mislila, mogoče bom pa jest, pa sem spet spremenila svoje misli, češ pa saj bo Rozina. Saj je vseeno. Ko pa je voditelj še enkrat rekel Renata in me je lanska Kraljica Nataša Keuc na skrivaj pogledala, takrat sem vedela." A ni cool tako pričakovanje? "Mogoče je, ampak jaz sem bila čisto preč. Ko sva šla potem z voditeljem do avta... ja, tu je bil predviden čisto drug scenarij. On bi se moral zapreti v prtljažnik, jaz pa bi morala odpeljati naprej. Ampak jaz še ne znam voziti avtomobila. Zato mi je poskušal pokazati, kako naj speljem, češ sem boš dala nogo, na sklopko, na gas... Kaj pa če mi crkne..." Lušten ženski avto? "Ja, za po mestu. Hmm..., ampak meni bo full smešno, ker bo gor napisano Kraljica Slovenije, pa imena sponzorjev Revija Sara, Suzuki Odar... in vse te stvari, avto pa bo vsaj, dokler sama ne naredim izpita, vozila mami." Sedaj, ko je glavno mimo, je najbrž precej telefonov, čestitk...? "Non stop. Prvi dan, ko sem prišla domov, sem telefon enostavno morala izključiti. Pa tudi interes agencij je večji, mnogi me kličejo, ali bom potem, ko pridem iz Nemčije, prišla tja, pa tja..." Ko sva že pri Nemčiji, finalna prireditev bo 4. oktobra v Baden Bad-nu, najnižja starost pa je 17 let? "Jaz sem ravno ujela mejo, dan pred prireditvijo, 3. oktobra bom imela sedemnajsti rojstni dan. Sicer ni bilo nobenih problemov s prijavo, ampak na začetku mi nobeden ni hotel verjeti, vsi so mislili, da se he-cam. Verjeli so šele, ko sem pokazala osebno izkaznico." Koliko kraljic se vas bo zbralo v v Baden Badnu? "68." Ups... to je pa kar velika konkurenca? "Zagrebčan Rikard Gumzej, sicer modni kreator, ki je bil že dvakrat v žiriji na Kraljici sveta, mi je rekel, da imam velike možnosti. Sama pa si mislim, tudi če ne pridem v ožji izbor... Sicer bi bilo lepo, če bi prišla med deset, ampak tudi če ne, vesela sem, da sem že tukaj osvojila naslov Kraljice Slovenije, Nemčija pa bo zame izkušnja in kakšno novo poznanstvo več." V šoli boš odsotna kakih deset dni, kako si se dogovorila? "Trgovsko šolo delam ob delu, tako da ni problema. Redno mi pač ne znese, je preveč vsega, preveč bi manjkala, saj ne moreš biti le enkrat ali dvakrat na teden v šoli. Kar pa se tiče zapiskov, bo zanje poskrbela moja soseda, sva sošolki." Kaj misliš, kako bo s šolo v prihodnjih letih? "Potrudila se bom, da bom naredila šolo, raje manekenstvo postavim na drugi tir." Ampak z manekenstvom se da tudi zaslužiti. "Zaenkrat bom še šibala oboje skupaj." Ko sva že pri denarju. Tvoji vrstniki živijo od žepnine, ki jo dajo starši, ti pa že sama zaslužiš. "Ko sem dobila prvi honorar, sem bila tako vesela, da smo s kolegicami šle takoj na pijačo in sem jih častila. Drugače pa šparam." Za kaj? "Najprej sem varčevala za avto. Zdaj, ko ga imam, pa varčujem za kaj drugega, pa za šolo moram plačevati... Ne vem, se bom že kaj spomnila. Rada bi si kupila motor. Skuterja, ali kaj podobnega." Kako pa je z oblekami, dobiš tudi kakšno od tistih, ki jih nosiš na modnih revijah? "Lahko se zmeniš, da namesto honorarja dobiš obleko. Najraje pa si obleke kupujem v trgovinah. Pridem v trgovino. Vse mi je všeč, pa potem kupim in se mi samo v omari nalaga." Imaš veliko oblek? "Veliko, ampak sem skozi v kavbojkah. Vsi mi pravijo, da mi najbolje pasejo kavbojke. Nič drugega. Ponavadi, ko greva z mami skupaj nakupovat, mi ona za kakšno obleko pravi, nikar ne kupuj tega, ker potem ne boš nosila. Jaz pa prisegam, da bom. Pridem domov ali pa čez kak teden mi je obleka že grda. Ne tega pa že ne bom nosila. In tako se mi omara polni in polni." Koliko se oblačiš po modi..., barve pa to? "Kakor kdaj, letos poleti sta bili modni rumena in oranžna." Hmm... za kakšno posebno prehrano ti bržkone še ni treba skrbeti, saj si še zelo mlada. "Ma ja, morala bi skrbeti. Ampak jaz sem tak človek, da to ne gre. Mami mi vedno pravi, da sva se zmenili, da po šesti ne bom več jedla. Ampak, če bom lačna, bom šla, ko bodo vsi zaspali, v hladilnik po čokolado." Imaš rada čokolado? " Zelo." In sladkarije nasploh? "Tudi. Toliko pojem, da se mi drugi prav čudijo, kje imam kile. Imam jih 52, 53 do 55, 56, niham dva kilograma gor, dva dol." Kaj še obožuješ od hrane? "Kislo zelje, palačinke. Najraje pa jem domačo juho." Tako s kolobarji? "Ja tako, ha, ha, ha...." Jutri, v soboto, 28. septembra, bo v Mariboru finale lepotnega tekmovanja "Miss Slovenije za Miss sveta '96". Do finala je slovenski nosilec licence "Miss World", agencija Gržina vi-deoton, d.o.o., iz Maribora, pripravila sedem regionalnih predtekmovanj. Gorenjsko je bilo 1. avgusta na Gorenjskem sejmu, polfinale pa v Šentilju. Neposredni prenos jutrišnjega finala bo na Pop TV, zato ga nikar ne zamudite. V finalu imamo tudi Gorenjko Vero Kaurin iz Kranja. Kako preživiš en čisto navaden dan? "Ponavadi vstanem ob 8.30, ponavadi me kdo kliče, pa grem pomerjat cote za kakšno modno revijo. Potem se učim, grem v šolo, ko je konec pouka, gremo v kakšen lokal na pijačo. Doma potem naredim nalogo, gledam televizijo..." V posteljo greš zgodaj? "Med tednom ob desetih, enajstih, ob koncu tedna pa tudi kasneje. Če sem predolgo zunaj, naslednji dan lahko samo spim, nič ni od mene." Kaj pa fant? "Aha. Pol leta sva skupaj, samo ne napisat, kdo je to." Lahko napišem, da je znan slovenski športnik, nekje tvojih let? "Prav." Kakšno predstavo imaš sama o sebi? "Full mi manjka samozavesti. Vedno potrebujem nekoga, da mi govori, svetuje, to ja, to pa ne." Imam občutek, da pogosto vztrajaš, da dosežeš tisto svoje? "Full sem trmasta, zanimivo, da sva z mamo obe rojeni na isti dan, obedve sva tehtnici in zgodi se, da se skregava, prav zato, ker sva obe trmasti. Ponavadi mora ena popustiti, in to sem ponavadi jaz, čeprav težko popustim, no tako pač je." Kako razmišljaš za naprej? "S tekmovanji bom nehala, ko pridem iz Nemčije. Šola, pa mane-kenstva, snemanja, to bom še vedno delala. S tekmovanji pa bom zaenkrat prekinila. Mogoče, mogoče bom šla enkrat na miss Slovenije." Zakaj konec s tekmovanji? "Pojavili se bodo novi obrazi, sama pa se gotovo že malo preveč pojavljam. Pa tudi preveč živčno je na tekmovanjih, to je povsem druga stvar kot manekenstvo in modne revije. Na tekmovanjih je vedno nekdo razočaran drugi pa vesel, na modnih revijah pa je vse tako cool..." • Igor K., foto: Janez Pelko AKVARISTIKA AKVARISTIKA PREHRANA AKVARIJSKIH RIB V AKVARIJU Vsak ljubitelj akvaristike se je že verjetno vprašal, kako in s čim naj pravilno hrani akvarijske ribice, da bodo žive in zdrave. Na pravilno gojenje akvarijskih ribic vpliva poleg pravilno izbranega okolja tudi pravilno izbrana hrana. V prejšnjem PIŠE: DARKO ČERV članku ste si lahko ogledali tabelo, ki je prikazovala vrste hrane za posamezne vrste rib. Danes si bomo podrobneje ogledali poglavje v akvaristiki, ki obravnava prehrano akvarijskih ribic v akvarijih. Kot vemo, je pravilno izbrana hrana za vsa živa bitja življenjskega pomena, saj je hrana glavni vir energije. V naravi so se ribe, tako kot druge oblike življenja, v več milijonih let navadile na način prehranjevanja in vire hrane, ki so v dovolj velikih količinah prisotni v njihovem življenjskem okolju. Le v redkih primerih lahko akvarijske ribe same, brez naše pomoči, v akvariju najdejo dovolj kakršnekoli vrste hrane. Zato je ena najpomembnejših, najbolj zanimivih pa tudi odgovornih nalog vsakega akvarista nuditi ribam zdravo hrano in skrbeti za zdravo okolje. Ni dovolj, da ribam ponudimo zadostno količino kakršnekoli vrste hrane. Najpomembnejše je, da v kar največji meri zadostimo posebnim prehrambenim zahtevam akvarijskih ribic. Širok izbor vrst hrane, katerih sestavine kar najbolj ustrezajo naravnim potrebam rib, je izjemno pomembna za dosego visoke odpornosti rib proti boleznim in zajedalcem, vendar le v povezavi s primernim življenjskim okoljem, kot so primerna kvaliteta vode ipd. Z raznoliko in ribji vrsti primerno hrano se poveča tudi pripravljenost rib na drstenje. Tiste ribe, ki jih hranimo pravilno in zadostimo njihovim potrebam, so se sposobne uspešno upreti trenutnim stresnim situacijam, ne da bi pri tem zbolele. Pravilno hranjenje akvarijskih rib mora biti vedno povezano s premišljeno urejenim življenjskim okoljem rib. Hrana mora vsebovati vse tiste življenjsko pomembne snovi, ki jih potrebuje določena vrsta rib. Ribe lahko uvrstimo, glede na njihove prehranjevalne navade in vrste hrane, ki jo imajo najraje, v tri glavne skupine: Mesojede ribe, ki le redko pridejo v poštev kot akvarijske ribe zaradi svojih plenilskih navad. Hranijo se skoraj izključno z živimi ribami (piraje ipd.). Večina akvarijskih rib sodi med vsejede in rastlinojede, nekatere pa bi lahko uvrstili v neko vmesno skupino. Da bi ugotovili, v katero od skupin sodijo določene vrste rib, jih opazujte. V naravnem življenjskem okolju ribe pogosto jedo tudi hrano, v kateri je količina maščob precej večja. Gibanje rib v akvariju je v primerjavi z naravnim okoljem precej omejeno, zato se maščobam v hrani za akvarijske ribe izogibamo, sicer lahko pride do zamaščevanja jeter, vnetja prebavil in ostalih okvar na notranjih organih, kar povzroči lahko oslabitev imunskega sistema in tako morebitnim prenašalcem bolezni omogoči, da napadejo ribo. Med evolucijo se je celoten prebavni sistem rib prilagodil sestavi hrane, tako da jo je sposoben optimalno izkoristi-ti.Rastlinojede ribe, na primer, imajo zelo dolgo črevesje, prilagojeno rastlinski hrani, ki je težko prebavljiva. Črevesje vsejedih in mesojedih rib je precej krajše, prilagojeno laže prebavljivim, z beljakovinami bogatim, vrstam hrane. Nepravilno hranjenje lahko privede do resnih težav v prebavnem sistemu. Vse vrste JBL hrane v kosmičih so pripravljene tako, da zagotavljajo pravilno hranilno vrednost za določeno vrsto rib. Oblika, velikost in položaj ust na ribjem telesu so pomembne značilnosti, ki kažejo predvsem, kje in v kakšni obliki je riba vajena sprejemati hrano. Tudi tu ločimo tri glavne skupine, ki jih označujejo naslednje značilnosti: v prvo skupin o sodijo ribe, pri katerih so usta usmerjena poševno navzgor (npr. metuljarice). Hrbtna linija je pri teh ribah ravna, in ker so to ribe, ki živijo tik pod vodnim površjem, so njihova usta prilagojena za hranjenje na vodni površini. Ribe z usti spredaj imajo ravna usta, usmerjene naprej, njihovo telo je običajno enakomerno ukrivljeno tako zgoraj kot spodaj (npr. karacinidi, krapovci). Te ribe živijo in se prehranjujejo v srednjih vodnih plasteh. Ribe z usti spodaj so običajno brkate, njihova usta so ponavadi ukrivljena navzdol, telo pa navzgor, trebušna linija je skoraj povsem ravna (npr. oklepni somiči). Te ribe živijo na dnu, kjer tudi iščejo hrano. Med prvo in drugo skupino obstaja veliko vmesnih oblik. Ribe iz srednjih vodnih plasti občasno iščejo hrano na površju, ribe s površja pa iščejo hrano tudi globlje v vodi. Ribe, ki se hranijo na dnu, le nerade zapuščajo dno in ne iščejo hrane v višjih vodnih plasteh. Pogosto vprašanje, ki se zastavlja ljubitelju akvaristike, je tudi, kako pogosto je potrebno hraniti akvarijske ribice. To je odvisno predvsem od velikosti in starosti akvarijskih ribic. Odrasle ribe posameznih vrst hranimo manj pogosto kot mladice. Za odrasle ribe zadostujeta eno ali dve hranjenji dnevno. Mladice pa je potrebno hraniti tri do štirikrat na dan. Odrasle ribe bi se občasno morale postiti, takrat jih torej ves dan ne hranimo. Osnovno pravilo hranjenja je, da hranimo toliko, kolikor lahko riba poje v približno dveh do treh minutah. Ribe nagonsko ves čas iščejo hrano. Ne dopustite, da bi jim zato dajali več hrane. Ostanki se bodo brez potrebe nalagali v akvariju. Priporočam, da hrano potresete po vodni površini, kjer se bo razpršila. Tako bodo manjše ribe imele možnost, da se v miru nahranijo. Če niste prepričani glede količine hrane, uporabite merico ali kaj podobnega. Ob pravilni prehrani ribe pokažejo ves svoj čudoviti izbor barv, pozabiti pa ne smemo tudi na razmnoževanje rib, ki ga lahko pospešimo s pravilno prehrano, zavedati se moramo, da so ribe zelo občutljivi vodni organizmi, ki pa vseeno prenesejo marsikatero napako, ki jo stori ljubitelj pri gojenju vendar napak pri nepravilni prehrani pa ribe ne prenesejo in običajno zato zbolijo in poginejo. Zato naj ponovim, da je naloga akvaristov, nuditi ribam zdravo hrano in zdravo življenjsko okolje. UREDITEV GNEZDILNE POLICE ZA SOKOLA SELCA - prva tovrstna ornitološka akcija v Sloveniji Piše: Boris Kozinc Ervin Lorger iz Ljubljane, eden naših najboljših poznavalcev sokolov, je v nedeljo, 1. septembra, s prijateljem Borisom uredil gnezdilno polico za sokola selca (Falco peregrinus) v bližini Ljubljane in s tem omogočil, da bo par te ogrožene ujede lahko spomladi nemoteno gnezdil. Med našimi ornitologi in ljubitelji ptic so dobro poznane umetne gnezdilnice za manjše duplarje in sove, umetna gnezda za lastovke in gnezdilne košare za ujede na drevju. Urejevanja umetnih gnezdilnih polic za sokola selca se do letošnjega septembra ni še lotil nihče. V letih 1988 je celo prevladovalo mnenje, da je selec tako ogrožen, da pri nas ne gnezdi več, zato so take akcije utemeljene. O poteku svojevrstne akcije sem se pogovarjal z Ervinom. Zakaj si se odločil za ureditev gnezdilne police za par pri okolici Ljubljane? "Gnezdenje tega para spremljam že vrsto let, in ga imenujem "Ljubljančana", ker je najbliže mojemu stanovanju. Lani par ni imel uspeha pri gnezdenju, ker so razmere na gnezdišču postale neprimerne: samček spomladi ni zmogel odganjati krokarjev, ki so neposredni konkurenti za gnezdišče. Pod steno so zrasli borovci že tako visoko, da so ovirali samca, ki se sicer z velike višine zažene proti vsiljivcu pred nastajajočim gnezdom. Krokar je našel zavetje v krošnjah borovca in samček je bil v podrejenem položaju v boju z njim. Tudi sama gnezdilna polica ni več ustrezala, saj je material starega krokarjevega gnezda v votlini začelo propadati in nastal je nagib zgornje ploskve navzven. Če bi tako ostalo, bi jajca preprosto padla iz gnezda, saj sokoli ne znašajo gradiva za obrobo gnezda." Kako je potekalo urejevanje? "Že julija sem sam pod steno požagal najvišje borovce. Za samo urejanje police pa sva bila potrebna dva: eden se je spustil po vrvi do police, ki je pod manjšim previsom v približno 20 metrov visoki skalni steni. Drugi je skrbel za pripravo in transport Ervin med delom, foto: B. Kozinc mešanice peska, vode in gradbenega lepila. Ko je bila votlina dobro očiščena, sem na vhodnem delu nazidal kakih 10 centimetrov "praga", nato pa v celotno površino votline in na svežo mešanico vhoda nasul še droben pesek. Samo urejevanje police je skupaj s pripravo trajalo od jutra do poznega popoldneva." Kako ocenjuješ verjetnost, da bo polica zasedena v naslednjem gnezdilnem obdobju? "Samo gnezdišče je pripravljeno, gnezdilna polica rahlo visi proti zadnjemu delu in samica mora samo še v pesku zgrebsti majhno globelico. Po iztrebkih posebno pa po perju je videti, da par že prenočuje v tej steni. Našel sem peresa od obeh: samica je že siva, samček pa še rjav. Stari samec je "izginil" pozimi, mladi pa verjetno še ni spolno dozorel. Samčki dozorijo leto kasneje kot samice, to je z 2 do 3 leti. Kljub temu upam, da bo uspeh že spomladi." Kaj je vzrok Izginotja starega samca? "Žalostno je, da na pragu 21. stoletja še vedno ljudje v "civilizirani" Sloveniji, nezakonito segajo po življenju te ogrožene ujede. Največkrat so to nekateri rejci poštnih in okrasnih golobov, ki so sicer pogosto plen, posebno samic v drugem delu gnezdenja meseca maja in zimskem obdobju. Sokole lovijo najmanj štirje golobarji tudi na Gorenjskem: v Selški dolini, sredi Sorskega polja, pri Tržiču in pri Škofji Loki." Kako jim uspe ujeti tako hitro ptico, saj vemo, da je prav selec rekorder pri hitrem spuščanju? "Pri tem nečednem početju uporabljajo neverjetno izpopolnjene pasti, za vabo pa uporabijo ranjenega goloba. Ujete sokole običajno preprodajajo, preparirajo in podarjajo, kar pa je vse nezakonito." Kaj še ogroža sokole pri nas? "Ujede ogroža tudi vsestranska uporaba pesticidov in herbicidov. To je bil tudi glavni vzrok, da sem se pred desetimi leti odločil za raziskavo razširjenosti sokola selca v Sloveniji, imam analiziran status: številčnost populacije, lokacije aktivnih in opuščenih gnezdišč ter delno prirastek. Vse to je osnova za morebitno raziskavo o zastrupljenosti zemlje, ki jo imenujemo "naša" Slovenija. Prav to bi moralo zanimati slehernega državljana od predsednika do tistih, ki so šele prikobacali na svet in bodo "uživali" sadove našega dela. Že v 60. letih so na zahodu ugotovili, da prav pesticidi vplivajo na tanjšanje lupine pri sokolih, ki so tako odličen indikator zastrupljenosti vsega okolja. Tudi športno plezanje močno ogroža sokola selca, saj par opusti gnezdišče, če je moten v času razplojevanja. Tako se je zgodilo v Lučki Beli, v Skali v Savinjski dolini zaradi plezalne smeri "Sakalojca", ter najverjetneje tudi v Ospu. Pri načrtovanju plezalnih smeri bi morali nujno sodelovati tudi ornitologi!" Je akc//a pri Medvodah zaključena? "V kratkem nameravam urediti še nekaj počivališč za mladiče in oprijemalno vejo pred vhodom v gnezdilno polico. Dobro je, če se imajo mladiči kam prijeti, da vadijo letanje pred speljavo in so tako bolje pripravljeni za prvi polet. Če pristanejo kar na drevesih ob steni, so kaj hitro plen kun. Sicer pa je še kar precej gnezdišč pri nas, ki bi bila potrebna vsaj dodelave, v tujini pa umetna gnezdišča delajo tudi na dimnikih, nebotičnikih in mostovih. Akcijo sta materialno podprla tudi prodajalni G - šport, trgovina s plezalno in gomiško opremo iz Lesc in SIGMA -Eurovision iz Ljubljane, prva specializirana trgovina z objektivi za vse znamke fotoaparatov." Zanimive in bogate gobarske razstave Rekordna rast za ta čas Gobarske družine, predvsem kranjska in škofjeloška, sta ta mesec pripravili nekaj razstav. Vse so bile zanimive in bogate po raznovrstnosti gob. Največja in daleč naokrog poznana gobarska razstava, saj je njena tradicija stara že več kot četrt stoletja, je bila med letošnjo specializirano strokovno prireditvijo Slovenski proizvod - Slovenska kakovost v Kranju. S sodelovanjem članov gobarskih družin Jesenice in Skofja Loka in še nekaterih drugih, jo je pripravila Gobarska družina Kranj. Napovedi predsednika Boža Malovrha oziroma vodstva kranjske gobarske družine pred razstavo so bile precej negotove, saj je bila razstava prej kot običajno prejšnja leta, Razstavo si je ogledal in jo pohvalil tudi predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, ko je odprl letošnjo strokovno in specializirnao prireditev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Z zanimanjem pa so si razstavo ogledali tudi župani koroških občin. razen tega pa je tudi vreme letos precej drugačno od dolgoletnega povprečja. Pa se je potem zgodilo tisto najbolj nepričakovano in prijetno. Na razstavi jim je uspelo predstaviti blizu 400 različnih vrst gob, kar je celo za to po velikosti in tradiciji največjo razstavo v Srednji Evropi svo- Letošnjo 26. gobarsko razstavo v Kranju si je ogledalo več kot tisoč šolarjev, za strokovno razlago (na sliki) pa je poskrbel med drugim tudi Franc Vrhovnilc Zanimivi gobarski razstavi je prejšnjo nedeljo pripravila Gobarska družina Škofja Loka pri Domu Planinskega društva Sovodenj na Ermanovcu, skupaj s kranjsko gobarsko družino pa minuli konec tedna v šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki. Kranjska gobarska družina pa je ob prazniku KS Visoko v občini Šenur konec minulega tedna priprvila gobarsko razstavo v Športnem centru na Miljah. jevrsten majhen rekord. Bila je rekordna zaradi slabih vremenskih pogojev oziroma letošnje rasti gob. Bila pa je na neki način rekordna tudi po obisku, predvsem najmlajših. Ogledalo si jo je namreč več kot 1000 šolarjev. Ogledali pa so si jo tudi najbolj poznani determinatorji (prepoznavalci gob) iz Slovenije in tudi nekateri iz tujine. "Zahvaljujemo se za podporo pri pripravi te razstave Mestni občini Kranj in Gorenjskemu sejmu oziroma direktorju Francu Ekarju. Brez te pomoči bi razstavo težko pripravili, saj je poznano, da je financiranje tovrstne dejavnosti v državi Sloveniji neurejeno. Po drugi strani pa smo v naši gobarski družini ponosni, da odkar prirejamo razstave, na našem območju ni bilo smrtnega primera zaradi zastrupitve z gobami," sta po razstavi povedala predsednik Božo Malovrh in prepoznavalec gob Franc Vrhovnik. In še ena zanimivost z letošnje razstave gob v Kranju. Na njej je bila predstavljena tudi prva "slovenska goba" oziroma goba slovenskega pre- Íoznavalca oziroma strokovnja-a. Inž. Andrej Piltaver je namreč našel gobo, ki jo je imenoval Lactarius iliricus. A. Žalar Ribiška družina Tržič Bogate vode s postrmi in lipam Janez Ivnik, predsednik RD Tržič: <(Šarenko postopoma z načrtnim gospodarjenjem nadomeščamo z avtohtonimi ribami. To pa sta v Bistrici potočna postrv, v Savi pa lipan." V vnHstvn Ril TVíir Iti ií i—mi..............---;,,,,.!■ ...i........... -—--—- pa V vodstvu RD Tržič, ki ji predseduje Janez Ivnik (gospodar je Jelko Rustja, blagajnik Branko Plajbes, predsednik odbora za gradnjo doma pa Božidar Nadiiar), so pri predstavitvi malce hudomušni, ko pravijo, da so edina nomadska Ribiška duržina, saj je od 216 članov in 22 mladincev v družini le polovica iz občine Tržič. Druga polovica je iz raznih krajev Slovenije. To pa je tudi svojevrstna pohvala za družino in za vode, s katerimi zares dobro gospodari. Njihove vode, ki so bogate s postrvmi in lipani, so namreč v visokem kakovostnem razredu. V njih prevladuje v Bistrici potočna postrv, v Savi pa lipan. Za člani RD Tržič so pobrateni s klubom koroških ribičev St. Jakob. Sodelujejo pa tudi z vsemi ribiškimi družinami na Gorenjskem, šarenko pa pravijo, da jo bodo postopno nadomestili z avtohtono potočnico in lipanom. "To nam uspeva tudi zato, ker imamo skupaj z RD Kranj v Besnici ribogojnico. Iz gojitvenih potokov vsako leto i/lovimo 15 do 20 tisoč mladic, ki jih vložimo v Savo in Bistrico. V ribogojnici pa vzgojimo okrog 250.000 komadov zaroda potočne postrvi. V Savo pa redno vlagamo tudi sulca in 1200 do 1500 kilogramov konzumne šar-enke zaradi zaščite avtohtone ribe. Ti vložki pa so za 15 do 20 V Žejah, pri ribnikih s krapi, linji in ribjim drobižem, gradijo člani RD Tržič svoj dom. Ribiška družina zajema porečje Tržiške Bistrice (Mošenik, Lomščica), Tržiško Bistrico in Savo od izliva Tržiške Bistrice vanjo do Kranja, vključno z Majdičevim kanalom. odstotkov večji od letnega načrta," sta med nedavnim obiskom, ko so pripravljali tekmovanje in ribiški piknik pri ribnikih s krapi, linji in drobižem v Žejah, razlagala predsednik RD Janez Ivnik in gospodar Jelko Rustja. Čeprav so s 54 hektari vseh voda in 44 hektari lovnih v visokem kakovostnem razredu, v družini s kvaliteto niso najbolj zadovoljni. Občina Tržič je med tistimi, ki nimajo čistilne naprave, težave pri vodostaju pa imajo zaradi malih hidroelektrarn in zaradi komunalnih odplak. Zato je njihov cilj nenehno poudarjanje in zavzemanje za čiste vode. "Do nedavnega pa smo bili tudi ena redkih družin, ki je bila brez svojega doma. Zdaj ga gradimo tudi mi. Do četrte gradbene faze smo ga že zgradili ob ribnikih Žeje. Kar zadeva to gradnjo, pa smo še posebej hvaležni Domplanu in Upravni enoti v Kranju ter županu občine Naklo. Gradnjo pa financiramo predvsem z dobrim gospodarjenjem, prispevki sponzorjev in svojim delom. Do zdaj smo naredili že okrog 2000 ur. Vsako leto pa člani naredimo tudi okrog tisoč ur pri čiščenju vod in pri delu v ribogojnici v Besnici," so poudarili predsednik Janez Ivnik, predsednik odbora za gradnjo doma Božidar Nadižar in blagajnik Branko Plajbes. A. Zalar Hej! Ljudstvo, spet smo skupaj. Medtem ko ste čakali na strani, Predlagamo tudi nekaj zvijač, kako začeti v šoli, da se nam bo učenje bolje namenjene nam med eNAJST in devetNAJST in tistim, ki se toliko počutijo, odsedalo in da bomo vsi skupaj smo do kolen zabredli v šolo. Hočeš nočeš, začelo seje. Zato vam v (z našimi ljubimi starimi in malo manj ljubimi prfoksi vred) kolikor toliko septembrski številki ponujamo nekaj povsem jesenskih nasvetov: od tega, znosno preživeli. In še naše stalne rubrike, kijih pomagate kako se obleči v teh že kar zoprno hladnih dneh, kako se razgibati, da nam sooblikovati tudi vi, kar od vas pričakujemo tudi v prihodnje, kri ne zamrzne v žilah, kaj početi, da bomo tudi sicer bolj gibljivi... Berite, glejte fotke in uživajte. Ciaol Vpraša) kozmetičarko 3iozoljavost9 večna zadrega mladih 16-letna Sandra piše: "Mozolja-vost je večna tema mladih ljudi. Čeprav ste o njej že veliko pisali, naj tudi jaz povprašam za nasvet o svojem problemu. Po obrazu in hrbtu imam veliko mozoljev. Trudim se, da bi jih pustila pri miru, pa se jih navsezadnje vedno lotim. Stiskam zlasti tiste črne po bradi, čelu in nosu, potem pa se mi skoraj vedno vnamejo, čeprav delam z vato in si jih potem razkužim z alkoholom. Svetujte mi, kaj naj storim zoper svoje težave!! Koža se sčasoma spreminja. Tako je za obdobje pubertete značilno pospešeno delovanje žlez lojnic, ki izločajo loj. Koža postaja vse bolj mastna. Pojavljati se začnejo ogrci, ki jih vidimo kot črne pikice na koži. Sestavljene so iz loja in odmrlih roženih celic ter nečistoč, ki delujejo na kožo iz okolja. Ogrce moramo iztisniti, to pa lahko strokovno naredi le -ste kozmetičarka. Če to počneš sama, se iz ogrca lahko razvije prava gnojna akna ali mozolj. Za preprečevanje nastanka aken je predvsem pomembno čiščenje kože, kot sem že večkrat poudarila. Uporabi mleko ali gel za čiščenje mastne kože. Naneseš ga na obraz, dobro vtreš, počakaš nekaj minut, nato pa spereš s čisto gobico. Nato naneseš na kožo še tonik, čez tonik pa vlažil-no kremo. Tako očisti kožo zjutraj in zvečer. Pomembno je, da kožo redno neguješ. Za temeljitejše čiščenje kože pa enkrat tedensko na mastnih predelih kože narediš še peeling. S tem postopkom kožo mehčamo, odstranimo roževinaste celice in še dodatno očistimo pore. Poleg redne nege kože in občasnih obiskov pri kozmetičarki ti priporočam še zdravo prehrano z veliko sadja in zelenjave ter gibanje na svežem zraku. • Kozmetičarka Ana Mali Dekleta manekenske agencije Butterjly Berlin so že nekajkrat gostovala na naših straneh. Tokrat pa jih nismo posneli na modni reviji, temveč na avdiciji za snemanje video spota. Nastopile naj bi v glasbenem spotu skupine Babilon "MoJa riba...". V takole napetem vzdušju so Čakale na nastop... Letence 4a, Golnik, Q 064/46-369 Ko smo vas spet povabili k sodelovanju, ste nas dobesedno zasuli s pošto. Zato smo tokrat iz vaših ... najst predlogov izbrali dva. 12-letnt Miha Kokalj z Jezerskega nam je nanizal 12 svojih najljubših jedi Poglejte in primerjajte svoj okus in prehrambene navade z njegovim: 1. pizza štirje letni časi 2. palačinke z viki kremo 3. ocvrti kalamari 4. špageti 5. jurčki v smetanovi omaki 6. olive - kjerkoli 7. lisičke z jajcem 8. slivovi cmoki 9. puranov zrezek po dunajsko 10. postrv na žaru 11. kremne rezine (v Kranjskem kolačku) 12. ananasov kompot In še ena dekliška. 13-letna Alenka Jelovčan iz Gorenje vasi nam je poslala top lestvico blagovnih znamk (verjetno) njej najljubših oblačil. 1. Casucci 2. Gas 3. Wit Bog 4. Benetton 5. KÜler Loop 6. Nike 7. Campion U.S.A. 8. Sergio Tacchini 9. Ocean Pacific 10. Sportina 11. Wampum 12. Sexes Nas veseli, da se radi pocrkljate z dobro hrano in olepšate po svojem okusu. Miha in Alenka bosta za sodelovanje deležna naše nagrade, ostali, ki ste nam pisali, pa pridete na vrsto ob eni naslednjih priložnosti Najst... nasvetov o šoli Kako preživeti Vsako jesen je enako: ko se spomniš na šolo, ti padejo rolete na oči. Učenje, naloge, spraševanje in druge oblike mučenja, skratka človek bi obupal. Predlagamo nekaj zvijač, kako preživeti v deset mesecev trajajoči (mjučilnici... Šola navsezadnje niti ni tako slaba. Pravzaprav ima celo nekaj prednosti. Učenje po kapljicah... * Prvi mesec šole ti še na misel ne pride, da bi se učilfa), kajne? Ampak sploh ni neumno spremeniti dolgoletne navade. Poskusi že septembra in oktobra po majhnih kapljicah. Prednosti: pred kontrolkami se ti ne bo nakopičila neobvladljiva gora snovi; prfoks te ne bo mogel presenetiti pri neznanju; otreseš pa se tudi strahu pred usodnimi Šolskimi dogodki, kot so kontrolke in spraševanje. * Se učiš samo zaradi ocen? Napaka. Saj se res ni posebno zabavno učiti zakonov fizike in slovničnih pravil, ampak to je del tvoje izobrazbe, kar ti bo nekoč koristilo (fuj, pa smo zašli v pridigarski ton). Sicer pa imajo mladi ljudje danes vse širše obzorje in če se znajdeš v druščini, ki razpravlja o tem in onem, je dobro, če se te je poprej prijelo kaj (na videz nekoristnega in dolgočasnega) šolskega znanja. * Šola Je obveznost, ampak ni pa vse v tem življenju. Zaradi enega čveka ali prešpricane lekcije še ni konec sveta. Torej, bodi cool, sprosti se in če doživiš neuspeh ali če se ti zgodi krivica, vzemi to kot del šole življenja. * Te tvoji starci strogo nadzirajo, kako ti gre v šoli? Najbrž jim je prav toliko kot tebi do tega, da zvoziš skozi šolo in v življeriju uspeš. Gotovo ti ne težijo iz samega sadizma. Če stakneš kol ga nima smisla skrivati starim doma alijim celo lagati Raje poskrbi da ga čimprej popraviš in se začni odgovorno obnašati do svojih obveznosti. Saj so ti starci že kdaj rekli: ne učiš se zame, ampak zase. To je skozi več generacij preizkušen obrazec, zato mora biti nekaj na tem. * Najbolje je, če si omisliš strategijo in taktiko učenja. Kakšen način ti najbolj ustreza, je odvisno od tvojega bioritma. Se moraš učiti sede za mizo, ali ti gre boi/ v glavo, če ležiš na kavču s slušalkami na ušesih (z muziko seveda)? Si več zapomniš zjutraj ali zvečer? Se moraš učiti ure in ure, da si zapomniš ali ti zadošča le naglo preleteti snov? Razmisli o tem in si naredi plan. * Lažje se Je učiti po manjših zalogajih, zato snov razdeli na več manjših enot. Zajemaj sproti kajti če boš zadevo odla-šal(a) na zadnji dan pred testom in potem hlastal(a) po sto in sto straneh, bo rezultat samo zmeda v glavi Tudi profesorji (ali ljubkovalno prfoksi) so ljudje * Prfoksi ti znajo zelo zagreniti "zlato obdobje mladosti'', kakor pravijo stari romantiki ki so že pozabili na vse hudo. Če te včasih zamika, da bi prfoksu v faco povedal, kaj si misliš o njem, ti priporočam, da na tihem šteješ do deset. Ali do sto. Če se moraš pri njem potegniti za svoje pravice, stori to na kultiviran, dostojen način. Tako te bo profesor vzel kot odgovorno, enakovredno osebo in tvoj problem z njim bo lažje rešljiv. * Tudi profesorji so ljudje! Imajo težave kakor ti, včasih so sitni ker so morda slabo spali Če nanje gledaš na ta način, tibo v šoli gotovo lažje. Nikar ne pojmuj prfoksov kot svojih sovražnikov, raje jih jemlji kot sodelavce, pa boste oboji lažje preživeli Nasvetov o preživetju v šoli imamo še celo kopico. Iz njih bi lahko nastala pravcata nadaljevanka. Za prihodnjič obljubljamo še kratek tečaj o tem, kako preživeti s starši in sošolci pa o različnih krizah, kijih rojevajo šolske prelomnice. Avto šola ing. Humra Vozniški izpit (ÜG1 jOC življenjska nuja Obvladati motorno vozilo že dolgo ni več luksuz, temveč življenjska nuja, prav tako kot srednješolska izobrazba. Tako meni ing. Emil Humor, ki ima v Kranju že šesto leto zasebno avto šolo. V tem času je v vozniških veščinah izuril že blizu 5000 voznikov, 700 na leto, med njimi je pretežna večina mladih. "Mladi, ki študirajo alt so zaposleni, niso več vezani na klasični delovnik, kot smo bile genracije pred njimi," pravi ing. Emil Humor. "Če končajo s predavanji ali delom v poznejših urah, se ne morejo zanašati na javni prevoz. Tako jih večina komaj čaka, da bodo dovolj stari za opravljanje vozniškega izpita in z njim za samostojno vožnjo. Pot do vozniškega izpita pa ni več lahka kot nekoč. Prometne razmere so se zelo spremenile. Vemo, da se vsako leto zgodi veliko prometnih nesreč, med njihovimi žrtvami sta vsaj dve tretjini mladih ljudi Temu je kriva neizkušenost, povezana z nepremišljenostjo, objestnostjo, včasih tudi agresivnostjo, lastnosti, kijih pripisujemo zlasti mladim ljudem. Danes obstojajo tudi veliko boljši in močnejši avtomobili kot nekoč, ti razvijejo velike hitrosti in vsako nepremišljeno ravnanje je ob teh pogojih lahko usodno." Mladi želijo čimprej priti do vozniškega izpita, včasih tudi za ceno manj znanja, pravi ing. Humar. Če hoče kandidat osvojiti znanje, primerno današnjim prometnim razmeram, potrebuje vsaj 30 učnih ur. Kako v poplavi avto šol (na Slovenskem jih je okoli 240, le na območju kranjskega izpitnega centra 20, potrebovali pa bi jih trikrat manj), večina njih pa je komercialno usmerjenih, izbrati tisto pravo? "Avto šole noj bi stremele za tem da bi dale kandidatom čimveč znanja, da bi se pozneje lahko samostojno vključili v promet," pravi ing. Humar. Nekatere avto šole z manjšim uspehom (komaj 50-od-stotnim) prisegajo na lažne reklamne prijeme, da privabijo kandidate. Avtošola ing. Humra pa se lahko pohvali s 75-odstotnim uspehom Kandidati vozijo s sodobnimi avtomobili (noben ni starejši od dveh let), v primerjavi z izkušnjami mnogih nekdanjih kandidatov pa se je spremenil tudi pristop inštruktorjev, kije pedagoško korekten. Ing. Humar si za svoje kandidate v prihodnosti želi tudi poligona, kjer bi vadili v začetnih urah. CUNJ C !! Benetton je pri mladih priljubljena blagovna znamka, ne le zaradi mladostno odštekanih modnih krojev, tudi zaradi izrazitih barv teh živahnih oblačil. Kakšni bodo eni in drugi to sezono, naj vam tokrat ilustrirata Benettonovi mladenki Ljubi Gorenjci in Gorenjke pa si zapišite za uho: po Benettonova oblačila vam ni več treba hoditi daleč. Prodajalne so v Škojji Loki, na Bledu, od septembra pa tudi na Prešernovi ulici v Kranju. Ni vrag, da vas divje Benettonove barve in izzvivalni kroji ne bodo lepega dne zvabili v eno od njih! Mladost Je eno samo gibanje in dinamika. Tudi jeseni si ne dovolite zastati. Monika Šport na Brdu pri Kranju ponuja vrsto gibalnih možnosti: razgibate se lahko na napravah za jitness in pri vseh vrstah aerobike. Na svoj račun pridejo tudi tisti ki se radi sprostijo v savni in ohranjajo poletni dotik sonca v šolanju. Letošnja novost pa je telovadba za nosečnice. Začela se bo prihodnji teden, organizirali pa jo bodovsako sredo od 18. do 19. ure. Monika Šport na Brdu dela po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka od 9. do 22.30, sobota in nedelja od 15. do 22. ure. UNIT t D COLORS OF BENETTON. Za lepše tace KRANJ ŠKOFJA LOKA BLED Studio Rafaela íosfabimo za (epoto in dobro potutje Le zdravi pozitivno misleči ljudje so lahko uspešni saj se breme današnjega časa odraža v fizičnem in psihičnem stanju ljudi Studio Rafaela z izjemno, vsem dostopno ponudbo, nudi možnost vzdrževanja pozitivnega psihofizičnega stanja: * z limfno drenažo dosežemo boljše osebno počutje * lipoliza, oblikovanje in terapija fizičnega telesa, saj dnevni stresi ubijajoče vplivajo na naše fizično počutje * body slim line je najnovejša ameriška metoda, s katero preprečujemo trpljenje ljudi z nezdravimi prehrambenimi navadami: terapija uravnava krvni pritisk, krvni pretok in predstavlja osnovo zdravega * solarij: dodatna ponudba za zdravljenje luskavice, vzdrževanje kože za lepši videz, ustvarja pigment * novoderm 100O. s pomočjo te aparature odkrivamo poškodovana tkiva in dele mišic, zdravimo celu-litne vozle, vnetje ožilja ipd. * trajni make-up: za lepšo obliko ustnic, oči, obrvi., garancija pet let * NOVO: lin{ja za telo: vrsta postopkov z losionl kremami glino, algami, kopeli z esencialnimi oí/í - za oblikovanje telesa. Studio Rafaela ponuja še vrsto standardnih storitev: pedikuro, epila-cijo, depilacijo in ostalo kozmetično nego. Studio Rafaela, Trg Prešernove brigade 6, telefon (064) 326-683, popoldne. S petimi zdravimi obroki dnevno do vitke linije Draga mladenka, dragi mladenič! Vse se konča, zato da se lahko znova začne. In prav je tako. Počitnice so mimo, poletje je s svojo "skisano" podobo prepustilo čas jeseni Čakajo vas novi dogodki in prepričana sem da bodo lepi Hvala lepa za sodelovanje, vaša pisma so zanimiva in polna idej. Pa naj še kdo reče, da mladi niso "full" dobri! Danes sem se namenila, da posvetim pozornost zdravi prehrani o kateri ste želeli, da malo "podučim'' vaše starše, da bo mir pri hiši in da boste končno enkrat lahko rekli tudi mami in očetu: No, vidiš, da sem imelfa) prav. (Seveda če je res tako.) Gotovo se boste spomnili naše akcije "Hujšajmo skupaj" na straneh Gorenjskega glasa in njene nagrajenke gospe Darinke. Dejanja in rezultati, to šteje, zato smo se odločili naj tokrat vam mladim iz svojih izkušenj spregovori kar gospa Darinka. Torej, očki in mamice, pozor! Vaši otroci so vam pripravili pogovor o zdravi prehrani! • Kozmetičarka Mojca Zaplotnik Preveliki in preveč kalorični obroki "Kar vem zase, imam težave s kilogrami * pravi naša znanka Darinka, ki ji je uspelo v štirih mesecih "odložiti" dvajset kilogramov odvečne teže. "V preteklosti sem prebrala prav vse shujše-valne diete, preizkusila pa nobene. Nikoli nisem zbrala dovolj volje. Med razvadami ki so mi naložili odvečno kilažo, naj omenim prevelike, nezdrave in preveč kalorične obroke. Rada sem jedla vse od kraja, od kruha in krompirja do pršuta in svinjskih zrezkov, pri tem pa vsega preveč. Končno sem prišla do tega, da ne morem preobilno jesti in nezdravo živeti, ob tem pa pričakovati da bom shujšala. Tako sem se odločila..." Inventura v glavi • sprememba na krožniku "Najprej moraš sam pri sebi narediti inventuro, kaj sploh želiš. Sam se moraš odločiti, da tako ne gre več naprej, saj z odvečnimi kilogrami postajaš sam sebi v nadlego," je prepričana Darinka. "Naveličala sem se sama sebe, svoje podobe. Najbolj mi je šlo na živce, kadar sem se želela na novo boleči. Zaradi svoje debelosti nisem marala nakupovati novih oblačil, še k šivilji nisem marala iti Ko sem se psihično pripravila, da pod nadzorom kozmetičark Mojce in Maje odložim svojo odvečno težo, seje začelo. Gospa Mojca mi je svetovala, kako naj se hranim, da bom živela bolj zdravo. Darinktrio krilo je po štirih mesecih preširoko za 24 cm MUH vit nt nsin 111 wi is nu»v Studio Ma, Bleiweisova 6, Nebotičnik, IV. nadstropje, od 9. do 19. ure, telefon 218-785 Nič si ne preračunavam kalorij, ne odrekam se nobenemu dnevnemu obroku, le jedilniki so drugačni kot so bili včasih. Obroki so manjši pazim predvsem, da ne kombiniram maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Tako si ne privoščim v drobti-nah in jajcu ocvrtega dunajskega zrezka, ampak si meso popečem na žlici olivnega olja. Testenine si pripravljam brez mesne polivke, pač pa z zelenjavno. Krompir jem skupaj z zelenjavnimi prilogami Jem veliko solate, a le z žličko olivnega olja, ali pa si pripravim preliv z jogurtom in zelišči Svoji družini kuham kakor prej, zase pa si manj solim vse pripravljam na olivnem olju, kije sploh postalo temelj mojih jedilnikov. Pripravljati hrano zase posebej mi ni odveč. Tudi belega kruha in svežih žemljic ne jem, namesto tega sežem po polnozrnatem kruhu, pa še tega si odrežem le kos, ostalega pa kar odnesem izpred oči, da me ne bi premagala skušnjava. Med glavnimi obroku pojem kak jogurt iz posnetega mleka, sadje (razen banan), prtja mi skleda solate z jajcem Sadja si veliko privoščim: letošnje poletje sem pojedla za polkno prikolico lubenic. Jem počasi petkrat na dan, pred obroki pa vselej popijem dva deci in pol mlačne vode. Zjutraj pijem nesladkan čaj. V štirih mesecih zase nisem porabila niti žličke sladkorja, pa tudi o\ja in soli zelo malo." Dopisnica, ki je spremenila življenje "Nisem mislila, da mi bo ena sama dopisnica tako spremenila življenje," meni Darinka, ki seje k akciji Hujšajmo skupaj prijavila spomladi in naposled tudi bila izžrebana. V studiu Mojce Zaplotnik je poleg strokovne pomoči in terapevstske obravnave (enkrat tedensko prihaja na presoterapijo in mišično kontrakcijo) je našla tudi prijaznost, razumevanje, spodbudo, ki so ji prej manjkali Darinka še dodaja, daje bila pred leti tudi kadilka in "kofetarica", vendar seje obema razvadama odrekla. Zdaj se odreka tudi preobilni in nezdravi hrani ki je, kakor priznava, pogosto "tolažba" v stresnih situacijah. In zapišimo še rezultat: v štirih mesecih dvajset kilogramov manj. za številko manjši čevlji (lahkotnejša hoja), v pasu pa kar za 24 centimetrov ožje krilo! Le tako naprej, gospa Darinka! In pogum vsem tistim, ki se še odločate za podoben korak. NAGRADNA KRIŽANKA GoMaò, Kranj, ll/tsc (064) 311-216 Sponzor današnje nagradne križanke je USLUGA Kranj, kjer Vam poleg kemičnega čiščenja in pranja nudijo tudi dimniške ščetke, hobi program, žične ščetke in še in še. Odprto imajo vsak dan od 6.30 do 15.30.0 njihovi kvaliteti se lahko prepričate sami. Za pravilno rešeno križanko so pripravili nagrade: 1. nagrada: dimni in hobi program, 2. nagrada: stružko, 3. nagrada: pranje v vrednosti 2.000 SIT. Tri nagrade pa tako kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 7. oktobra 1996, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržiča ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Agencij Tik-Tak v Preddvoru, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. Kdo bo blejski graščak: občina ali država? Občina proti "vojščakom" iz Ljubljane Če bi družbeno pronicljivi slikar želel naslikati aktualno podobo sedanjega "blejskega raja", bi zanesljivo naslikal, kako župan Vinko Gole, občinski svetniki, člani zgodovinskega društva Bled 1004 in vsi zavedni Blejci stojijo na obzidju Blejskega gradu in vpijejo proti "vojščakom" iz Ljubljane: "Gradu ne damo, grad je naš!" GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Bled • Če so se blejski kmetje 1515. leta zaradi kratenja pravic in grobega ravnanja s tlačani pridružili vseslovenskemu puntu za "staro pravdo", je blejski punt, letnik 1996, uperjen proti državi, ki je grad proti volji Blejcev podržavila in ga vzela pod svojo zaščito. Zgodovina, učiteljica za sedanjost in prihodnost, JtaŽe, da se je lastništvo Bleda in gradu v zgodovini večkrat menjalo in da so sedanji poskusi države le nadaljevanje lastniških pre-kucij iz preteklosti. Najstarejši ohranjeni pisni viri ^ažejo, da je nemški cesar Henrik II. že leta 1004 podaril briksenškemu škofu Albui-nu Bled z ozemljem med obema Savama, sedem let jasneje pa še Blejski grad. Upravitelji gradu so bili najprej podložni vitezi, na začetku 15. stoletja pa so škofje Posest dali v zakup dotedan-jmi upravljalcem von Kreigh-°m. Ker so tlačanom kratili pravice in z njimi grobo seniške železarne Viktorju Ruardu, ki je obdržal le grad, jezero in gradbena zemljišča okoli njega, vse ostalo pa je prodal Kranjski industrijski družbi. Tudi Ruard ni bil dolgo lastnik, posest je prodal dunajskemu veletrgovcu Adolfu Muhru. 1919. leta je grad z jezerom kupil blejski hotelir Ivan Kenda, kasneje je posest prevzela Zadružna gospodarska banka in končno Dravska banovina. Grad gori, Bled gasi Med drugo svetovno vojno so Nemci na gradu namestili protizračno obrambo, po končani vojni pa je bila na njem nekaj časa tudi slovens- Kateri zakon je "močnejši"? Ob tem, ko se blejska občina strinja, da je "zaradi izredne naravne znamenitosti ter kulturno zgodovinskega pomena kot del javne infrastrukture na področju kulture treba zavarovati (podržaviti - op.p.) Blejski otok", je pri otoku osrednje vprašanje, kateri Zakon je "močnejši": ali zakon o denacionalizaciji, ki nekdanjim lastnikom, to je blejskemu župnijstvu, omogoča vrnitev oto-ali zakon o lastninjenju spomenikov in Znamenitosti v družbeni lastnini, ki je otok podrlavil. Blejski župnijski urad je namreč ha podlagi začasne denacionalizacijske odločbe le v času, ko je bil minister za kulturo dr. Andrej Capuder, prevzel otok, še vedno pa ni rešena vloga, po kateri prejšnji upravljalec otoka, podjetje Turizem in rekreacija Bled, zahteva za pretekla vlaganja in vzdrževalna dela okoli sedemsto tisoč mark odškodnine. Ministrstvo za kulturo je imenovalo posebno izvedensko skupino, ki je vrednost vlaganj (brez večjih vzdrževalnih del) ocenila na več kot pol milijona mark. Bih bi otročje Ker je seznam podržavljenih spomenikov in znamenitosti pripravilo ministrstvo za kulturo s pomočjo uprave za kulturno dediščino in območnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, je bilo na četrtkovi izredni seji blejskega občinskega sveta slišati tudi predlog, da naj bi občina preklicala soglasje, ki ga je dala za imenovanje Vladimirja Knifica za ravnatelja kranjskega zavoda. Svet o tem ni glasoval, tudi zato ne, ker je eden od svetnikov ugotovil, da s tem ne bi nič rešili, izgledalo pa bi zelo otročje. Zapleti z najemnikom V podjetju Turizem in rekreacija zatrjujejo, da Nicholas Oman kot najemnik gostinskega dela gradu ne plačuje najemnine niti ne spoštuje nekaterih drugih določb pogodbe. Podjetje je na sodišče že pred enim letom vložilo predlog za izselitev, vendar doslej obravnave še ni bilo. Od vstopnin 39 milijonov tolarjev Blejski grad je v najboljših letih obiskalo tudi 230 tisoč ljudi, letos naj bi jih bilo po oceni podjetja Turizem in rekreacija okoli 130 tisoč. Če Številko pomnožimo z vstopnino 300 tolarjev, pridemo do skupnega zneska okoli 39 milijonov tolarjev, ob katerem je tudi lažje razumeti, zakaj se občina in država tako zelo prizadevata, da bi bil grad v njuni lasti. Ravnali, so se blejski kmetje *5l5. leta pridružili vseslovenskemu puntu za "staro Pravdo". Leta 1558 je grad Prevzel nov zakupnik, Her-bert VII. Turjaški (Auer-sPerg), na začetku 19. stoletja je Bled z ukazom dunajske dvorne komisije Postal državna last, bil potlej nekaj časa v rokah avstrijskega cesarja, ki ga je 1838. leta zadnjič vrnil briksenškim §Kofom. Dve desetletji kas-neje je Briksen blejsko posest Prodal meščanu, lastniku je- ka protizračna baterija. Eden od njenih vojakov je bil očitno nepreviden in je 18. avgusta 1947 zanetil požar, v katerem je pogorel strešni stol na grajski kapelici in dve tretjini strešnega stola glavnega grajskega poslopja. Ko se je razvedelo, da gori grad, je prišel gasit ves Bled. Pri gašenju so bile velike težave, saj na gradu tedaj še ni bilo vodovodne napeljave, bil je le vodnjak. Vojska se je po požaru z gradu preselila na bližnjo Stražo, delavci 'i ■ POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure kmetijskega posestva so prostore brez strehe zaščitili, grad pa je, odprt in prepuščen naključnim obiskovalcem, postal predvsem "raj" za otroke. Blejci so tedaj javno pozivali "merodajne" iz vlade, naj vendarle še pred zimo popravijo streho in preprečijo večjo škodo. Iz Ljubljane ni bilo odgovora, odzval se je direktor banke na Bledu, ki je s skupino uslužbencev udarniško pospravil grad in ga zaklenil. Na občini zaradi gradu nižje plače Z obnovo gradu so začeli 1951. leta, štiri leta po požaru. Strokovno vodenje je prevzel tedanji Plečnikov asistent, arhitekt Tone Bitenc, dvak- rat ali trikrat je prišel na Bled tudi sam Plečnik. Obnovo je organizirala in tudi plačevala tedanja blejska občina. V gradbeni skupini, ki je spala in si kuhala kar na gradu, so bili predvsem Primorci, ki so bili vajeni dela s kamnom, vsa ostala dela so opravili blejski obrtniki. Tedanji blejski župan Jože Kapus poudarja, da je bilo vse narejeno z blejskim denarjem, tudi restavrir-anje predmetov, ki jih je pripeljal Narodni muzej. "To so bili denarji, ki jih ne moreš prišteti," je izjavil, neuradno pa je bilo celo slišati, da so tedaj na občini zaradi del na gradu imeli celo nižje plače. Na obnovo gradu spominja tudi plošča pri vhodu, na kateri piše: "Zidali so ga škofje iz Briksna od leta 1004 do 18. stoletja. Obnovila sta ga občina Bled in Narodni muzej iz Ljubljane v letih 1951 do 1961." Grad je bil že občinski Ko so se v Sloveniji začeli "novi časi demokracije in zasebne lastnine", je tedanji radovljiški izvršni svet na čelu z državnim svetnikom Jože-tom Resmanom zaslutil nevarnosti za blejske kulturne in turistično športne objekte in je v sodelovanju v Inštitutom za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pripravil odlok o javnih gospodarskih službah, s katerim je občina za del turistične infrastrukture določila nekatere objekte na Bledu, med njimi tudi grad. Podjetje Turizem in rekreacija Bled, ki je upravljalo z gradom in se pripravljalo tudi na lastninjenje, je grad na podlagi pogodbe brezplačno preneslo na tedanjo radovljiško občino, ki se je zavezala, da bo z njim gospodarila v korist lokalne skupnosti in da bo ob morebitni delitvi občine AALPO Cesta Staneta Žagarja 30,4000 Kranj telefon: 064/324 491,324 818 ROČNA PRALNICA VOZIL Delovni čas od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure ročno pranje vozil - zunanje, čiščenje notranjosti vozil, ^ globinsko čiščenje notranjosti vozil, poliranje - tudi barvno, pranje motorja, priprava rabljenih vozil za I prodajo na več manjših zagotovila delitev premoženja po teritorialnem načelu. Po preobrazbi lokalne samouprave je lastnica gradu postala nova blejska občina. Ko ga je po številnih usklajevanjih z agencijo za prestrukturiranje in privatizacijo hotela kot občinsko lastnino vpisati tudi v zemljiško knjigo, se je izkazalo, da tega ne more storiti, ker je Gorenjska banka posojilo za ureditev smučišča Straža zavarovala z vknjižbo zastavne pravice in prepovedjo odsvojitve in finančne obremenitve nekaterih blejskih kulturnih in športno turističnih objektov, med njimi tudi gradu. Ko je banka le preklicala prepoved oz. dala izbrisno dovoljenje, je občina sredi letošnjega julija zaprosila za vpis v zemljiško knjigo. Tedaj je sicer že veljal zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini, ni pa bilo še vladnega sklepa s poimenskim seznamom kulturnih spomenikov in znamenitosti, ki so postali državna lastnina. Ko je vlada spisek le določila, sta se na njem znašla tudi Blejski grad in Blejski otok. Občinski svet se je na izredni seji prejšnji teden soglasno odločil, da bo občina zaradi podržavljenja gradu zahtevala od vlade spremembo sklepa, od ustavnega sodišča pa oceno ustavnosti enega od členov zakona in vladnega sklepa. Občina predlaga sodišču, da odpravi del sklepa, ki se nanaša na podržavljenje gradu, in ugotovi, da po zakonu ni mogoče podržaviti kulturnih spomenikov, ki so že v občinski lasti. Prerekanja o lastništvu bodo zavrla obnovo Naj bo odločitev sodišča takšna ali drugačna, "prerekanja" o tem, čigav bo grad -blejski ali državni, bodo zavrla uresničevanje naložbenega programa, za katerega je občina letos v proračunu namenila 22 milijonov tolarjev. Lani so obnovili sanitarije in del kanalizacije, letos so pripravili vse potrebno za preselitev hišnika iz muzejsko zanimivih prostorov v stanovanje, ki so ga uredili v doslej neizkoriščenih prostorih na spodnji terasi. Letos so načrtovali tudi plinifikacijo gradu, ki pa jo bodo zaradi spornega lastništva bržkone prestavili v čas, ko bo že znana odločitev ustavnega sodišča. Prihodnje leto naj bi obnovili instalacije - in tako dalje, korak za korakom do celovite obnove, ki sta jo občina in podjetje Turizem in rekreacija ocenila na 4,7 milijona mark. • C. Zaplotnik BGOSTIŠČE TAVERNA (O AKHUDi Žerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA S 064/49-068 del. čas od 12h do 01 h AMZS 18 vlek in 10 pomoči so od torka do danes po gorenjskih cestah opravili delavci AMZS. GASILCI Kranjski gasilci so v torek pohiteli na Kidričevo 3, odkoder jim je bilo sporočeno, da uhaja plin. Ugotovili so, da je resnično smrdelo po plinu, vendar ni bilo nič hujšega. Zato so prostor le prezračili. Zagorela je kuhinja v Trbojah 51, potem ko so njeni stanovalci na prižganem štedilniku pustili hrano. Kranjski gasilci so požar sicer pogasili, vendar je bila škoda menda že kar precejpnja. Še eno težko opravilo so imeli v teh dneh kranjski gasilci in sicer so po prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti Kranj - Jesenice v bližini Radovljice iz pločevine rezali vklešče-no osebo. Jeseniški gasil« d so opravili 3 prevoze z njihovim rešilnim avtomobilom in sicer sta se zgodili 2 poškodbi pri delu, ena v Àcroniju in ena v Firpomu. Enkrat pa so pomoči potrebnega v bolnišnico prepeljali iz obratne ambulante. Škofjeloški gasilci so očistili kanalizacijo, radovljiški gasilci pa tokrat niso imeli intervenc. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 11 otrok, od tega 4 dečki in 7 deklic. Najlažja deklica je tehtala 2.950 gramov, najtežji deček pa 4.450 gramov. Na Jesenicah pa so se tokat rodile 4 punčke, najtežja je tehtala 4.030 gramov, najlažja pa 2.550 gramov. Sicer pa je bila danes zgodaj zjutraj polna luna, zato lahko v torek pričakujemo malo vipje številke... URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurgiji 104 urgenten primere, na internem oddelku 45, na pediatriji pa 26 malih bolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč. 064/225-060,860-029 KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26, KRANJ j RAK d.o.o. Cankarjeva 8,4000 KRANJ vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah 5x86DX4/133 že od 96319,00 SIT Pentium 100MHz od 124.165,00 SIT Molnost nakupa na 6 ItL·v ah' na kndit! Tel.:064/221.(M0; Fax:064/223-792 KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 SODELUJTE Z VAŠIM REKLAMNIM SPOROČILOM V PROGRAMU TV IMPULZI PO SLOVENIJI UREJA: Jože KoŠnjek Zanimive ugotovitve varuha človekovih pravic Kdaj je potrebna varščina V uradu varuha menijo, da je samo za vpoglede v dokumente ne bi smeli zaračunavati. Slovenski varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ki je bil na nedavnem kongresu Združenja evropskih ombudsmanov v Ljubljani izvoljen za enega od podpredsednikov, sploh pa je njegov urad dobil številne pohvale, tudi od predsednika združenja Jacoba Soedermana je na zadnji časnikarski konferenci opozoril na nekatere zanimive primere iz njegove prakse. Dnevno prejema opozorila in pritožbe zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov pred rednimi, socialnimi in delovnimi sodišči. Ombudsman je bil seznanjen s primerom, da delovni spor zaradi prenehanja delovnega razmerja, začet aprila 1990, še ni končan, prav tako pa so še posebej na okrajnih sodiščih kljub nekaterim spodbudam za delo v sodstvu velike kadrovske praznine. Ivan Bizjak posebej omenja tudi Radovljico (namesto petih sodnikov sta le dve sodnici s 5151 nerešenimi zadevami) in okrajno sodišče na Jesenicah, kjer bi prav tako potrebovali pet sodnikov, od novembra lani pa imajo dva, od katerih najavlja eden odhod v notarsko službo. Urad varuha dobiva pritožbe zaradi neprimernega ravnanja policistov in na nespoštovanje odločb ustavnega sodišča. Slovenski varuh človekovih pravic Ivan Bizjak (tretji z leve) in vodja njegovega urada Karel Erjavec (desno) na kongresu evropskih ombudsmanov v Ljubljani. Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak se je sestal z direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Francem Koširjem. Varuh je direktorju, zaradi pritožb, ki jih dobiva, priporočil višjo raven zaščite zavarovancev in možnosti za pritožbe. Opozoril ga je na dolge čakalne dobe in na usmerjanje v samoplačniške ambulante, kjer je čakanja manj, vendar je to za mnoge edini izhod. Redno zdravstvo bi moralo biti organizirano tako, da bi zmoglo normalno delo. V uradu varuha opozarjajo tudi na problem plačevanja varščine. Povod za razmislek o tem problemu je primer, ko je morala dijakinja za vpogled v maturitetno gradivo plačati varščino. Mati dijakinje, ki jo ta propblem zadeva, sprašuje, zakaj mora dijak za vpogled za vsak predmet plačati po 2860 tolarjev. O tem problemu je urad varuha seznanil ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra. Mnenje varuha je, da za vpoglede v različne dokumente ni potrebno plačati varščine, saj je to del pravice do pritožbe, če je kaj narobe, varščina pa naj bi bila upravičena za zadeve, pri katerih je več dela. • J.Košnjek,foto: T. Doki Žrtve komunističnega nasilja Oblast še naprej molči Ljubljana, 27. septembra - Jutri, 28. septembra, ob 10. uri bo v dvorani Kina Vič 6. redni občni zbor Združenja Žrtev komunističnega nasilja. Predsednik Združenja Mihael Cene iz Kranja je v vabilo zapisal ogorčenje, ker oblast tako dolgo odlaša s sprejemom zakona o popravi krivic in zavrača predloge Združenja, vladni predlog pa je nesprejemljiv. Združenje je moralo zapustiti sedanje prostore, ker jim mestna uprava postavlja previsoko ceno, nekaj članov vodstva pa napoveduje odstop, med njimi tudi predsednik Mihael Cene in član Andrej Aplenc. • J.K. POMEMBNO OBVESTILO Kupon za brezplačne male oglase bo od torka naprej 1 x mesečno vedno objavljen na 2. strani levo spodaj. Tako, da bodo veljali samo kuponi, ki bodo imeli na hrbtni strani odtisnjen naslov našega naročnika. Za ta ukrep smo se odločili, ker je prišlo do določenih zlorab. Malooglasna služba Gorenjskega glasa IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor na izredni in redni seji Način glasovanja še ni določen Poslanci državnega zbora niso spremenili zakona o referendumu in ljudski iniciativi, tako da še ni jasno, kako šteti glasove na decembrskem referendumu o volilnem sistemu. Ljubljana, 27. septembra • Sedanji zakon o referendumu in ljudski iniciativi je precej nejasen glede določanja načina štetja glasov na referendumih, posebno v primerih, če jih je več istočasno, kot se utegne zgoditi na decembrskem referendumu o volilnem sistemu. Svoje mnenje glede tega je povedalo ustavno sodišče (zmagal naj bi referendum, ki bi imel najboljše razmerje med "za" in "proti" glasovi), predloge pa je pripravila tudi vlada. Eden je bil podoben stališču ustavnega sodišča, drugi pa je menil, da bi lahko zmagal referendum z največ glasovi. Prav tako še ni odločeno, ali bo lahko volivec za enega ali več volilnih sistemov, in ali bo lahko zoper vse. Še najbližji sprejemu se je zdel predlog, da bi bila vsa tri referendumska vprašanja napisana na enem lističu, volivec pa bi smel dati podporo enemu, ali glasovati zoper vse. Med poslanci se je tudi vnel prepir, kakšen naj bo vrstni red referendumskih vprašanj na glasovnici. Socialdemokrati so vztrajali, naj zmaga vprašanje, ki bo dobilo največ pozitivnih glasov, seveda pa jih mora biti več kot negativnih. Vprašanja pa naj bi bila napisana po vrstnem redu vložitve. Drugi pa so menili, da mora imeti predlog državnega zbora prednost, in da absolutno število glasov za ni najpomembnejše, ampak mora biti v vsakem primeru pozitivnih glasov več kot negativnih, zmaga pa naj predlog, ki bi imel najugodnejše razmerje v prid glasovom "za". Pri glasovanju pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Ker je potrebna za sprejem tako pomembnih zakonov dvotretjinska večina, te pri nobenem od predlogov ni bilo. Dopolnila tako niso bila sprejeta, prav tako pa je "padlo" tudi ime zakona. Poslanci so lahko le ugotovili, da predloga zakona praktično več ni, in da je treba začeti povsem nov postopek. Skupina poslancev s Tonetom Anderličem na čelu je že vložila nov predlog zakona. Seveda pa s strani socialdemokratov ni manjkalo očitkov državnemu zboru in njegovemu predsedniku, da je šlo pri razpisovanju referendumov za namerno zavlačevanje, čeprav je ustavno sodišče kar trikrat najvišjemu zakonodajnemu telesu v državi "primazalo klofuto", kot je dejal poslanec Ivo Hvalica. • J.Košnjek Parlamentarne preiskovalne komisije Zapleteno dokazovanje krivde Večina parlamentarnih preiskovalnih komisij hiti, da bi do zaključka mandata posredovala državnemu zboru poročila, za katere pa ni jasno, ali jih bodo poslanci sploh obravnavali ali ne. Ljubljana, 27. septembra - Kar precej komisij je še daleč od zaključka dela. Komisija, ki raziskuje ozadje aretacije četverice, je ta teden poklicala na zaslišanje Mirana Frumna, nekdanjega delavca Službe državne varnosti, vendar ga ni bilo. V komisiji ni soglasja, ali je zaključno poročilo sploh mogoče napisati ali ne. Preiskovalna komisija, ki raziskuje zlorabo javnih pooblastil pri poslovanju podjetij Hit, Elan, Slovenske Železarne in še nekaterih, (predsednica je Polonca Dobrajc) je zaključno poročilo glede Hita že oddala, glede Elana pa sta bila na komisijo povabljena dva Kranjčana: takratni stečajni sodnik Vojko Pintar in član stečajnega senata Anton Šubic Ker Pintarja ni bilo, bo konec septembra spet povabljen na zaslišanje, Šubic pa je povedal, da o zlorabi javnih pooblastil v primeru Elana ne ve ničesar, da pa je bil zelo obremenjen, Miran Potrč in dr. Jože Pučnik različna mnenja o povojnih pobojih. tudi z reorganizacijo pravosodja na Gorenjskem, zato je prezrl spremembo zakonodaje in je sodbo zoper Kodra in Aljančiča pisal dlje, kot bi smel. Obtožencema je bila vročena šele konec leta 1994 in je dvoje kaznivih dejanj zastaralo. Subic je zanikal, da bi hotel kogarkoli ščititi ali da je kdo iz politike vplival nanj. V zanimivem položaju se je znašla komisija, ki raziskuje povojne množične poboje, pravno dvomljive procese in druge tovrstne nepravilnosti. Komisija je dokaj intenzivno delala 3 leta in soglasno ugo- tovila, da je bilo to obsojanja vredno početje, in da je povojno oblast, tako v beogradu kot v Ljubljani kriva za morijo. Vendar so med posameznimi člani komisije razlike: pet Članov podpira stališče predsednika komisije dr. Jožeta Pučnika, šest pa stališča, ki jih zagovarja član komisije Miran Potrč. Pučnikova stran trdi, da so za poboje izključno krivi tedanja slovenska oblast in partija, Ozna in Knoj, da je bila vloga Beograda minimalna, in da je zato treba krivce javno obsoditi in določiti moralno, politično in kazensko odgovornost. Podobna komisija bi morala po Pučnikovem mnenju delati tudi v novi sestavi državnega zbora, saj so se našle tudi nekatere listine, ki utegnejo pojasniti problematiko. Miran Potrč v poročilu ne zavrača krivde tedanje slovenske oblasti. Obžaluje poboje in terja ukrepe državnega zbora glede žrtev in odškodnin, vendar vse krivde ne vali na Slovenijo, ampak tudi na Beograd. Poboji niso bili samo revolucija in pobijanje razrednih sovražnikov, ampak predvsem obračun s kolaboracijo. Vsi arhivi še niso odprti in dostopni, zato vse stvari še ne morejo biti razjasnjene. • J.Košnjek, foto: G. Sinik VOLITVE VOLITVE VOLITVE VOLITVE Jutri v Škofji Loki Kongres krščanskih demokratov škof j a Loka, 27. septembra - Slovenski krščanski demokrati bodo imeli jutri, 28. septembra, od 9. ure dalje v hotelu Transturist v Škofji Loki 4. kongres stranke. Kongres bo zakoličil predvsem strankino politiko pred volitvami ter določil programske naloge po njih. Na kongresu bodo izvedene tudi volitve v organe stranke. Začetek kongresa pa bo že drevi ob 18. uri s prihodom vodstva stranke in slovesnim nagovorom predsednika stranke Lojzeta Peterleta. Na kongres se posebej pripravlja tudi občinski odbor SKD Skofja Loka. Predsednik Jernej Prevc pravi, da je bil prav loški odbor pobudnik sklica kongresa in načela, da je treba pred volitvami jasno in javno predstaviti usmeritve stranke. Loški krščanski demokrati pripravljajo tudi kulturni program po petkovi uvodni slovesnosti. • J.K. Slovenska ljudska stranka Sposobni za novo vlado Ljubljana, 27. septembra - Naš predvolilni program je konkreten in temelji na strokovnih ugotovitvah, kaj je Slovenija sposobna doseči in česa ne, zato smo sposobni za oblikovanje nove vlade. Osnova je pred časom sprejeti Program za Slovenijo, ki je še vedno aktualen, je dejal na časnikarski konferenci predsednik programskega sveta stranke dr. Janez Podobnik. Vladi, ministrstvu za finance in Banki Slovenije se zahvaljujem za odgovore na vprašanje o zadolženosti Slovenije, vendar mislim, da so bili naši pogajalci naivni, ko so pristali na sedanji delež vračila dolga bivše Jugoslavije. Dolgovi bodo cokla razvoja Slovenije, pa je dejal med drugim predsednik stranke Marjan Podobnik, ko je komentiral odgovore na svoje vprašanje. Dejal je, da želi njegova stranka korektne volitve, in da bo javno povedala, kdo širi neresnice glede njegove stranke. Direktor podjetja Klimo z Godoviča Ivan Rupnik pa je dejal, da ga veseli rastoč ugled Slovenije v svetu, vendar ga je strah prihodnosti. Skrbi ga tečajna politika, rast stroškov dela in delovne sile, ki so najvišji med deželami v tranziciji, prav tako pa ni strategije razvoja gospodarstva in predvsem kovinske in strojne industrije. Slovenija ima številne prednosti pri izobrazbi ljudi, organizaciji, ki je bila dobra že v prejšnjem režimu, in poznavanju vzhodnih in južnih trgov, vendar predvsem znanja in strokovnjakov ne zna izkoristiti. Preveč je temeljnih raziskav in premalo aplikativnih, ki pa so za gospodarstvo najpomembnejše. • J. Košnjek Združena lista socialnih demokratov Moč kapitalistov novega kova Ljubljana, 27. septembra - Združena lista socialnih demokratov izraža ogorčenje, ker je Gospodarska zbornica odstopila od kolektivne pogodbe. Preklic je enostransko dejanje in dokaz, da želijo pogajanja zamenjati s pritiskom-Novodobni slovenski kapitalisti imajo očitno preveč moči, kar jim omogoča vladna gospodarska politika, je dejal med drugim glavni tajnik stranke Dušan Kumer. Ministrica v alternativni vladi Združene liste za okolje Breda Pečan je povedala, da bi bilo treba sprejeti več novih zakonov in doseči višje stopnjo usklajevanja odgovornih za to področje. • J.K. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor SMEH GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT Tržiški svetniki o dveh perečih problemih v občini Pomoč za Peko in obsodba za črpalko Delegacija iz Tržiča bo opozorila vodstvo države na posledice, če ne bo pomoči gospodarstvu. Za bencinski servis v Podljubelju odločen "NE". IržiČ, 26. septembra - Predsednik uprave Peka Andrej Ferčej je odsvetoval politiziranje okrog problematike tovarno in prizadevanja nove Po razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki Pekovih sindikatov, občinske uprave, dveh bank in zavoda za zaposlovanje, so sprejeli seje občinskega sveta v Tržiču, podarstvo je že pomagalo, Predsednik Andrej Ferčej je pričakujejo pa še pomoč min-opisal razmere ob prihodu v istrstva za delo. Podjetja, saj bi to lahko škodilo poteku sanacije. Svetniki so se zavzeli za sodelovanje pri zagotavljanju hitre državne pomoči Peku in BPT. Po obravnavi problematike vodnih zajetij v Podljubelju so z večino glasov izrazili nasprotovanje gradnji bencinske črpalke, na izdano Jokacijsko dovoljenje pa se oo pritožil tudi občinski svet. Problematiko Peka so kljub želji predsednika uprave po začasni prestavitvi obravnave zaradi možnih negativnih posledic na potek sanacije uvrstili na dnevni red 5. izredne tovarno in prizadevanja nove uprave od februarja letos naprej za izboljšanje poslovanja. Popolnega reprogramiranja dolgov še niso dosegli, saj bank niso prepričali v uspeh sanacijskega programa. Po ocenah uprave podjetje lahko posluje naprej, vendar letos še ne brez izgube. Za zmanjšanje stroškov poslovanja bo treba od 1650 zaposlenih v celotni firmi odsloviti med 400 in 450 delavcev, največ oktobra in novembra. Reševanje presežnih delavcev in druga problematika Peka je vključena v delo "vladne skupine 11"; ministrstvo za gos- pa bodo pozvali, naj omogoči razvoj s pomočjo malemu gospodarstvu. Obsežna in dolgotrajna je bila tudi razprava o vodnih virih in od lani sporni gradnji bencinskega servisa v Podljubelju, za katerega je upravna več sklepov. Skušali bodo enota Tržič pred nedavnim zagotoviti dodatne finančne izdala delno lokacijsko dovol- vire v državi za pomoč tržiš- jenje. Kot je pojasnila Alenka kemu gospodarstvu, zlasti Maršič-Bedina, so postopali Peku in BPT. V ta namen po zakonu o upravnem post- bodo sestavili delegacijo iz opku in po pridobitvi vseh Tržiča, ki naj bi čimprej obis- soglasij niso mogli ovirati kala državno vodstvo, opozor- izdaje dovoljenja. Občinsko ila pa naj bi tudi na možne upravo so seznanili, da lahko posledice ob morebitnem pro- uveljavi status stranke v post- padu večjega podjetja. Dolgoročno se bodo zavzeli za zmanjšanje obremenitev gospodarstva. Občinsko upravo Seja bohinjskega občinskega sveta Srčni možje "premagali" dr. Mencingerja Bohinjska občina bo praznovala 26. avgusta, na dan, ko so se 1778. leta štirje "srčni možje" iz spodnje in zgornje bohinjske doline kot prvi povzpeli na Triglav. Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na seji glasnika" dr. Janeza Mencingerja. Ker sta v sredo po manjšem zapletu pri postopku le bila oba predloga dobra (in politično določil datum občinskega praznika. Svetni- neoporečna), je bilo tudi glasovanje na seji ki so odločili, da bo občina praznovala ob sveta zelo tesno. Predlog za Mencingerja je podprlo šest svetnikov (trije proti, štirje vzdržani), vzpon na Triglav pa sedem (štirje proti, dva vzdržana). Pri odločitvi je bržkone pretehtalo, da dejanje štirih srčnih mož nikogar osebno ne povzdiguje in ne dela krivice posameznikom, ki so tudi veliko storili za Bohinj. Občinski svet bo o datumu praznovanja sprejel na eni od prihodnjih sej obletnici, ko so se Luka Korošec s Koprivnika, Števan Božič s Savice, Matevž Kos z Jereke in Lovrenc VVillmitzer iz Stare Fužine kot prvi povzpeli na Triglav. Zupan Franc Kramar je že od vsega začetka zagovarjal predlog, da bi občina praznovala 26. avgusta, ob obletnici prvega vzpona na Triglav, na javnem razpisu pa je bilo tudi precej predlogov, da bi bil praznik še ustrezen odlok. 26. marca, ob obletnici rojstva "bohinjskega Ko je občinski svet obravnaval županovo poročilo o javnem redu in miru v občini, je zadolžil občinsko upravo, da pripravi nov odlok o javnem redu in miru in v tem odloku opredeli tudi območja za taborjenje. Po županovem predlogu bi bilo možno taboriti Nad Kredo, v bližini hotela Bellevue in na prostoru Gozdne šole, vendar le pod pogojem, če bi območja prej komunalno, sanitarno in prostorsko uredili. Občinski svet je sklepal tudi o nakupu nekaj manj kot en hektar velikega zemljišča Vokov vrt ob Bohinjskem jezeru. Občina je na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih uveljavljala prednostno pravico in naročila cenitev, po kateri naj bi bilo zemljišče (prevladuje travnik) vredno nekaj več kot 1,3 milijona tolarjev. Lastnika zemljišč sta potlej zaradi nizke cene od prodaje odstopila in v pogovorih s predstavniki občine zatrdila, da bi bila pripravljena zemljišče prodati po ceni najmanj 15 mark za kvadratni meter (skupno bi to zneslo okoli 139 tisoč mark) in za plačilo v dveh obrokih. Občinski svet na seji v sredo ni pristal na takšne pogoje, v razpravi pa je prevladalo mnenje, da je cena ne glede na to, da gre za "elitno lokacijo", vendarle previsoka. • C. Zaplotnik Iz seje občinskega sveta občine Kranjska Gora Premalo denarja za šport Zalokarjeva članica nadzornega odbora Občinski svet je za novo članico nadzornega odbora občine imenoval Heleno Zalokar s Polja, računovodkin-jo v hotelih Alpinum Bohinj. Za novega člana komisije za turizem sta bila dva kandidata, vendar noben ni dobil podpore. Že na prejšnji so za predsednika te komisije imenovali Jožeta Cvetka. Sporne skakalnice Športno društvo Avgust Gašperin iz Stare Fužine je pred kratkim obvestilo krajane o zapletih pri gradnji skakalnic na Tratah. Ker je v informaciji veliko netočnosti, ki mečejo slabo luč na občino in občinski svet, je svet zadolžil upravo, da krajane pisno seznani s sprejetimi sklepi in z uradnim postopkom, ki je potreben za gradnjo takšnega objekta. Župan bo na podlagi zahteve krajanov zaradi spornih skakalnic v kratkem sklical tudi zbor krajanov. Seja občinskega sveta se je tokrat začela z obravnavo Problematike športa in planinstva. V občini deluje trinajst športnih društev, v katere je včlanjeno skoraj Jva tisoč članov. V klubih deluje 39 trenerjev, društva Pa dosegajo dobre rezultate J* tekmovanjih. Kranjska yora je sicer eno največjih 'n najpomembnejših zimsko *Portnih centrov, vendar je zanjo pomembna tudi poletna sezona, saj kar šestdeset odstotkov gostov prihaja tja Prav v poletnih mesecih. Največ pripomb so imeli syetniki seveda glede finan-£lranja športne dejavnosti, izračuni sredstev namreč temeljijo predvsem na kriteri-J1P>. ki jih je izdelalo Ministrstva, in ki po prepri- čanju Kranjskogorcev dajejo preveliko težo na kriterij števila prebivalcev določene starostne kategorije. Pri tem so predvsem prizadete tiste občine, ki imajo šport in športno infrastrukturo razvito na dokaj visoki ravni. Prav tako menijo, da je zelo malo poudarka na tistem delu športa, ki usmerja otroke in mladino v vrhunski in kakovostni šport. Ob tem pa se merila, ki jih uporablja ministrstvo, iz leta v leto spreminjajo in niti niso enaki za vse občine. Tako so v Kranjski Gori na primer izračunali, da v letošnjem letu dobijo po kriterijih za šport nadarjenih otrok in mladine usmerjenih v šport le 603 tisočake, medtem ko občina Bohinj dobi še enkrat toliko. Občinski svet je zato predlagal, da se župana občin Kranjska Gora in Jesenice dogovorita za skupni sestanek s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport ter odgovornimi delavci za področje športa, saj se drugače lahko zgodi, da bo področje športa obeh občin v prihodnjem letu še bolj prizadeto kot doslej. Svetniki so na seji potrdili še nove cene v vrtcih, ki se od dosedanjih ne bodo bistveno razlikovale, pa odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišla in spremembe odloka o komunalnih taksah. V obravnavi je bil tudi polletni finančni načrt, pri katerem so se svetniki ponovno ustavili ob visokih stroških zimske službe. • M.A. opku in zahteva varstvo pravic ali pravnih koristi. Pavel Ru-par je povedal, da je občina opozorila upravne enoto na pripravo sprememb odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini, zaradi izdane lokacijske odločbe pa se je pritožila na ministrstvo za okolje in prostor. Po predstavitvi stališč strokovnjakov, občinske uprave, inšpekcijskih služb in javnosti je Boris Tomazin zahteval glasovanje svetnikov o tem, ali črpalka bo ali ne. Večina se je izrekla proti gradnji bencinskega servisa, ob tem pa je občinski svet zahteval tudi nadaljevanje pripravljalnih del za novo vodno zajetje in vodovod do starega zajetja ter ohranitev sedanjega stanja pri zajetjih z možnimi zaščitnimi ukrepi. Ugotovil je, da občinska uprava ni opravila postopkov za zaščito interesov občanov. Pooblastil je odbor za okolje in prostor za pripravo pritožbe, ki jo bodo še ta teden vročili vodstvu upravne enote v Tržiču. Na izredni seji v Tržiču zaradi pozne ure in odsotnosti župana niso obravnavali revizijskega poročila o poslovanju občine Tržič v letu 1994. Točko bodo uvrstili na prihodnjo sejo. • Stojan Saje Kam z manj izplačanih plačah delavcev Železarne Tožbe na delovnem in socialnem sodišču vičeval. Kot trdijo predstavniki sindikata, se želijo s predstavniki zdajšnjih družb bivše Železarne Jesenice, dogovarjati o načinu poravnave dolga. Ker slovenski parlament še ni sprejel zakona o lastninjenju Slovenskih. železarn, sindikati grozijo z vlogo predloga za stečajni postopek. "Železarna ima že tri leta blokiran račun in je zrela za stečaj, ki ga lahko doseže katerikoli sindikat v imenu upnikov. Mi si tega seveda ne želimo, hočemo pa na drugi strani najti primernega sogo-dejala Milena Koselj Šmit, je vornika " je dejala Milena na delovnem in socialnem Koselj Smit in še posvarila Jesenice, 27. septembra -Sindikat Neodvisnost, KNSS gorenjske regije, je v sredo povabil delavce bivše železarne najavno tribuno o problematiki listin o manj izplačanih plačah, ki jih je svojim deiavcem izdajala nekdanja Železarna Jesenice. Predstavniki sindikata so lastnikom listin predstavili postopke, ki jih je do sedaj izvajal sindikat, da bi oškodovanim delavcem povrnili del plače, ki so jo morali prepustiti podjetju. Kot je na javni tribuni sodišču ta čas vloženih več kot 400 tožb delavcev, ki so jim bile izplačane manjše plače in so v zameno zanje dobili listine z obljubo, da jih bodo lahko uporabili v primeru lastninjenja oziroma stečaja Železarne. Po podatkih sindikata je bilo na ta način oškodovanih 5587 delavcev, dolg pa naj bi znašal 1.040 milijonov ekujev. V začetku letošnjega leta je bil na delovnem in socialnem sodišču v Kranju obravnavan eden od zahtevkov delavcev za izplačilo deleža, na podlagi listine o manj izplačanih plačah, a je sodišče tako na prvi kot na drugi stopnji razsodilo, da je zahtevek neutemeljen. Sodišče se je sklicevalo na zakon o zajamčenih plačah, ki da je takšno znižanje upra- pred dejatvom, da železarna prodaja premoženje, kar po njenem mnenju zmanjšuje vrednost podjetja in s tem možnost delavcev, da uveljavijo delež plače, ki so ga morali pustiti v Železarni. • M.A. Otroci ustvarjajo in se zabavajo Tržič, 27. septembra - Vzgojno varstveni zavod Tržič vsako leto organizira prireditev za otroke in starše z naslovom Ciciban, dober dan. Letošnja prireditev bo to nedeljo, 29. septembra 1996, ob 14. uri pred vrtcem v Krizah. Kot ponavadi, bodo tudi tokrat otroci pod vodstvom mentoric ustvarjali v raznih delavnicah. Oblikovali bodo izdelke iz naravnih materialov, risali in počeli še marsikaj, kar je običajno za dejavnosti v vrtcih. Manj vsakdanja bo frizerska delavnica. Da ne bo manjkalo dobre volje, bodo poskrbeli pevci ansambla Čudežna polja in plesalci Studia M iz Ljubljane, pripravili pa bodo tudi srečelov. Če bo vreme deževno, bo zabavni program ob isti uri v bližnji stavbi kriške šole, delavnice pa bodo organizirali prihodnjo pomlad, ko bodo v Krizah praznovali 20-letnico vrtca. • S. Saje Kučan odlikoval Benedika Ljubljana - Predsednik države Milan Kučan je s Častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval 80-letnega Boža Benedika z Bleda. Bene-dik je priznanje iz rok predsednika prejel včeraj v dvorani predsedniške palače v Ljubljani. Kot piše v obrazložitvi, ga je dobil "za zasluge pri pospeševanju turizma na osnovi požrtvovalnega lju-biteljstva in za drugo pomembno delo v dobro Sloveniji". • CZ. Popravek sklepa Pri objavi Sklepa o spremembah dolgoročnega plana za obdobje 1986 - 2000 na območju občine Naklo v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 35 z dne 24. 9. 1996 je prišlo do napake v 3. členu pod točko 5 pri parcelni številki, tako da se le-ta pravilno glasi. 520/1-del. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 SLAŠČIČARSTVO JEŽEK - izrednega okusa - vseh vrst in oblik - za vse svečanosti rojstni dnevi, obletnice, poroke,... Krmelj Marija s.p., Grajska pot 6, Škofja Loka, tel.: 622-285 SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ŽELI EVIDENTIRATI za izvajanje del v gozdovih registrirane in usposobljene pravne osebe ter samostojne podjetnike Zbiranje ponudb se nanaša na izvajanje del v gozdovih, v katerih sedanji izvajalci nimajo prednostne pravice in za katera, zaradi določenega roka izvedbe, ni mogoče izpeljati javnega razpisa (nujne sečnje in gojitvena ter varstvena dela). Ponudbe bo Sklad zbiral 30 dni od objave tega oglasa na obrazcih, ki jih interesenti lahko dvignejo ali telefonično naročijo pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, Dunajska c. 22,1000 Ljubljana /tel.: 061/1336-237. Izkupiček dobrodelne akcije "Triglav humanist" družini Benedik Nesreča jim je vzela očeta Strmica, 27. septembra -Za družino Benedik s Strmice je bilo to leto res nesrečno. Po vseh stiskah in boleznih so septembra izgubili še moža in očeta. Njim odbor Triglavskih akcij in Gorenjski glas namenjata izkupiček od prodane slike Henrika Marchela. Sedeminpetdesetletni Štefan Benedik se je ponesrečil, ko je v gozdu pod Mohorjem pripravljal drva za prodajo. Sin Tomaž, ki je bil tega dne z njim in je pritekel iz gozda domačim oznanit nesrečen dogodek, je že vedel, da bo oče umrl. Zdaj je majhna hribovska kmetija na vdovinih plečih, ki mora preživeti sebe in pet nepreskrbljenih otrok. K Benedikovim v Strmi-co iz Kranja ni daleč: čez Pševo in Čepulje prideš z avtom v četrt ure. S kranjske strani je makadamska cesta razširjena in dobro utrjena, zadnji kilometer (že v škofjeloški občini) pa ozka in razdra-pana od hudournikov. Tudi življenje v tej vasi, ki ne nosi zaman imena Strmica, ni prav nič z rožicami postlano. Benedikovi, ki obdelujejo kakih trinajst hektarjev bregov, razen tega pa imajo tudi nekaj gozda, težko pridelajo svoj skromni kos kruha. Vendar bi za nič na svetu ne zamenjali življenja tu gori za lagodnejšega kje v dolini. "Tu je res lepo, dokler je bil mož še živ, smo se imeli prav prijetno, tudi s sosedi in drugimi vaščani živimo v slogi in razumevanju," je ob našem obisku pripovedovala vdova Rezka. Družini s petimi otroki že prej ni bilo posebno lahko. Preživljali so se s kmetijo, ne Štefan ne Rezka nista bila zaposlena. To leto je bilo še posebej hudo, drug za drugim so zbolevali, oče Štefan je moral zaradi srca celo v bolnišnico. Vse poletje so živeli le od otroških doklad, pravi Rezka. Ker ni šlo drugače, so morali odpovedati celo socialno zavarovanje za moža. Štiriindvajset let ga je vendarle plačeval, tako da bodo otroci po njem deležni vsaj majhne pokojnine, meni Rezka, ki v isti sapi tudi odločno pove, kako mačehovska je država do hribovskih kmetov: "Prav nič ne gledajo na majhnega hribovskega kmeta, ki vendarle težje kot oni v dolini prigara svoj pridelek. Tudi kmečkim otrokom niso bili nikoli naklonjeni. Pred desetletjem so bile otroške dok-lade tako nizke, da ni bilo niti za šolske malice. Ravno tedaj nam je bilo najtežje: pri najstarejšem sinu Tomažu so se začeli pojavljati epileptični napadi, potreboval je dosti zdravil in še po tista smo morali v preteklosti hoditi v Avstri- jo, pozneje pa v Ljubljano. Na srečo se je zadnja leta vsaj odnos do otrok nekoliko spremenil in so vsaj doklade nekoliko večje." Z letošnjim nesrečnim letom pa se tudi pretekle stiske ne morejo primerjati. "Z možem sva se dobro razumela, veliko sva se pogovarjala, pa smo v slogi nekako premagali težave, ki jih prinaša trdo življenje v hribih," pravi Rezka, ki bo poslej sama skrbela za pet osirotelih otrok. Tomaž ima 18 let, vendar zaradi prizadetosti in bolezni ne more računati na zaposlitev. Rezka upa, da bo lahko zanj uredila status invalida. 17-letna hči Marjeta je že srednješolka. V kranjsko tekstilno šolo se vozi po daljši poti v Škofjo Loko in do pred kratkim je morala zjutraj na pot v Bukovščico, od koder vozi avtobus, od doma že ob petih. 13-letna Martina in ieto dni mlajša Nežka sta v osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki. Učitelji ju pohvalijo, da sta uspešni in pridni učenki, kakor imata daleč v šolo. Najmlajša Jožica, 10 let ima, pa obiskuje še podružnično šolo v Bukovščici. Ko se je začelo šolsko leto, so se Benedikovim dekletom s šolskimi potrebščinami pomagali pri Rdečem križu. Mama pa je že prej vsak mesec po malem nakupovala nujne stvari, ki so potrebne v šoli. Oblačila ponosijo druga za drugo, pravi mama, in z razumevanjem sprejmejo dejstvo, da si novin pač ne morejo privoščiti. Tudi nova torba je pravo razkošje. Ena od deklic si jo je kupila z zavarovalnino, ki jo je dobila za zlomljeno roko. Ob vsej gmotni stiski pa so doživeli še družinsko tragedijo. Žalost blaži vsaj zavest o prijateljski pomoči sosedov, drugih vaščanov, Rezkinih staršev, pa bratov pokojnega Štefana, župnika Petra Slevca iz Bukovščice..? in naj nam ne zamerijo tisti, ki smo jih nemara pozabili omeniti. "Ne pozabite napisati, da sem vsem iskreno hvaležna za izkazano pomoč. Res so dobri ljudje, pravi prijatelji. Sosedje so potem, ko je Štefan umrl, pomagali "napraviti" drva in ponujajo pomoč pri ostalih delih," pravi Rezka, češ vsej žalosti navkljub življenje teče svojo pot. D.Z.Žiebir, foto: Tina Doki Kaj se tali v Železnikih Na plavžu Hiše nisem kupil, da bom zeljnik imel Gre v Železnikih zgolj za samovoljo novodobnih graditeljev ali le za še eno tipično gorenjsko zgodbo, v kateri med vrsticami lahko beremo o zavisti? Kakorkoli že, hiša na hišni številki Na Plavžu 68 se nanol zgrajena ali pa napol podrta, kakor namreč za koga, kar tako brez strehe nastavlja jesenskemu dežju. Očitno je, da so napak ravnali novi lastniki, bodo zato napak ravnali tudi drugi. Železniki - Najbrž le sam Bog ali pač nekdo tam zgoraj ve, kdaj se je vse skupaj začelo. Leta 1990, ko sta Marko in Francka Vrhunc od prvega tete oziroma njenih potomcev kupila hišo s hišno številko Na Plavžu 68, mogoče leto, leto in pol kasneje, ko je Marko hišo vsaj za silo skušal prenoviti in jo spet usposobiti za bivanje v njej, mogoče pred dvema, tremi meseci, ko so se Vrhunčevi odločili, da bodo večji del močno dotrajane hiše podrli in tako rekoč naredili "novo"? Mogoče vedo tisti bližnji sosedje, ki so omenjeni konflikt pravzaprav tudi sprožili. Ko sem se pripeljal v najstarejši del Železnikov, tudi z ulico, Na Plavžu imenovan, sem dobil občutek, da je bližnja okolica starega plavža, glavne železnikarske znamenitosti eno samo gradbišče. Saj tudi je, kajti na tamkajšnji cesti te dni potekajo obnovitvena dela, dvignjen je ves asfalt, položili bodo novega... No, tema tokratnega pisanja pa ni asfalt, ampak objekt na hišni številki Na plavžu 68, ki v nasprotju z delovno vnemo v okolici napol zgrajen sameva in se nastavlja jesenskemu deževju. Nekoč je tam stala hiša, Pr' Majdenk' se je reklo po domaČe, zgrajena pred približno 150 leti, in temu primerno tudi že precej do- trajana. Danes so od hiše ostale še tri zunanje stene, gornje nadstropje in streho pa so njeni novi lastniki pred nedavnim podrli. Širša slovenska javnost je za peripetije v Železnikih izvedela pred kakimi desetimi dnevi iz prispevka v TV Dnevniku, ko je bilo rečeno, da gre za omadeževanje kulturno zgodovinsko zaščitenega dela Železnikov, naselja Na Plavžu. Obiskal sem "storilca" domnevnega dejanja, Marka Vrhunca, ki s svojo družino živi v hiši na drugi strani ceste nasproti spornega objekta. Marko Vrhunc: "To je ena izmed treh sten stare niše, ki bodo ostale. Župan Lojze Čufar o prepirih v "svoji hiši" V hišah Na Plavžu morajo biti tudi prebivalci Prav je, da v Železnikih ščitimo spomenike preteklosti, hkrati pa bodimo zadovoljni, da se kateri od prebivalcev starega dela mesta sploh postopi obnove svojega objekta, saj bodo sicer stari Železniki le še skrpucalo podrtij, ne pa kulturno zgodovinski spomenik. Župan je najprej ovrgel trditve nekaterih, da je Maj-denekova hiša kategorizirana kot kulturno - zgodovinski spomenik. Mednje poleg plovia spadajo objekti, primerno so označeni tudi s posebnimi tablicami, s številkami 55, 12, 34, 39, 57 in 58. Je pa res, da hiša na naslovu Na Plavlu 68 spada v sklop mesta Železniki, kije kulturno-zgodovinski spomenik v celoti. "Vsak obiskovalec lahko sam ugotavlja, kaj je bilo doslej storjenega na tem področju. Žal spomeniško varstvo običajno nastopa le kot cokla v uresničevanju načrtov posameznih lastnikov hiš, ki zadeve potem mnogokrat urejajo kar po svoje," je povedal župan Lojze Čufar. Po tupanovem mnenju je Marko Vrhunc vsekakor kriv za incident iz razloga, ker za popravilo objekta ni iskal lokacijske dokumentacije. Šele na podlagi tega bi lahko izdelal projekt obnove in hkrati zaprosil za gradbeno dovoljenje. Glede na to, da hiša, ki jo obnavlja Vrhunc ni med "zaščitenimi", bi bilo tako smiselno, da le-ta dobi potrebna dovoljenja in hišo dogradi v skladu z zahtevami, bodisi ko gre za višino objekta, za kapo na strehi bodisi za obliko oken in omet na hiši. Zaradi ljubega miru v soseščini bi bilo dobro opraviti tudi točne izmere zemljišč, ki so tudi tokrat v določeni meri vzrok za pritožbe. V prvi vrsti pa bi bilo potrebno hišo čimprej prekriti, da ne bi bližajoča se zima povzročila še večje škode. "Sam pravzaprav pozdravljam odločitve za obnovo starih hiš v starem delu Železnikov, saj Na Plavžu obenem s plavžem potrebujemo tudi prebivalce in ne praznih hiš, ki so razen muzeja in Boncelnove hiše Že vsi omadeževani z dvodelnimi ali tridelnimi okni, novimi ometi in podobnim..." je dejal župan v upanju, da bo nastali problem čimprej doživel svoj epilog. V korist graditelja seveda. Foto: M. Volčjak Bo kljub "obvozu" Majdenkova hiša nekoč le obnovljena "Teti, ki je na stara leta v hiši živela sama, sem velikokrat pomagal pri opravilih v hiši in okrog nje. Rekel sem ji, ko boste prodajali hišo, jo dajte meni. Z ženo sva jo tako za 15.000 nemških mark kupila leta '90," je povedal Marko Vrhunc: "Nameravali smo jo prenoviti in urediti za bivanje, hiša je bila namreč že močno dotrajana. Zato so mi takrat vsi govorili, da bo najboljše, da jo podrem in naredim novo." Nova lastnika sta na pristojni organ v Škofji Loki oddala prošnjo za priglasitev obnovitvenih del in v odločbi, ki jo je junija '91 izdal Sekretariat za" družbeni razvoj Občine Škofja Loka, jima je bilo dovoljeno obnoviti vodovodno in električno instalacijo, obnoviti sanitarije, zamenjati notranja vrata, zamenjati stenske in talne obloge, poskrbeti za hidro in toplotno izolacijo in v pritličju obstoječe hiše izdelati etažno centralno ogrevanje. Glede na priglašena dela niso bili dovoljeni posegi v konstrukcijske elemente obstoječega objekta. Vrhunčevi so se lotili prenove. V tem času je umrl Markov brat in tako je tudi hiša, v kateri Vrhunčevi bivajo sedaj, ostala njegova. "In tako smo kar naenkrat imeli dve stari hiši," je govoril Marko Vrhunc, obnova Maj-denkove hiše pa je tudi zato zastala. O prenovi so zopet začeli razmišljati letos, saj naj bi se v hišo Na Plavžu 68 selila družina Markove hčere. Situacija je bila letos poleti torej sledeča. Hiša dotrajana, da bi jo bilo najboljše podreti, Vrhunčevi pa za "konkretnejšo" obnovo, torej tudi delno rušenje, niso imeli lokacijskega dovoljenja. Prav tako ne potrebnih soglasij sosedov, ki da jim nagajajo, odkar so hišo kupili. Sprijaznjeni z dejstvom, da omenjenih soglasij ne bodo dobili nikoli, so se avgusta zadeve lotili kar na svojo roko. Podrli so streho in gornje nadstropje ter sezidali novo steno (tri so ostale stare), novo ploščo in še del, na katerega naj bi postavili ostrešje. Tu je gradnja zastala. Sosedje so namreč stopili v akcijo, na oglede je prišel urbanistični inšpektor, ki je ob ogledu objekta ugotovil, da sta investitorja presegla dela, dovoljena z odločbo iz junija '91. Ministrstvo za okolje in prostor, izpostava v Škofji Loki je tako z 22. avgustom izdalo novo odločbo, v kateri zahteva ustavitev gradnje. Investitorja Marko in Francka Vrhunc naj bi najkasneje v roku enega meseca p° izdanem ukrepu zaprosila za spremembo odločbe o dovolitvi priglašenih del, kar sta, v želji, da se zadeva reši, tudi storila. Če bo prošnja zavrnjena, naj bi seveda sledilo rušenje. Vrhunčeva torej Čakata na odločbo iz upravne enote iz Škofje Loke. "Hiša bo taka, kakršno bodo zahtevali, kakršna je bila nekoč Majdenekova," pravi Marko Vrhunc: "Pomembno je, da jo še pred zimo spravimo pod streho, da se ne bo delala škoda." Predvsem gre tu za zunanji izgled hiše, vrata, okna, fasado in za nekdanje železnikarske hiše značilno "kapo' na koncu slemena strehe. Nekaj očitkov je bilo tudi na to, češ da naj bi bila nova streha višja od nekdanje, vendar pa Vrhunc zatrjuje, da so predvideli od prejšnje najmanj 30 - 50 centimetrov nižjo streho. Tloris hiše naj bi ostal tak, kot je bil, 7 x 10 metrov oziroma 70 m2 plus 7m2 sanitarij, ki se na severozahodu držijo hiše. Bržkone pa bo zaradi ljubega miru okrog hiše potrebno opraviti nove meritve, saj se Vrhunče-vim očita tudi namerno "širjenje" ozemlja, ki ga je p° katastru 69 m2, resnici na ljubo pa ga po sprehodu okrog hiše ni zaslediti niti toliko. Človek dobi občutek, da se prej kdo širi v škodo Vrhunčevih, kot obratno. "Upam, da bo naša vloga t. Škofji Loki uspešno rešena, in da bomo lahko nadaljevali 2 gradnjo, kljub temu da je ta i vsakim dnevom dražja. In če po povem čisto po pravici, imam vsega že čez glavo dosti, saj sem od vsega tega v dveh mesecih shujšal za skoraj deset kilogramov, da ne govorim o mnogih neprespanih nočeh," je povedal Marko Vrhunc in dodal, da bo hčerkina poroka prav jutri v soboto v Kranju, mlada dva pa se bosta od doma do občine v Železnikih popeljala na zapravljivčku, ki ga je obnovil Marko sam. Kakorkoli že, peripetije okrog hiše Na Plavžu 68 so v zadnjem mesecu precej raz; burkale Železnikarje. Mnogi so se postavili na stran Vrhunčevih, nekateri tudi na stran jeznih sosedov. V splošnem pa med občani v Železnikih prevladuje mnenje, da do vsega skupaj sploh ne bi prišlo, če ne bi šlo za eno navadno fovšijo. • Igor K. CERKNO PRAZNUJE PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Dr. JANEZ PODOBNIK, župan občine Cerkno Brez gospodarskih in socialnih pretresov Najmočnejše podjetje Eta Cerkno deluje stabilno naprej, število brezposelnih je minimalno, kmetijstvu pa kljub zaostrenim razmeram uspeva, da ostajajo vasi poseljene, pravi v prazničnem pogovoru cerkljanski župan dr. Janez Podobnik. v Leto je naokoli. S čim se lahko kot župan posebej pohvalite? "Uspehi cerkljanske občine so uspehi vseh občanov, občinskega sveta, občinske uprave in nazadnje tudi župana. Ohranili smo stabilno gospodarsko in socialno strukturo, najmočnejše podjetje Eta dela stabilno naprej, zelo pomembno pa je, da je Število brezposelnih minimalno. Kmetijstvu kljub zaostrenim razmeram uspeva ohranjati poseljenost vasi, skupaj s krajevnimi skupnostmi pa pospešeno popravljamo občinske in lokalne ceste. Večji del posledic lanskega septembrskega neurja je odstranjenih, razen nekaj večjih plazov, ki še ogrožajo stanovanjske hiše in gospodarske objekte. Tu intenzivno iščemo rešitve. V Cerknem smo uspeli obnoviti šolsko igrišče. Kupili smo nekaj novih košev in druge opreme. V cerkljanski osnovni šoli smo uredili računalniško učilnico in s tem omogočili mladim Za sedanji čas nujno tovrstno izobraževanje." Zahvala Gorenjskemu glasu "Zahvalo za sodelovanje moram Izreči tudi Gorenjskemu glasu. Od lani, ko ste bili prvič v Cerknem, ga v občinskem uradu redno beremo. Naročnikov sicer ni veliko, je pa več bralcev, zelo uspele pa so tudi nekatere skupne prireditve, na printer na Ermanovcu. Tako sodelovanje pozdravljam in želim, da bi se ohranilo tudi v prihodnje," je dejal cerkljanski župan dr. Janez Podobnik. V nedeljo odpirate vodovod in hi-drantno omrežje v Gorjah. Je to največja pridobitev za letošnji praznik? "Naredili smo še marsikaj drugega. Ker pa so se krajani Gorij pod Porez-n°m, te prijetne in obiska vredne vasi, zelo prizadevali in s svojim delom ter farjem in občinsko pomočjo zgradili velik vodohram, vodovodno in hidrantno omrežje, smo ocenili, da je to za krajevno skupnost in za občino velik dogodek, vreden uvrstitve v program občinskega Praznika. To pa ne pomeni, da niso Prizadevni tudi v drugih vaseh." V katerih? Nam jih lahko naštejete? "Imamo tako imenovani B program. Na Bukovem obnavljajo večnamenski objekt za krajevne dejavnosti in gasilstvo. V Šebeljah so dobili novo gasilsko frpalko, v Zakrižu pa so zgradili novo nidrantno omrežje. V Otaležu so bogatejši za nov most čez Idrijco. Junija, za dan državnosti, je bila ob tej priložnosti zelo odmevna prireditev. V vseh krajevnih skupnostih pa so obnavljali ceste." Lani je cerkljansko prizadelo hudo neurje. Povzročilo je precej škode. So njegove posledice že odpravljene? "Nekaj večjih in zahtevnejših projektov pri poškodbah stanovanjskih in gospodarskih objektov še ni končanih. Gre za naložbe, vredne več 10 milijonov tolarjev. Potreben je strokovni pristop, v katerega so vključene tudi geološke raziskave. V Novakih stoji nova hiša na plazovitem zemljišču. Veseli smo, da pri Cerknem urejujemo skupaj s Podjetjem za urejanje hudournikov in resorjem za varovanje okolja poškodovano cesto in brežino. Voda je lani tam odnesla most in jez. Država in občina bosta prispevali nad 50 milijonov tolarjev." Lani ste odprli novo žičnico na smučišču Črni vrh. S tem smučiščem imate še velike načrte. "Tu igra glavno vlogo hotel. Lanski zagon nove štirisedežnice je dal odlične rezultate, tako po obisku kot pri kakovosti smučanja. Predvsem na slednjem temeljijo naši načrti. Prva naloga je asfaltiranje ceste do smučišča, kar je naloga naše in sosednje železnikarske občine. Pri spodnji postaji žičnice načrtujemo izgradnjo garažne hiše. Gradnja zaradi nekaterih zapletov pri lokacijski dokumentaciji kasni. Garažne hiše tako letošnjo zimo še ne bo, saj je treba upoštevati okoljevarstvene zahteve." Katere so glavne srednjeročne naloge? "Odločiti se bo treba, kje bo stala in kakšna bo nova večnamenska kultur-nošportna dvorana. Cerkno jo potrebuje. Združiti bo treba denar občine, države, gospodarstva in turizma. Prav tako bo treba določiti lokacijo nove glasbene šole in se odločiti o gradnji doma za ostarele, po predhodni študiji topvrstnih potreb na Cerkljanskem." Kot župan in kot poslanec ste zagovarjali zboljšanje cestne povezave med Gorenjsko in Primorsko tako po Poljanski kot Selški dolini. Gorenjce ste večkrat pozivali k sodelovanju. Ste imeli kaj uspeha? "Župani in tudi občinski sveti Cerknega, Žirov, Železnikov in Gorenje vasi zelo dobro sodelujemo. Pozimi smo celo organizirali smučarski dvoboj železni-karskega in našega občinskega sveta. Zmagal je naš svetnik, drugi pa je bil podpredsednik občinskega sveta iz Železnikov. Družijo nas skupna meja in problemi. Velika zasluga občine Železniki je modernizacija ceste skozi Selško dolino, ne le preplastitev. Selško dolino je treba povezati tudi z Baško grapo, preko Petrovega brda. Železnica jim veliko pomeni, vendar morajo dobiti tudi boljšo cesto. Mi smo sosedje in vemo, da samo železniška povezava po Soškem koridorju ni dovolj." • J. K. Cerkljanski nagrajenci Občinski svet občine Cerkno je v sredo zvečer odločal o dobitnikih letošnjih Bevkovih nagrad in priznanj, najvišjih odličij občine, ki jih bodo podelili v totek na slovesni seji občinskega sveta. Komisija za priznanja in nagrade je prejela 11 predlogov za Bevkovo nagrado in 2 predloga za Bevkovo priznanje. Občinski svet je potrdil predlog komisije in odločil, da bodo Bevkovo nagrado prejeli Društvo upokojencev Cerkno, Orientacijski klub Azimut Cerkno in Jože Magajne iz Masor, Bevkovo priznanje pa Rafael Mavri, direktor Ete Cerkno. * J.Košnjek i__l___________'_ Praznične prireditve Občina Cerkno ima občinski praznik 1. oktobra v spomin na rojstvo dr. Franca Močnika, slovitega matematika, in na ustanovitev partizanske brigade Janka Premrla - Vojka. Prva praznična prireditev je bila včeraj, 26. septembra, ko so v Muzeju v Cerknem odprli razstavo kiparskih inb ukovnih del Evgena Guština. Ob tej priložnosti so tudi Predstavili doprsni kip rojaka dr. Franca Močnika. Jutri, 28. Septembra, ob 10. uri se bo začelo v osnovni šoli strokovno srečanje pedagogov matematikov. Predavatelji bodo dr. Muan Hladnik, dr. Marko in Nada Razpet, dr. Dušan Pagon tn mag. Bojan Hvala. Matematiki bodo obiskali nove facunajmgjce u&imce na cerkljanski osnovni šoli, razpravlja« pa bodo o pobudi matematikov cerkljanske osnovne sole za ustanovitev zimske matematične šole. Zvečer ob 20. uri pa bo v cerkvi sv. Ane koncert trio Pleše. V nedeljo, 29. septembra, ob 14. uri bo v Gorjah slovesna otvoritev vodovoda in hidrantnega omrežja, v ponedeljek, 30. septembra, ob 17. uri pa bo v Cerknem v osnovni šoli predavanje o razvoju sadjarstva. Na praznični dan, v torek, 1. oktobra, ob 17. uri bo v hotelu Cerkno slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili priznanja in nagrade občine. V sredo, 2. oktobra, ob 17. uri bo v osnovni šoli predavanje o sušenju sadja, v petek, 4. oktobra, ob 16. uri pa bo na turistični kmetiji Želinc etnološko kulinarični večer s prikazom žganjekuhe in stiskanjem mošta. V soboto, 5. oktobra, pa bo ob 11. uri v preddverju Muzeja Cerkno odprtje sadjarske razstave. • J.K. ERGO d.o.o. Vojkova 8, 5280 Idrija, tel./fax: 065/73-412 Izdelava poslovnih programov, tečaji, zastopstva Računalniška oprema, mrežne povezave Čestitamo ob občinskem prazniku! LJ^^eo 97,2 99,5 102,5 MHz AM 594 IcHz vošči ob praznovanju občinskega praznika občine Cerkno vsem občanom in našim poslušalcem vesel praznik. AP PRIMORSKA, d.o.o. IDRIJA, Vodnikova 2 Lep občinski praznik in obilo uspehov želi vsem prebivalcem cerkljanske občine INTEGRAL. 9 tCrsL·. •v IVAN PODOBNIK ČEPLEZ 12 TEL. 065/75-004 5282 CERKNO čestita vsem občanom občine Cerkno ob občinskem praxnikut ercatOr d.d., PC Rudar Poslovalnici &AMOPO&TREŽNA in TEKSTIL - KNJIGADNA v Cerknem čestitata ob občinskem prazniku! KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta galerijska razstava slik Janeza Kneza in Janeza Miša Kneza z naslovom Slike. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikar Boni Čeh. V galeriji Pungert razstavlja olja Franc Feldin. Bernarda Šmid se s samostojno razstavo predstavlja v Mali galeriji likovnega društva Kranj. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so razstavljena likovna dela Ane Mlekuž Višnar, članice likovnega kluba Dolik. V razstavnih prostorih Kosove graščine je odprta razstava risb "jeseniški cikel", ki jih je v letih 1938 in 1939 narisal akad slikar Božidar Jakac Zbirka Kondor MED STARIM IN SODOBNIM Štiri nove knjige iz zbirke Kondor založbe Mladinska knjiga, dve iz domače, dve iz svetovne književnosti, bosta vzbudili zanimanje ne le srednješolske mladine, ki ji je zbirka namenjena, pač pa tudi ostale bralske javnosti. Zgodba o gralu, (s podnaslovom Parceval), prozno priredbo viteškega romana v verzih Chretiena de Troyesa, znamenito delo srednjeveške književnosti iz 12. stoletja, je prevedel Vital Klabus, knjigi pa je spremno besedo napisal dr. Miha Pintarič. Nedokončana zgodba, ki simbolizira iskanje življenjskega smisla, ni le dokument nekega časa, pač pa je vsekakor zanimivo branje tudi za sedanje čase. Prvikrat je preveden v slovenski jezik roman V smrtni uri znanega ameriškega pisatelja Williama Faulknerja. Zahtevni prevod dela, ki je vsekakor prototip modernega romana, je odlično opravil Srečko Fišer, spremno besedilo je napisal Andrej Blatnik. Zadnji med pomembnejšimi Faulknerjevimi romani (poleg romana Krik in bes) je pravzaprav preprosta zgodba, ki jo seveda nikakor ne na preprost način pripoveduje petnajst oseb. Iz slovenske klasične književnosti je urednik zbirke Aleš Berger tokrat izbral roman Josipa Stritarja Zorin. Ta roman v pismih je pisec spremne besede dr. Matjaž Kmecl označil kot iskanje izgubljene nature. Roman, dogaja se po evropskih središčih 19. stoletja, je ob izhajanju v časopisu Zvon, doživel kar nekaj očitkov, predvsem moralnega značaja. Sodobni avtor v tokratnem Kondorjevem svežnju je pesnik Niko Grafenauer. V izboru in s spremno besedo Tee Stoka so izšle njegove izbrane pesmi Vezi daljev. Iz pesniške ustvarjalnosti klasika pesniškega modernizma pri nas je Štokova izbrala pesmi iz pesniških zbirk Večer pred Eraznikom, Stiska jezika, Štukature, Skrivnosti, Palimpsesti, ".brisi, Izrezi, tri doslej še neobjavljene pesmi in dva njegova eseja. • L.M. EX TEMPORE ZBILJE 47 Zbilje - Sredi septembra je v organizaciji Penziona Zbilje 47 potekal Otroški ex tempore 47, na katerem je sodelovalo dvajset otrok. To nedeljo, 29. septembra, se bodo otroci v starosti 5 do 15 let lahko ponovno zbrali na ex temporu. Avtorica pravljic Anita Šefer bo otrokom prebrala tri svoje pravljice, akad. slikar Danijel Fugger pa bo otrokom pomagal pri ilustriranju pravljic. Sponzor prireditve bo tudi tokrat Penzion Zbilje 47. Organizatorji prireditve bodo tako nastale otroške risbice kasneje tudi razstavili, iščejo pa še primeren prostor. Želja organizatorjev pa je, da bi se na prireditvi, ki naj bi postala tradicionalna, otroci zbrali kar dvakrat letno. • L.M. PLE6NI KLUB UBŽKA KRANJ Poznate jezik, ki je znan po vsem svetu in je eden najlepših načinov sporazumevanja med ljudmi? Ni vam treba predolgo premišljevati, vsekakor je to ples. Ples je star toliko kot človeštvo, je svetovna govorica telesa, ki je razumljiva na vseh koncih in krajih sveta. Ples je v nas oa rojstva, ze čisto majhni otroci poskakujejo v ritmu glasbe. Nihče jih tega ni uči. To čutijo v sebi. Zato naj ne preseneča dejstvo, da so ljudje plesali od vekomaj in bodo tudi na veke vekov... Ples, to je izražanje veselja in sreče. Kdor pleše, enostavno ne more biti žalosten. Res pa je, da se je pravilno plesati potrebno naučiti. Kranjčani imamo srečo, da je mnogo plesalcev zašlo med plesne učitelje, in da so svoje znanje razširili med mladino. Tako sta pred leti začela s svojo plesno šolo tudi zakonca Borišek in kmalu je iz Plesne šole Urška Kranj prišlo nekaj dobrih plesalcev, ki so na pobudo staršev ustanovili Plesni klub Urška Kranj, športni plesalci trenirajo že od vsega začetka pod vodstvom Mirana Priteklja. Z veliko vztrajnostjo, voljo in včasih tudi trmo, pa seveda ob gostoljubnosti osnovne šole Fanceta Prešerna v Kranju, ki nam nudi prostore, ob vedno večji želji otrok po plesnem znanju in seveda ob pomoči in spodbuai staršev, se je plesni klub razmahnil. S trdim delom in vzgojo mladih plesalcev, se je klub predvsem v mladinskih kategorijah prebil v sam slovenski vrh. Trenutno v Plesnem klubu Urška Kranj trenira okoli 30 plesnih parov. Razdeljeni so v štiri skupine. Treningi potekajo samo v večernih urah, saj zaradi pomanjkanja prostora, ne moremo organizirati treninge tako, kot bi želeli. Trenutno je glavna naloga vodstva kluba, najti primerne vadbene prostore, ki bi bili plesalcem dostopni preko celega dneva. Kljub vsem težavam, pa vodstvo kluba vsako leto organizira dva kvalifikacijska turnirja v standardnih in latinsko-ameriških plesih, na katera pridejo pari iz vse Slovenije. Letošnji kvalifikacijski turnir, ki bo 28. 9.1996, bomo pripravili v Škofji Loki. Če se želite prepričati o kvaliteti slovenskega plesa, vas prav prisrčno vabimo v dvorano Poden. Turnir se bo začel ob 10.00 z nastopom najmlajših plesnih parov, pionirjev in mlajših mladincev. V popoldanskem delu pa se boste lahko navduševali nad skladnostjo plesa mladincev, starejših mladincev in članov. Mladi plesalci se radi pokažejo, zato pridite v soboto v Poden! Festival slovenske cerkvene glasbe TRIJE KONCERTI DUHOVNE GLASBE Cerklje na Gorenjskem • Po dolgih letih zatišja so v Cerkljah ponovno sklenili organizirati festival slovenske cerkvene glasbe. Prireditev bienalnega značaja, ki sega s svojimi začetki v leto 1968, bo letos deveta po vrsti. Danes, v petek in jutri, v soboto, bo v župnijski cerkvi nastopilo dvanajst cerkvenih pevskih zborov, na sporedu pa je tudi nekaj spremljevalnih prireditev. Programski svet festivala je na javni razpis za festival prejel šestintrideset prijav. Ker pa tolikšno število pevskih zborov nikakor ni mogoče uvrstiti v dva prireditvena dneva, je v festivalski program izbral dvanajst pevskih zborov, ki po kvaliteti odstopajo, imajo pa tudi zanimiv pevski program. Pravzaprav bodo poslušalci slišali še dva pevska zbora, ki ju je programski svet uvrstil v letošnji program: to sta Zbor slovenskih organistov in domači Dekliški pevski zbor Andreja Vavkna. Zadnja prireditev te vrste je bila v Cerkljah leta 1977. Tokratna pa vsekakor prerašča iz lokalnega značaja v vseslovensko prireditev, nad katero je pokroviteljstvo prevzel nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Medtem ko je Na kolokviju (danes, v petek, ob 17.30) bodo štirje predavatelji: Janez Močnik bo predstavil življenje in rod Gregorja Riharja, Tomaž Fa-ganel bo govoril o interpretaciji Riharjevih skladb, Maksimilijan Feguš bo opozoril na stranpoti prirejanja Riharjevih skladb, Leon Krnel pa bo predstavil življenje in delo Leopolda Čveka. vseh dosedanjih osem prireditev minilo brez dotacij, pa je letošnjega poleg ministrstva za kulturo, cerkljanske občine in župnije podprla še cela vrsta sofinancerjev in sponzorjev. "Zanimanje za festival med slovenskimi cerkvenimi zbori je preseglo vsa pričakovanja," je na tiskovni konferenci pred začetkom festivala povedal predsednik programskega sveta Janez Močnik. "Vabili smo tudi zamejske zbore, vendar se tokrat niso odzvali. Na festivalu sodelujejo pevski cerkveni zbori od Prekmurja do Primorske, praktično iz vseh slovenskih pokrajin. Za ta festival je značilno, da se na koncertih zbere res veliko poslušalcev, tudi do tisoč; upam, da bo tako tudi letos." S ponovnim obujanjem festivala slovenske duhovne in še posebej liturgične glasbe so cerkljanski organizatorji želeli opozoriti na 200 - letnico rojstva skladatelja Gregorja Riharja in 100 - letnico skladatelja Leopolda Čveka. Slednjemu, doma sicer z Notranjskega, bil je sedem let tudi cerkljanski organist, je posvečen tudi petkov večerni slavnostni koncert; Cvekove skladbe bodo v župnijski cerkvi prepevali cerkljanski zbori. Koncertni B. JAKAC IN JESENICE Jesenice - V Koso vi graščini je te dni na ogled petdeset risb slikarja Božidarja Jakca. Ves jeseniški cikel risb je nastajal v martinarni v letih 1938 in 1939. Danes, ko martinarne ni več, so te risbe že zgodovinski dokument, je v spremni besedi k razstavi zapisal dr. Milček Komelj. Prav zaradi te dokumentarne vrednosti so se na Jesenicah odločili za odkup "jeseniškega cikla". Muzej Jesenice je odprl tudi žiro račun, na katerega lahko tudi posamezniki nakažejo denarna sredstva za odkup umetniških del. Številka računa je: Muzej Jesenice, 51530-603-32949 (za odkup risb Božidarja Jakca.) UMETNIKI ZA PREŠERNOVO MESTO Kranj - V avli Mestne občine Kranj bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli prodajno razstavo likovnih del, od katerih umetniki del sredstev namenjajo obnovi neka* terih objektov, ki so v Kranju povezani z imenom Franceta Prešerna. Projekt Likovni umetniki za Prešernovo mesto se je začel lani s prvo prodajno razstavo, letos pa se je vabilu k sodelovanju odzvalo še več slikarjev - kar 44, med njimi veliko tudi Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada ter seveda cela vrsta gorenjskih likovnikov. Kot je znano, se mesto Kranj pripravlja na praznovanje 150-letnice pesnikove smrti in 200- letnice njegovega rojstva tudi z načrtovano obnovo Prešernovega gaja in še nekaterih objektov, ki nosijo pesnikovo ime. Prodajna razstava slik bo odprta vsak dan med 10. in 18. uro do 27. oktobra letos. Na otvoritvi bo nastopila tudi čelistična skupina Glasbene šole Kranj, program bo povezovala dramska igralka Bernarda Oman. • L. M. Slavnostni koncert skladb Leopolda Čveka bo danes, v petek, ob 20. uri v župnijski cerkvi. Nastopili bodo štirje cerkljanski pevski zbori, pod vodstvom zborovodkinje Irme Močnik in zborovodje Damijana Močnika, na orglah bo pevce spremljal organist Tone Potočnik. Jutri, v soboto, bosta dva koncerta: dopoldne ob 11. uri bo nastopilo sedem zborov, prav toliko tudi na koncertu ob 17. uri. program so izbrali tudi iz dveh zbirk pesmi, ki jih je skladatelj izdal za časa svojega bivanja v Cerkljah leta 1851 in 1854. Nova zbirka Cvekovih cerkvenih skladb in priredb za ra-zlične zasedbe pa bo predstavljena na kolokviju o skladateljih Riharju in Cveku. Glasbeni del festivala se bo nadaljeval z dvema koncertoma tudi v soboto dopoldne in popoldne. Vsi pevski zbori se bodo predstavili s tremi skladbami, od katerih bo ena obvezno Riharjeva. Takšna je bila namreč zahteva programs; kega sveta, sicer pa so ostali pevski program zbori izbirali poljubno - od Iacobusa Gallusa, Hugolina Sattnerja, Stanka Premrla, Marija Kogoja, Pavleta Merkuja in drugih slovenskih skladateljev. Kot vsi dobri organizatorji; tudi cerkljanski že ob letošnji prireditvi načrtujejo tudi pn* hodnjo. Janez Močnik meni, da bi na naslednjem festivalu, ki bo čez dve leti, festivalski jubilej - tridesetletnico ustanovitve - posvetili cerkljanskima skladateljema cerkvene glasbe Francu Kimovcu in in Andreju Vavknu ter njunima jubilejema - 100. Vavknove smrti in 120. letnico Kimovčevega rojstva. Tema dvema glasbenikoma, domačinoma, je bil posvečen seveda tudi prvi festival cerkvene glasbe pred tridesetimi leti. Že zdaj pa bo njuno življenje delo predstavljeno tako kot tudi delo vseh na dosedanjih festivalih predstavljenih slovenskih skladateljev na razstavi v župnijski cerkvi. • Lea Mencinger IZVRSTNI GLASBENIKI Bled - Na ponedeljkovem (Bled, 23. sept.) koncertu v.' počastitev 10 -letnice delovanja blejske kongresno-turistiČne agencije Albatros so v Festivalni dvorani na Bledu nastopili naša izvrstna solista flavtistka Irena Grafenauer, klarinetist Mate. Bekavac in godalni Kvartet Tartini. Albatros je blejska agencija, ki je izdala prvo zgoščenko našega uglednega vokalno-inštrumentalnega ansambla Trio Barocco torte, organizirala vse novoletne blejske koncerte doslej, zdaj pa ji je uspelo pripraviti kronski koncert ob 10-letniçi svojega delovanja. Razigrani umetniki, ki so na Bled prispeli neposredno po koncu letošnjega tretjega mariborskega Glasbenega septembra, so v spored koncerta uvrstili različne instrumentalne kombinacije Mozartovih, Tartinijevih in Ginas-terovih del ter obsežen dodatek - instrumentalni sekstet, Andante in Variacije, italijanskega skladatelja Pietra Bottesini-ja. Z vsem navedenim so več kot uspeli. Blejski glasbeni večerje bil poln Mozartovega Kvarteta v D-duru za flavto in godalni trio, KV 285, Mozartovega Kvinteta v A-duru za klarinet in godalni kvartet KV 581, Tartinijeve Sonate a quattro v G-duru in Ginasterovih Impresij de la Puna za flavto in godalni kvartet. Odmevnost sklepnega Bottesinijevega Seksteta pa je presegla vsa pričakovanja. Ves čas sta briljirala oba solista, flavtistka Grafenauerjeva in klarinetist Bekavac, prav tako v tej odlični soigri ni nič kaj zaostajal naš vrhunski godalni Kvartet Tartini z violinistoma Črtomirjem Šiškovičem in Romeom Druckerjem, violistom Aleksandrom Miloševom in violončelistom Milošem Mlejni-kom. • F. K. Kranj - V starem zimskem bazenu še danes in jutri, v soboto, Eoteka gledališki festival off skupin GLEDOS, na katerega je ranjsko Gledališče čez cesto povabilo še sedem slovenskih gledaliških skupin. Danes, v petek, bosta v bazenu dve predstavi: ob 20. uri nastopa Born to be wilde z delom • Sex&Drugs&Rock n'roll) avtorjev M.Kinka in M. Kralja, ob 22. uri pa Teater Gromki z Morovičevim delom Prava reč, Edo. Jutri v soboto, bo ob 20. uri Gledališče Gimnazije Bežigrad - IHT nastopilo s Pogrebom avtorja A. Duše, ob 22. uri pa GILŠ - Kodum Ljubljana s Štormanovim Pazi, pazi. Na sliki: Gledališče KUD *• Kotar je s predstavo Lov v torek popoldne nastopilo na kranjskem Glavnem trgu. • L.M., foto: Gorazd Šinik GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Merkur je danes eden največjih trgovcev s tehničnim blagom Sto let kranjskega Merkurja Gradbinec se pobira, dela imajo dovolj Merkurje ostal zvest železninski tradiciji, seveda pa v prodajalnah ni več plugov, temveč mnogo električnih orodij. V kranjskem Gradbincu letos ne bo več izgube Kranj, 27. sept. - V Merkurjevih izložbah v Kranju si že lahko ogledate razstavo o razvoju železninske trgovine na Gorenjskem, saj se je Gorenjski muzej tokrat podal med ljudi na ulice in v izložbe postavil 800 predmetov, kakršne so včasih prodajali pri Merkurju. Gorenjski muzej in Mekur sta ob stoletnici izdala tudi zanimivo publikacijo, ki prikazuje razvoj Merkurja od začetkov do današnjih dni. Slovesna proslava stote obletnice Merkurja bo 4. oktobra zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani. . Kranjski Merkur se je razvil }z veletrgovine z železnino, ki jo je pred sto leti v Celju odprl Peter Majdič, sin lastnika ve-lemlina v Kranju Petra Majdi-pa starejšega. Družina je izhajala iz Jarš, stari oče je bil ustnik tekstilne tovarne, današnje Induplati. Petrov brat Vinko je po očetu prevzel kranjski mlin, Peter pa je leta 1888 kupil mlin v Celju, ga Preuredil v parnega,nato pa je leta 1886 odprl veletrgovino z železnino Merkur, ki je že v prvih delih delovanja imela Podružnico v Kranju, rojstnem mestu Petra Majdiča, v lokalu nekdanje Killerjeve trgovine z železnino. Po njegovi smrti leta 1930 je veleželeznina postala Kovinarska in industrijska družba Peter Majdič - Merkur, ki so jo vodile njegove hčere. Po drugi svetovni vojni je bila nacionalizirana in združena z drugimi trgovinami v državno Podjetje, se razvila v eno največjih trgovski podjetij s tehničnim blagom v Sloveniji. Merkur je bil kot delniška družba v sodni register vpisan že 11. novembra 1994. Notranji lastniki imajo 48,66-odstotni delež, razlaščenci 5,84-odstotne-ga, Nacionalna finančna družba 15,52-odstotnega, ostalega pa državni skladi. Knjižna vrednost Merkur-jevega kapitala je na začetku septembra znašala 12,88 milijarde tolarjev, stvarna pa 8,58 milijarde tolarjev. Lani 700 milijonov tolarjev dobička, toliko ga bo tudi letos Merkur je imel lani za 42,5 milijarde tolarjev zunanje in za 48,7 milijarde tolarjev celotne prodaje, v osmih mesecih letošnjega leta pa za 30,7 milijarde zunanje in za 35,7 milijarde tolarjev celotne prodaje. Pričakujemo, da bomo letos dosegli za 46,3 milijarde tolarjev zunanje in za 54 milijard tolarjev celotne prodaje, ker so razmere na trgu nekoliko slabše kot lani, pa bo dobiček na lanski ravni, ko je znašal 703 milijone tolarjev, je povedal generalni direktor Jakob Piskemik. Veliko investirajo, lani za 739 milijonov tolarjev, letos v osmih mesecih že za 636 milijonov tolarjev. Letos so kupili Velik problem je neplačevanje, ki močno pesti trgovino; Zato smo v veliki stiski, kako obravnavati posameznega kupca, imamo zelo natančen proces spremljanja, in ko ugotovimo, da nekdo ne plačuje, mu blaga ne damo več. Pestijo nas stečaji, prisilne poravnave, ki jih je veliko zlasti v kovinsko predelovalni industriji, zato smo skoraj pri vsakem vsaj delno prisotni. Neučinkoviti smo pri tožen ju naših terjatev, postopki se vlečejo vrsto let, kar je včasih zelo mučno in večkrat se zgodi, da dolžnika ni več, ko je tožba pravnomočna, je dejal Jakob Piskemik. Vodstvo je na tiskovni konferenci spregovorilo o stoti obletnici Merkurja. Foto: G. Sinik To je seveda le prgišče Preteklosti, s poudarkom na začetkih, kar je podrobno opisano v publikaciji, ki je izšla ob stoti obletnici Merkurja, združ-no pa sta jo pripravila Gorenjski muzei in Merkur. Kronika je zelo kvalitetna in rezultat edinstvenega sodelovanja med Merkurjem in Gorenjskim muzejem. V izložbah 800 starih predmetov Poseben izziv je bila razstava, ki smo jo postavili v Merkurjeve izložbe, nastala je ena največjih razstav na Gorenjskem, saj je na ogled 800 Predmetov, kar je ogromno delo, ni nam pa žal. Za primerjavo, na razstavi o Bleiweisu je bilo 200 predmetov. Vsekakor je to izjemen muzejski projekt, tako po obsegu kot postavitvi, Gorenjski muzej se je s tem še bolj odprl javnosti, je na tiskovni konferenci dejal ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik - Toman. Razstavo je strokovno pripravila mag. Tatjana Dolžan, publikacijo pa Nada Holynski. Merkur je vsa leta ostal zvest železnini, na začetku je bil klasična železninska trgovina, v časih, ko je bilo železo še dragocenost. Široka uporaba železa je omogočila razvoj trgovine z železnino, svoje je seveda napravila elektrika, saj je danes med orodjem veliko električnega. Še vedno pa prodajo ročno orodje za kmete, vrtičkarje, gradbenike itd., res pa v prodajalnah ni več plugov. Seveda se je število artiklov namnožilo, na začetku stoletja je bilo na prodajnih policah 1.500 do 2000 izdelkov, danes imajo 80 tisoč izdelkov. Razcvet Merkurja lahko merimo tudi s številom zaposlenih, natančen je iz leta 1946, ko jih je bilo 32, danes je v Merkurju zaposlenih 1.306 ljudi. Zanimiva je tudi primerjava števila stalnih kupcev, leta 1952 so jih imeli približno 300, leta 1994 8 tisoč, zdaj pa že 10 tisoč. trgovski center v Murski Soboti, ki so ga prej imeli v najemu, prenovili Gradbinko, zaključujejo prenovo Uniona na Jesenicah in prodajalne na sedežu podjetja v Kranju, kupili so tudi precej nove računalniške tehnike, tovornjakov itd. V izobraževanje so vložili kar 600 tisoč mark, trenutno imajo 160 štipendistov. Zaposleni so lahko zadovoljni tudi s plačo, saj povprečje znaša 83 tisoč tolarjev. Po združitvi Jeklotehne in Kóvinotehne se za Merkur tržni položaj ne bo spremenil, saj se je združila le prodaja na drobno, pri tehnični trgovini pa je poudarek na prodaji na debelo, je dejal Jakob Piskemik. Velik poudarek dajejo po-prodajnim storitvam, kartico zaupanja ima že blizu 200 tisoč ljudi, tudi podjetniška se dobro uveljavlja. Letos bodo izdali tudi plačilno kartico skupaj z Diners klubom. Avgusta je Merkurjeva uprava sprejela strateško vizijo do leta 2000, začrtali so pot, po kateri bodo usmerjali zahtevnejše poslovne aktivnosti in odločitve. Zagotavljati želijo stalno rast, pri novih vlaganjih pa naj bi bila donosnost vsaj 8-odstotna. Merkurjeve izkušnje s prodajo na tujem so pisane. Zadovoljni so s prodajo na drobno v Zagrebu, pri prodaji na debelo pa imajo težave zaradi neplačevanja. V blagovnem centru v Varšavi so boljši rezultati s prodajo na debelo, slabša pa je na drobno, saj ljudje še niso navajeni kupovati v urejenih trgovinah. Zadovoljni so s prodajo v Italiji in v Pragi na Češkem, v Makedoniji so prav tako težave s plačevanjem, v Bosni pa je začetek zdaj kar Gorenjski muzej je razstavo postavil v Merkurjeve izložbe, ugoden. • M. Volčjak Po petih letih izgub in nenehne grožnje stečaja je novo vodstvo stvari zasukalo in Gradbincu se obetajo boljši časi. Kranj, 24. sept. - Firma je bila brez motiva, prestrašena, vratar me je nenehno spraševal, ali bomo šli v stečaj in prijelo se ga je kar ime stečajni upravitelj, se razmer v kranjskem Gradbincu izpred slabih dveh let sjionuu direktor Primož Sencar. Vodenje podjetja je prevzel 1. decembra 1994, ko je bil Gradbinec v hudi krizi, nakopičile so se izgube, firma je bila obubožana, saj je bila mehanizacija stara dvajset do trideset let. Zdaj Sencar napoveduje, da bo Gradbinec letošnje leto zaključil brez izgube, dela imajo dovolj, s pogodbami je pokrito ze tja do srede prihodnjega leta. V osmih mesecih letošnjega leta so v kranjskem Gradbincu ustvarili za 2.843 milijonov tolarjev prihodka, kar pomeni, da so se že zelo približali letošnjemu načrtu, ki znaša 3 milijarde tolarjev. Lani je promet znašal 2.434 milijone tolarjev, kar pomeni, da je letos kar približno za polovico večji. V letošnjem prvem polletju so še imeli izgubo, ki je znašala 21,8 milijona tolarjev, toda to je posledica zime oziroma sezonskega dela in direktor Primož Senčar napoveduje, da bodo letošnje leto zaključili s pozitivno ničlo. Izguba se je kopičila pet let Kranjski Gradbinec se je že leta 1990 znašel v hudi krizi, ob koncu leta je bila 22 milijonov tolarjev izgube, nato je hitro naraščala; leta 1991 je znašala 93 milijonov tolarjev, leta 1992 celo 363 milijonov tolarjev, leta 1993 je znašala 302 milijona tolarjev, leta 1994 se je nabralo 163 milijonov tolarjev izgube, lani je upadla na 68 milijonov tolarjev. Zategadelj je razumljivo, da so se zaposleni bali, kdaj bo šlo podjetje v stečaj, za Kranj bi bil to velik udarec, saj je bilo konec leta 1994 zaposlenih 858. Primož Senčar je vodenje Gradbinca prevzel 1. decembra 1994, firmo pa je dobro poznal, saj je v Gradbincu delal 25 let. Ko so se na začetku devetdesetih let pokazali problemi je tedanjemu direktorju predlagal rešitve, vendar jih ni sprejel in Senčar je firmo zapustil ter bil nekaj časa samostojni podjetnik. Konec 1994 se je torej vrnil, problemi, na katere je prej opozarjal, pa so bili le večji, Gradbinec je bil praktično v razsulu. Čiščenje pri vrhu Decembra 1994 je imelo individualno pogodbo kar 24 ljudi, vodilni in strokovnjaki, ki so se kot rešilne bilke oklepali hipotetičnega dolga v Nemčiji v višini 1,3 milijona mark. Kako izkrivljene so bile Primož Senčar, direktor kranjskega Gradbinca. S prihodom Šenčurja se je marsikaj spremenilo, nemara najbolj ilustrativni sta dve njegovi potezi. Službeni auai zdaj uporablja komerciala, nekdanji direktorjev šofer pa vozi kamion. Kadrovsko stanovanje je dobil Železokri-vec, ki se je znašel v hudi stiski, saj družina s hudo bolnim otrokom res ni mogla več bivati v stražiš-kem delavskem domu. razmere v firmi, pove tudi podatek, da so imeli sedem pravnikov, v sektorju za varstvo pri delu pet ljudi, inženirjev pa približno petdeset. Od 858 zaposlenih je bilo 247 režijcev. Prežihov Voranc na Jesenicah 180 milijonov tolarjev, vodna elektrarna na Bohinjski Beli 170 milijonov tolarjev, srednja gostinska šola v Radovljici 560 milijonov tolarjev, zavod za zdravstveno varstvo v Kranju 450 milijonov tolarjev, kranjska lekarna 100 milijonov tolarjev, garaže na Brniku 140 milijonov tolarjev, Porschejev servis v Ljubljani 200 milijonov tolarjev itd. Med največje letošnje posle kamniške enote pa: Merkurjev stolpič v Naklem 480 milijonov tolarjev, osnovna šola Naklo 200 inilijonov tolarjev, osnovna šola Orehek 320 milijonov tolarjev, kranjska fakulteta 220 milijonov tolarjev, župnišče v Stražišču 180 milijonov tolarjev, mešalnica v kranjski Savi 240 milijonov tolarjev, hipermarket Živil v Ljubljani 380 milijonov tolarjev, stanovanjsko poslovni objekt v Kamniku 250 milijonov tolarjev itd. V kakšnem razsulu je bil* Gradbinec pove tudi dejstvo, da je bila gradbena mehanizaci-» j a zastarela, stroji so bili stari dvajset do trideset let, celo opažev ni bilo. Po Senčarjevem prihodu so v obnovo mehanizacije investirali 320 milijonov, kar je bilo nujno, naj je denarja še tako primanjkalo. Kupili so tri mešalce, dva bagra, štiri rovokopače, valjar, hidravlična kladiva, betonsko črpalko, dvigala, obnovili 5 tisoč kvadratnih metrov opaža itd. Gradbinec na Zlatem polju v Kranju gradi zavod za zdravstveno varstvo. Foto: Tina Doki Gradbinec ni pretirano zadolžen, saj mu banke zaradi neurejenega last-ninštva na nepremičninah niso dale veliko posojil in dosegla so le 500 milijonov tolarjev. Delež kapitala je v Gradbinčevih virih sredstev 52,8-odstoten, delež vseh dolgov pa 44,7-odstoten, kar je za 10 odstotkov manj kot v gradbeni panogi; delež kratkoročnih obveznosti pa je 31-odstoten, kar je za 18,7 odstotka manj kot v gradbeništvu. Zategadelj je razumljivo, da je novi direktor firmo 'očistil' na vrhu. Danes ima individualno pogodbo šest zaposlenih, z varstvom pri delu se ukvarja eden, projektante selijo v samostojno podjetje Inženiring itd. Število zaposlenih se je zmanjšalo, zaradi slabih plač so odhajali proizvodni delavci, ki se zdaj spet vračajo. Na začetku letošnjega leta je bilo 760 zaposlenih, konec avgusta pa 773, od tega 185 režijcev. Plače so bile v zadnjih letih slabe, zadolžnice bodo zdaj uporabili v lastninjenju in pričakujejo, da se bodo z njihovo pomočjo lahko v celoti olastninili. Pri plačah zdaj izpolnjujejo kolektivno po- f;odbo, regres so letos izplača-i že pred veliko nočjo, zaposleni so te dni dobili ozimnico. Mehanizacija je bila povsem zastarela Prelom je ob koncu leta 1994 pomenil podpis pogodbe za izgradnjo kranjske fakultete, nato so pospešeno začeli pridobivati posel. Če so se še lani 'podih' za pogodbe v višini 10 milijonov tolarjev, so danes to že drobnarije. Med letošnje največje posle Grad-binčeve jeseniške poslovne enote spadajo: osnovna šola Vodstvo v kranjskem Gradbincu zdaj poleg direktorja Primoža Senčar ja sestavljajo tehnični svetovalec Voj-teh Kobler, finančni direktor Damjan Ahačič, jeseniško poslovno enoto vodi Franc Stegnar, kamniško Bogdan Cur, direktorica splošnega sektorja pa je Marjana Mali. Z lastninjenjem odlašali Zaradi slabega poslovanja so pred leti nameravali Gradbinec prenesti na sklad za razvoj, vendar do tega ni prišlo. Novo vodstvo je naprej poskrbelo za boljše poslovanje, z lastninjenjem so odlašali in zdaj pričakujejo prvo soglasje. Podjetje so na novo ocenili in pričakujejo, da se bodo lahko v celoti olastninili s pomočjo zadolžnic. Na račun zavlačevanja z lastninjenjem nam je uspelo ohraniti nekaj nepremičnin, saj se nismo odločili za nesmiselni prenos zemljišče na sklad kmetijskih zemljišč, pravi direktor Senčar. Tako so uspeli ohraniti približno 7 tisoč kvadratnih metrov zemljišča ob morju v Ankaranu, kjer bodo lahko gradili. Šli so tudi v nakupe zemljišč v Kranju, saj se pripravljajo na gradnjo za trg. • M. Volčjak GORENJSKI GLAS • 24. STRAN Petek, 27. septembra 1996 Prva ocena rezultatov akcije Imejmo se fajn! Prepričanih desetina Približno desetina Slovencev naj bi se po analizah treh različnih agencij pustilo prepričati Centru za promocijo turizma in se odločilo za letovanje v domovini. Ljubljana, 27. septembra - Že ki sicer velja za vrhunec ob samem začetku letošnje promotivne akcije slovenskega turizma potencialnim domačim gostom, pod skupnim geslom Imejmo se fajn, so se okrog tega 25 milijonov tolarjev težkega projekta kresala taka in drugačna mnenja. Eni so se, in se še vedno, spotikajo ob rabo neslovenske besede v naslovu akcije, drugi so dvomili o upravičenosti in morebitni uspešnosti akcije. A vsi ti dvomi in polemike naj bi bili po mnenju direktorja Centra za promocijo Francija Križ-mana neosnovani. Rezultati anket treh različnih agencij kažejo, da naj bi v primerjavi z lanskim letom kar dobrih deset odstotkov Slovencev več letovalo v domovini. Po mnenju direktorja Centra za promocijo turizma Slovenije Francija Kri/mana je bilo, vsaj po rezultatih sodeč, 25 milijonov tolarjev dobro naloženih. V letošnji strukturi gostov so do konca julija domači gostje predstavljali skoraj 60-odstotni delež, kar v praksi pomeni, da se lanskoletna raven ni samo ohranila, ampak tudi precej povečala. Ob tem je potrebno poudariti, da kaže omenjene podatke upoštevati z nekoliko rezerve, saj v njih ni zajet mesec avgust, sicer turistične sezone. Največ Slovencev, ki so dopustovali doma, je letošnje poletje preživelo na obali, približno polovico manj pa v zdraviliščih in gorah, kar 43 odstotkov Slovencev pa ni dopustovalo nikjer. V akcijo se je vključilo tudi precejšnje število turističnih podjetij, ki so svojo ponudbo lahko predstavljala neposredno zainteresiranim - tistim, ki so Centru vrnili izpolnjene vprašalnike. Seveda pa se Center ni ukvarjal le s promocijo doma, ampak organizirano tudi v tujini. Z delom bodo nadaljevali v prihodnje, tako kot letos pa bodo tudi v prihodnje skušali čim več Slovencev odbržati v domačih letoviščih. Za konec je potrebno omeniti tudi to, da so ankete pokazale, da je razmerje med izganjalci neknjižnih besed iz propagandnih sporočil in onimi strpnimi približno izenačeno, tako da se utegne zgoditi, da bodo kakšne še zašla v prihodnje oglaševalske akcije. V Centru uporabo besede fajn povezujejo s sproščenostjo, ki je povezana z dopustom in z njim povezano uporabo neknjižnega jezika v pogovoru. O takih in drugačnih argumentih bodo morali kakšno reči tudi jezikovni strokovnjaki, do takrat pa se bomo pač imeli fajn. • U.Š. PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOPLAŠČEV VSEH VRST IN DIMENZIJ 0-164 145 R12 146 R 13 155 R13 145/70 R13 155/70 R13 165/70 R13 4.778,00 5256,00 5.854,00 5.269,00 6.155,00 6.646,00 in ostale dimenzije EXACT + 145 R12 ^ 5.497,00 145 R 13 ^*%.628,00 155 R T007.00 6.605,00 7.572,00 5 7.990,00 R14 8.072,00 5/70 R 14 9.482,00 RAPIDEX R2 185/70 R14 11.792.00 in ostale dimenzije CLASIC 135 R13 145 R13 166 R13 145/70 R 13 155/70 R 13 165/70 R13 7.865,00 8.381,00 9.215,00 9.533,00 9.533,00 11.201,00 MXT80 165/70 R14 15.014,00 175/70 R 14 17594,00 in ostale dimenzije PRI NAS KUPLJENE AVTOPLAŠČE BREZPLAČNO ZAMENJAMO! Cesta Staneta Žagarja 30, 4000 Kranj telefon in fax: 064/331 656 servis: 064/324 491 prodaja in menjava gum: 064/324 818 Francija kot partnerica Portorož, septembra - "Pobratenje dveh občin je sicer lahko oblika navezovanja stikov med dvema lokalnima skupnostima; a v poslovnem svetu je realno graditi le na neposrednih poslovnih stikih med gospodarskimi družbami," je na vprašanje Gorenjskega glasa o pobratenjih kot osnovi gospodarskega sodelovanja Gorenjske in Francije odgovoril Pierre Compagnon, ekonomsko komercialni svetnik na Veleposlaništvu republike Francije v Sloveniji. Pierre Compagnon je članom Kluba Socius na portoroškem srečanju predstavil Francijo kot gospodarsko partnerico -državo z 58 milijoni prebivalcev, z 22,2 milijona zaposlenimi in z vsega 2,5-odstotno letno inflacijo. Francija ima v svetovnem gospodarstvu 5,7-odstotni delež, na lestvici največjih svetovnih izvoznikov je Francija četrta, med uvozniki pa celo tretja na svetu. Od 22,2 milijona zaposlenih pa vsak četrti dela v izvozu. V francoskem gospodarstvu prevladujejo predvsem majhna podjetja, kajti od 2,2 milijona gospodarskih družb je kar 95 odstotkov takšnih, ki zaposlujejo manj kot 20 delavcev. Od gorenjskih občin imata Kranj in Tržič že dolga leta pobratenji s francoskima občinama La Ciotat in Ste Marie aux Mines. Tržič je prav letos praznoval 30-letnico pobratenja z mestomv Alzaciji m vseskozi že obstaja pričakovanje, naj bi prav pobratenje vzpodbudilo tudi poslovno sodelovanje naših in francoskih podjetij. Navsezadnje je to pobratenje botrovalo tudi podobni obliki sodelovanja med Gospodarsko zbornico Alzacije s sedežem v Colmarju ter slovensko Gospodarsko zbornico. Po oceni Pierra Compagnona s francoskega veleposlaništva pa je iluzorno pričakovati, da bi pobratenja med občinami, ki so nastala predvsem v interesu politike ali celo ideologije, lahko bistveno prispevala tudi h krepitvi gospodarskega sodelovanja: "Slovenija, torej tudi Gorenjska, si mora svoje tržne priložnosti v Franciji poiskati z neposrednim sodelovanjem med zainteresiranimi gospodarskimi družbami". Ob desetletnici Centra Brdo Peter Drucker v Ljubljani Kranj, sept. • Center Brdo bo v četrtek, 3. oktobra, v Cankarjevem domu v Ljubljani gostil izjemnega gosta: Petra Druckerja, najvplivnejšega misleca managementa v svetu. Slovi kot "oče modernega managementa" v svetu. Peter Drucker ima devetnajst častnih doktoratov ameriških, belgijskih, angleških, japonskih, španskih in švicarskih univerz, vladnih odlikovanj Avstrije in Japonske ter mnogih mednarodnih priznanj. Izdal je 27 knjig, zadnjo z naslovom "Manager v času velikih sprememb". Na mednarodni konferenci "Svet jutri - izzivi za profesionalni management" bo govoril našim in tujim managerjem in predstavnikom vlad iz dvajsetih držav. Med govorniki bo tudi slovenski rojak dr. Peter Kraljic, generalni direktor McKinsevja v Franciji in dva profesorja svetovno znane managerske šole IMD Lausanne Derek Abeli in George Taucher. Derek Abeli bo govoril o zvišanju standardov odličnosti za ustvarjanje nove vrednosti za kupce, zaposlene, delničarje in družbo, George Taucher pa o sodelovanju in konkurenci na globalni ravni. Poleg profesorjev bodo sodelovali tudi managerji uglednih evropskih transnacionalk in sicer nizozemskega založniškega podjetja Wolters Kluwer in Hewlett Packarda za Evropo. Prišel bo tudi tržaški župan Riccardo Illy. Konferenco ob desetletnici Centra Brdo bo odprl slovenski predsednik Milan Kučan. DIV D.O.O. SERVIS AVTOGUM PIPANOVA C. 38, 4208 ŠENČUR, TEL: (064) 41 - 952 ■ servis gum za: osebna in tovorna vozila, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo ■ prodaja gum: MICHELIN, GOODYEAR, SAVA. DUNLOP, NOKIA, BANDAG ■ Alu platišča: AEZ in ALESIO ■ odprto vsak dan od 7. do 20., sobota od 7. do 14. ■ PLAŠČI M + S ZA JESEN - ZIMO V SEPTEMBRU 10 % CENEJŠI Ana Mali LetenceAa.Gdnk ©064/46-369 Preizkusne vožnje z vozili Opel y r>silV ODPRTIH od 28. do 29.9. 1996 -prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL -menjava staro za novo -ugodni krediti in najemi vozil po sistemu leasing -prodaja potrošnega materiala in dodatne opreme avtotehnaW0iin Pišek, , salon odpri vsak dan od 8.00 do 18.00, v soboto do 12.00 Grenc 37 4220 Škofja Loka Telefon: 064/634 930 Fax: 064/634 940 PREROK 090/41-29 090/42 38 MESETAR Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * belo grozdje 100 - 160 * hruške 85 -150 * slive 90 - 140 * bučke 100 -150 * čebula 47 - 85 * hren 400 * korenje 70- 100 * krompir 16 - 25 * peteršilj 200 - 250 »paprika 130 -170 * črna redkev 80 * paradižnik 120 -180 * ljublj. ledenka, uvoz 120 - 140 * zelje, glave 28 - 35 * jabolka 55 - 85 * lubenica 30 - 50 * nektarina 120 - 170 * jagode 400 - 700 * cvetača 120 - 150 * česen 250 - 300 * kumare 100 - 130 * koleraba 50 - 80 * melancane 100 - 150 * por 180 - 250 * radič 150 - 250 * rdeča pesa 50 * ljublj. ledenka, domača 80-110 * kislo zelje 90-11° * zelena 200 - 250 * črno grozdje 100-150 Cene živine V kmetijsko gozdarski zadrugi Srednja vas v Bohinju so odkupne cene živine nazadnje spreminjali 22. februarja letos. Nekaj časa so živino plačevali celo nekoliko dražje, kot je določal uradni zadružni cenik, zdaj pa ga dosledno spoštujejo. Cene, ki jih navajamo, so preračunane na meso in so v tolarjih za kilogram. Kakovostni in Biki do 24 mes. Teleta Krave do plačilni razred Telice do 30 mes. 5 let Junci do 30 mes. 1. E2.E3 502,57 804,11 402,05 II. E1tE4,U1,U2,U3 484,62 775,39 387,69 III. E5,U1,U4,R2,R3 448,72 717,95 358,98 IV. U5,R1,R4,02,03 403,85 646,16 323.08 V. R5.01.04 358,98 574,36 287,18 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 269,23 430,77 215,39 Krave nad Biki nad Voli nad 5 let 2 leti 30 mes. I. E2.E3 331,69 452,31 402,05 II. E1,E4,U1,U2,U3 319,85 436,16 387,69 III. E5,U1,U4,R2,R3 296,16 403,85 358,98 IV. U5,R1,R4,02,03 266,54 363,46 323,08 V. R5.01.04 236,92 323,00 287,18 VI. 05IP1,P2,P3,P4,P5 177,69 242,31 215,39 Y» d* • C/ •, d.o.o. Stara cesta 25, 64000 KRANJ Tel.: 064/221-626 Fax: 064/214-766 RABLJENA VOZILA V ZALOGI: ZNAMKA in MODEL LETNIK PREVOZ. BARVA CENA Mazda MX-3/1.8ÍA/6 1993 70.000 rdeča 27.000,- (vsa oprema) 23.900,- Mazda 626 2.0Í/16V 1993 61.000 kovinsko (vsa oprema) zelena Mazda 626/2.0i/4x4 1993 102.000 kov. vinsko 24.900,- (vsa oprema) rdeča Citroen C15 1.4Í/BREAK 1994 22.600 bela 14.300,- (s sedeži in stekli) Mazda 323/1.6i/Karavan 1993 83.000 rdeča 14.500,- (centralno zaklepanje) Mazda 323/1.6i/3 vrata 1994 16.000 kovinsko 17.800,- (el. stekla, streha, servo,...) zlata Subaru J 10 JUSTY 1991 27.800 kovinsko 10.500,- GL 2WD siva Suzuki Vitara GLX 4x4 1989 92.000 bela 16.500,- (alarm) Citroen AX 1.4D 1992 80.000 siva 9.500,- Renault 5 1.1 1988 83.380 bela 4.800,- Mazda 626/2.0i/5 vrat 1993 85.000 kovinsko 24.200,- (vsa oprema) rjava 16.800,- Ford Escord 1.6 CLI 1993 40.000 modra Mazda 626 1.8Í/4 vrata 1993 109.000 kovinsko 20.900,- (vsa oprema) zelena Mazda 626 2.0i 1992 102.000 bela 21.800,- (vsa oprema + klima) Mazda 626 2.0i 1994 55.000 kovinsko 26.900,- (vsa oprema) rdeča Mazda 626 2.5i 1993 87.000 kovinska 29.900,- (vsa oprema + klima + alarm) srebrna Mazda 626/1.81/5 vrat 1992 106.000 kovinsko 20.400,- (el. stekla, streha, servo, cent. zak.) srebrna VSA VOZ/L4 SO SERVISNO PREGLEDANA IN BREZHIBNA! MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT. '3 + Seat Toledo. Ognjevit in varen, LEASING Seat Toledo, družinski avto, ki s svojo pestro ponudbo motorjev ter opreme zadovolji in očara še tako zahtevnega kupca. Na vo\)o Vam je tudi na Porsche Leasing ali kredit. Seat Toledo. Avto sa preudarne. TOHLA S SPAJiX!OM TEMIÏRAMKNTOH URADNI PRODAJALEC IN SERVISER Cesta Staneta Žagarja 30,4000 Kranj telefon in fax: 064/ 331 656 ^AsToT&ToVJa. uke, soboTAod 8. do 1 ?. trne Skupina Volkswagen POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Volčjak Sejem Zaščita '96 Kranj, 26. septembra - Na 30.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora Gorenjskega sejma v Kranju bo prihodnji teden od 1. do 5. oktobra 24. strokovna specializirana mednarodna sejemska prireditev Zaščita '96 - Protection '96. Sejem bo v torek odprl Minister za obrambo Jelko Kacin. Letošnjo strokovno prireditev, ki tudi tokrat sovpada z mesecem požarne varnosti, bo s področja reševanja, zaščite in varovanja organiziral Gorenjski sejem v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo, Upravo RS za zaščito in reševanje, Ministrstvom za notranje zadeve in Gasilsko zvezo Slovenije. Na njem bo 152 razstavljalcev, med njimi tudi štirje neposredni iz Avstrije, Hrvaške in Nemčije, predstavili sredstva za osebno in vzajemno zaščito, opremo in sredstva za gašenje požarov ter opremo in sredstva za varstvo pred požari. Predstavljeni bodo oprema za zaščito in reševanje ob ekoloških nesrečah, medicinsko urgentna oprema, oprema za reševanje v gorah, jamah, za reševanje iz vode in na vodi. Še posebno zanimiva bo predstavitev telekomunikacijskih sistemov in sredstev zvez, reševalne opreme specialnih intervencijskih enot, gasilskih in reševalnih vozil, helikopterjev za intenzivno oskrbo itd. V sejemskih dneh bo tudi več strokovnih posvetov in razprav. 5. oktobra bo na sejmu informativni dan o prometu, na območju Ljubljane in občin Medvode ter Dol pri Ljubljani pa bo vaja Potres '96. • A. Ž. STA TISTIČNE INFORMA C! JE Zavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, telefax: 061/216-932 TURISTIČNI PROMET, REPUBUKA SLOVENIJA AVGUST 1996 PRVI PREDHODNI PODATKI TURISTI-SKUPAJ DOMAČI TUJI TURISTI-SKUPAJ DOMAČI TUJI I— Število VIII 1996 I-Vlll 1996 Indeksi Vili 1996 VIII 1995 1-VIII199S 267298 1185661 136085 606738 131213 578923 110 92 136 104 97 112 1084356 4358735 645213 2526700 439143 1832035 98 89 114 97 94 102 ARMSTRONG - KNAUF NUDIMO VAM SLEDEČO SUHO MONTAŽNO GRADNJO - MONTAŽA STROPOV - KASKAD - MONTAŽA PREDELNIH STEN IN OBLAGANJE MASIVNIH STEN - IZDELAVA PODSTREŠNIH BIVALNIH PROSTOROV - MANSARD - POLAGANJE SUHEGA ESTRIHA (PODA) - IZDELAVA POSLOVNIH PROSTOROV MONTAŽA KOVINSKIH OGRODIJ fA GRADBENIŠTVO pRl NAROČNIKIH MATJAŽ VIDIČ, S.P. NA TRAT116, 4248 LESCE INFORMACIJE IN SVETOVANJE TEL.: 0609-646-105 TEL.: 064-49-518 Komercialna banka Triglav Vendarle likvidacija in ne stečaj Kranj, sept. - Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sklep okrožnega sodišča, da gre Komercialna banka Triglav v stečaj. Likvidacijski upravitelj mora predlog za stečaj banke posredovati guvernerju Banke Slovenije, ki bo ugotovil, ali so za stečaj izpolnjeni pogoji. V KBT zdaj vendarle pričakujejo likvidacijo in ne stečaj. Banka Slovenije je julija za petnajst dni zaprla vrata KBT, ker je ocenila, da banka nima dovolj sredstev za poslovanje. Lastniki banke v tem času niso zbrali dovolj denarja, zato je BS po preteku roka banki izročila odločbo o uvedbi likvidacijskega postopka, ki ga je prejelo tudi ljubljansko okrožno sodišče. Likvidacijski upravitetelj Andrej Toš je nato predlagal stečajni postopek, kar je okrožno sodišče potrdilo. Naprej se je pritožilo podjetje Kompas Hertz Rent a car, češ da banka ni prezadolžena, in da ni razlogov za njen stečaj, saj ima precej manj dolgov, kot je ocenil Toš. Po njihovem izračunu razložljiva likvidacijska masa znaša 24,5 milijarde tolarjev, obveznosti upnikom pa 22,8 milijarde tolarjev in banki bi potemtakem ostalo še 1,7 milijarde tolarjev. Višje sodišče je pritožbi ugodilo in prekinilo stečajni postopek, kar pomeni, da je okrožno sodišče ravnalo narobe, ko je stečajni postopek uvedlo brez zakonske podlage in brez Banke Slovenije kot pravega predlagatelja. Prva predstavitev v Bolgariji Kranj, sept. - Na mednarodnem sejmu v bolgarskem Plovdivu, ki poteka ta teden, se prvič predstavlja slovensko gospodarstvo, sodeluje štirinajst podjetij, med njimi tudi Donit Medvode, Sava Kranj in Termopol Sovodenj. Slovensko delegacijo je venska podjetja v Bolgarijo vodila državna sekretarka izvažajo predvsem izdelke avtomobilske, farmacevtske, kemične in kovinske industrije, najpomembnejši izvozniki so Cimos Koper, Metalka Ljubljana, Cinkarna Celje, Gorenje Velenje, Lek in Plu-tal Ljubljana ter Krka Novo mesto. Slovenska podjetja pa uvažajo predvsem olja in naftne derivate, celulozo, sveže in ohlajene vrtnine, plošče in druge kovinske izdelek. Iz Bolgarije največ uvažajo Petrol, Eta Kamnik, Papirnica Vevče in Industrija usnja Vrhnika. Bolgarski trg je še težko dostopen, saj državi še nista podpisali sporazuma o prosti trgovini, največ težav je s plačevanjem. Gorenje ima tam svoje podjetje, ostali slovenski izvozniki predstavništva. Vojka Ravbar, gospodarsko zbornico pa je predstavljal Vinko Zupančič, vodja oddelka za gospodarsko promo-cijo. Osrednji dogodek slovenske predstavitve je poslovna konferenca. Gospodarsko sodelovanje med Bolgarijo in Slovenijo je skromno, blagovna menjava se počasi povečuje, vendar je precej neuravnovešena. Lani je znašala 35,7 milijona dolarjev, slovenski izvoz v Bolgarijo je dosegel 12,6 milijona dolarjev, uvoz pa 23,1 milijona dolarjev. Slo- rKOIJKO JE VREDEN TOLAR h NAKITOVRODAM NAKUTNI/reonAWl VAKUTWWODAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS ioo ht. A BANKA (Tržič. Jesenice) 91,40 92,80 12,76 13J6 8,83 9& AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora tt 1-039 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 92,00 92,90 12,75 13,20 8,90 9,40 EROS(Stari Mayr), Kranj 90,00 91,80 12,90 13,00 9,00 9,10 GEOSS Medvode 91J0 91,80 12,90 13,00 9,00 9,10 GORENJSKA 8ANKA (vse enoto) 91,20 94,60 12,72 13,4$ 8,91 9fi0 HRANILNICA LON, d d.Kranj 91,00 92,20 12,70 13,05 9,00 9JS HKSVigred Medvode 91J0 92,50 12,70 1X20 8,85 9,35 HID A-tržnica Ljubljana 91,20 91,60 12,88 12,98 9,09 9,18 HRAM ROŽICE Mengeš 91,35 91,65 12,92 13,01 9,09 9,19 IURIKA Jesenice 90,80 91,80 12,85 12,98 9,00 9,25 INVESTŠkofjaLoka 91,00 9170 12,92 13,03 9,00 9,18 LEMA Kranj 91,00 91,60 12,88 12,98 9,05 9,25 MIKELStražišce 91,00 91,90 12,90 13,02 9,00 9,15 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 91,20 91,50 12,90 12,95 9,10 9,17 NOVA LB Kamnik, Medvode. Šk Loka 90,95 92,35 12,79 13,26 8,97 9,43 PBS d d. (na vseh postali) 90,00 93,50 11,35 13,35 8,35 9,35 ROBSON Mengeš 91,10 91,70 12,86 12,96 9,05 9J4 SHP-Sk>v. hran. in pos. Kranj 91,00 91,90 12,90 13,00 9,00 9,15 SKB (Kranj, Radovljka, Šk loka) 90,50 93,00 12,80 13J1 8,20 9,26 SLOVENIJATURISTBoh. Bistrica 91,30 • 12,72 • 8,91 • SLOVENIJATURIST Jesenice 91,00 91,70 12,88 12,98 9,00 9,25 S2KB Blag. mesto Žiri 92,00 93,95 12,75 13,45 8,90 9,75 ŠUM Kranj 211-339 TAL0N Žef posoja, Trata, Škloka, Zg. Bitnje 91,30 91,60 12,90 12,96 9,10 9,25 TENTOURS Oomžate 91,00 92,00 12,90 «L20 9,00 9,30 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 91,30 91,60 12,90 12,98 9,05 9,24 UKBŠk Loka 90,90 92,70 12,83 13J5 8,96 9,42 WILFAN JESENICE supamarket UNION •62-696 WLFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 WILFAN Tržič 53-616 POVPREČNI TEČAJ 91,05 92,25 12,77 13,10 8,92 9,29 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb nienjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. H Ml Vaš najboljši partner pri menjavi deviz NOVO: PE JESENICE supermarket UNION, tel.:862-696 P.E. KRANJ, Delavski dom NOVA TEL ŠT: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.: 53-816 ■—■-ms* ALSAFLOOR LAMINATNA TALNA OBLOGA Bolj odporna kot parket KOBE TSO Trgovina s parketi vseh vrst BTC Ljubljana, hala A/10 klet Tel.: 061/185 16 16 10% popust za laminat s tem oglasom do 31.10/96 MEGAMILK Javni opomin Dadasu Kranj, sept. - Častno sodišče Ljubljanske borze je sklenilo, da je Dadas BPH, d.d., Maribor nedovoljeno vplivala na tečaj. Obdolženi Dadas je s svojim ravnanjem 20. decembra lani in 29. januarja letos nedovoljeno vplival na tečaj ter tako manipuliral in prekršil dobre poslovne običaje. Častno sodišče Ljubljanske borze mu je izreklo javni opomin in ga kot borznega člana za šest mesecev izključilo iz borznega poslovanja. Sklep še ni pravnomočen, saj imata tožilec in Dadas možnost pritožbe na senat častnega sodišča druge stopnje. USJTT£GRA*~ OBVESTILO ŠTUDENTOM IN UPOKOJENCEM! če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, vas vabimo, da kupite blok vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah z ugodnimi komercialnimi popusti. Mesečno vozovnico lahko kupite na dva čeka, vendar morata biti čeka vnovčljiva v enem mesecu. Polletno vozovnico lahko kupite na tri čeke, celoletno vozovnico pa lahko kupite na štiri čeke. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! študentje z veljavno mesečno, polletno ali celoletno vozovnico našega podjetja bodo deležni 5 % popusta v: 1- TIBO, računalniški servis, Predilniška 16, Tržič, tel.: 064/53-777 pri nabavi m popravilu računalniške strojne in programske opreme; 2. PAPIRNICA LARA, T.C. Deteljica, Tržič, tel.: 064/50-707 pri nabavi šolskih potrebščin; 3. RESTAVRACIJA RAJ v Tržiču, Predilniška 1, tel.: 064/50-691 pri naročilu pizze. NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠI! Vsem upokojencem ob predložitvi zadnjega pokojninskega odrezka bomo od 1. 9. 1996 dalje Priznavali ob nakupu bloka kuponskih vozovnic za katerokoli relacijo na naših avtobusnih linijah 50 % popusta. V želji, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 4290 Tržič - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 1000 Ljubljana - v Bistrici pri Tržiču v Pandi So vcW& in so majhni ■ mi sme soddnil avtotehna d.o.o. NOVO! OPEL NA JESENICAH! V torek, 1. oktobra 1996 od 14. uri odpiramo na Jesenicah, Cesta Borisa Kidriča 6, nov pooblaščen prodajno servisni center. Pri nas boste lahko kupili vse modele proizvajalca vozil OPEL (Corso, Astro, Vectro, Tïgro, Omego, Frontero, Combo), originalne nadomestne dele OPEL, prav tako pa vam bomo nudili tudi servisne storitve. Vabljeni! avtotehna W0S d.o.o Podružnica Jesenice Cesta Borisa Kidriča 6 4270 Jesenice Tel./fax: 064/861-240 KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik V KŽK-jevem sadovnjaku Potoče Po lepši cesti do jabolk Jabolka prvega kakovostnega razreda prodajajo po enotni ceni 59 tolarjev za kilogram ali le tolar dražje kot lani. Potoče - Če so se kupci sadja v KŽK-jevem sadovnjaku doslej vsako leto pritoževali nad stanjem makadamske ceste, ki vodi od odcepa za hotel Bor do doma starostnikov, potem se letos lahko odpravijo po "sadnih nakupih" z manjšimi skrbmi za avto in prikolico. Cesta je pripravljena za asfaltiranje in bi asfaltno prevleko že tudi imela, če graditeljem ne bi nagajalo muhasto vreme. In ko je beseda že o vremenu, zapišimo, da so imeli potoški sadjarji letos kar dovolj sreče z vremenom, saj ni bilo ne toče ne drugih neprijetnosti, ki bi jim lahko zmanjšale pridelek. Kot je povedal vodja sadovnjaka Jože Kaštrun ml., je letina dobra in količinsko bistveno boljša kot lani. Pridelali so blizu šeststo ton sadja ali 250 ton več kot v minulem letu. Zgodnjih jabolk in hruška so nabrali okoli 40 ton, sadja za ozimnico bo okoli 550 ton, od tega največ jabolk sort jonagold, idared in zlati delišes. Jabolka (poleg teh treh sort imajo še gloster in rdeči delišes) so kakovostna, tako kot večina sadjarjev so imeli nekaj težav le s škrlupom. Z obiranjem sadja za ozimnico so začeli v torek in bodo ob ne preveč nagajivem vremenu končali v približno treh tednih. Zaposlenim pomaga okoli trideset začasnih obiralcev, še nekaj pa jih bodo morali poiskati. Jabolka prvega kakovostnega razreda prodajajo po enotni ceni 59 tolarjev za kilogram, drugorazredna so po 43 tolarjev, jabolka tretje kakovosti (za predelavo) po 25 tolarjev, večje količine pa po 20. Cene so le za en tolar višje kot lani, kar ob upoštevanju enoletne inflacije pomeni, da so realno celo nižje. Predvidevajo, da bodo večino sadja prodali posameznim kupcem in sindikatom, nekaj pa naj bi ga tudi izvozili. • CZ. Pridelovanje koruze Kmetje pogledujejo poskuse - in v nebo Reteče - Približno 25 kmetovalcev, pridelovalcev koruze, je v sredo prišlo pogledat, kako na polju KŽK-jevega obrata Trata v Retečah pri Škofji Loki uspeva dvajset za gorenjske razmere najprimernejših koruznih hibridov iz semenarsko trgovskih hiš Semenarna Ljubljana, Ciba Geygi, Agrosaat in Pioneer. Kot je povedala Marija Kalan, svetovalka za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, bo svetovalna služba oceno o najprimernejših hibridih lahko dala šele potlej, ko bodo koruzo poželi in jo stehtali. S podatki bodo seznanili pridelovalce, ki pa so vsako leto ob vse večji ponudbi semen različnih razredov v dvomih, katero seme bi posadili. Morda bodo odgovor na to vprašanje dobili na Dnevu polja, ki ga bo v torek (z začetkom ob 10. uri) na kmetiji Miha Bohinca v Zalogu pripravilo slovensko predstavništvo semenarske hiše Pioneer. Pridelovalci si bodo najprej ogledali poskusni nasad, nato pa bo še spravilo in ugotavljanje pridelkov. Čeprav so poskusi koristni, pa gorenjske kmete zdaj bolj kot razna strokovna in komercialna priporočila o primernosti posameznih hibridov zanima, kdaj se bo vreme toliko ustalilo, da bodo lahko začeli z jesenskimi deli na polju - in tudi s spravilom koruze, ki letos z zorenjem nekoliko kasni. Ponavadi se je glavno spravilo začelo okrog 20. septembra, letos se bo očitno šele v prvih oktobrskih dneh. • C.Z. SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ Smledniška 3 4000 KRANJ Tel.: 064/325-048 Vpisuje v izobraževalne programe za šolsko leto 1996/97 1. Redni programi - kmetovalec (triletni program) - živilec - mlekar (triletni program) - vrtnar cvetličar (triletni program) - kmetijski tehnik (diferencialni program) - živilski tehnik (diferencialni program) 2. Programi usposabljanja - pomožni mlekar - mlekarski delavec - kmetovalec - sadjar - kmetovalec - živinorejec - kmetovalec - poljedelec Vsi navedeni programi so verificirani, udeleženci prejmejo zaključno spričevalo oz. potrdilo. Skrajni rok za vpis je 15. oktober 1996. 3. Seminarji • predelava mleka (osnovni in nadaljevalni tečaj) - peka dražgoških kruhkov - izdelava pisanic - alternativni načini prehranjevanja - izdelava domačih testenin - izdelava cvetličnih aranžmajev - varjenje - vzdrževanje in popravilo traktorjev ter druge kmetijske mehanizacije - higiensko pridobivanje mleka Navedene seminarje bomo izvedli po dogovoru z udeleženci, šola lahko po dogovoru organizira tudi druge vsebine. Prijave sprejema ga. Andreja Ahčin od 8. do 12. ure. Predlog novega zakona o kmetijskih zemljiščih Za urejanje zemljišč večje soglasje lastnikov Sto deset nedokončanih komasacijskih postopkov v Sloveniji in drugi zapetljaji so botrovali predlagani zakonski določbi, po kateri bo za začetek zložbe in ponovne razdelitve zemljišč potrebno soglasje lastnikov, ki imajo v lasti najmanj 80 odstotkov zemljišč. Ustavno sodišče je lani razveljavilo zakon o kmetijskih zemljiščih in zavezalo zakonodajalca, da mora v enem letu, to je do letošnjega 13. oktobra, ko bo razveljavitev začela veljati, pripraviti in sprejeti novega. Vlada je predlog novega zakona, ki so ga pripravili v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, že sprejela, ga posredovala državnemu zboru m mu predlagala, da bi ga zaradi nevarnosti nastanka pravne praznine sprejel po hitrem postopku. Predlog novega zakona je v bistvu le delno spremenjen sedanji zakon, saj ugotovitve ustavnega sodišča in tudi praksa kažejo, da večina določb veljavnega zakona ustreza sedanji ustavno pravni ureditvi in tudi rešitvam v državah Evropske zveze. Ko so na ministrstvu pri pripravi novega zakona ocenjevali, kaj je v sedanji ureditvi dobro in kaj slabo, so ugotovili, da je zaradi nadaljnjih posegov v kmetijska zemljišča treba ohraniti razvrstitev za kmetijsko pridelavo primernih zemljišč v prvo in drugo območje in tudi določbo, da je na prvo območje mogoče posegati le s spremembo državnega ali občinskega plana. Glavni namen plačevanja odškodnine od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, kije graditelje vsaj deloma odvračal od apetitov po gradnji na najboljših zemljiščih, je z izjemami, ki se iz posebnih zakonov o gradnji avtomobilskih cest širijo tudi v druge zakone, nekoliko zvodenel. Sedanji zakon predvideva za tiste, ki slabo gospodarijo s kmetijskimi zemljišči, tudi odvzem zemljišča, vendar to v praksi ni zaživelo, ker zaradi solidarnosti ni bilo mogoče najti nekoga, ki bi bil pripravljen tako zemljišče prevzeti in ga obdelovati. Promet s kmetijskimi zemljišči je že zdaj urejen tako, da preprečuje drobljenje zaščitenih kmetij in kmetijskih gospodarstev, vendar pa izkušnje kažejo, da je nadzor nad prometom treba poostriti in tudi z administrativnimi ukrepi, kakršne poznajo v državah, članicah Evropske zveze, zemljišča usmerjati k dobrim gospodarjem. Določbe, ki urejajo status kmeta, so preživete in jih je treba določiti na novo, poglavje o zemljiškem maksimumu je razveljavilo že ustavno sodišče, izkušnje pri urejanju zemljišč pa kažejo, da je nekatere postopke treba skrajšati in poenostaviti. da zemljišča ter od katastrskega okraja. Predlog zakona spreminja število točk po posameznih katastrskih okrajih in vrednostno razmerje med njivami in travniki, določa pa tudi, da bo za pozidavo vrta treba plačati dvainpolk-rat višjo odškodnino kot za njivo. Na Gorenjskem sodi v prvo skupino okrajev le Kranj, v drugo Kamnik, Radovljica, Tržič in Poljane - Selca, v tretjo pa Bohinj in Kranjska Gora. Po predlogu zakona bo 70 odstotkov odškodnine dobila država, ostalo pa občina. Država naj bi denar porabljala za sofinanciranje uvajanja novih pridelkov in novih tehnologij, agromelioracij, izsuševanja, namakanja in komasacij, razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti, občina pa predvsem za izvajanje občinskega programa urejanja zemljišč pa tudi za obnovo zemljiškega katastra. Spremembe pri prometu s kmetijskimi zemljišči Kar zadeva promet s kmetijskimi zemljišči, predlog zakona povzema nekatere sedanje rešitve, uvaja pa tudi nekatere nove. Po novem bo na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji možno pridobiti lastninsko pravico le z odobritvijo upravne enote, ki pa bo v Sto deset nedokončanih komasacij Pri urejanju zemljišč se je pokazalo, da večina kmetov zagovarja posege za izboljšanje zemljišč in pridelovalnih možnosti, vedno pa se najdejo tudi taki, ki nasprotujejo tem posegom ali jih ovirajo, Ker ne občine in ne upravne enote niso kadrovsko dovolj usposobljene za vodenje postopkov, prihaja do zapletov, ki se odražajo tudi v tem, da na 110 komasacijskih območjih v Sloveniji postopki niso dokončani in se vlečejo že vrsto let. Na ministrstvu za kmetijstvo ugotavljajo, da tudi rešitve v novem zakonu ne morejo biti bistveno drugačne od sedanjih, saj gre pri komasaciji za poseg v lastnino, pri katerem morajo imeti lastniki možnost, da to lastnino varujejo z vsemi pravnimi sredstvi Pravice na skupnih pašnikih Predlog novega zakona upošteva, da bodo agrarne skupnosti dobile nazaj nekdanje premoženje, s tem pa tudi lastninske in druge pravice na skupnih pašnikih. Ker same ne bodo mogle izkoristiti vseh pravic, vlada z novim zakonom predlaga, da bi na skupnih pašnikih zagotovili pašo rudi za živali, ki niso v lasti članov skupnosti. Odškodnina za spremembo namembnosti ostaja Predlog zakona še naprej predvideva plačevanje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov. Odškodnino naj bi plačevali za vse posege, predvidene izjeme so le gradnja kmetijsko gospodarskih stavb, poljskih poti, gozdnih cest, objektov za potrebe obrambe, policije ter zaščite in reševanja ter objektov za urejanje vodnega režima in vzdrževanje naravnih vodotokov. Višina naj bi bila odvisna od katastrske kulture in razre- določenih primerih lahko zavrnila izdajo soglasja. Po predlogu zakona bo tò lahko storila v primerih, če bi se z nakupom posest povečala prek 200 hektarjev, če kupec ne bi bil usposobljen za kmetijsko pridelavo, če bi prodajna cena bistveno odstopala od prodajne vrednosti, če bi šlo za nakup z namenom preprodaje - in še v nekaterih drugih primerih. Da bi pospešili zaokroževanje in povečevanje kmetij, je vlada predlagala za uveljavljanje prednostne pravice pri nakupu naslednji vrsti red: 1. solastnik, 2. zakupnik, ki je kmet, 3. kmet mejaš, 4. kmet, ki ima zemljišče v primerni oddaljenosti, 5. sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, 6. občina in 7. kmetijska organizacija. Če več kmetov izpolnjuje pogoje, ima prednost tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Kdo je lahko kmet Po predlogu zakona je kmet občan, ki je lastnik, zakupnik oz. uporabnik kmetijskega zemljišča, to zemljišče sam ali s pomočjo drugih obdeluje, je za to ustrezno usposobljen in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Pri tem se kot pomemben del dohodka šteje vrednost kmetijskih pridelkov, katerih vrednost dosega dve tretjini letne povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji. Po predlaganem zakonu je kmet tudi družinski član lastnika ali zakupnika zemljišč, če opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot glavno ali edino dejavnost, pa tudi tisti, ki zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne more kmetovati, vendar poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč. Kmet mora imeti najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo ali opravljen preizkus znanja iz kmetijstva, za izpolnitev pogoja pa zadoščajo tudi najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetiji. Najmanj desetletni zakup? , In kako bo po novem z zakupom kmetijskih zemljišč? Predlog zakona predvideva kot novost dedno zakupno pravico, ki se deduje po zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Zakupno razmerje naj bi vknjižili tudi v zemljiško knjigo in v kataster, doba zakupa pa naj bi bila odvisna od vrste rabe kmetijskega zemljišča. Za večino zemljišč je predviden najmanj 10-letni zakup, za nekatera celo najmanj 15 oz. 25-let. Zakupna razmerja, ki se sklepajo iz posebnih razlogov (odhod k vojakom, na začasno delo v tujino), naj bi se po predlaganem zakonu sklepala največ za dve leti. Velike in male melioracije Za "agrarne operacije", kot so menjave zemljišč, zaokroževanja (arondacije), zložbe in ponovne razdelitve (komasacije) ter melioracije (agromelioracije, osuševanje in namakanje), je predvideno, da se praviloma izvajajo sporazumno, lahko pa tudi proti volji lastnikov, če so za to izpolnjeni pogoji-Da bi še pred začetkom urejanja zemljišč dosegli večje soglasje lastnikov, zakona predlaga, da je s komasacijo ali melioracijo mogoče začeti le, če se s tem strinjajo lastniki, ki imajo na območju v lasti najmanj 80 (doslej 50) odstotkov zemljišč. Lastnikom zemljišč mora v celotnem postopku strokovno pomagati kmetijska svetovalna služba. Pri delitvi zemljišč iz komasacijskega sklada kmetje ne bodo več imeli prednosti pred ostalimi lastniki, nov pa je tudi predlog, da bi ob reševanju komasacijskih pritožb območje razdelili na več delov in vpisali v zemljiško knjigo vsaj nesporne dele. Predlog zakona deli namakalne sisteme na velike in male, agromelioracije pa na posege, ki glede na določbe zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pomenijo prostorski poseg (urejanje teras, izboljšanje dostopa), in na tiste, ki to niso (apnenje, založno gnojenje, planiranje, ureditev gorskih pašnikov, krčenje zarasti...). Za male namakalne sistem in za agromelioracije, ki ne pomenijo prostorskega posega, je postopek krajši in enostavnejši kot za ostale. Če bo državni zbor sprejel zakon Í predlaganem besedilu, bodo kmetijski inšpektorji dobili večja pooblastila, višje pa bodo tudi kazni (od 15.000 do 1.200.000 tolarjev). • C. Zaplotnik Nakupovalno središče Deteljica v Bistrici pri Tržiču •Deteljica Vsaj trideset priložnosti za različne nakupe Kdor se želi obuti in obleči, gotovo ne bo odšel praznih rok. V centru je moč najti še marsikaj koristnega za dom, pa potolažiti lakoto in žejo. Ko so leta 1978 odprli prvi s prodajalno obutve Peko, obsežnega razvoja centra, mesnico, gostinski lokal, fri-ael nakupovalnega središča nihče ni pričakoval tako Danes je v treh delih na več zerski salon in kemično čis- kot 5000 kvadratnih metrih tilnico. BISTRICA PRI TRŽIČU - pri Petrolu tal. 53-573 VSAK DAN MALICE IN KOSILA BOGAT IZBOR JEDI PO NAROČILU KRIM PRODAJALNE: DETELJICA TRŽIČ, tel.50 796| proizvodnja in prodaja UUBU/m mM\/\ ženskih oblačil VISOKO 130, tel.43 218| Izbirate lahko med kostimi, hlačami, krili, bluzami, puloverji, oblekami in majicami. Vsi naši izdelki so izdelani iz kvalitetnih, uvoženih materialov. Perilo Triumph z blagovnimi znamkami BEE DEES za mlade, Be happy za vsak dan in modne barve nogavic Bellinda. Boutique perila DONA VELIKA IZBIRA ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PERILA USCA, SKINY, BETI, ADRIÀTIC, ROSE ROSE HLAČNE NOGAVICE Z LYCR0 - FIL0D0R0 FRUIT 0F THE L00M ODPRTO: 9. -13, in 16. -19., SOBOTA 9. -13. Tel.: 064/52-163 Ugoden nakup: - šolskih potrebščin - Pisarniškega materiala - igrač " izredno ugodne cene toaletnega papirja Delovni čas: - pon. - pet.: 9. -12. ure 15. -19. ure sobota: 9. -13. ure Ste Marie aux Mineš 17, Tržič 4290, Tel.: 064/50-707 SALON TEGO bela tehnika, akustika, obutev, gosp. pripomočki Deteljica - Tržič, tel.:53-017 DROGERIJA * kozmetika * vse za higieno * čistila * ure, zlato >VO - magnetni nakit TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, Tel.: 064/53-414 S I o Iti MARKIČ ✓ • ŠOLSKI COPATI DOMA IZDELANI MOKASINI • COPATI ZA DOM • ORTOPEDSKA OBUTEV •OBUTEV G0RE-TEX Obiščite nas! o 1 > a 9 površine 38 poslovnih loka- Odločitev za nakupovalno lov z različnimi dejavnost- središče, ki so ga poimenovali mi. Čeprav imajo kupci kar Deteljica po obliki bližnjega pestro izbiro blaga, pa za- križišča cest, se je kmalu četni nosilci prodaje pogre- izkazala za pravilno. V Bis- šajo skupno povezavo vsaj pri urejanju centra in usmerjanju njegovega bodočega razvoja. Po zgledu trgovcev v tujini, ki so posle širili iz utesnjenih prodajaln v mestnih centrih v sodobne blagovnice na obrobju, so tudi v tržiškem Peku začeli razmišljati v sedemdesetih letih o podobni potezi. Izbrana lokacija v Bistrici, ki je bila blizu tovarni, se je zdela najbolj primerna tudi zaradi neposredne bližine prometne povezave z Avstrijo prek ljubeljskega predora. Tako so že leta 1975 začeli graditi stavbo z okrog 2800 kvadratnimi metri prodajnih in skladiščnih površin. Ko so tri leta pozneje objekt odprli, je približno polovico površin zasedla trgovina tovarne Peko, industrijske prodajalne pa so tam imele tudi Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Oblačila-Novost in ZLIT. Razen tega so okoliški prebivalci dobili trico pri Tržiču so začeli prihajati kupci iz vse Slovenije in tudi izza njenih meja. Zaradi potreb po razširitvi centra so južno od Mercator-jeve trgovine z bifejem 1986. leta zgradili drugi del, kamor sta se preselili prodajalni ZLIT in BPT, na novo pa so dobili prostore TOKOS in pošta ter več zasebnikov. Tri leta pozneje je zrasel še zadnji del s 16 poslovnimi prostori, od katerih so jih največ zasedli zasebni podjetniki in obrtniki. V sedanjem obsegu ima prodajno središče prek 5000 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih površin, od 38 lokalov pa sta trenutno le dva prazna oziroma zaprta. Posebnost središča je, da ponuja tako možnosti za različne nakupe kot za kulinarične užitke in zabavo. "Kljub močni konkurenci imamo na Deteljici še vedno največjo specializirano trgovino z obutvijo, v kateri smo v manj kot dveh desetletjih prodali vsakemu Slovencu BPT Trgovina DETELJICA NOVO-+TOPLO-*>MEHKO FLANEL OSiščite nas! vsaj en par čevljev. V preteklosti smo si veliko prizadevali tudi za povezavo pri skupni reklami, prodajnih akcijah in urejanju okolice lokalov. Žal je po izgradnji zadnjega dela centra to sodelovanje zamrlo. Skrajni čas pa je, da se bomo ponovno angažirali tudi pri tem kot celota, sicer nas bodo podobni centri drugod po Sloveniji prehiteli v razvoju," je na osnovi dolgletnih izkušenj pri prodaji ugotovil Milan Jazbec iz tržiške tovarne Peko. IZREDNA PONUDBA ifejČC* jamam JL m m m •Deteljica - Bistrica pri Tržiču vel. 36 - 42 vel. 37 - 42 2.990.- bogata ponudba ženske, moške in otroške obutve 4% vel. 40 - 46 7.490.- 9 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Kranj, Slovenski trg 1 Oddelek za upravne notranje zadeve Upravne enote Kranj, Kranj, Slovenski trg 1, obvešča državljane, ki bodo na dan 10. 11. 1996 že dopolnili 18 let in imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Kranj - občin Cerklje na Gorenjskem, Naklo, Preddvor, Šenčur in Mestne občine Kranj, da bo v dneh od ponedeljka, dne 30. 9. 1996, do srede, 2. 10. 1996, razgrnil volilne imenike za redne volitve v Državni zbor Republike Slovenije, ki so določene za 10. 11. 1996. Volilni imeniki bodo razgrnjeni v prostorih oddelka, soba 181, II. nadstropje, v ponedeljek in torek v času med 7.30 in 15. uro, v sredo pa v času med 7.30 in 17. uro. Državljane obveščamo, da lahko v navedenih dneh vpogledajo v imenike in podajo morebitne pripombe. Do volitev je še dober mesec Župan občine Žiri na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94) in 2. in 34. člena statuta občine Žiri (UVG št. 1/95) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Žiri ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: organizatorji) plakatna mesta na stenskih in samostoječih tablah za manjše in večje plakate. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju Občine Žiri. 3. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. 4. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 7. oktobra 1996 na naslov Občina Žiri, Trg svobode 2, 4226 Žiri, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA". 5. Posebna komisija bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega organizatorja določila enako število plakatnih mest. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo zainteresirani za večje število plakatnih mest. 6. Cena plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. 7. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo mogoče od 10. oktobra do vključno 8. novembra 1996 do 24. ure. ŽUPAN Bojan Starman Občina JESENICE C. m. Tita 78, 4270 Jesenice Tel.: 81-040, fax: 58-039 Župan Občine Jesenice na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Jesenice ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: organizatorji) plakatna mesta na samostoječih tablah. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine Jesenice. 3. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih rriest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. 4. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 7. oktobra 1996 na naslov: OBČINA JESENICE, Komunalna direkcija, C. m. Tita 78, 4270 JESENICE, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA". 5. Občina Jesenice, Komunalna direkcija bo zbrala vloge organizatorjev, in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega organizatorja določila enako število plakatnih mest. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo zainteresirani za večje število plakatnih mest. 6. Cena plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. 7. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo mogoče od 10. oktobra do vključno 10. novembra 1996. ŽUPAN dr. Božidar Brudar, dipl. ing. Le devetdeset bo izbranih Stranke in drugi sodelujoči na novembrskih volitvah bi morali sredi tedna odpreti posebne račune in v prvih dneh oktobra izbrati svoje kandidate na volitvah. Kranj, 27. septembra - Približuje se odločilni zadnji mesec pred driavnozborskimi volitvami, ki so razpisane za 10. november. Ta datum bo držal, saj se v Janševi stranki niso odločili za spodbijanje tega datuma na ustavnem sodišču. Če sedaj v predvolilni tekmi še ni agresivnosti in takih ali drugačnih nizkih ali visokih udarcev, bo po 10. oktobru, ko se uradno začenja volilna kampanja, tega zanesljivo več. Poslanski sedeži so vabljivi in odločilni za politično moč v državi, politika pa je, ali hočemo priznati ali ne, povezana tudi z denarjem. Uradno predvolilno kampanjo bodo spremljale aktivnosti, posredno ali neposredno povezane z volitvami. Poseben odbor, ki naj ne bi imel s politiko nobene zveze, razen materialne pomoči socialdemokratov, tako namreč sporočajo javnosti, bo zbiral podpise za referendum o volilnem sistemu, čeprav na sistem teh volitev ne more vplivati. Na dan že prihajajo (ali pa bo bodo) ponavadi nečedne podrobnosti o akterjih volilnega boja. Volilne zapovedi državne volilne komisije terjajo, da morajo imeti organizatorji volilnih kampanj odprte posebne račune, ki jih bo mogoče nadzir- OBČINA BLED ŽUPAN Cesta svobode 13 4260 BLED Št.: 00801-2/96-6-03 Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94) ter zadnje alinee 6. odstavka 37. člena statuta občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95) objavlja župan občine Bled POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST - I. ' Nvv . Organizatorjem volilne kampanje so za lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili na voljo mesta, ki jih je občina Bled določila za plakatiranje in jih na podlagi pogodbe o ureditvi plakatiranja v občini Bled oddala urejevalcu plakatiranja podjetju CIFRA, Gorenjska c. 25, Radovljica. Zaradi zagotovitve enakopravnosti in reda pri lepljenju in nameščanju plakatov, naj organzatorji volilne kampanje najkasneje do petka, 4. oktobra 1996, sporočijo svoje potrebe po plakatiranju podjetju CIFRA, Gorenjska c. 25, Radovljica (tel. 064/715-272, 0609/645-387). Poleg plakatnih površin iz predhodne točke, ki so pod enakimi pogoji zagotovljeni vsem organizatorjem volilne kampanje, bo občina na podlagi posebne vlog organizatorja omogočila plakatiranje tudi na drugih javnih površinah, v skladu z veljavnimi predpisi. V vlogi bo občina dločila v treh dne. Župan občine Bled: Vinko Gole, dipl. ing. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS št. 62/94) in 11. ter 38. člena Statuta občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) objavljam POGOJE za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest 1. Občina škofja Loka ponuja organizatorjem volilne kampanje plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili ter pogoje za plakatiranje v občini škofja Loka. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine in so grafično prikazana na situacijski skici v M 1:5000, ki jo je izdelal Oddelek za okolje in prostor. Skice si je možno ogledati na Oddelku za okolje in prostor. Poleg tega so možna dodatna plakatna mesta tudi na drogovih javne razsvetljave. Plakatiranje na plakatnih mestih je možno proti plačilu. Višino plačila določi upravljalec oz. lastnik plakatnega mesta oz. površine in zajema stroške lepljenja in odstranjevanja plakatov. 3. Organizatorji volilne kampanje v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, opis ali skico načina plakatiranja ter priložijo soglasje upravljalca ali lastnika zemljišča. 4. Vloge organizatorjev se zbirajo najkasneje do 7. 10.1996 na naslovu: Občina Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor, Poljanska cesta 2, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA", kjer se, v sodelovanju z upravljalcem, na podlagi načela enakopravnosti, določijo plakatna mesta. 5. Organizator lahko, na podlagi pridobljenega dovoljenja, opravi plakatiranje sam ali prepusti plakatiranje upravljalcu. 6. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od dneva pridobitve dovoljenja do 8. 11. 1996 do 24.00 ure. ŽUPAN Igor DRAKSLER ati, da morajo biti kandidati oktobra javno objavljeni, in da naj bi bilo na teh volitvah čim manj skrivnosti. Tudi strankarske državne oziroma nacionalne liste bodo morale biti javno objavljene. Novembra bomo Slovenci izvolili 90 po- slancev državnega zbora. "Volilna" Slovenija bo razdeljena na 8 volilnih enot s po 11 okraji, v katerih bo izvoljenih 88 poslancev. Dva pa bodo izvolili Italijani in Madžari v Sloveniji v svojih posebnih volilnih enotah. • J. Košnjek OBČINA RADOVLJICA Gorenjska cesta 19 4240 Radovljica ŽUPAN Na podlagi 111. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) ter v skladu z 48 členom statuta Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske št. 20/95) in pobude svetov krajevnih skupnosti v občini Radovljica sklicujem ZBORE VOLIVCEV za evidentiranje kandidatov v svete krajevnih skupnosti v naslednjih krajevnih skupnostih: KRAJEVNA SKUPNOST BEGUNJE: Dne 16. 10. 1996 ob 18.00 uri v avditoriju RCOU v Poljčah. KRAJEVNA SKUPNOST BREZJE Dne 12.10.1996 ob 19.00 uri v prostorih Doma krajanov na Brezjah. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNA GORICA Dne 15. 10. 1996 ob 18.00 uri v Kamni Gorici, gostilna Mlin. KRAJEVNA SKUPNOST KROPA: Dne 16.10.1996 ob 18.00 uri v sejni sobi Sindikalnega doma v Kropi. KRAJEVNA SKUPNOST LANCOVO: Dne 12. 10. 1996 ob 19.00 uri v Zadružnem domu Lancovo. KRAJEVNA SKUPNOST LESCE: Dne 15. 10. 1996 ob 19.00 uri v Družbenem centru Lesce. KRAJEVNA SKUPNOST LJUBNO: Dne 11. 10. 1996 ob 20.00 uri v domu TVD Partizan Ljubno. KRAJEVNA SKUPNOST MOŠNJE: Dne 16. 10. 1996 ob 18.00 uri v Kulturnem domu Mošnje. KRAJEVNA SKUPNOST PODNART: Dne 12. 10. 1996 ob 19.00 uri v Kulturnem domu Podnart. KRAJEVNA SKUPNOST RADOVLJICA Dne 11.10.1996 ob 19.00 uri v Osnovni šoli A.T. Linharta Radovljica za območje Predtrg, Žale, Nova vas, Vrbnje in Gorica. Dne 15. 10. 1996 ob 19.00 uri v Osnovni šoli A.T. Linhart Radovljica za območje Gradnikova, Triglavska, Roblekova, Kopališka, Tavčarjeva in Žagarjeva. Dne 16. 10. 1996 ob 19.30 uri v Srednji ekonomski šoli Radovljica za stari del mesta, Mlaka, Gorenjska, Kranjska, Kosovelova, Cankarjeva, Janševa, Kajuhova in Prešernova ter Cesta Svobode in Cesta na Jezerca. KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA DOBRAVA. Dne 11. 10. 1996 ob 19.00 uri v Domu krajevne skupnosti Srednja Dobrava. Krajevne skupnosti so dolžne organizirati zbore volivcev in krajane še dodatno obvestiti na krajevno običajen način. Župan Vladimir černe, dipl. ing. OBČINA RADOVLJICA Gorenjska cesta 19 4240 Radovljica ŽUPAN Župan Občina Radovljica na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94) in 10. ter 36. člena Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/95) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Radovljica nudi organizatorjem volilne kampanje plakatno mesto na javnih plakatnih panojih in tablah, ki so v običajni rabi. Dodatno nudi tudi lokacije za postavitev začasnih panojev na javnih površinah, v skladu z veljavnimi predpisi. 2. Plakatna mesta in dodatne lokacije bodo enakomerno razporejeni po celotnem območju Občine Radovljica. 3. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število in vrsto plakatnih mest in interes za dodatno lokacijo. 4. Uporaba plakatnih mest in lokacij je brezplačna, organizator plača samo stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. 5. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 8. oktobra 1996 na naslov Občina Radovljica, 4240 Radovljica, Gorenjska cesta 19, z oznako "VOLILNA KAMPANJA". 6. Občina Radovljica sprejema vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določi enako število plakatnih mest. Razdelitev plakatnih mest sprejme občinska uprava Občine Radovljica. 7. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih in lokacijah bo možno od 10. oktobra do vklučno 8. novembra 1996 do 24.00 ure. Župan Vladimir černe, dipl. ing. Ponedeljek, 30.9 00 za vse artikle odprto od 8°°do 20 baufltax WF% mg m BELJAK• VILLACH, Maria GallerStrasse 28, Tel.0043/4242-32 559 U Sm 11 IVI àPm IT GRADEC - G RAZ WEBLING, Weblinger Gürtel 22, Tel.0043/316-294-940 !~ " 1W B GRADEC - G RAZ LIEBENAU, Ostbahnstr. 6, Tel.0043/316-465-735 WOLFSBERG, Klagenfurterstrasse 41, Tel.0043/4352-30-216 - CELOVEC - KLAGENRJRT, Gerberweg 46 Südring, tel.0043/463-35-125 - VELIKOVEC - VÒLKERMARKT, Klagenfurterstr. 44, Tel.0043/4232-4506 - SP1TTAL/DRAU, Villacher Strasse 103, Tel.0043/4762-48 82 BlÍTniUfíMAI IC BELJAK - VILLACH, Behringstasse 24, Tel.0043/4242-41 465 i i imunMUO L|p|CA _ LEIBNITZ GRALLA, Gralla 55, Tel.0043/3452-85 405 GRADEC VZHOD - CRAZ OST. C. v. Hótzendorfstrasse 103a, Tel.0043/316-471-595 GRADEC SEVER - GRAZ NORD, Weinzòttlstrasse 48, Tel.0043/316 - 694-090 4x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 St Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienetstr. 14 Maria - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahmngsstr. 6 Wolfsberg Packetstr. Hoffer ATS DR0BLJENI MAK, 300 g...............................................9,90 KOKOSOVE MRVICE, 200 g..........................................4,90 ROZINE, oprane, 500 g..................................................8,90 SUHE SLIVE, 500 g pločevinka...................................24,90 LEŠNIKI, 200 g...............................................................8,90 PRAŽENI IN MLETI LEŠNIKI, 200 g..............................8,90 PECILNI PRAŠEK, 6 kosov............................................2,90 VANILIJEV SLADKOR, 10 kosov....................................2,90 PUDING, vanilijev ali čokoladni, 5 kosov........................7,90 JAJČNI PIŠKOTI, 40 kosov, 200 g.................................9,90 JEDILNA ČOKOLADA, 400 g......................................14,90 MARMELADA, marelična, jagodova ali ribezova, 700 g.......13,90 PRAVI MED, 1 kg........................................................29,90 SLADKOR V PRAHU, 500 g...........................................8,90 JAJCA, ki. 1, vel. 3,10 kosov......................................12,90 PŠENIČNA MOKA, mehka 700 ali ostra 480,1 kg........3,90 JODIRANASOL, 500 g..................................................3,90 RUM, 80%-ni, 1 liter................................................159,90 RUM, 38%-ni, 1 liter...................................................59,90 ČEŠNJEV RUM, 25 %-ni, 1 liter..................................59,90 DELIKATESNO OLJE OSANA, 4 litri..........................54,90 DELIKATESNO OUE BUTTELLA, 2 litra...................27,90 SONČNIČNO OLJE OSANA, 2 litra............................32,90 DELIKATESNA MARGARINA OSANA, 250 g................3,90 DELIKATESNA ALI SONČNIČNA MARGARINA Bellasan, 500 g...............................................................7,90 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE ZA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO SAMO HYPO PONUJA super murna pogoje ZA FORDOVA VOZILA! DEM fora* Flestp ÇQMrlçr Van. zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1.3Í/60 KM, prostornina 2,8 m3, nosilnost 500 kg. ^^^^^ DEM Ford Trànsit KombS zračna varnostna blazina na voznikovi strani, servo volan, polpovišana streha, motor 2.5 DSL/76 KM, sedeži 8 + 1. Ford Flesia CoMrler KmeM zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1.31/60 KM, prostornina 1,46 m3, nosilnost 500 kg. DEM UGODNE GENE Ford Trànsit Van kratka ali dolga medosna razdalja, polpovišana ali dvojno povišana streha, motorji 2.5 DSL/70 KM, 2.5 DSL/76 KM ali 2.5 TDSL/85 KM. Ford Escort Van zračna varnostna blazina na voznikovi strani, motor 1.8 DSL/60 KM ali 1.41/75 KM, prostornina 2,54 m3, nosilnost 670 kg. SKUPINA 061 in 0601: ■AvtohKa Kaooy (061/52 275) Seiv.s fan (061/721720) 1MK Mo (061/1312-028). Avto-MoN (061/1681 -434). A-lop.om (061/8SS 292). Se™.-, Hribor (C6OI/64-033). Servis Bi/il, (061/SO 903); SKUP1MA062 in 0é02: Avto ^efb.nek (062/656 1 ?0). A^rtc ierb.nek Pfu, {062/779 896), Avto Šport 66-26S) FAvtaCente', S Stnijw (0*3/741 -2Ï2), W» Wje Veb|e (063/851 060), Avto Ahtik (063/461-193). Avto [DO (063/824 298), Kuvčif tatej (063/754 091), Sen/is Krbovai (063/885-218), SKUPINA 064: AvtohK Trilor (06 7 ^ 1} S KIJ P l^lrí 06.5: C MW h u dt- (0 ^" 8 S)! A o cent er Ba|( (065/61 235), Avtodom GVS (0Í5/73 135), AvlosetvisGoienifek (065/85 128); SKUPINA 066 in 067: Novo (066/392 345), Automòbil Seíano (067/3? 110), SKUPINA 068 in 0608: PSC Paič (0608/59-059), PSC Poii Novo mesto (068/21-123) SKUPINA069: S 0 S íompony (069/23 507), Avto Ro|h (069/81 560), Inolehna (069/75-074). HYPO LEASING d.o.o., tel.: 061/1685-528, 1)61/1684-538 HYPO LEASING CEUE d.o.o., tel.: 063/482-311 Navedeni zneski predstavljajo mesečni obrok leasinga pri 30'i pologu in času trajanja leasinga sliri leta. Prometni davek je vključen. Snop (062/811 394), Avto S Kaihi (0602/43-805), Avtomorket Rebemik (0602/ iio), novti(«nare| uri/, leivrs mdovoi iuoo/oo3-i ioj, jutnimuet: Anohiso Koposi (064/24 i 358), Muslong (064/718 566), Avto M (064/53 334), Setvis 0), SKUPINA 068 in 0608: PSC Poif (0608/59-059), PSC Poii Novo mesto (068/21-123), PSC Stepon (068/52 407), ATSR (0608/41 350), Servis Gto/mk (068/44 701), Šest Smledničanov na jadrnici, da o pedagogih ne govorimo Jadranje je preizkus za medsebojne odnose Že lani ta čas se je skupina gojencev Vzgojnoizobraževalnega zavoda Frana Milčinskega v Smledniku odpravila na pustolovsko jadranje med jadranskimi otoki. Letos so odpravo ponovili. Smlednik, 27. septembra - V smledniškem zavodu, ki nosi ime po mladinskem sodniku in pisatelji Franu Milčinskem, avtorju Ptičkov brez gnezda, že peto desetletje vzgajajo vzgojno problematične in vedenjsko motene otroke. Vsakdo od njih ima svojo življenjsko zgodbo. Ti otroci, ki večinoma sovražijo svet odraslih in ne priznavajo občeveljavnih vrednot, so vzgojno zelo zahtevni, domala naporni, težko jim je priti blizu. Njihovi vzgojitelji iščejo nove poti, da se jim približajo, jim vzbudijo zaupanje v svet odraslih in jim pomagajo v njem preživeti. Eden takih prijemov je tudi doživljajska pedagogika, ki jo v smledniškem zavodu ne le teoretsko zagovarjata, temveč tudi skupaj z otroki "v živo" doživljata svetovalni delavec BOJAN BOGATAJ in psiholog TOMAŽ VEC. Lani sta se prvič spopadla s pustolovskim izzivom: s fanti sta objadrala nekaj jadranskih otokov in preizkusila vso intenzivnost odnosov, ki jo prinaša življenje na omejenem prostoru in v nepredvidljivih naravnih razmerah. Prva odprava je uspela, zato so se letos spet podali na pot. Minulo soboto so se vrnili in poleg zanimivih vtisov prinesli tudi kup fotografij, ki naj tudi našim bralcem približajo njihovo izkušnjo. Tako odraščajo "drugačni" otroci V smledniškem zavodu šolajo pol stotnije učno in vedenjsko najzahtevnejših otrok. Prihajajo iz različnih socialnih in družinskih okoliščin, vsak nosi v sebi drugačno življenjsko zgodbo, vsem pa je skupen negativen način uveljavljanja, konflikt z okoljem in s splošno sprejetimi družbenimi normami. Smledniški gojenci, ki so pred desetletji bivali za zidovi Lazarini-jeve graščine, zdaj pa so že šest let v sodobnih zavodskih prostorih, v zavodu prebijejo najbolj občutljivo življenjsko obdobje. Smisel tukajšnje vzgoje pa ni v tem, da bi otroke zavijali v vato in jih povsem obvarovali življenjskih udarcev. Človek ne more vse življenje ostati zavodsko dete, pravi ravnatelj Franci Ravnikar, pač pa ga je treba pripraviti, da se bo v življenju znašel. Ta cilj zasledujejo tudi z življenjem v stanovanjski skupnosti, prostorsko ločeni od zavoda, vendar še vedno pod njegovim nevsiljivim okriljem. Gre za mladostnike, ki so že končali osnovno šolanje v zavodu in zdaj obiskujejo poklicne in srednje šole. Ti so Že precej samostojni, ob koncih tedna odhajajo domov in se skušajo naučiti, kako preživeti v razmerah, ki so večinoma pogojevale njihov "trdi pristanek" v vzgojnem zavodu. Ravnatelj naniza kar nekaj zgodb iz življenja nekdanjih gojencev, danes že zrelih ljudi, ki so prišli do poklica, si ustvarili družino in Življenje, podobno uspešno kot njihovi vrstniki brez "zavodskega pečata". A vrnimo se k mlajšim otrokom, šolarjem od 5. do 8. razreda, ki v zavodu odraščajo pod skrbnim očesom vzgojiteljev. Ne le z besedo, tudi z različnimi dejavnostmi skušajo osmisliti njihovo dozorevanje. Ravnatelj Ravnikar, tudi sam zaprisežen vrtičkar, je še posebej ponosen na delo vrtnarskega krožka, kjer Veter in Tomaž Vec v jadrih. fantje in dekleta pridelajo obilo povrtnin. Porabijo jih v zavodu, pa tudi prodajo. Za trud jih ob koncu leta nagradijo z bogatimi skupnimi darili, denimo gorskimi kolesi ali videorekorderji. Privlačita jih tudi računalniški in fotografski krožek, v zavodu pa imajo tudi svoj ansambel. Doživljajska pedagogika Vrsta dejavnosti v smeldniškem vzgojnem zavodu je namenjena temu, da bi se drugačni otroci lažje prebijali skozi občutljivo obdobje odraščanja. Pri vzgojnem delu je že nekaj let uspešno na preizkušnji tudi tako imenovana doživljajska pedagogika. Svetovalni delavec Bo- Vozli, mornarska abeceda jan Bogataj in psiholog Tomaž Vec sta najprej poskusila z večdnevnimi počitnicami ob Kolpi, kamor se otroci odpeljejo s kolesi, tam taborijo in se z raftom spuščajo po reki. Spet drugačna so doživetja na Pokljuki, kjer se "gredo" aktivno taborjenje. Posebej pustolovsko pa je jadranje. Že lani nam je Bojan Bogataj pripovedoval, da je večdnevno bivanje na jadrnici priložnost, da se ti otroci naučijo uspešnega sobivanja. Na omejenem prostoru, kjer so skupaj vseh 24 ur, so bolj kot kdajkoli in kjerkoli odvisni od samih sebe in od drugih na jadrnici, zato se morajo naučiti strpnosti, prilagajanja, odgovornosti... S krova jadrnice se ne da nikamor pobegniti, če pride do konflikta, zato morajo biti pripravljeni sproti reševati težave. Odnosi na jadrnici so odsev njihovih siceršnjih odnosov z okoljem, le veliko intenzivnejši, zato pustijo tudi trdnejše sledi. Na morju pa so ti mladi ljudje tudi ves čas v stiku z naravo in prepuščeni njenim zakonitostim, kar spet pomaga dozorevati. Naučijo se tudi raznih praktičnih veščin. "Jadrava tudi zasebno in najine izkušnje kažejo, da je celo prijateljski skupini težko zdržati vso intenzivnost dogajanj, če si prisiljen ves čas vztrajati na omejenem prostoru," pravi psiholog Tomaž Vec. "Za otroke pa je seveda še težje. Jadrnica je dober preizkus medsebojnih odnosov. Pride tudi do napetih situacij. V takih primerih Namakamo trnek. skušamo težave rešiti sproti. Ne sicer na vrat na nos, temveč denimo zvečer, ko je naporen dan že za nami, ko se umirimo. Imamo izkušnjo, da pišemo popotni dnevnik, kakor so ga včasih pisali mornarji. Zvečer ga preberemo, osvetlimo in pretehtamo naša ravnanja in na ta način rešimo marsikatero odprto vprašanje... Otroke, s katerimi jadrava, res dobro poznava. Ne privoščiva si, da bi na jadranje vzela popolnega novinca, ki se še sam ni dobro znašel v zavodu." V desetih dneh prekaljeni pomorščaki. Proti Komatom. Lanska skupina je štela devet otrok, odprava je trajala teden dni. Letošnja skupina je bila manjša, le šest mladih popotnikov. Lani je poleg obeh "tovarišev" jadrnico pomagal krmariti skiper, letos so bili povsem odvisni od samih sebe. "Vzdušje je bolj sproščeno, Če na jadrnici ni tujega človeka," meni Bojan Bogataj. "Hkrati pa je odprava s tem tudi veliko zahtevnejša m odgovornost za vse večja. Po takih in podobnih odpravah nas laiki sprašujejo, kakšen učinek imajo metode doživljajske pedagogike, so otroci s to izkušnjo kaj uspešnejši v šoli in dozorevanju. Tiste, ki že po desetdnevnem jadranju pričakujejo, da bodo otroci uspešnejši, morarn razočarati. Nič takšnega se ne zgodi, pač pa vzgojitelji opažajo, da so odnosi v skupinah boljši, da so ti otroci po skupni izkušnji zaupljivej-ši. Zgodi se, da se večkrat vrnejo in se želijo pogovarjati." Ko smo fante in dekleti pred odpravo povprašali o njihovih pri' čakovanjih, so bili bolj redkih besedi. Razen Tomaža Robeka, ki je sodeloval že na lanskem jadranju, so bili še vsi "zelenci", kar je bil najbrž tudi razlog velikemu vznemirjenju, ki jim noč pred potovanjem ni dala spati. Poleg Tomaža so se na pot odpravili še: Melita Možina, Natalija Petrovič, Vito Ristič, Miha Marinič in Dejan Perkič. O njihovih letošnjih vtisih pa naj spregovorijo kar fotografije. • D.Z.Žlebir te VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo precej jasno z jutranjo meglo ali nizko oblačnostjo. Jutri bo sprva oblačno, čez dan pa se bo razjasnilo. V nedeljo bo precej jasno in razmeroma toplo. LUNINE SPREMEMBE Polna luna je danes nastopila ob 4.51, zato bo po Herschlovem vremenskem ključu deževalo. VEČNO MLADI Pripravlja in vodi STOJAN LAVTAR Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24. ure VEČNA LESTVICA - v petek, 4. oktobra: I- Good Luck Charm (E/w's Presley) 2. / Can'i Stop Loving You (Ray Charles) 3- When The Going Gets Tough... (Billy Ocean) 4. Greatest Love OFAII (Whitney Houston) 5. Papa Don't Preach (Madonna) 6. Release Me (Engelbert Humperdinck) 7. A Whiter Shade Of Pale (Procol Harum) 8. Massachusetts (Bee Gees) 0 tem, da se zgodovina ponavlja, so se ljubitelji oddaje VEČNO MLADI lahko že večkrat prepričali. Tokrat se je to že drugič zapored zgodilo z datumom našega skupnega potovanja v preteklost. Zaradi spremembe v Programu Radia Kranj bomo tako obujali spomine spet v petek, 4. oktobra, dopisnice z novimi kuponi pa pošljite na naš naslov (Radio Kranj, Slovenski trg 1, Kranj) do petka, 18. oktobra. Upam, da bomo kljub tej spremembi spet skupaj preživeli nekaj lepih trenutkov! Kl/POiV - VEČNA LESTVICA GLASUJEM ZA SKLADBO ŠT.: MOJ NASLOV: Nova muzika Termitnjak spet aktualen Nekoč komad "Vjeran prerez njihovega ustvarjanja, Pas", himnični komad Yu ki razen legendarne "Cik- punk scene izpred 70. let in lame" vsebuje vse skladbe iz danes v času punk revivala železnega repertoarja njiho- naslov in nosilni komad pravzaprav zbranih del reških Termitov. Album je namreč nedavno izšel pri ljubljanski založbi Dallas Records. Termiti so vsekakor ena najlepših, oh kako prijetno oguljeno Poetična fraza, zgodb reškega F°cka iz konca sedemdesetih lI* začetka osemdesetih let. skupina je pa je bila poleg takratne punk prvinskosti v naših krajih, bržkone tudi naJatraktivnejša skupina takratne YU punk scene. Njihovi koncerti so pogosto mejili na sPektakel. Kljub mnogim nastopom, pa Termiti takrat niso *zdali samostojne plošče, razen treh pesmi, ki smo jih " poslušali "Novi punk !ahk0 r yalZgoraj omenjena plošča JC zagotovo antološka zadeva, vih nastopov. Ja, kar 24 ko-raadov boste našli na kompilaciji, med njimi vsi najboljši; poleg komada Vjeran pas še Pobuna, Prijava sudbina, Nova umijetnost... Kljub temu, da so v tistih časih izgubili kitarista in da njihov basist Mrle njihovo delo nadaljuje v skupini Let 3, so se Termiti spet zbrali skupaj in v okviru letošnjega Novega ročka imeli tudi odmeven koncert v Ljubljani. Plošča "LP ploča vjeran pas" reških Termitov je vsekakor nepogrešljiv element v diskoteki starih in bodočih punker-jev. Pištola Johhny Rotten jo že ima, saj mu jo je Mrle podaril ob letošnjem nastopu Sex Pistolsov v Ljubljani. • I.K. ODLG Ej, Sonja, a veš kva MisFm. Napišeš mi - citir-am:"Se opravičujem, ker ti že dolgo nisem pisala, saj me gotovo tako ali tako nisi pogrešal!" A veš, da sem prav užaljen. No, saj nisem, misl'm ni take sile. Ampak, na tem mestu vsekakor ne bo napak en poduk. Poduk ni pravni, kjer se lahko pritožite v roku 15 ali 30 dni, poduk je tak, da se lahko pritožite čez pet minut. Če je pet minut že minilo, vi pa se še niste pritožili, ste si sami krivi. Torej poduk. Mimogrede, jaz vas vse pogrešam, seveda posebno takrat, ko se vam zgodi, da mi ne pišete. Seveda pa pogrešam tudi tiste, ki še nikoli niste pisali in odgovarjali na vprašanja, ali pa samo kaj vprašali, naj bo na temo mu-zike ali pa kaj drugega. Rekli boste, ja spet fraze, kva za ene jajca nam tale tle loži... pa te zadeve. Mogoče res tako izgleda, ampak jaz vam čisto zares hočem napisati, da se prav fino počutim, kadar mi pišete, odgovorite na zastavljeno nagradno vprašanje, me kaj vprašate, pa vam jaz strokovno - natančno -súper delux... pa te zadeve, odgovorim, narobe ali pa pravilno, saj ni važno. Sicer je včasih dopisnic preveč in premalo časa, da bi vse pokomen-tiral in kakšno zraven dodal, ampak ne zamerite mi, tak je cajt danes. Mogoče bi lahko stavek- "Danes so taki časi, da ni časa" - celo prodajal za iskrico, aforizem ali pa grafit. Seveda pa je čas za žrebanje, pravilni odgovor št. 231, če se ne motim je bil seveda Alka Vuica, j a prav ta fest punca od cajta do cajta v duetu zapoje tudi z našim Magnificom. Žreb, žreb, žreb (to so namreč zvoki pri žrebanju) in nagrado tokrat prejme Andreja Pretnar, Mencingerjeva 10, 4270 Jesenice. Počakat dopis, potem pa čimprej, ko te pot v Kranj zanese, obvezen obisk pri Aligatorju na Cankarjevi 7. TOP 3 1. Gama MM 5 2. Una od Kely Family 3. Forever Friends -Caught in The Act NOVOSTI Z novostmi pa bo takale. Koncertov kao nič, je pa zato te dni v Kranju na nekdanjem zimskem bazenu ( pri Gorenjskem sejmu - tam, k' so parkpla-ci) festival alternativnih, neodvisnih gledaliških skupin. Vam rečem, zna biti dobro. Novosti pa so: White Zombie so iz svojih komadov napravili remixe (a sem to omenil že zadnjič?), Steve Vai ima album "Fire garden", Irona Maiden "Best Of The Beast + nekatere tanove" (2cedeja), ZZ Top "Rhytme", pa še Natalie Cole "Stardust" in Jamiroquati. Ljubitelji Metallice pa povprašajte po cedejki, kjer neki finci na čelih (torej Metallica v klasični izvedbi) špilajo njihove komade - Master Of Puppets, Enter Sandman... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 232: Tokrat bomo govorili o zvrsti muzike, ki jo igra Metallica. Napišite, kateri izmed treh pojmov nima veze z Metallico. a) Metal, b) total žaga, c)frajtonarca. Ce vam ne bo šlo, imam za vas še eno tolažil-no vprašanje, namreč katera dva izmed gornjih pojmov pa imata vez z Metallico. Odgovore na vsaj eno izmed obeh vprašanj čakam do srede, 2. oktobra, seveda na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator". Tako. Nataša me veseli, da ti je tam doli všeč, tudi meni je že dvakrat bilo in še to: če je Voku predzadnja vas na svetu ali so Vogle pol zadna, hmm... a veš kako pravi tisti pregovor za Voklo - Voku vokn u svet. Pa brez zamere - čav... Muzika God Scard na turneji Kranjska metal skupina God Scard se ta mesec odpravlja na tako imenovano "jugoslovansko" turnejo, na kateri bodo nastopali kot predskupina prvakom ameriškega death metala Canibal Corpse in Immolation (oboji ZDA). Po stalnih težavah s kitaristi se je lani končno oblikovalo neko stalno jedro skupine, ki ga tvorijo Nicky (vokal, kitara), Dali (kitara), Sandi (bas), Deki (bobni), k sodelovanju pa so povabili tudi klaviaturistko Tanjo. God Scard so doslej igrali po mnogih nastopih sirom Slovenije tako z večjimi domačimi skupinami, kot so Ego Malfunction, 2227, Interceptor, Skytower, kot tujimi. Pravkar končujejo demo posnetke, ki jih bodo izdali na kaseti, izid pa bo pospremila promocijska turneja skupaj z ljubljansko eko-alter zasedbo Srečna mladina. Do sedaj je potrjenih pet datumov njihovih nastopov v okviru zgoraj omenjene "ju - turneje": 15. 10 Ljubljana - Metelkova, 16. 10 Zagreb, 17.10 beograd. 18. 10. Niš ter 19.10. Skopje. • I.K. SQRÉM m m f>omi óukmm OD 30. 9. - 5. 10. 1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. GIMME 5 - DO YOU WANNA FUNK 2. SLO DANCE PROJECT- MED ZVEZDAMI 3. MR. PRESIDENT -1 GIVE YOU MY HEART 4. IMPERIO - ATLANTIS 5. DJ BOBO - PRAY 6. 2 ALIVE - NEKJE DALEČ STRAN 7. IRENE CARA - ALL MY HEART 8. ALEX PARTY - READ MY UPS 9. ELl-A - IZA PONOČI 10. NEW/MR. DYNAMITE - WAKE UP 11. DOMINIK KOZARIČ - SPOMNI SE NAME (REMIX) 12. MÀGIC VISION - NA NA HEY 13. NEW/ICE MC - MÚSIC FOR MONEY 14. LUKONE - Cl GIRA IN GIRO 15. NEW/MZ HEKTOR - DANES JE MAKSIMALNO DOBER DAN (REMIX) 16. NEW/THE M. EXPERIENCE III - ROCK YOUR BODY 17. ZHIVAGO - DREAMER 18. NEW/DC PROJECT FEATALEXIA - MARY'S PRAYER 19. PLAYAHITY -1 LOVE THE SUN 20. KADOC - YOU GOT TO BE THERE '96 21. CHIMIRA - YOU'RE SO VAIN 22. NEW/MARK OH - FADE TO GRAY 23. CAPPELLA - TURN IT UP AND DOWN 24. TEH GROOVERS - YOU'RE MY WOMAN 25. NEW/USA MARIE EXPERIENCE - DO THAT TO ME 26. FOURTEEN - ANOTHER CRACK IN MY HEART 27. CARUTO'S BAND - BOYZ'N'GIRLS 28. CASINO - GET FUNKY 29. O.C.R - COSMO 30. U 96 - NIGHT TO REMEMBER LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. SPICE GIRLS - WANNA BE 2. ANJA RUPEL - ŽIVLJENJE JE KOT IGRA 3. EAST 17 - SOMEONE TO LOVE 4. KELLY FAMILY -1 CANT HELP MYSELF 5. EROS RAMAZZOTTI - STELLA GEMELLA 6. BORIS NOVKOVČ - SVE MIJENJA SE 7. EXIT- BODY TALK 8. WHAT'S UP - SUMMER NIGHTS 9. NEW/BAYSIDE BOYS - GALIENTE 10. DONNA LEWIS -1 LOVE YOU ALWAYS FOREVER 11. NEW/TINA TURNER - MISSING YOU 12. OMD - WALKING ON TEH MICKY WAY 13. NEW/PET SHOP BOYS - SE A VIDA E 14. NEW/SEAN MAGUIRE - DON'T PULLYOUR LOVE 15. NEW/2 PAC FAT KC AND JO JO - HOW DO YOU WANT IT TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Živio. Najprej sporočava Mariji Žitnik iz Vodic, da je bila v ponedeljek v nase -vaši oddaji Tržiški hit. kjer oblikujemo lestvico naj glasbe Radia Tržič, izžrebana inprejme lepo nagrado našega pokrovitelja SADOVNJAKA RESJE iz Podvina. ČESTITAVA1 Obenem pa se vam zahvaljujeva za vse glasovnice, pohvale, pozdrave skratka za vso vašo pošto. Kar tako naprej, saj s tem pripomorete, da vsak ponedeljek poslušate najboljšo glasbeno lestvico v mestu Tržič in s tem prideto v žreb lepih nagrad, še naprej bomo skrbeli za dobro glasbo, pa tudi za nagrade. Lepo se imejte! ČAO! Andreja in Dušan Lestvica: 1. Quit playin games (with my heart) - BACKSTREET BOYS (1) 2. Življenje je kot igra - ANJA RUPEL (5) 3. Gvantaramera - YOU KNOW WHO (novo) 4. Party goes tonight - HIP HOP BOYS (2) 5. In teh summer tirne - MUNGO JERRY remix 96 (12) 6. Blue Jeans - SQUEEZER (6) 7. Naked - FALCO (10) 8. AH my heart - IRENE CARA remix by D. J. Dado (13) 9. Move your body - UNLIMITED NATION (15) 10. Pray- D. J. BOBO (novo) 11. Therain-SAMIRA(3) 12. Sonce mojih dni - SIMONA & SLAPOVI (4) 13. Read my lips - ALEX PARTY (novo) 14. Break my stride - UNIQUE 2 (8) 15. Someone to love - EAST 17 (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 30. septembra KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. RADIO LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ZIRI UREJA SAŠA PIVK I. DEL 1. KINGSTON: Ko bo padal dež 2. FARAONI: Sem takšen (ker sem živ) 3. POP DESIGN: Zatreskan sem vate 4. MAJDA ARH: Tvoja 5. ANJA RUPEL Življenje je kot igra II. DEL 1. CHATLES: Tvoj pogled 2. GIMME 5: Atlantida 3. KATJA MIHELČIČ: To nisi ti 4. BE RADIO: Kaj jaz vem 5. BRACO KOREN: Ko odhajaš Lepo pozdravjieni prijatelji dobre glasbe, ki se vsakih štirinajst dni vrti na valovih Radia Žiri. Polegglasbe v oddaji podeljujemo tudi nagrade, tokrat je žreb s kasetami ZKP RTVS obdaril Franca Meška, Ulica Borisa Kraigherja 10 iz Kidričevega in Olgo Tomažin, Šukljetova 13 iz Novega mesta. Če želite biti tudi vi med srečnimi izžrebanci pa pošljite spodnji kuponček na naslov Radio Žiri, Trg svobode 2,4226 Žiri. Pokrovitelj sredine lestvice 5 + 5 pa je bila trgovina KATČM iz Virrnaš 10, ki vam v svojih prenovljenih prostorih nudi bogato izbiro športne in ostale konfekcije ter topla oblačila iz termovelurja. Tudi ekipa lestvice 5 + 5 nakupuje v Katomu. Do prihodnjega slišanja se lepo imejte. Saša. KUPON Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na Radio Kranj, 4000 Kranj. Glasbeniki meseca4. ANSAMBEL BLEGOŠ Pozdravi s poljanskega konca Hja, Blegoša sta dva. Tisti stari visoki očak nad Poljansko dolino. In seveda naši Glasbeniki meseca. Tokrat govorimo samo o ansamblu. O vršacu naj kakšno rečejo raje planinci... Devet svečk bodo upihnili letos. Od začetnega igranja na premnogih ohcetih so s pomočjo trdega dela uspeli priti na prvi, drugi, tretji... festival narodnozabavne glasbe. Poslušalcem so doslej namenili dve kaseti, kmalu pa naj bi luč sveta ugledala tudi nova. Veseljaki iz Poljanske doline se po krajšem počitku ponovno pripravljajo na začetek glasbene sezone. Z novo pevko in harmonikarjem. Sicer pa ostajajo to, kar so vedno bili. Veseli in zelo želeni glasbeniki. Namesto uvoda V devetih letih igranja se je, kot nam je v začetku pogovora zaupal vodja ansambla Roman Fortuna, zgodilo marsikaj. Tako so nastopi na ohcetih vse manj pogosti, vse več je bilo takih pravih nastopov pred množicami ljubiteljev narodnozabavne glasbe, pred štirimi leti pa prvi nastop na zamejskem festivalu v Števerjanu. In na slednjem so odtistihmal redni gostje, na tem festivalu pa so se trikrat uvrstili v družbo finalistov. Prav tako štirikrat so gostovali na ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe. V lepem spominu so jim ostali tudi trije nastopi na Graški gori, kjer so enkrat dobili nagrado za najboljše besedilo, pred dvema letoma pa so bili v izredno močni konkurenci na njem celo zmagali. Na njihovi polici za odličja si je prav posebno mesto prislužila nagrada za najbolje izvedeno skladbo iz slovenskega ljudskega izročila. Sicer pa so redni gostje Naj viže v Libo-jah, bralci pa se jih verjetno spomnite tudi po njihovem nastopu na prireditvi Po domaČe na kranjskem radiu. Prelomnica v delovanju ansambla je bil, po mnenju Romana Fortune, začetek sodelovanja z znanim glasbenikom Ivanom Ruparjem. Poleg praktičnih napotkov in nasvetov je ansamblu napisal tudi nekaj skladb. Prvi kaseti Pozdrav iz Poljanske doline, ki je izšla pred tremi leti, je aprila letos pod mentorstvom Jožeta Burnika izšla druga kaseta Življenje je zaklad. Obe kaseti so predstavili na več koncertih. Verjetno največja novost, ki jo bodo ljubitelji ansambla Blegoš lahko preizkusili in ocenili že v kratkem, pa sta dva nova člana - pevka in harmonikar. Prvi ženski glas Blegoša je gospa Roža Marija Mikelj iz Bohinjske Bistrice, meh pa po novem razteza Robert Valant iz Predoselj. Sicer pa zasedba ostaja taka, kot je bila doslej. Če ne verjamete, poglejte slike! Kdo je kaj... Glava in vodja ansambla ter njegov pevec ostaja Roman Fortuna. "Šef" je s svojo trgovino Fortuna dom pravzaprav tudi ansamblov največji sponzor, poleg tega pa se ob večerih prostori njegove trgovine spremenijo v prostore za vaje. Poleg vsega glasbenega in večine organizacijskega dela je prevzel tudi vlogo povezovalca programa in humorista, v 'prostem času' pa igra vlogo poročenega očeta treh otrok. Kot smo že omenili, je ena od ansamblovih najnovejših pridobitev pevka Mar-ija Mikelj. Marija je pravzaprav že vse svoje življenje tesno povezana z glasbo, trenutno je članica seksteta Karavanke in Blejskega tria, pred prestopom k Blegošu pa je pela v ansamblu Janeza Lipičnika. Po poklicu je knjigovodja, sicer pa se kar največ posveča svojima otrokoma. Dušan Istin iz Trboj pri Blegošu že dve leti igra kitaro. Pred tem je dve leti igral na Štajerskem, prav njegova zasluga pa« je, da se je ansambel pred dvema letoma udeležil libojs-kega festivala. V prostem Marija Mikelj Roman Fortuna Robert Valant času se rad vozi s kolesom in zahaja v planine. Za bariton in baskitaro v ansamblu skrbi Jože Nunar z Zgornje Bele. Je poročen, bralcem Gorenjskega glasa je priznal dva Prva polovica.... otroka. Je državni uslužbenec, že 15 let je Član kranjskega pihalnega orkestra, v Blegošu pa piha v bariton že dve leti. Pred njegovim prihodom so se morali v ansamblu zadovoljiti samo z bas Dušan Istin čen, ima tri otroke, sicer pa dela kot trgovec. Ansambel se je že predstavil tudi na televizijskih zaslonih, na gorenjski televiziji TELE-TV in na POP TV, menda pa že nestrpno pričakujejo povabilo z nacionalne televizije. Že tradicionalno je postalo srečanje Naj živi vesela družba r>od Svetim Andrejem nad Skofjo Loko, katerega soorganizator je tudi Ansambel. Za naše zdomce so letos uspešno zaigrali v Hildnu pri Dsel-dorfu, silvestrovali so v Španiji, sicer pa veliko raje igrajo za domače občinstvo. A to seveda nikakor ni pogoj... Sprehod skozi vaša vprašanja In tokrat na vrsto pride tisto, kar vas zanima o ansamblu Blegoš. Milico Ka-lan iz Podlubnika je zanimalo, ali v ansamblu Blegoš pripravljajo kaj novega za ušesa. Odgovor je seveda DA, za pomladni čas pripravljajo izid tretje kasete, na kateri bo zbranih nekaj nj a večjih uspehov s prvih dveh kaset in tudi nekaj novih viž. Prav tako jo je zanimalo, ali so vedno taki veseljaki, vsi v en glas pa so odgovorili, da so, ker to pač morajo biti. Pravzaprav je to logična posledica, ki jo ob njihovih nastopih izzove zadovoljstvo poslušalcev. Našo bralko Rezko Tolar zanima, ali igtajo samo iz ljubezni do glasbe. Odgovor: V PRVI VRSTI. Prav tako jo zanima, ali kdaj zaigrajo tudi v humanitarne manene. Seveda. Igrali so že v domu za starejše občane v Ljubljani in v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, seveda pa se bodo z veseljem odzvali še kakšnemu povabilu. Največ dopisnic pa nam je poslala Kranjčanka Marička Mavec. V prvi vrsti jo je zanimalo to, ali ansambel zaigra tudi za kakšno zasebno priložnost. Seveda. Samo povabilo mora priti na ustrezen naslov. Gospoda Nunarja je povprašala, koliko sape povprečno porabi za nastope in vaje. Ker je le-ta iz objektivnih razlogov nikakor ne more izmeriti, naj zadostuje odgovor - veliko! Na srečo pa je bolj močne in krepke postave, tako da pljuča zmorejo opraviti vse zahtevno pihanje v bariton. Za konec jo je zanimalo tudi to, zakaj je med nastopi vedno tako resen. Hja, pravzaprav mora, vsaj ob pihanju v bariton biti resen, sicer z igranjem ne bi bilo nič. Zamujeno smejanje pa z veseljem nadomesti takrat, ko ansambel ne potrebuje njegove sape. O tem pa se je gospa Marička zagotovo Že prepričala. Pohvalne in spodbudne besede o ansamblu pa je menda zapisal tudi njen sin Milan, saj kljub veliki konkurenci o njih še ni slišal slabega glasu in jih povprašal, kako jim to uspeva. S trdim delom, pravijo in s precejšnjo mero resnosti. Ker se približuje zimska veselica, ki naj bi bila po mnenju Marije Useničnik kar mrtva sezona za veselice, so pri Blegošu zatrdno obljubili, da ne bodo počivali, pač pa bodo pridno igrali po ohcetih in takih ter drugačnih zabavah, prav tako pa bodo pridno delali v studiu. Saj veste, izid kasete se neusmiljeno približuje. Vprašanje Nine Obid, od kod ideja za ime ansambla, je pravzaprav na dlani - ansambel domuje pod Blegošem, zatorej... Peter Kordež spra; šuje, kako je moč uskladiti službo in igranje, pri Blegošu pa pravijo, da se z veliko mero ljubezni do glasbe in seveda tudi z razumevanjem pri domačih da uskladiti prav vse. Seveda. Če nekaj delaš z dušo in se ob tem tudi kar najbolj potrudiš, je mogoče prav vse. Vsi v ansamblu Blgoš so to prav dobro dokazali. In ena verjetno večjih potrditev je tudi množica vprašanj zanje. Žal nam omejeni prostor ne zadostuje za čisto vse odgovore, tako da bo na kakšnega treba še počakati. Kar pa menda sploh ne bo tako težko. Že v kratkem se bodo Blegošani ponovno podali na odre, do takrat pa naj napisano zadošča. • U. Špehar Jože Nunar kitaro, vendar pa so vsi člani v en glas zagotovili, da prav njegov bariton velikokrat doda tisto tapravo ?timun-go\ Sicer pa je zagrizen športnik, rad zaide v fitness klub in v karate klub, seveda pa prav za slednje včasih kar nekoliko zmanjka časa. Harmonikar Robert Valant je k Blegošu prestopil iz lokalne zasedbe Fantje z vasi. Povabila je bil zelo vesel, saj ima precej idej, ki jih bo veliko lažje uresničil v Blegošu. Seveda, če mu bodo ostali prisluhnili. Tudi on je poro- ...in druga polovica ansambla med vajo. Fotografije: Tina Doki RAČUNALNIŠKE IV VIDEO 101(1. DISTRIBUCIJSKA HISA CSC' DISTRIBUCIJSKA HIŠA, KJER SO DOMA NAJBOLJŠE IGRE C.S.C. d.o.o., Gornji trg 24, Ljubljana; tel.: (061) 125-9-153,125-9-235 LESTVICA NAJBOLJŠIH 10 (PC CD ROM): 1 QUAKE GTI 2 F1 GRAND PRIX 2 MICROPROSE 3 "Z" VIRGIN 4 THEME PARK EAC ELECTR. ARTS 5 DESTRUCT. DERBY PSYGNOSIS NOVOSTI QUAKE (GT Interactive) Da, res je! Končno smo vsi pravi ljubitelji računalniških igric dočakali naslednika ene najboljših iger nasploh - legende - DOOM 2. To pomeni, da je QUAKE (DOOM 3) TISTO PRAVO! Igra seveda sodi v zvrst 3D akcijskih pustolovščin, kjer je poudarek seveda na pobijanju nasprotnikov. Igra vam omogoča prav vse, kar se spomnite - od peklenskih nasprotnikov pa vse do igranja v visoki ločljivosti. Glasbena spremljava se predvaja direktno iz CD plošče - kar pomeni, da lahko ob igranju te igre brez problema poslušate tudi Mozarta ali kakšnega drugega vam ljubega glasbenega ustvarjalca. ID software se je potrudil in tako lahko tudi QUAKEta igrate na vse možne načine (modem, null modem, mreža (IPX, TCP/IP), kar igro take zvrsti zagotovo zelo popestri! Na mreži se lahko zabava kar 16 igralcev naenkrat - lahko posamezno ali pa v skupinskih klanjih - DEATHMATCH). Skratka QUAKE je igra, ki JO MORATE imeti! 6 CH. MANAGER 2 DOMARK 7 DUKE NUKEM 3 D EIDOS 8 WING COM M, 3 eac ELECTR. ARTS 9 CIVILIZATION 2 MICROPROSE 10 FIFA SOCCER '96 ELECTR. ARTS NAGRADNA IGRA Avgust je bil še v času počitnic, kar se pozna tudi v številu dopisnic. Prejeli smo namreč SAMO 16 dopisnic, pa še to ne vseh s pravilnimi odgovori. Med pravilnimi smo izžrebali nagrajenca, to je g. Matej Svetina z Jesenic. Nagrado bo prejel po pošti. NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Naštejte točno 5 različnih iger - 3D akcijskih pustolovščin v stilu DOOM-a! (DOOM ne velja!) Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrado -CD ROM igra SYSTEM SHOCK. odgovore pošljite najkasneje do 13. avgusta na naslov: C.S.C., d.o.o., p.p. 6, 1351 Brezovica in ne pozabite pripisati svojega naslova! Podjetje C.S.C., d.o.o., se ukvarja z distribucijo in prodajo računalniških iger, multimedije in video iger (PLAYSTATION, SEGA, NINTENDO). Našo kompletno ponudbo si lahko ogledate v trgovini HOBBIT v Ljubljani. Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu! TRGOVINA HOBBIT Gornji trg 24, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 125-91-53, ali (061) 125-92-35. M8EJ%SKA RAZPRODAJA (dokler ne poidejo zaloge) 3D LEMMINGS AH-64 D LONGBOW CRUSADER DUKE NUKEM 3D GRAND PRIX 2 PRO PINBALL RACE MANIA SPACE HULK II 4.350 SIT AFTERLIFE 7.700 SIT CIVILIZATION 2 2.600 SIT COM MAN D & CONYUER 5.850 SIT FIFA SOCCER 96 7.000 SIT NEED FOR SPEED S.E. 5.400 SIT QUAKE 4.500 SIT RIPPER 7.150 SIT THE SETTLERS II 7.850 SIT 6.750 SIT 7.100 SIT 5.400 SIT 7.800 SIT 7.650 SIT 7.000 SIT 6.200 SIT Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 LESTVICA DESETIH NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V AVGUSTU: 1. OBLEGANI 2 (UnderSeage 2) Steven Seagal 2. MASKA SMRTI (Mask OfDeath) Lorenzo Lamas 3. POGUMNO SRCE (Braveheart) Mel Gibson 4. RESNIČNE LAŽI (Tru Lies) Schwarzenegger 5. UMRI POKONČNO 3 (Die Hard 3) Bruce Willis 6. BUTEC IN BUTEC (Dumb and Dumber) Jim Carrey 7. VRTNICE IN SMRT (Dar* and Deadly) Jack Scalia 8. RAZKRITJE (Disclosure) Michael Douglas 9. DREDD (Dredd) Sylveser Stallone 10. KRIK (Shout) John Travolta FRANCOSKI POLJUB (French Kiss) - komedija Francoski poljub je duhovita in hudourna ljubezenska pustolovščina z igrivimi zapleti in simpatičnimi junaki. To je komedija o trmoglavki s številnimi predsodki (Meg Rvan), ki jo prisrčno osvaja potepuh z zadahom po česnu (Kevin Kline). Romantična zgodba o Američanki v Parizu ni le smešna, ampak tudi pikra in sledi najboljšemu izročilu žanra: "Pametni počnejo neumnosti iz romantičnih nagibov." DRIBLERJA POD KOŠEM (White Man Can't Jump) - akcijska komedija Nadarjen košarkarski par (Wesley Snipes in Woody Harrelson) zmaga v tekmovanju dva na dva in dobi nagrado 5000 $. A kaže, da ju tekmovalni duh in hazarderska strast tudi potem ne bosta zapustila. Komedija, polna športne akcije, je pred kratkim polnila naše kinodvorane, sedaj pa je na kasetah na voljo vsem zamudnikom in vsem ljubiteljem košarke. V avgustu smo spraševali po imenu glavnega igralca komedije Tanka modra linija. Večina ga pozna od imenom Mr. Bean, nas pa je zanimalo njegovo pravo ime. Iz kupa dopisnic, na katerih je pisalo Rowan Atkinson, smo izžrebali naslednje bralce: 1. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov -Davor Zupan, Lancovo 75, Radovljica 2. nagrada: risanka Kimba - Katja Novak, Pipanova 18, Šenčur 3. nagrada: prazna audio kaseta - Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, Škofja Loka Novo nagradno vprašanje: Wesley Snipes je pred leti igral v akcijski uspešnici Potnik (številka), številko morate napisati vi. Prava številka vam lahko prinese naslednje nagrade: 1. 14 dni brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 2. en teden brezplačne izposoje filmov, 3. prazna video kaseta. ■ÀSTROÍAJF ASTROLAJF Od 27. septembra pa do naslednjič Vam se pa res gode. Tudi v naslednjih mesecih boste imeli neke skrivnostne zmenke. Ampak "ozna sve dozna" in bržkone vam bodo vaši najbližji tudi tokrat prišli na sled. Predlog: odpustki v domači hiši so seveda priporočljivi. Kekci so še vedno v prvem planu. Več kot štiri ure boste čakali v vrsti, in ko boste prišli na vrsto, vas bo prodajalka srečk vprašala, če imate slučajno 3 tolarje drobiža. Seveda boste imeli, a ne s seboj. \^ y Z bikovsko močjo boste nekomu prepovedali, da v vaši bližini šari s II prstom po nosu. Sicer pa vam takole 1 1 povem. Če mislite, da je vrtanje po nosu neolikano, potem je praskanje po riti, kar zelo pogosto, kot smo izvedeli iz krogov blizu vaši riti, počnete vi sami, še toliko bolj, da ne rečem nagravžno. V glavi se vam bo porodila neverjetna zamisel. Ministrstvu za delo, socialo in uvoz plavalnih kap z grebenom boste predlagali, da bi nosečnost administrativno podaljšali z 9 mesecev na tri leta. Po vašem bi bilo zelo pomembno, da bi se otroci naučili hoditi že v trebuhu. V dobri veri, da razmišljate o praktičnih stvareh, bo žal vaš predlog v predvolilnem obdobju vključeval tudi politično konotacijo (skratka nekaj v zvezi z notami). Trije prelepi dnevi v oktobru vas bodo spravili čisto iz sebe. Z enim stavkom povedano, od same lepote se vam bo strgal film. In ker je trganje filma jako zahtevno delo, še zdaleč ne boste imeli časa prebirati horoskopa. Zakaj bi se potem jaz zvezdoslovec trudil. "^"""tl Nasvet: držite se tistega, kar je A M nekoč rekel E. Kardelj: "Sreče človeku O / ne morejo dati ne partija, ne država, ne -WJ prodajalec kostanja (maroni, maroni, pečeni maroni, mala merica 100 tolara, velika merica 200...) na ulici, srečo si lahko človek ustvari le sam." V soboto popoldan vključite TV in si oglejte kakšno melodramo z ljubezenskim trikotnikom, kakšen dokumentarec o Etiopiji, dobra pa bi bila tudi tista ponovitev vremenske napovedi Tanje Cegnar, v kateri je bilo rečeno, da bo vreme v prihodnjih dneh negatvino vplivalo na počutje ljudi. Ugotovili boste, da je vam še zelo lepo v primerjavi z nekaterimi drugimi zemljani. Tlačila vas bo mora. Sanjalo se vam bo, da ste 16 kilometrov po kolenih hiteli po makadamu do trafike, kjer so imeli komplete 3x3 po samo 23 tolarjev. VV A veste, kaj se zgodi s tistimi, ki naokoli razlagajo stare vice. Za ušesa jih ■ ■ obesjo na štrik za cunje obešat in jih -^ obmetavajo s 27 dni starimi jajci. Zato vam predlagam najnovejši vic. A veste zakaj je Kajn Abela ubil? Zato, ker je.. —ki S prijateljico ali prijateljem (odvisno yrl od vašega spola oziroma spolne us-\T merjenosti) se boste v obdobju "kad I padne mrak" šli igro presenečenj. Presenečenje lahko izvajate na tri temeljne načine: 1. Na način "neprijetno"; 2. na način "prvovrstno"; 3. na način "neverjetno". Vi se boste izkazali v 2. oziroma 3. načinu. Sicer pa je za 1. način v slovenski zgodovini ( pa še ta nima veze s sexom) doslej znan samo en primer, ko je neki France Prešeren februarja 1849 na 1. način presenetil stanodajalca (ni mu še plačal najemnine za januar). Xi\ Oktober vam bo ostal v spominu zaradi f \fs dogodka, ki se vam bo pripetil v enem J*~) od kafičev. Jasno, žeja bo velika in volja L-—' do zaužitja kakšne tekoče zadeve temu primerno še večja. Naročili boste. Natakar vas bo spraševal kaj, vi pa mu boste odgovorili, da ni važno samo, da teče. In čez nekaj minut bo prisedla Brigita Bukovec. Držite se načela "ne menjaj konja, ki zmaguje". No, če s seboj slučajno nimate konja, potem za vas to načelo ne velja, za vas imamo v zvezdah drugega, namreč "ne menjaj mince kemičnega svinčnika, če ta še piše". Ce slučajno nimate kemičnega svinčnika, potem za vas to načelo ne velja, za vas imamo v zvezdah drugega, namreč, "ne menjaj banane, če ta ni gnila". Ce slučajno nimate banane... 2al je za vaš horoskop tokrat zmanjkalo prostora v časopisu. Za morebitne depresije zavoljo tega se vam že vnaprej opravičujemo. FilateMstične novice XXV. SLOVENSKA POŠTA je v četrti letošnji izdaji pripravila le štiri od napovedanih šestih znamk. Znamki o zgodovini pošte izideta verjetno skupaj z božično izdajo. Sicer pa je prva izšla znamka ob 130-letnici smrti slikarja Jožefa Tominca znanega por-tretista, ki ga verjetno bolj cenijo Italijani kot mi. Na znamki za 65 SIT je portret družine Moscon iz leta 1829, ki sicer visi v Narodni galeriji v Ljubljani. Znamka je tiskana v velikem "umetniškem" formatu, ki je že poznan iz izdaje kurentov. Tokrat se format dobro prilega sliki in znamka ie zaradi odlične slike medi letošnjimi najbolj atraktivnimi. Sledi znamka za 55 SIT z motivom Škocjanskih jam, ki so jih leta 1986 vpisali v seznam svetovne kulturne dediščine. Na znamki so nekoliko neizrazite sigaste ponvice. Znamka v primerjavi s posebno dopisnico, ki je prav tako izšla meseca junija letos, deluje nekoliko neizrazito. Je pa zato boljši FDC, ki je izšel ob tej priložnosti. Tretja znamka je posvečena 250-letnici novomeške gimnazije, kjer so se šolali mnogi znani Slovenci. Njena nominalna vrednost je prav tako 55 SIT. Četrta znamka je tokrat tudi uporabna v notranjem prometu, saj ima veljavno nomi-nalo 12 SIT, tako da jo bo marsikdo nalepil na svoje pismo. Namenjena je obletnici sodobne kardiologije, saj prav letos mineva sto let, odkar so skontruirali prvo uporabno napravo za merjenje krvnega tlaka, ki se v modificirani obliki uporablja še danes. Znamka je oblikovno lepa in enostavno pove vse. Seveda so ob vseh znamkah izšli tudi ovitki prvega dne (FDC) s posebnimi žigi. Letošnje poletje je bilo polno žigov, ki so jih v veselje zbiralcev odtiskovali po vsej Sloveniji. Med njimi lahko najdemo tudi poseben žig z znane Šuštarske nedelje v Tržiču. Zainteresirani zbiralci so si z nakupom fran-kovne znamke za 65 SIT in razglednice iz šuštarskega muzeja naredili lepo Maxi-mum karto. V žigu je bila predstavljena šuštarska luč "na gauge", ki je tudi na znamki. Začetek septembra je bil letos zelo pomemben za slovensko filateliste. V Mariboru je bila II. Državna filatelistična razstava FILA 96. Razstavljalo je kar 36 razstavljalcev in razdeljeno je bilo 10 zlatih medalj za najboljše zbirke v kategorijah tradicionalne filatelije, poštne zgodovine, celin, tematike in mladinske filatelije. Razstavo si je ogledalo nekaj tisoč obiskovalcev predstavili pa so tudi nove znamke in novo pismo celino. Mihael I. Fock FIIJVTELIJAMAURITIUS in FOTO STUDIO 163 Tavčarjeva 19, 4000 KRANJ, tel. (064) 224 505 od 16. do 19. ure Nudimo: - abonmaje - ves illatelistični pribor - znamke, žige In dotiske -ocena in odkup opuščenih zbirk znamk, starih pisem in razglednic - nasveti za oblikovanje zbirk NOVO: V MESECU OKTOBRU BO PILATELUA ODPRTA VSAKO SREDO TUDI DOPOLDNE OD 10. URE DO 12. URE. VABLJENI! - Fotografije za dokumente - družinski posnetki - komercialna fotografija -razvijanje filmov in Izdelava fotografij SOBOTA, 28. SEPTEMBRA 1996 TVS 1 8.00 Videostrani 8.30 Otroški program 10.20 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 10.35 Polona Maver, klavir 10.50 Mali koncert - M. Giulliani: Grand Duetto Concertante op. 52; Matej Zupan, flavta; Klara Tomljano-vič, kitara 11.10 Svet dinozavrov, ponovitev ameriške poljudnoznanstvene serije 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Hugo, TV igrica, ponovitev 14.25 Reka upanja, francoska nadaljevanka 15.20 Kinoteka - John Huston: Noč legvana, ameriški film 17.00 TV dnevnik 17.10 Svet geologije 18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.30 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.10 Osamljeni planet, 3. del avt- stralske dokumentarne serije 21.15 Za TV kamero 21.30 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 22.25 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 23.00 Sova 23.00 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.50 Večni sanjač, ameriška nanizanka 0.20 Ciklus filmov Petra Greenwayja: Prosperove knjige, angleško-nizo-zemski film 2.25 TV jutri, videostrai TVS 2 9.00 Euronews 10.00 Tedenski Izbor 10.00 Paul Henry in Plesna šola Kazina, 2. oddaja 11.30 Mostovi 12.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 12.30 Euronews 17.30 Skrivnostni svet A. Clarka, ponovitev 4. epizode angleške dokumentarne nanizanke 17.66 Športna sobota: DP v rokometu: Prevent - Andro Jadran, prenos iz Slovenj Gradca 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Priča, ameriški film; Harrison Ford, Kelly McGillis 21.50 EPP - Sejem narava zdravje 21.55 10.000 obratov 22.25 Sobotna noč 0.25 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Kapitan Planet 10.30 Daktari, ameriška nanizanka 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 Glasbena oddaja 12.30 TV prodaja 12.50 Predstavitev izdelkov 13.15 Videostrani 15.25 Spot tedna 15.30 Ljudje na položajih, ponovitev 16.20 Nikoli ne pozabi, ponovitev 18.00 Otroški kotiček: Mala morska deklica, ponovitev; Račje zgodbe, ponovitev ameriške risane serije 19.00 Caught in the Act, posnetek koncerta 20.00 Hawkins, ameirška nanizanka 21.15 Kratko srečanje, ameriški barvni film 23.00 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 23.30 S kamero na potepu 0.00 Oannyjeve zvezde, ponovitev 1.00 Spot tedna 1.05 TV prodaja POPTV 8.00 Mož pajek, risana serija 8.30 Junak akcije, mladinska serija 9.00 Zvezdne steze, risana serija 9.30 Kje je Wally, risana serija 10.00 Max Glick, mladinska serija 10.30 Heidi, 2. del 12.00 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, nanizanka 13.30 Grand Prix Ma-gazin 13.30 Obraz tedna, ponovitev 14.00 Highlander, ponovitev nanizanke 15.00 Greh nedolžnosti, ameriški barvni film 16.30 Argument, ponovitev 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hills 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 22.00 Filmski hiti: Ljubezenske prevare, ameriški barvni film; Billv Zane, Joan Severance 23.30 Teksaški mož postave, nanizanka 0.30 Pobeg iz Irana, ameriški barvni film 2.00 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 A..ab...abcčih, otroški In m.adinski program 12.00 Kino TV3: Usodna odločitev, ponovitev 13.35 TV noč: Vdihni globoko, ponovitev 14.35 Kino TV3: Diplomiranec, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.20 Otroški film 17.00 Šolska košarkarska liga 18.00 Ta nora leta, mladinska oddaja 19,00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodajaA/ideostrani 20.00 Kino TV3: Na dan svetega Valentina, film 21.30 TV noč: Materija 1, dokumentarec 22.30 TV dnevnik 22.45 Kino TV3: Mrtva pred zoro 0.15 TV prodaja/ Videostrani 0.45 Video kolaž HTV 1 12.20 Prepreka preveč, ameriški barvni film 14.10 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, serija 15.00 Poročevalci sveta 15.50 Poročila 16.00 Srečajva se na sejmu, ameriški barvni film 17.30 Beverly Hills. 90210, nanizanka 18.20 Melrose Plače, nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.05 Jos* Carreras v Zagrebu, posnetek koncerta 22.00 Selitev, ameriški barvni fiim; Richard Pryor, Beverly Todd 23.30 Dnevnik 23.50 Polnočna premiera; Usoda, ameriška nanizanka HTV 2 18.10 TV Koledar 18.20 Tehnologija, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Jadranje, prenos zaključne slovesnosti 21.05 Preteklost v sedanjosti 21.35 Vidikon 22.20 Glasbeni spot 23.05 Glasbena poletja v Dubrovniku 23.20 Šport 23.35 Jadranje, reportaža iz Dubrovnika 0.00 Kaskaderji, dokumentarna serija 0.20 Video strani AVSTRIJA 1 13.10 Življenje in jaz 13.35 Čudovita leta 13.55 Blossom 14.20 Pnnc z Bel-Aira 14.45 Nlck Foley 15.35 Seaquest DSV 16.20 Beverlv Hills, 90210 17.20 Melrose Plače 18.00 šport: Nogomet, avstrijski nogometni pokal, 3. kolo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Telesni stražar, ameriška kriminalka; Kevin Cost-ner, Whitney Houston 22.20 Vročehladne noči, ameriška erotična srhljivka 23.55 Svet senc, francosko-kanadska srhljivka 1.15 Na tveganje ni popusta, ameriški akcijski film 2.45 Klic v sili, Kalifornija, ponovitev 3.30 Melrose Plače, ponovitev 4.15 Beverly Hills, 90210, ponovitev 5.10 SeaQuest DSC, ponovitev AVSTRIJA 2 13.10 Ženske niso anglei, nemška komedija 14.25 Freddy pod tujimi zvezdami, nemški pustolovski film 16.00 Zveneči srednji vek ali v glasbi ni ničesar novega 16.30 Dežela in ljudje 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dežela smehljaja, romantična opereta Franza Le-harja, prenos z Dunaja 23.20 Čas v sliki 21.55 Biedermann in požigalec, nempka filmska ekranizacija 0.20 Pogledi od strani 0.25 Nogomet, ponovitev 1 .ŠOVideonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Mini pot (otroška glasbena lestvica) 19.40 TV prodaja 19.45 Utrip Kranja (ponovitev) 19.55 Danes na videostra-neh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 319. (ponovitev) 20.25 Duhovna misel -17. oddaja 20.35 Glasbeni spot 20.40 Otvoritev razstave obrti ob 20-letnici obrtne zbornice Tržič 20.52 Razstava grafik lepote Slovenije Jožeta Žlavsa 21.07 Zadnja 5. sobotna sreča 96 (ponovitev) 22.05 EPP blok - 3 22.10 Odprti ekran (ponovitev) 22.20 Kamera presenečenja: Dobro jutro v pekarni Umnik s skupino Obvezna smer 22.40 Osina podoknica v Begunjah za Brigito Avsenik 23.10 TV prodaja 23.15 vldeo-boom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe)- 109. oddaja 00.15 Z vami smo bili... nasvidenje 00.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.17 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program 1.47 Videostrani LOKATV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.22 50. letnica lovske družine Kranjska Gora 18.55 Risanke 19.20 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Top spot 19.30 Kronika, ponovitev 19.50 TV prodaja 19.55 Spored 20.10 Glasbeni rnix 20.30 Borut prerokuje za vas, v živo 21.15 Video boom 40: Glasbena lestvica slovenskih izvajalcev 21.15 Vedeževanje z Edito, ponovitev 23.00 Film, ponovitev; Beg pred nasiljem 00.30 Top spot 00.35 TV prodaja 00.40 Nočne video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS ,16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Večno mladi s Stojanom Lavtarjem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. Ob 13:45 bomo govorili o zdravju. Nadaljevali bomo z glasbo, tisto najboljšo slovensko zabavno glasbo. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič, pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Križe. V oddaji Spremljamo in komentiramo, ob 15:30, bomo pregledali aktualne dogodke. Nato bomo postregli s horoskopom. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nadaljevali pa bomo z oddajo Deutsche Welle poroča ob 16:30. Tudi glasbene želje poslušalcev bomo izpolnjevali. Svoj Brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC, osmrtnice 12.15 Glasbeni gostje: PILOTI 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 60 let Centra slepih v škofji Loki 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sožitje človeka in psa 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 Novice 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica: 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.30 Oddaja o kulturi 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 19.30 Rick dees -ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mix disco žur 24.00 Satelit NEDELJA, 29. SEPTEMBRA 1996 R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program radio triqlàv 96 MHz KINO CENTER amer. akcij, spekt. TWISTER ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. črna kom. ZGAGA ob 16. in 20. uri, amer. "odbita" grozlj. OD MRAKA DO ZORE ob 18. in 22. uri ŽELEZ AR amer. voh. thrill. MISIJA: NEMOGOČE ob 16., 18.15 in 20.30 uri TRŽIČ amer. srhli. POROTNICA ob 18. in 20. uri; Danes, v petek. 27. septembra, bo v KINO TRŽIČ komercialna projekcija slov. filma Boža Sprajca FELIX. BLED amer. akcij, film MISIJA NEMOGOČE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film HUDIČEVKI ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. kom. TAJNI AGENT 000 ob 20.30 uri TVS 1 8.30 Videostrani 8.45 Živ žav, otroški program 9.30 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 10.00 Balerina, angleška baletna serija 11.00 Vsi smo ena družina, japonsko- kanadska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Zborovska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.30 Stanovanjska stiska, nemški barvni film 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom, razvedrilna oddaja 21.10 Očetje in sinovi 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.05 EPP 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.20 športni pregled 23.05 TV jutri, Videostrani TVS 2 8.00 Euronews 8.55 Videošpon, ponovitev 9.25 Kraj bistrih voda, ameriški film 11.10 Tedenski izbor 11.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 12.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 12.30 10.000 obratov 13.00 Sova, ponovitev; Red in zakonitost, ameriška nanizanka 13.50 Kinoteka - John Huston: Moč legvana, ameriški film (čb) 15.50 Športna nedelja 15.50 Ekipno mladinsko EP v atletiki, reportaža 16.10 Zadnja preizkušnja, francoski športni film 17.45 SP v malem maratonu, posnetek iz R de Malorce 18.30 Kolesarska dirka po Španiji, posnetek iz Vuelte 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Don Kihot, španska nadaljevanka 20.50 EPP - Sejem narava zdravje 20.55 Umetniki in modeli, ameriški film; Dean Martin, Jerry Lewis 22.45 Novice iz sveta razvedrila 23.10 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Kapitan Planet, risanka 11.00 Svet športa, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Video strani 14.40 Spot tedna 14.45 Kratko srečanje, ponovitev ameriškega filma 18.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, sinhronizirana risana serija 18.00 Avto ljubezni, 1. del barvnega filma 19.00 S kamero na potepu, ponovitev 19.30 Popotni vodič, ponovitev 20.00 Lucan, ameriška nanizanka 21.00 Novčiči iz nebes, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 22.30 Karma, oddaja na meji 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 CNN poroča POPTV 8.00 Pink panter, risanka 8.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 9.30 Prigode Ani in Nejčka Krpice, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nadaljevanka 11.30 Kuharske mojstrovine, kulinarična oddaja 12.00 Razprtije, nanizanka 13.00 Avtodrom, ponovitev 13.30 ITC: Mugello, neposredni prenos 16.00 Teksaški mož postave, ponovitev nanizanke 17.00 Neresnična zgodba, ameriški barvni film; Morgan Fairchild, Dyan Cannon 18.30 Ljubezen na Donavi, nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Nedeljski film: FX - umor s trikom, ameriški barvni film; Bryan Brown 22.00 Na sever, nanizanka 23.00 Projekt X, ameriški film; Mathew Broderick, Helen Hunt 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 Trik trak - otroški In mladinski program 11.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Kino TV3: Novi starši, ameriški barvni film 14.30 Tv prodaja 15.00 Kino TV3: Na dan svetega Valentina, ponovitev 14.30 TV prodaja/Vi-deostrani 17.00 Živali, oddaja 17.30 Materija 1, ponovitev dokumentarca 18.30 Angelus, ponovitev 19.00 TV Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodajaA/ideostrani 20.00 Kino TV3: Maščevanje, ameriški film 21.30 TV noč: Prizori iz družinskega življenja 22.30 Kino TV3: Ljubezen iahko tudi ubija 0.15 TV prodajaA/ideostrani 0.45 Video kolaž HTV 1 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.45 Dokumentarna oddaja 15.30 Oprah Show 16.20 2.4 otroka, angleška humoristična nanizanka 16.20 Domači video posnetki 16.45 Poročila 16.50 Za ljubezen in slavo, ameriški barvni film 18.40 Zajčkove zgodbe, risana serija 19.05 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.15 Sličica 20.30 Izbor miss Hrvapke za miss sveta, prenos finala iz Splita 23.00 Dnevnik 23.20 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 23.45 Vodič dobrega seksa, angleška dokumentarna senja 0.10 Poročila HTV 2 16.25 TV koledar 15.10 Peta hitrost 15.55 Olimpijski magazin 16.50 Kon-jeništvo, posnetek Volvo 96 pokala 17.40 Hrvaško košarkarsko prvenstvo: Gibona - Croatia Osiguranje, prenos 18.40 Zadnji stroj, dokumentarna serija 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Morilec v mraku, ameriški barvni film 22.20 Velikani jazza, dokumentarna serija AVSTRIJA 1 13.30 Športno popoldne: International touring Car Ch^mpionship 15.45 Moje ime je Nobodv, italijansko-nemško-fran-coski vestem 17.35 Gospod Fižolček, humoristična serija z Rowanom Atkinso-nom 18.00 Srček 18.30 Kuharski mojster 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Vse moje hčere, nemška serija 21.05 Igra življenja, nemška serija 21.50 Čas v sliki 22.00 K stvari, vodi Peter Rabi 23.15 Vizije 23.20 Apropos film, novice iz filmskega sveta 23.50 Iz oči v oči, švedska filmska drama 2.00 Vročehladne noči, ponovitev ameriške erotične srhljivke 3.45 Boj za Jenny, ameriška TV drama; Jesley Ann Warren 5.10 Polna hiša, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Pesem gre okoli sveta, nemški glasbeni film 10.20 Salve smeha 10.30 Teden kulture 12.00 Visoka hiša. iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 Potepanje po Franciji, dokumentarna serija 15.00 Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, nempka komedija 16.30 Alien Empire - kraljestvo insektov, dokumentarna serija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Hot shots - napihnjenci, ameriška komedija 21.35 Šport 21.55 Kraj zločina: Bienzle in sanje o sreči, nemška TV kriminalka 23.25 Čas v sliki 23.30 Boj za Jenny, ameriški zf film 1.05 Pogledi od strani, ponovitev 1.15 Teden kulture 1.45 Dober dan, Koroška 2.15 Dober dan, Hrvati, program za hrvaško manjšino 2.45 Domovina, tuja domovina, ponovitev 3.20 vldeonoč, avstrijska glasbena lestvica TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 9.10 Iz izbora: Miha Pavliha (ponovitev) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Vroča kolesa - 15. oddaja (ponovitev) 10.45 Top spot 10.50 TV kažipot 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila 319. (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 17. oddaja 11.25 Srečanje ob 40-letnici ustanovitve prometne policije Kranj 11.55 TV prodaja 12.00 EPP blok - 3 12.05 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 109. oddaja 13.05 Z vami smo bili... nasvidenje 13.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.07 Videostrani . SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKATV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov (informativna oddaja) 20.30 EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Slavnostna prireditev ob 50-letnici lovske družine Železniki 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.22 Kronika tedna 16.55 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 Borut prerokuje za vas, ponovitev 20.15 TV prodaja 20.20 Glasbeni mix 20.30 Moj novi videz: Oddaja o modi 20.55 Nedeljska reportaža 21.15 video boom 40, ponovitev; Glasbena lestvica slovenskih izvajalcev 22.15 Top spot 22,20 TV prodaja 22.25 Video strani RA KRANJ 5.30 Začefck programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 FPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska - Smlednik 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kran) 18.50 EPP 19.30 Večerni program -Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sledila Klepetalnica. Ob 11:20 bomo lahko prisluhnili oddaji Minute za naš* zdravje, ki jo pripravlja dr. Bojana Kališnk-Sušnik, vodi pa Nataša Sedmi-nek. Oddaja bo potekala v živo. Točno opoldne, torej ob 12:00, se bomo sprehodili po Tedenskem mozaiku in pregledali vse pomembnejše dogodke, ki so se v naši okolici zgodili v preteklem tednu. Ob 12:10 vas vabimo, da prisluhnete Nedeljski duhovni misli, ki jo je pripravil dr. Andrej Pirš. Sledile bodo podrobnosti iz našega vsakdanjika. Obvestilom boste lahko prisluhnili ob 12:50. Zaradi sprememb v konceptu programa, b/jmo oddajo Planinski šopek, uvrstili v program ob 12:55.13:10je čas za Osmrtnice in zahvale. 13:30 je čas, ko se nam lahko zgodi kakšna zanimiva tema. Za prijeten konec delovnega dne na radiu Tržič pa bo ob 14:30 poskrbel Marijan Murko z oddajo Kolovrat domačih. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Mirin vrtiljak 11.00 Mali oglasi 12.00 Osmrtnice, BBC, voščila 13.00 Nedeljska tema 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Voščila 17.00 Nedeljski klepet 18.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.00 Glas Amerike R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.15 Aktualna tema 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Minute za narodnozabavno glasbo 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 10 poletnih komarjev 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro z glasbeno skupino 7.30 Kaličopkova druščina 8.30 Dopoldne z RGL 9.00 Naj, naj pesem tedna 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Horoskop 11.00 Duhovna misel - Rudi Koncilija 12.00 BBC - novice 13.00 Nedeljska reportaža 13.25 Pasji radio 14.00 Potapljanje ladjic 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 17.15 Hollywood -oddaja o filmu 18.15 Vreme v živo 18.45 Športni pregled 19.20 Prenos žrebanja LOTO 20.00 Srečanje številke z Ines Kokalj 21.00 Vedeževane) z Danilom Furlanom 22.30 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 17.45 Slovencem po svetu in domovini oz. misijonska oddaja 18.30 Več. in>-oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 19.50 Verska oddaja lokalni!] postaj 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sak^ ralna glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program UNITED COLORS OF BENETTON. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED KINO CENTER amer. akcij, spekt. TWtSTER ob 16.30,18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. črna kom. ZGAGA ob 16. uri. amer. "odbita" grozlj. OD MRAKA DO ZORE ob 18., 20. in 22. uri ŽELEZAR amer. voh. thrill. MISIJA: NEMOGOČE ob 16., 18.15 in 20.30 uri TRŽIČ amer. srhlj. POROTNICA ob 18. in 20. uri BLED amer. akcij, film MISIJA NEMOGOČE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film HUDIČEVKI ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. kom. TAJNI AGENT 000 ob 17. uri, amer. rom. kom. UKRADENA SRCA ob 20. uri DOVJE amer. akcij, trill. KRITIČNA TOČKA ob 19.30 uri Odprte strani- Pavel Sedovnik STRAN 36 1. , . „ ... STRAN 37 Vsak obrtnik ima svojega šušmarja obseS dela na črno v tujim , Pavel Sedovnik, namestnik sekretarja Obrtne zbornice Slovenije, ZüL·llSke TiUtVi V FTÜIÍCÍÍU NeitlClH Iti Italiji \ pravnik po poklicu je avtor obsežne študije "Delo na črno in J 7 * - S^^^JKS*"'ki 50 j°Predlog slovenskega zakona o delu na črno P O G LE D I GORENJSKEGA JUGA Delo (in "Barvarski mojstri, stanujoči po kranjskih mestih in trgih, pritožujejo se pri loškem glavarju zoper barvarje, kteri so na deželi izvrševali svojo obrt. Ti barvarji So bili Jurij Poupel v Hotovljah pri Poljanah, Gregor Maček in Ivan Filipič v tirovski županiji, Primož Windischer v notaveljski županiji ter Urban Potočnik na Luši v stirpniški županiji. Barvarski Mojstri omenjajo v svoji pritožbi, da so dobili od cesarja posebne predpravice, vsled kterih ni barvarjem dovoljeno, da bi H naselili na deželi ter tu postavili kako delalnico. Glavar naj torej rečenim barvar-)em prepove izvrševati dosedanjo obrt, njih delalnice pa naj da zapreti." (Kos, Doneski, * 503.) Povzetek dokumenta z dne 21. marca 1678 priča o tem, kako so skušali mestni °t>rtniki ohraniti svoj monopol pred podeželskimi konkurenti, ki So se pojavljali na novo in jim "odžirali" stranke z vasi. Ob tej Zgodovinski iztočnici se sama od sebe ponuja primerjava z današnjimi obrtniki, med katerimi se zaostruje neko drugo nasprotje. To je v tem, da so eni uradno registrirani in plačujejo davke, drugi pa delajo na črno in tako ničesar (?) ne prispevajo v državno blagajno. Tudi sicer se zdi današnja oblast v primerjavi z nekdanjo prava vajenka, ko je treba pobrati razne davščine. Poglejmo za primer, kaj vse se je plačevalo v loškem gospostvu freisinških škofov pred tristo leti, ko je nastala gornja pritožba. Največ je bilo zemljiških davščin in urbarščin. Sledijo davki vseh m°gočih, za današnje uho nenavadnih imen: hišni goldinar, dvorna najemnina, žitni davek, županski računi ("Supansraitung"), Ppmnožki, davčne doklade, novi zemljiški davek, denar za tlntnik, pojezdi, mrtvaščina ("Sterbrecht"), kupnina, izročnina, deseti in dvajseti penez, najemnina, krčmarina, izvenredne "ontribucije, prostovoljne kontribucija, konjska kontribucija, doklada za cesarjevo potovanje, tedenski penez, osebni davek, davek na oves, karlovška robotnina, stroški za karlovško zidanje, Petrinjska doklada, lovski davek ("Jaeger Zinss"), lovščina, vojdstveni denar, infulin davek, davek od klanja, dac na meso, yjemnina od mlinov, davščine za prodano graščinsko žito, za duhovniške penzije. Vrh vsega tega so se plačevale še robotnine, desetine, mitnine, mostnine, carine in cestnine... .Svo; čas je bilo potemtakem obdavčeno "vse živo". Danes je sWem obdavčenja poenoten, vendar ne obdavčuje vsega. Pa ne na črno bom našteval dejavnosti in posamičnih imen. Saj vsi dobro vemo, za kaj in koga gre. Navsezadnje je ta reč čisto človeška -čemu bi plačeval davke, če ni treba?! Gre za problem države, ki vsega po vrsti očitno noče obdavčiti - kakor da bi se temu ali onemu ne hotela zameriti. Si ne upa, noče ali ne more? Zraven tega se postavi vprašanje, odkod tako stanje. Gornji zgled priča, da je bilo obdavčenje "popolno" že v srednjem veku. Pred menoj je seznam obrtnikov in podjetnikov, ki so bili davčni zavezanci v žirovski občini leta 1930. Kar 192 jih je bilo! Od čevljarskega mojstra, čigar delavnica je obetala postati tovarna, do branjevke, ki je ob sejmih in žegnanjih prodajala pecivo na svojem štantu. Je delo na črno potemtakem ena od pridobitev socializma? Zdi se, da je res tako. "Svinčeni" režim je bil v svojem odnosu do "privatnikov" dvoličen; tiste, ki so delovali "uradno", je privijal, one, ki so delali na črno, je pustil pri miru, če le niso preveč pretiravali. V tem oziru je bil nenavadno liberalen celo do slovenske podružnice Vesoljne Cerkve, ki se ima sicer za njegovo največjo žrtev. Nedavno sem prebiral najnovejšo izjavo Komisije Pravičnost in mir, glasnice političnih stališč Slovenske škofovske konference. V njej med drugim očita Drnovškovi vladi, da je "onesposobila" SDK, edino institucijo, kijiaj bi v tej družbi še imela kolikor toliko nadzora nad finančnimi tokovi. Ob tem se mi je dobesedno vsililo vprašanje: Je bilo finančno poslovanje Cerkve sploh kdaj pod državnim nadzorom, pod komunizmom ali zdaj, v demokraciji?! Mar ni prav ona največji "črni podjetnik" v tej družbi? Bi bilo ob "udbomafiji" mogoče govoriti o "kleromafiji"? Se obdavčuje samo "posvetno" ali tudi "posvečeno" delo? Ne zamerite, ko (se) takole sprašujem. Tudi meni ni prav, da ene država obere do kosti, druge pa pusti lepo pri miru. Delavki, ki v Alpini na tekočem traku šiva "obrtale", odtegnejo od njene kosmate plače vse mogoče pripevke. Ko podpisanemu časopisno ali založniško podjetje nakaže honorar za članek, mora hkrati nakazati še akontacijo dohodnine. Drugi dobivajo za izdelke svojih rok in umotvore svojih glav gotov denar, država pa se v času plačila obrne vstran. Že ve, zakaj. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 35/ Kranj, 27. septembra 1996 Delo na črno Pri nas smo to temo načeli že nekajkrat, brez večjega odmeva. Več ali manj so ocene izzvenele le kot opozorilo, da je siva ekonomija vse večja, da se vse več ljudi preživlja s šušmarstvom, in da delo na črno prakticirajo tudi tisti, ki imajo svojo dejavnost legalno prijavljeno. Kako tudi ne, saj je za vse države v prehodu zna-čilno veliko povečanje obsega delo na črno. Zdaj so se proti delu na črno začeli boriti njegovi 'pravi' sovražniki, če tako rečemo. Obrtna zbornica Slovenije je na nedavnem Celjskem obrt-nem sejmu nastopila tudi s to temo, odlično študijo je napravil Pavel Sedovnik, saj vsebuje, tudi predlog zakona. Potegnil je namreč primerjave z razvitimi zahodnoevropskimi državami, ki so pri urejanju tega področja dobrih dvajset let pred nami in so njihove izkušnje seveda dragocene* Bo tudi pri nas proces tako dolg ali pa bomo s pridom uporabili te izkušnje. Začetek je vsekakor dober, saj so se tudi drugod po Evropi naprej oglasila združenja obrtnikov, odzvala se je oblast, ki na različne načine skušala urediti to področje, najprej z posameznimi zakonskimi določbami, na začetku devetdesetih let pa je marsikje prevladalo spoznanje, da je potreben poseben zakona, ki natačno določa, kaj je delo na črno in ga preganja z dokaj visokimi denarnimi kaznimi, celo z zaporom. Po prvih izkušnjah je takšna pot veliko bolj učinkovita. Pri nas na problem dela na črno vse bolj opozarjajo obrtniki in podjetniki, ki so že toliko zrasli, da imajo do deset zaposlenih in zategadelj želijo v celoti poslovati legalno, na trgu pa jim konkurirajo šušmar-ji. Ko bo pritisk dovolj velik, bo oblast vsekakor morala odzvati, čeprav je boj proti delu na črno dvorezen meč pri nabiranju političnih točk. M. Volčjak Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik I N T E R V J U Pavel Sedovnik Vsak obrtnik ima svojega šušmarja Pavel Sedovnik, namestnik sekretarja Obrtne zbornice Slovenije, pravnik po poklicu je avtor obsežne študije "Delo na črno in predlogi za njegovo preprečevanje", ki so jo predstavili na nedavnem Celjskem obrtnem sejmu. "Obrtniki so 'pravV sovražniki dela na črno, kakšen je bil odmev v Celju?" "Praviloma bi morala oblast urediti to področje, toda tudi drugod so postopke sprožila združenja delodajalcev ali zbornice, najbolj prizadeti torej, ki so skušali zmanjšati ta pojav. Lahko rečem, da je bil odmev v Celju pozitiven, tudi predstavniki vlade so kot pozitivno ocenili, da se je obrtna zbornica tega lotila. Študija je bila tudi v strokovnem pogledu pozitivno ocenjena, saj vsebuje primerjalne prikaze, kako je to urejeno po Evropi in dokaj stvarno predstavlja problem." "Kaj sploh je delo na črno?" "Definicij je lahko več, ekonomska, sociološka, pravna itd. V grobem pa bi lahko rekli, da je to opravljanje kakršnekoli pridobitne dejavnosti na nelegalen način, gospodarske ali negospodarske z namenom pridobivanja dobička ali sredstev. Takšno definicijo uporablja tudi mednarodni denarni sklad je torej mednarodno uveljavljena. S pravnega stališča je definicija seveda veliko bolj dorečena, saj pozna izjeme, določena dela in dejanja, ki nimajo takšnega značaja, da bi jih lahko uvrstili med delo na črno." "Kaj je običajno izvzeto?" "Vsekakor moramo upoštevati svobodo ljudi pri opravljanju del zase ali del, ki so pomembna za družino v ožjem in širšem smislu. Tipičen primer je gradnja hiše, ko nekdo z lastnim delom, z delom družinskih članov, sosedov pridobi določeno materialno korist." "Kaj pa, če podjetniku pri gradnji delavnice pomagajo prijatelji?" "Pri vseh izjemah je potrebno najti določene povezave med ljudmi, sosedska pomoč mora imeti znake sosedstva. Med izjeme sodi tudi opravljanje humanitarnih ali karitativnih dejavnosti, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali za odstranitev posledic naravnih nesreč. Temeljna značilnost je seveda, da se za takšna dela ne prejema plačila, se pravi, da mora biti opravljeno brezplačno. Povsod, kjer imajo to področje urejeno, poznajo vsaj te izjeme. Zastavlja pa se seveda vprašanje, kakšne bi bile sprejete pri nas, kaj bi prinesla razprava na vladi in v parlamentu." "Delo na črno blaži socialni mir, zato mu pri nas še gledamo skozi prste?" "Problem dela na črno oblast običajno prikazuje z neplačevanjem davkov in prispe-kov, vendar je mnogo širši, predvsem pa ima pozitivne in negativne učinke. Eden od pozitivnih je blaženje socialnega miru, poleg pridobivanja materialnih dobrin pa lahko predstavlja sproščanje intelektualnih sposobnosti. Moram pa reči, da je negativnih učinkov bistveno več, pomembnejši so in veliko bolj globoki. Ne gre samo za izpad davkov in prispevkov, uporabniki storitev na črno se običajno ne zavedajo, da nimajo nobene pravne varnosti, da ne morejo uveljavljati nobenih garancij, sklepati pogodb itd. Delo na črno ima izredno negativne vplive na okolje, tega se vse premalo zavedamo, tudi na zdravje ljudi. Delavci na črno večinoma delajo poleg svoje redne zaposlitve, mednarodne zdravstvene študije kažejo, da so bolj podvrženi bolezenskim motnjam in telesnim okvaram, kar seveda -če stvar pogledamo malo širše - ustvarja pritisk na socialne institucije, po drugi stran pa prispevkov ne plačujejo. In ne nazadnje, izredno negativni so tudi učinki pri delodajalcih, kjer ti ljudje legalno delajo, saj je praviloma njihov učinek manjši, zelo značilno je izostajanje z dela. Mislim, da se vsi premalo zavedamo, da ob veliki razširjenosti dela na črno vsi do neke mere solidarno pokrivamo manke. Zelo radi vidimo, da je storitev cenejša, ne zavedamo pa se, da na drugi strani plačujemo manke." "Kolikšen obseg ima pri nas delo na črno, ali obstaja kritična meja, nad katero naj ga ne bi več dopuščali?" "Težko bi odgovoril, kje je kritična meja, to je bolj stvar ekonomistov. Vendar mislim, da smo v Sloveniji že zdavnaj prebili kritično mejo. Ekonomski inštituti ocenjujejo, da ima v bruto domačem proizvodu približno 25-odstotni delež, tudi v strategiji razvoja malega gospodarstva, ki jo je vlada poslala v parlament, je uporabljena ta številka. Če pa podrobneje proučujemo te analize, vidimo, da enostavno niso zajete vse oblike dela na črno, kar je realno, ker jih je izredno težko zajeti. Zato moram reči, da je obseg dela na črno v Sloveniji najmanj 25-odstoten. V primerjavi z nekaterimi drugimi državami je to izredno veliko, saj je v Nemčiji 10-odstoten, v Franciji 15-odstoten, v Švici 5-odstoten, med zahodnoevropskimi državami je največji v Italiji, kjer je 30-odstoten. Po zadnjih podatkih, ki so nam dosegljivi, v študiji pa niso bili uporabljeni, dosega na Madžarskem, ki je prav tako država v prehodu, tretjino bruto domačega proizvoda. Tako visok obseg dela na črno je za majhno ekonomijo, karkšna je Slovenija, še bistveno bolj problematičen." "Kdaj so v drugih državah začeli reagirati?" "Pri proučevanju tega problema sem ugotovil, da se je organiziran pristop začel v začetku sedemdesetih let. V recesiji se namreč obseg dela na črno razširi, prestopi kritično mejo in postane moteč. Tudi zakonske ureditve najdemo od začetka sedemdesetih let naprej, njihovo proučevanje pa kaže, da neustrezen zakon ali zakon, ki tega pojava ne zajema celovito, ne daje pozitivnih učinkov ali pa so minimalni. Podrobne analize francoske in nemške zakonodaje pokažejo, kako so zakone dograjevali in šele na začetku devetdesetih let najdemo zelo natančne definicije, kaj je delo na črno, natančno je opredeljen tudi nadzor in sankcioniranje, ki vsaj v Nemčiji natančno sledijo in učinki so pravi. Italija je poseben primer, tam tega problema ne rešujejo celovito. Sprejemali so zakone, predvsem na delovno pravnem področju, enkrat so zapirali t.i. delo na domu, drugič določena področja pogodbenega dela, nikakor pa se problema niso lotili celovito, čeprav je že dolgo v itali- janskem parlamentu predlog zakona, ki ga je predlagala centralna zveza italijanskih obrtnikov." "Delo na črno obstaja tudi v legalni obrti?" "Ne samo v obrti, pri vseh legalnih subjektih. Inšpekcijski pregledi kažejo, da je lahko to neizstavljanje faktur, zaposlovanje brez delovno pravnih aktov itd. Vendar pa se zastavlja drugo vprašanje. Marsikdo misli, da je obrtniku ali podjetniku pravzaprav lepo, če ne plačuje dajatev. Toda, ko je kritična meja presežena, postaja delo na Črno moteče in postavlja določene legalne subjekte v položaj, da so prisiljeni goljufati, če želijo obstati na trgu, da uporabljajo elemente dela na črno, čeprav tega ne želijo, saj je trg krut. Vse premalo se upošteva moment, da nekdo mora uporabljati nezakonite metode, če želi preživeti." "Predlagate celovito rešitev, pripravili ste predlog posebnega zakona o delu na črno?" "Med pravniki bo verjetno prišlo do strokovnih argumentov za in proti, vendar moram reči, da sem ob proučevanju tega problema ugotovil, da so učinki mnogo ugodnejši v državah, kjer imajo poseben zakon kot v tistih, kjer imajo preprečevanje dela na črno razbito v več zakonih. Tudi z vidika preglednosti je poseben zakon vsekakor enostavnejša rešitev. Sankcioniranje in nadzor pa je potem lahko v več zakonih, ki opredeljujejo inšpekcijske organe ali posamezna dejanja. Ocenjujem, da bi bila sama definicija dela na črno vsekakor smiselna v t.i. splošnem zakonu. Tako je v Nemčiji, Franciji, tudi Luksemburg in Belgija imata posebna zakona, vendar nekoliko starejša in s pravnega vidika nepopolna, zato ne dajeta pričakovanih učinkov." "Kaj pa Švica, ki ima najmanjši obseg dela na črno?" "Švicarska zakonodaja je izredno zapletena, veliko labirintov je treba prehoditi, da ugotoviš, kako imajo to urejeno. Zdaj delam analizo švicarske zakonodaje, težko rečem, kdaj bom to zaključil, morda v dveh mesecih. Stvari so urejene v delovno pravni zakonodaji, v obligacijah itd, zaradi necelovitega reševanja je moje delo kar mukotrpno in obsežno." "V predlog zakona ste zapisali tudi kazni, kako visoke morajo biti, da učinkujejo?" "To je vprašanje diskusije, kazni smo zapisali namenoma, moram pa reči, da niso nič posebnega. Takšne kazni najdete v kazenskih določbah obrtnega zakona, ki seveda ne more preprečevati sive ekonomije oziroma šušmarstva že zaradi svoje narave. Na področju sankcioniranja imajo posamezne države različne rešitve, v Nemčiji je kršitev določil zakona prekršek, ki se lahko kaznuje s kaznijo do 100 tisoč mark." "Tuje veliko?" "Tudi za nemške razmere je to visoka kazen. Vprašanje je seveda, v kolikšni meri sodnik za prekrške uporabi to določilo, saj je kazen od nič do 100 tisoč mark, za oglaševanje pa je predvidena do 10 tisoč mark. V Franciji je zaposlovanje na nelegalen način edini element dela na črno, ki je klasificiran izključno kot prekršek, vsi ostali pa so lahko prekršek ali kaznivo dejanje. Zagrožena je celo zaporna kazen od dveh mesecev do dveh let in denarna kazen, obstaja možnost izreka obeh ali samo ene. Francoski pravniki so me opozorili, da se za manjše prekrške pravilo- GORENJSKI GLAS / 36. stran / Kranj, 27. septembra 1996 ma izrekajo denarne kazni, obstaja pa pravilo, da je pri ponovitvi prekrška skoraj vedno izrečena zaporna kazen. V Franciji imajo poseben problem dela na črno tujcev, to področje je po letu 1992 oziroma 1993 zelo rigorozno urejeno. Morda je to zanimivo tudi za nas, saj v v zadnjem času prihaja vse več opozoril, predvsem z obmejnega območja s Hrvaško. Izredna močna je nelojalna konkurenca tujcev na področju gradbništva, cele skupine dnevno prihajajo prek meje in opravljajo celotno paleto gradbenih del, vključno z zaključnimi deli." "V gradbeništvu je nasploh največ delo na črno?" "Analize kažejo, da je tudi v Nemčiji in Franciji tako. Če gradbeništvo pogledamo nekoliko širše, je namreč to cel spekter poklicev, od klasične gradnje do notranjih del, instalacij, pleskanja, polaganja podov itd, kar je brez dvoma razlog, da je obseg dela na črno v gradbeništvu tako velik. Po drugi strani pa je to tipična dejavnost, ki se opravlja na objektu, z dokaj enostavnimi pripomočki." "V študiji navajate tudi oceno, koliko delovnih mest bi se odprlo, če bi preganjati delo na črno, številka je kar osupljiva?" "Gre za teoretični izračun, po podatkih Inštituta za ekonomska raziskovanja, da se v Sloveniji z delom na črno ukvarja 240 tisoč ljudi. Če to preračunamo v normalni delovni čas, je to 80 do 85 tisoč delovnih mest. To pa sem prevedel še na število obratov, 40 do 42 tisoč obratov z enim zaposlenim bi lahko dobili, kar je res osupljiva številka. Vsi seveda ne bi postali samostojni podjetniki ali ustanovili podjetje, saj vsakdo ni sposoben za tak način dela. Toda, če to številko primerjamo s sedanjim številom samostojnih podjetnikov , je to skoraj ena proti ena. V* obrti je namreč dobrih 52 tisoč pravnih subjektov, daleč največ samostojnih podjetnikov. Primerjava torej jasno pokaže, da J6 obseg dela na črno že bistveno prekoračili kritično mejo." "Pričakujete, da bo oblast reagiral^. pred volitvami verjetno ne?" "Pred volitvami prav gotovo ne, tega m moč realno pričakovati. Vlada pa je pokazala interes, predvsem v tem, da bo ožja skupina, tako predstavnikov vlade kot obrtne zbornice, skušala pripraviti dokončno verzij0 zakona. Sedanji predlog je namreč šele groba delovna verzija, izziv, ki pravno ni izčiščen, kakor temu pravimo, nekatere stvan pa so seveda še odprte, omenil sem višino kazni, izjeme, o tem je moč diskutirati. Tudi sama procedura sprejemanja takšnega zakona je dolgotrajna, realno jo lahko pričakuj6' mo v naslednjem parlamentu, se pravi p° volitvah. Seveda pa je vprašanje, kako se bo politika lotila tega problema, če bo pristop izključno političen, potem je sprejem takšnega zakona vprašljiv." "Kdaj je pravi čas za sprejem takšnejg. zakona?" "Vedno in nikoli, vedno so argumenti za ifl vedno se najdejo tudi proti. Zlasti v Italiji se je pokazalo, kako politika ni bila enotna, tudi v sami vladi, od ministrstva do ministrstva so imeli diametralno nasprotna mnenja. Morda je tudi to razlog, da ima Italija tako visok obseg dela na črno in tega področja še nima ustrezno urejenega." "Zelo težko je torej napovedati, kaj seho, zgodilo?" "Zelo težko. Menim, da bo vsaka pametna vlada morala slej ko prej ugrizniti tudi v to jabolko. Če nekateri ocenjujejo, da gospo' darski razvoj lahko gradimo na črni ekonomiji, tudi na zelo velikem obsegu dela na črno, je to popolnoma zgrešeno, razvoja tako ne bomo dosegli." D E L O N A Č R N O Predlog slovenskega zakona o delu na črno Predlog "zakona o delu na črno", ki ga je napisal Pavel Sedovnik je šele groba delovna verzija, vendar si jo je potrebno podrobneje pogledati, saj predstavlja resen poskus, da bi tudi pri nas naposled uredili to področje. **l~~TTirrn~TTTTTTmTlfTTIIIWII»w|llll ________ Obseg dela na črno v tujini Povsem natančnih podatkov ni, ocene pa pravijo, da je najmanj dela na črno v Švici in na Japonskem, kjer ima le 5- odstotni delež v bruto domačem proizvodu, v Nemčiji 10- odstotnega, v Franciji 15-odstotnega, v Kanadi 20-odstot-nega, v ZDA 25-odstotnega, v Italiji 30-odstotnega, v Indiji 48 -odstotnega. Najbolj je razširjeno v črni Afriki, epide-mično pa se širi v evropskih državah v tranziciji. Najprej opredeljuje, kaj je delo na črno, v prvem členu je zapisano, da je to opravljanje pridobitne gospodarske ali negospodarske dejavnosti: - če je pravna oseba nima vpisane v sodni register ali če zanjo nima zakoni predpisanih listin, ■ Če je fizična oseba nima priglašene pri ustreznem organu ali zanjo nima predpisanih listin, - če posameznik (domača ali tuja oseba) opravlja delo, ki ima pridobitni značaj ter ni vpisan ali priglašen kot določajo zakoni. Izvzeta naj bi bila medsebojna sosedska Pomoč, opravljanje del v lastni režiji izključno za osebne potrebe, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali nujno odstranjevanje naravnih nesreč in opravljanje del za humanitarne ali karitativne organizacije. Zakon naj bi prepovedal zaposlovanje tujcev brez delovnega dovoljenja, zaposlovanje brez ustrezne pogodbe in prijave. V nasprotju z zakonom bi ravnale pravne ali fizične osebe in posamezniki, ki bi omogočale šušmarjem izvajati dela in storitev, sklepale z njimi pogodbe, čeprav bi vedele ali morale vedeti, da delajo na črno. Pravna oseba, ki bi delala na črno, bi bila lahko kaznovana z denarno kaznijo najmanj 1 milijon tolarjev, fizično osebo ali posameznika pa naj bi to veljalo najmanj 600 tisoč tolarjev. Lahko bi jih tudi odvzeli blago, delovne priprave in motorna vozila, ki so hila uporabljena pri prekršku. Pravne osebe, ki bi zaposlovale na črno, omogočale takšna dela m storitve, naj bi doletela kazen v višini 800 tisoč tolarjev, odgovorno osebo pa kazen 80 tisoč tolarjev, fizične osebe in posameznike pa kazen v višini 400 tisoč tolarjev. V nasprotju z zakonom bi ravnala oseba, ki bi za delo na črno objavila oglas v časopisu, reviji, na radiu, televiziji itd. Za pravno osebo bi kazen znašala 500 tisoč tolarjev, za odgovorno osebo pri njej 50 tisoč tolarjev, za fizično osebo ali pozameznika pa bi kazen znašala 250 tisoč tolarjev. Med možnosti za preprečevanje dela na črno je v študiji omenjen seveda tudi zakon o dohodnini, ki je imel sprva 10-odstotno, zdaj ima le 3- odstotno davčno olajšavo na podlagi računov, kar seveda dobesedno pospešuje delo na črno. Po podatkih Obrtne zbornice za Muenchen in Zgornjo Bavarsko je bilo leta 1988 v Nemčiji na črno ustvarjenega približno 200 milijard mark prometa. Tedaj je zbornica napravila analizo vseh primerov, ki so bili pravnomočno kaznovani, da bi ugotovili, v katerih branžah je delo na črno najbolj razširjeno. Pokazala je, da je kar 40,8 odstotka vseh kaznovanih delalo na področju gradbeništva, pri čemer so bili v ospredju predvsem naslednji poklici: zidar- Zakonske rešitve v Franciji, Nemčiji in Italiji .... .t •. »t.___I_L. V Franciji so zakonodajo nenehno spreminjali, leta 1991 pa sprejeli zakon, ki krepi boj proti delu na črno in proti organiziranemu prihodu in bivanju tujcev. Prinesel je določbo, po kateri je lahko denarno kaznovan tisti, ki dela in tisti, ki uporablja takšne storitve. Delo na črno je opredeljeno kot prikrivanje celotne ali delne proizvodnje, prenosa, popravil, storitev ali nezakonito trgovanje, kot takšna je označena neprijavljena dejavnost, storjena z namenom pridobitve dobička. Zelo strog pa je francoski zakon glede prijavljanja zaposlenih. Izvzeta so dela za preprečevanje nesreč ali pripravo reševalnih postopkov, dobrovoljna dejavnost in medsebojna pomoč. Izvzeta je tudi pomoč v gospodinjstvu, vendar mora biti prijavljena. Najvišja kazen je zapor od dveh mesecev do dveh let in plačilo denarne kazni do 2 tisoč do 20 tisoč frankov ali le ena od obeh. Komplementarna kazen je lahko objava v Časopisu in zaplemba strojev, orodja in surovin ali vozil, ki so bila uporabljena pri delu na črno. Motna je prepoved opravljanja dejavnosti za najmanj pet let, izključitev s trga za najmanj pet let. Ce je zaradi dela na črno obsojen tuj državljan, mu za največ pet let prepovedo bivanje v Franciji. V Nemčiji je zakon o odpravljanju dela na črno sprejet leta 1981, popravljen leta 1994. Na črno dela tisti, ki se ni pravočasno prijavil na ustreznem mestu, pridobil ustreznega dovoljenja in objavil začetek delovanja ter obrtnik, ki ni vpisan v obrtni register. Izvzeta je sosedska pomoč in samopomoč pri gradnji in sicer, kadar jo lastnik izvaja sam, njegovi družinski Člani in drugi, vendar brez plačila in kot povratno uslugo. Med sosedsko pomoč se štejejo usluge brez plačila in pogodbenih obveznosti, seveda pa mora res obstajati sosedstvo ali osebni odnosi. Zakon sankcionira tudi dajanje naročil za opravljanje dela na črno, kazen znaša do 100 tisoč mark. Kaznova je tudi reklama dela na črno v medijih, kazen znaša do 10 tisoč mark. Kdor je kaznovan zaradi dela na črno ali ilegalnega zaposlovanja, nato dve leti ne sme sodelovati na javnih razpisih za dobavo, gradnjo ali storitve. Posebej po zadnjih poprovih je zakon veliko bolj učinkovit. Leta 1982 je bilo v Zgornji Bavarski izrečenih za 219 tisoč mark kazni, na območju celotne bavarske za 650 tisoč mark, na območju cele Nemčije pa za 5,3 milijona mark. Leta 1987 so se kazni v Zgornji Bavarski povzpele na 606 tisoč mark, v Bavarski na 1,2 milijona mark in v vsej Nemčiji na 9,1 milijona mark. Lani pa je bilo samo na Zgornjem Bavarskem izrečenih za 964 tisoč mark kazni. V Italiji nimajo posebnega zakona o delu na črno, skušajo pa ga preprečiti z nekaterimi zakonskimi ureditvami na delovnopravnem področju. Poseben predpis o zatiranju črnega dela v obrti ima dežela Piemont, zakon ščiti strokovno delo obrtnikov. Predlog krovnega zakona o zatiranja sive ekonomije je obtičal v parlamentu, delo na črno padefinira kot neprijavljeno dejavnost, katere cilj je dobiček in črno zaposlovanje. Predlog zakona predvideva denarne kazni do višine 50 milijonov lir. ji, štukaterji, pleskarji, krovci, polagalci estrihov, montažerji centralnih kurjav, polagalci podov, tesarji, plinski in vodni instalaterji, elektro instalaterji, parketarji in stavbni kleparji. V drugo večjo skupino so zajeli osebne storitve za prebivalce, ki so obsegale 33,6 odstotka vseh kaznovanih in v katerih so bili zajeti predvsem naslednji poklici: peki, čevljarji, kemični čistilci, steklarji, izdelovalci rolet in žaluzij, zobotehniki, mesarji, elektromehaniki, krojači, fotografi, frizerji in avtomehaniki. Analiza je pokazala, da je pri delu na črno močno zastopano tudi mizarstvo in to tako na področju storitev (popravil) kakor tudi izdelovanja notranjega in stavbnega pohištva; kar 8,2 odstotka vseh kaznovanih je opravljalo takšno dejavnost. Med kaznovanimi so bile osebe, ki so delale izključno na črno in tudi takšne, ki jim je bilo delo na črno poleg rednega dela "druga zaposlitev". Podobno delitev branž pri delu na črno najdemo tudi v Franciji, kjer ocenjujejo, da je približno 25 odstotkov del na črno opravljenih na področju gradbeništva. Največ v izvajanju vseh vrst inštalacij na stavbah, pleskanju, polaganju podov in podobno, v nekoliko manjši meri pa pri zidarskih delih ali pri t. i. grobi gradnji. Tudi v Franciji ocenjujejo, da je področje osebnih storitev za potrebe prebivalstva na drugem mestu s približno 20 odstotki, ostalo pa odpade na druge dejavnosti. Precej močno je zastopano črno delo t.i. delovnih emigrantov, ki jih v Franciji vodijo posebej. V Italiji, kjer je obseg dela na črno izredno visok, so leta 1994 ocenili, da se z delom na črno oziroma s šušmarstvom ukvarja kar približno 7,2 milijona ljudi. V Centrali zvezi italijanskih obrtnikov so izračunali, da je množica teh delavcev utajala za približno 60.000 milijard lir davkov in prispevkov, od katerih odpade 20.321 milijard lir na prispevke za zdravstveno zavarovanje, 16.960 milijard lir na davek na dodano vrednost in približno 25.000 milijard lir na pokojninsko skrbstvene prispevke. Iz leta 1994 je zanimiv tudi podatek, da so obrtna združenja v Italiji v nekaj zadnjih letih prijavila nekaj več kot 2 milijona delavcev na črno. Ugotovili so, da so najbolj prizadeti redni obrtniki naslednjih dejavnosti: vodnih inštalacij, frizerstva, pleskarstva, polaganja ploščic, zidarstva, kozmetike, električarstva, inšalaterstva kurjav in podobno. Zanimiva je tudi ocena, da bi iz 2 milijonske armade delavcev na črno lahko ustanovili in registrirali približno 900 tisoč novih obrtnih podjetij, ki bi državi ustvarili 9.275 milijard lir prihodka od davkov in prispevkov. GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Račun vzamem, če mi ga dajo" . . V prvi polovici zadnjega septembrskega tedna, natančneje v torek in predvčerajšnjim, v sredo Sfno spet napravili kratko Glasova gorenjsko raziskavo, s katero običajno popestrimo Odprte Vrani GORENJSKA. Tokrat smo zavrteli 142 telefonskih številk nflključnoizbranih telefonskih naročnikov po celotni Gorenjski. Od tistih, ki smo jih poklicali, jih 19 ni bilo dosegljivih, prav njhče pa tokrat ni odklonil sodelovanja v anketi o tem, kako gledamo Gorenjke in Gorenjci na delo na črno, na sivo ekonomijo. Rezultat ankete kaže, da večina Gorenjk in Gorenjcev meni, da država MORA preprečevati in preganjati sivo ekonomijo, striktno in učinkovito. Glede ocene strokovnjakov, da siva ekonomija pomeni pri nas četrtino družbenega proizvoda, dobra polovica anketiranih tej ugotovitvi pritrjuje - vendar pa se obenem skoraj tretjina do tega podatka ni °Predelila. Med rezultati tokratne Glasove raziskave pa je treba biti pozoren na odgovore k Prvemu vprašanju - s podvprašanjem: kako bi Vi odgovorili, če bi vas to vprašali? Odgovor Prepuščamo Vašemu odnosu do sive ekonomije oziroma do dela na črno. , , . . „ ; Tokratna tri vprašanja in odgovori nanje so, kot običajno v posebni pregledniciV naši telefonski anketi smo tudi tokrat ponudili možnosti variantnih odgovorov podatki so v absolutnih številkah in preračunani v odstotke. Od sodelujočih v anketi je bilo 63 % Gorenjk in 37 /o Gorenjcev; tudi po izobrazbeni strukturi anketirani ustrezajo statističnemu vzorcu. Ko kupujete, plačujete različne storitve itd., ali vselej zahtevate račun? Ml vselej brez izjem 49 mmmmm Pa ga «amem, če mi ga dajo f$i% ne, in rečem, da računa ne potrebujem 11 0% ne vem, ne morem se opredeli 0 Ali menite, da mora država storiti vse za to, da prepreči delo na črno oziroma preganja sivo ekonomijo, od katerega se ne plačuje davkov? NMMMHHnia črno je treba striktno in učinkovito preganjati 76 ■HM. Pri nas ie siva ekonomija predvsem reševanje 34 lastne eksistence in se ne strinjam i$,6% ne vem, ne morem se opredeliti 13 Ekonomisti ocenjujejo, da pri nas obseg dela na črno t.j. sive ekonomije dosega 25 odstotkov družbenega proizvoda. Se strinjate z oceno? Hü&til ne, s tako oceno pretiravajo 18 0% ne, obseg sive ekonomije je še večji kot četrtina BDP 0 ne morem se opredeliti 37 Sredi avgusta je bila na Gorenjskem sejmu prireditev "Miss Gorenjske za Miss Slovenije", Jutri (v soboto) pa bo v Mariboru finale lepotnega tekmovanja "Miss Slovenija za Miss sveta". Najlepša na gorenjskem tekmovanju je bila Celjanka Alja Klap-šič, kije bila uspešna tudi v poif tnalu in jutri bo finalistka. Če je Renati Bohinc, edini Gorenjki v lepotnem tekmovanju za Kraljico Slovenije, uspelo zmagati, bo pa morda Miss Gorenjske (čeprav Štajerka) podobno presenetila? Jutri zvečer bodo to prvi izvedeli tisti, ki gledajo POP TV • za prenos finala Miss Slovenije boste namreč zastonj pritiskali oba možna gumba za programa nacionalne TVS, Jesen je čas, ko se največ dogaja v lepotnih tekmovanjih. Ne le na Gorenjskem. Imamo Kraljico Slovenije, jutri bomo dobili Miss Slovenije. Pred kratkim so izbrali M ISTRA WORLD '96, najlepšega moškega sveta. S to lovoriko in 80 tisoč markami nagrade v lepu se odslej postavlja Tom Nuyens iz Belgije, 20-letni študent športne fakultete, visok 192 cm. Mimogrede: Slovenijo je v finalu zastopal Marko Vraničar, 20-letni lepotec iz Novega mesta, soimenjak prodornega škofjeloškega politika, bivšega energetskega ministra in le več let uspešnega direktorja podjetja 1ZR Škofja Loka. Na sliki ni Marko Vraničar, niti ne Tom Nuyens, temveč Alenka Horvat (miss triiškega šuštarskega tura) s košaro. O tem, katera zelo uspešna gorenjska gospodarska drulba s področja trgovine je nadvse uspešno organizirali zabavni del največje trtiške prireditve - vključno z izborom najšarmantnejše - je nazorno razvidno z Alenkine nagradne košare, polne dobrot. Danny, Kanal A in wm glas Dannyjeve zvezde Kako priti do zvezd? Telko, zelo težko. Kaj pa do Dannyjevih zvezd? Enostavno in čisto preprosto: z izpolnjenim kuponom iz Gorenjskega glasa lahko vsak torek sodelujete v žrebanju za privlačne nagrade, ki jih pripravljamo Danny, Televizija Kanal A in Gorenjski glas v oddaji DANNYJEVE ZVEZDE. Vsak torek je glavna nagrada izlet v Benetke s katamaranom Prince of Venice -Danny in turistično podjetje ROMA Ljubljana bosta izlet pripravila jutri, v soboto, 28. septembra. V vsaki oddaji na Kanalu A poleg tega Še ena Dannyjeva posebna nagrada in po ena nagrajenka oziroma nagrajenec za super izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Na izlet bomo povabili še koga od tistih, ki jih boste predlagali na kuponih za oddajo Dannyjeve zvezde kot Vašo najpriljubljenejšo osebo slovenskega javnega življenja. Torej: splača se izpolniti kupon, ga nalepiti na dopisnico in poslati Dannyju na naslov: poštni predal 2399, 1001 Ljubljana. Danny na lanskoletnem nagradnem izletu v Benetke, z obveznimi golobi na Markovem trgu. Tudi na jutrišnjem nagradnem izletu za izžrebance v oddaji Dannyjeve zvezde bosta Danny in podjetje Roma Ljubljana poskrbela, da nikomur ne bo dolgčas tja do zgodnjih nedeljskih jutranjih ur. Za Vaše sodelovanje v Dannyjevih zvezdah zadošča kupon iz Gorenjskega glasa. Ne pozabite, kaj morate storiti vsak torek zvečer natanko ob 23.00 uri: vklopiti Kanal A in pogledati v Dannyjeve zvezde. Če Vam v torek ponoči"veke padejo skupaj" pred 23. uro, si Dannyjeve zvezde lahko ogledate v sredo ob 17.00 uri na frekvenci Kanala A, oddajo pa ponovijo tudi ob sobotah - točno opolnoči. NOVO - NAJNOVEJŠE NONSTOP 24 UR NA DAN VEDEŽEVANJE IZ KART POKLIČITE: 090-75- 1 5 ——r^r MM GLAS DANNYJEVE ZVEZDE Kupon 6. septembra 1996 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Odgovor:_ Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Mito Trefalt, bivši urednik razvedrilnega programa TV Slovenija, je odlično opravil nalogo vodje mednarodnega projekta letošnjih Iger brez meja. K dodatnemu uspehu Iger brez meja so prispevali tudi članice in Člani petih ekip z Gorenjske, ki so zagotovili polovico slovenskega zastopstva v devetih krogih iger v Torinu. Bohinj, Kranjska Gora, Mengeš, Železniki in Kranj so kraji, iz katerih so sodelovale ekipe, z njimi navijači in godbe na pihala, ki so vsi skupaj naredili tako promocijo Gorenjske + Slovenije, da bi jim državni sekretar za turizem Peter Vesenjak lahko primaknil kakšen tolar - če je seveda od znamenite kampanje "Imejmo se fajn" še kaj ostalo. Igre brez meja so se za letos zaključile, zato ima Mito Trefalt v predahu do naslednjega ciklusa spet nekaj več časa za svoj hobi - konjerejo. Na sliki: Mica in Dama na vajetih. Marjan Murko, urednik nedeljskega Kolovrata domaČih na Radiu Tržič in redne torkove rubrike z istim naslovo^ Panorami Gorenjskega glasa, je letoval v Atomskih Toplic To so tiste toplice, ki so pred kratkim praznovale tridesd' rojstni dan in kjer imajo imeniten hotel, super bazen** kompleks Terme z več kot 2000 ml vodnih površin, najbolj'1 zdraviliške storitve, avtokamp itd - še pred 30 leti pa s°' Podčetrtku imeli samo en čisto majčken bazenček, Atotnskf1 vas pa je bila tedaj še grad v oblakih. In kaj je Marjan MuT*0., počel v Zdravilišču Atomske Toplice? Preveril je, če ob Sol'1 poznajo Gorenjski glas - in za rubriko FotoEJGA prineSt! fotko naravnost iz recepcije hotela Atomske Toplice, kjetr našel navdušene bralce edinega gorenjskega časopisa. Zaii zdaj v uredništvu intenzivno razmišljamo, da bi pripravi*' posebno Atomsko prilogo. Na nedavnem celovškem lesnem sejmu so se slovenski proizvajalci lesno obdelovalnih strojev predstavili s simpatičnim novim zaščitnim znakom "Made in Slove-nia". Zagovorniki znamenite nove celostne turistične podobe Slovenije z rožicami, ki so "ukinile" lipov list, se ob temle dreveščku Made in Slo venia zanesljivo zmrduje-jo - v EJGA rubriki pa upamo, da bodo slovenski razstavljale!, ki so se predstavili v Celovcu, z njim uspeli prodati kakšen stroj več. »J» »J* rg. b.20 Dober dan, Koroška 16.50 EP videostrani 7-00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Klop i'-25 Lov na znamko, norveška nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji i«-30 Svetovalna oddaia 18.40 Risanka S,5° kin9°. TV igrica i« , 2re°anje 3x3 ».30 TV dnevnik 2, Vreme ^■50 Šport 20.00 Omizje ^■25 Roka ročka: Igla in laser «•20 Včeraj, danes, jutri 22.25 EPP daja 22.05 Kdo je ona? 22.10 Jaz sem pesem 22.40 Dnevnik 23.00 Sama v temi, ameriški barvni film 0.30 Poročila HTV 2 16.35 TV koledar 16.45 Atletika, reportaža s plitviškega maratona 17.05 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 17.55 Podobno, a različno 18.05 Svet narave, dokumentarna serija 18.55 Hugo 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Mur-phy Brown, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Konji, dokumentarna serija 21.40 Lovci na tatove, angleška nanizanka 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.55 Nedeljska reportaža, ponovitev 22.15 Top spot 22.20 TV prodaja 22.25 Video strani RA KRANJ «2-20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dr 22-50 Šport ' dnevnik 3,'Vreme &66 EPP 23.00 Sova '3.00 Red in zakonitost, ameriška 5^izanka 23.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 0.20 TV jutri, Videostrani TVS 2 £•00 Euronews 12.45 Učimo se tujih lezikov: Angleščina 13.00 Christv, genska nadaljevanka 13.45 Osaml-w« planet, ponovitev 14.45 Sobotna ^■Ponovitev 16.05 Športni pregled J5'j0 Wildbach, nemška nanizanka ''•40 Sova, ponovitev 18.30 Sedma ?'°za 19.00 Noro zaljubljena, amer-PW nanizanka 19.25 Včeraj, danes, lU«l 1Q m \l nhmnAin ommraUa AVSTRIJA 1 12.00 Otroški program 14.55 Hišica v preeriji, ameriška serija 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Knight Rider, ameriška akcijska serija 17.40 Kdo je šef? 18.00 Polna hiša 18.25 Korak za korakom 18.55 Za mesecem takoj levo 19.20 Posebna oddaja - volitve za evropski parlament 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Specaballs -vesoljske zagate, ameriška zf komedija 21.50 Teleclubing 22.00 V mreži strasti, francosko-ameriška kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 Hunter 0.15 Arizonska soteska smrti, ameriški vestem 1.30 Čas v sliki 2.05 Schiejok 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.10 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 estitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana mestne občine Preddvor 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Gost v studiu: župan mestne občine Preddvor - Miran Zadni-kar 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program -Glasba po izboru Roberta Baumana 19.50 EPP 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ AVSTRIJA 2 Mh 19.30 V območju somraka, finska nanizanka 20.00 Wojeck, janadska drama 21.30 Osmi dan tu i Homo turisticus, oddaja o 22.C SJkmu 22.30 Svet poroča 23.00 °fane Rončel izza odra 0.30 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravi-co do spremembe programa. KANALA 15.10 Spot tedna 15.30 Predstavitev gfolkov 15.55 Video strani 16.55 »Pot tedna 17.00 Karma, ponovitev 18.00 Lucan, nadaljevanka 19.00 ^asbeni spoti 19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta 20.00 Zlata dek-ameriška humoristična nanizanka 20.30 Filmska uspešnica: Kdo mi r,Dlie ženo, ameriški barvni film; "anny de Vito; Bette Midler, Helen ^'ater 22.05 Hawkins, 3. del nani-nar>ke 23.20 Spot tedna 23.25 TV Prodaja POPTV d.;00 Santa Barbara, ponovitev na-«'levanke 11.00 Spidi in Gogi show, 1? £vitev 12-°0 P0P I™2- ponovitev pgW Imamo jih radi, ponovitev 13.00 Uuh rti'6, P°n°vitev nanizanke 14.00 daii e2en na Donavi, ponovitev na-tdievanke 15.00 Max Glick, ponovi-°v .15.30 POP 30 16.00 Mulci!, l7-inanka 16-30 Santa Barbara 1fi'^A Obalna straža, nanizanka o 30 pop kviz 19 oo Cosby nani. anKa 19.30 24 ur 20.00 Vrnitev v >W0 la9uno, ameriški film: Mila "vovich, Brian Krause 22.00 Šport-« scena 23.00 Brisco County ml., ka i i?rka 0-°0 Sedma sila, nanizan-Porlo t24 Ur' P°novitev 1-30 pop 30- TV 3 dn^.Dnevnik. Ponovitev 9.45 K'icaj 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok,-ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi, ponovitev 11.05 Pogledi od strani, ponovitev 11.35 Milijonsko kolo 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, ponovitev 12.35 Tednik 13.00 čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Santa Barbara -Kalifornijski klan 14.25 Bavarec na otoku Rugen, nemška serija 15.10 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobdodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.20 Posebna oddaja - volitve za evropski parlament 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Naš Charly, nemška serija, zadnji del 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje -kultura 1.35 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 K stvari, ponovitev dokumentarnega filma 3.05 Čas kulture 4.15 Videonoč Današnji progrma bomo začeli glasbe no, s Predstavitvijo novih melodij iz naše fonoteke ob 13:40. Ob 14:30 bo sledila oddaja Storite nekaj zase, ki jo bo pripravila, tokrat zares, Vesna Vogelnik. Kot vsak dan bo ekipa naše dnevno-informativne redakcije tudi za danes nalovila nekaj svežih informacij in poročil o aktualnih dogodkih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo In komentiramo ob 15:30. Sledila bodo Obvestila ob 16:10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deustche Welle poroča ob 16:30. Točno ob 17:00 bomo poročali o tem, kako so teden videli možje v modrem, v rubriki Novo na številki 92. Pol ure kasneje, ob 17:30, se bo začela oddaja Tržiakl hit Oddaja sta tudi tokrat pripravila Vesna in Dušan. R TRIGLAV TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 320. 19.25 TV prodaja 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.20 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Dan odprtih vrat Aipetour Remont Labore: Twingo za mlade 20.17 Balinarsko državno prvenstvo v Tržiču 20.33 Šport: Začetek državnega prvenstva v namiznem tenisu; gostje: NTK MERKUR KRANJ in NTK KRIŽE (v živo, voditeljica Branka Jurhar, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjska 320. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa - 12. oddaja 22.00 Boris vam vedežuje (sodeluje jasnovidec Boris Maček, v živo: pokličite: 33 11 56) 22.45 TV prodaja 22.50 Poročila Gorenjska 320. 23.05 Z vami smo bili... nasvidenje 23.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.07 Videostrani _ 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo. porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila RŽIRI ra>n\aJ0.00 Video kolaž 14.20 TV noč D"ica; Ptui. Ponovitev 16.00 TV ponazori iz družinskega življenja, &,tev 1700 TV prodaja 17.30 TV ffita 17-35 Super knjiga, 1. del Kiir? L^niks 19-°0 TV dnevnik 19.15 stran- ln6va 19-30 TV prodaja/Video 2l£l^0-°0 Zdravje na tri, oddaja PoV^TV noč: Oddaja o športu 22.30 AvnrJ a' Ponovitev 22.45 Pot v str^i« 2345 TV prodaja/Video ^'0.15 Video kolaž HTV 1 SamJ^ ko|odar 7.25 Poročila 7.30 preo1 Ba,rbara 8.15 Dobro jutro 10.05 ValnJTTlska vz9oja 10.30 Izobraže-10 vfebine 10.35 Razredni pouk H is aPIS v knjižnico 11.05 Iskrice Pe'r w x?leščina H-30 Duhec Kas" 12.2o i- L naniza"ka 12.00 Dnevnik 'lariaiu 'ubeZQr>ske vezi, španska LOKATV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Policija svetuje 20.15 športni pregled 20.30 EPP blok 20.35 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) 21.15 EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Predstavitveni zbor in volitve tdružene liste socialnih demokratov kofja Loka 20.45 Iz arhiva _ ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Eko piknik polo srečanje v Planici 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 videostrani 5.30 Prva jutranja kronika RA Slove nija 5.40 Napoved programa - ser visne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 90 let športa v škofji Loki 18.00 Terenski studio Osnovna šola Gorenja vas 19.30Odpoved programa R RGL 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 12.30 Športni pregled 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko Markovič 15.15 RGL komentira in ob vešča 16.00 Črna kronika 16.10 Spoz najmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice18.15 Trideset minut za zdravje 19.15 Novice 19.20 Prenos žrebanja 3x3 19.25 Vreme 20.00 Glasbeni hiti 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit TV ŠIŠKA Per L x?leščina 11-30 Duhec Kas 12 20ii t nanizanka 12-00 Dnevnil 'ladaiu 'ubezenske vezi- španski. vež rWanka 13-°° Kraljevič in refila?!?°vitev ameriškega barvnega 15315 i55 Modul 8 15.20 Risanka NQvarJ20braževaini program 16.45 Koin T° x'9rice- nadaljevanka 17.40 Jadral-6 18-10 Alpe - Donava -Dne^J8,-40 Danes v Saboru 19.30 20.05 In memoriam 21.15 3to|6,vna razstava 21.20 Pet in pol ' visovcev, dokumentarna od- ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani_ IMPULZ KAMNIK KINO R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 1&30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer akcij, spekt. TWISTER ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ ?m«r "odbrta"aS OD MRAKA DO ZORE ob 17. in 21. uri, amer. srhlj. POROTNICA ob lll'uri ŽELEZAR amer. voh. thrill. MISIJA: NEMOGOČE ob 18. in 20.15 uri TOREK, 1. OKTOBRA 1996 TVS 1 Hollywoodski moški, ameriška dokumentarna serija, dokumentarna serija 23.50 Poročila RA KRANJ 9.30 Videostrani 10.30 Otroški program: Ne vem, kdo sem, angleška dokumentarna oddaja 11.20 Kraj bistrih voda, angleški film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 13.50 Tedenski izbor 13.50 Vsi smo ena družina, japonsko-kanadska serija 14.20 Obzorja duha 14.50 Wojeck - zunaj ognja, kanadska drama (čb) 16.20 Mostovi 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 17.35 Jakec in čarobna Izčka, an- Ïlepka risana serija 8.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, TV igrica 19.20 Včeraj, danes, jutri 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 V žarišču 20.30 Dežela viharjev ali zemlja, ki jo je Evropa postavila na glavo, dokumentarna oddaja 21.10 Prijateljice iz hiše žalosti, češka nadaljevanka 22.40 TV dnevnik 3, Vreme 23.05 Poslovna borza 23.20 Sova 23.20 Splošne poizvedbe, francoska nanizanka 0.10 Davov svet, ponovitev ameriške nanizanke 0.35 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 12.05 Osmi dan 12.10 V žarišču 12.35 Svetovi zemlje 13.25 Alpe Jadran 13.55 Čudež glasbe v dar 15.20 Zoom, ponovitev 16.20 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 16.50 Tedenski izbor: Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 17.40 Sova, ponovitev 18.30 Okrogla miza: O potresih 19.00 Davov svet, ameriška nanizanka 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 19.55 EPP 20.00 Wildbach, nemška nanizanka 20.50 Studio City 22.00 Obiski 23.10 Somrak stoletja: Bukarešta - pozabljeni spomini 0.10 Evropski pokal v košarki: Kovinotehna Sav. Polzela - Nobiles, posnetek 1.30 Studio City, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. HTV 2 16.50 TV Koledar 16.00 Zakladnica, glasbena oddaja 16.45 S knjigo po glavi 17.30 Svet narave, 9. del dokumentarne serije 18.25 Stare utrdbe ob reki Krki, dokumentarna oddaja 18.55 Hugo, TV igrica 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Urgenca, ameriška nanizanka 21.00 Glasbeni spot 21.30 Črno-belo v barvah: Ekoooki Jack, ameriški barni film; Iz arhiva HRT; Retrovizor; Vesti iz zgodovine AVSTRIJA 1 10.10 Moje ime je Nobody 12.00 Otroški program 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Knight Rider, ameriška akcijska serija 17.20 Vsi pod isto streho 17.45 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša 18.25 Korak za korakom 18.55 Noro zaljubljena, serija 19.20 Posebna oddaia - volitve za evropski parlament 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Afrika, tvoje živali, dokumentarni film 21.20 Bela palača, ameriški film; James Spader, Susan Sarandon 22.50 Stehne King: V malem mestu, ameriška grozljivka 0.45 Čas v sliki 0.55 Parfum explozive, francoska komedija 2.30 Čas v sliki 3.05 Schiejok, ponovitev 4.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Novosti iz zabaviščnega sveta, ponovitev 17.30 Daktari, ponovitev ameriške nanizanke 18.30 Kapitan Planet, risanka 19.00 Glasbeni spoti 19.30 S kamero na potepu 20.00 Hermanova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Sirene, nanizanka 21.30 Hon-do, ameriška nanizanka 22.30 Glasbena oddaja 23.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Sedma sila, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Prigode Ani in Nejčka Krpice, ponovitev 13.00 Kuharske mojstrovine, ponovitev 13.30 športna scena, ponovitev 14.30 Acapulco H.E.A.T., nanizanka 15.30 POP 30 16.00 Mulcil, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Chicago Hope, nanizanka 21.00 Newyorska policija, nanizanka 22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.00 Sedma sila, nanizanka 0.00 Mož postave, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev AVSTRIJA 2 12.10 Tema, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Konflikti 13.40 Santa Barbara -kalifornijski klan 14.25 Bavarec na otoku Rugen, nemška serija 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.20 Posebna oddaja -Volitve za evropski parlament 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dosjeji X, ameriška serija 21.00 Home sweet home 21.10 Poročilo, magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Mem-esis, Prihodnost digitalne evolucije 23.30 televozija v rokah umetnikov, raziskava o umetniški obdelavi medija televizije 0.30 Nedotaknjena in skrvnost-na Zgornja Avstrija, avstrijska satira 1.30 Pogledi od strani, ponovitve 1.35 Santa barbara - Kalifornijski klan, ponovitev 2.20 čas kulture 3.05 videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Giasbeni spot 19.10 Poročila 321. 19.25 TV prodaja 19.30 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: 100 let trgovskega podjetja Merkur Kranj 20.50 24. strokovni specializirani sejem Zaščita 96 - Protection 96 21.10 Poročila 321. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Potovanja: S kolesom v Himalajo -IV. del 21.45 Praznik krajevne skupnosti Visoko - Milje 96 22.25 Cvetje in avto - Kranj 96 22.45 TV prodaja 22.50 Poročila Gorenjske 321. 23.05 Z vami smo bili... nasvidenje 23.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.07 Videostrani Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme, ki jo pripravlja Miro Vrhovnik. V sanje ljubiteljev jeklenih konjičkov se bo vmešal Simon Antolič v oddaji Na štirih kolesih. Začela se bo ob 14:30. Aktualne dogodke iz naše okolice, torje Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled svetovnih dogodkov s pomočjo kolegov iz radia Deutsche Welle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravlja Miro Vrhovnik v oddaji S'm Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite nemščine. Tokrat bo na vrsti že 24. lekcija tečaja Deutsche - Warum nicht? Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se bo pričel ob 17:55. Pripravlja ga Janez Kikel. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.30 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.20 Politične stranke se predstavijo 18.00 Pogovor z županom Občine Železniki 19.30 Odpoved programa R RGL LOKATV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Repki (oddaja o živalih) 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled (ponovitev) 21.00 EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Pokojnine po novem - javna tribuna LDS - Občinski odbor Železniki 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5... 18.50 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani KRIM: 100,2 MKz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji progrma RGL 6.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Jutor je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Avstralska glasba 20.30 Novi svet in Založba Quatro 22.00 Camelrhytem 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 72000 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE TV 8 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 13.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 14.30 Zdravje na tri, ponovitev 16.00 TV noč: Oddaja o športu, ponovitev 17.00 TV prodajaA/ideostrani 17.30 TV poročila 17.35 Super knjiga, 2. del 18.00 Feniks 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/VI-deostrani 20.00 Kino TV3: Smrtonosne strasti 21.35 TV noč: Vera in čas 22.45 TV dnevnik 22.50 Pot v Avonleo 23.50 TV prodaja/Videostra-ni 0.20 Videokolaž HTV 1 .1.00 Skrivnosti Šibenika 11.30 Duhec Kasper, nanizanka 12.00 Poročila 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 1245 Moški in tri žene, ponovitev 14.30 Otroški program 15.35 Risanka 15.45 Izobraževalni program, ponovitev 16.45 Nevarne igre, nadaljevanka 17.35 Kolo sreče 18.10 Po meri 18.40 Danes v saboru 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Glasbena oddaja 21.10 TV parlament 22.40 Dnevnik 23.00 TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija 21.35 Šport in rekreacija, ponovitev 21.55 Zdravniški nasveti, ponovitev 22.35 Top spot 22.40 TV prodaja 22.45 video strani 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. akcij, spekt. TWISTER ob 16., 18.15 In 20.30 uri STORŽIČ amer. "odbita" grozlj. OD MRAKA DO ZORE ob 17., 19. m 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ADDAX, d.o.o., MIRKA VADNOVA 8, KRANJ tel. 241-721, tel. 241-369, fax. 241-721 TflO«VINH IN ZRST*PnNJC d mm. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Nagrade: 1. nagrada - odojek 2. nagrada - 10 kg perutninski paket T^T.f^iž*1._ 3. nagrada - 36 i osvežilnih pijač (diet, ora, cola) " 4. in 5. nagrada - karton (12 I) sadnega sirupa Konki Vaše rešitve nagradne križanke pošljite na dopisnici najkasneje do 9. oktobra. Rešitve pošljite na GORENJSKI GLAS, 4001 Kranj, p.p. 124 ali oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržiča ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Agenciji Tik-Tak v Preddvoru, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. GOZDIČ d o o ProlivodrvJa In trgovin, i lesom In dlvjeclno Zgornja Pristava 17. 32 10 Slovenske Konjice Tel. C fax: (063) 754-156. Žiro račun: 50720 • 601 ■ 869C Mesarija - predelava - BIST ALOJZ VALAND 63215 Loče pri Poljčanah Fax: (063)763-142 Tel.: 063/763-215, 763-919 MESO IZDELKI P R AG E R S SPODNJI GAJ TEL.:06 2 /8 7 5 - 56 I FAX:062/837-575 K 9 REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE JENKO VIRMAŠE Izmed več kot 2.000 prispelih reštev je žreb nagrade dolo^ nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado - 2 prednja amortizerja za golfa z menjavo dol" FRANC HAFNER, Zoisova ul. 17, Kranj 2. nagrado - komplet koles za rolerje dobi MAJDA FRELIH, Smokuč 46a, Žirovnica 3. nagrado - zaščitna maska Jenko dobi IVICA PORENTA* Sv. Duh 62, Škofja Loka Nagrade Gorenjskega glasa pa dobijo: FLORJAN MAČEK, Virmaše 58, Škofja Loka; MIMI SELAN, VršiškaC 25, Kranjska Gora; MARJAN BRENKA, Šutna ^ Žabnica Nagrajencem čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnjič. NASKOK, NAPAD SREDOZ. ZELENI GRM SLIKARSKA SMER NASA REKA TONE L0TRIČ SVETLO ANG. PIVO DRUGO IME ZA MESTO AALST ZEVS0V SIN IN KRETSKI KRALJ V LISTNATO J?B!V0 KORALNI OTOK GLINASTE PIŠČALI 10 0BER KURENT ŠTAJERSKO NIK KERSHAW LETOPIS 19 PTICA PEVKA ARTUR BICIKLIST MODEREN PLES 15 PRIMORSKI KRAJ TROPSKE PAPIGE 24 17 14 HITER FR. PLES KOCINA TEKOČE STOPNICE NEMŠKI FILOZOF THEODOR 13 IKAROV OČE 11 FILMSKA ZVEZDA DEL SARAJEVA 12 VRH PRI LJUBLJANI ST. GRŠKI KRALJ FR. ZGOD. EMILE VOŠČILNICA 26 ST. PERZ. DUH ZLA ALIFATSKI RADIKAL 25 KRAJ PRI CERKNICI JAPONSKA LUKA KRILO RIM KONJENICE NEM. PISEC SOCIAUST KARL ume IRVING EVROTAS 18 C8ESL0-V1NA P0P0-TRESNI VAL IVO DANEU NATRUEV KARBONAT PRIPIS 28 LIV RT NA HOKAIDU PRIP. ZA BRISANJE OKLEPNO VOZILO GORSKI re£ ČOLN STARO-SL0VANI JUNAKINJA KANONSKE KNJIG DEL OBRAZA DAN V TEDNU VEZNIK UROŠ " GRABNER GREGOR TOZON ŠVIC. PIS. CLAUDE 27 PISEC TAVČAR 16 FRNIKOLA 20 GR. BOG VETRQV, BABICA IZDELOV. OROŽJA V GLASBI SLOVESNO OZ. VEU-ČASTVENO GEOM. POJEM DEL SKAKALNICE KITAJSKO GLASBILO IZVOR DALMAj ŽENSKO IME PAKET ~ŠL0V. ŠAHIST LEON 23 OBROČ, PRSTAN ŽENSKO IME Podjetje ADDAX, d.o.o., vam v sodelovanju s Svetom kranjskih sindikatov nudi sledeče: - sveže perutninsko in puranje meso - sveže goveje, junčje in svinjsko meso - suhomesnate proizvode vseh vrst - izdelke iz divjačine -jabolka za ozimnico - praške in čistila HUDOBIJA REKA V FRANCIJI 22 LETOVIŠČE -V BELGIJI HUMORIST. PUTRIH NAGRADNA KRIŽANKA 10 W 26 27 12 13 2Ü [21 [22" [2T 0€> hi is si Svobodni sindikati proti odpovedi splošne kolektivne pogodbe Sindikati smo odločeni braniti poslednje ugodnosti ln>m.aja \etos so delodajalci, vlada in sindikati podpisali socialni sporazum. Med ključnimi "Vije bilo pod 14. točko zapisano: SPOŠTOVANJE KOLEKTIVNIH POGODB. Dobre tri mesece zatem so naJprej Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije, Potem pa še Združenje delodajalcev in Obrtna zbornica odpovedali Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. -•««mg naj di du v tem, aa bodo pogajanja za novo pogodbo lažje stekla, kot bi spremembe za stare. Hkrati ie Upravni odbor Gopspo-darske zbornice priporočil zborničnim združenjem, naj °dpovedo panožne pogodbe. Neodgovorna odločitev delodajalcev Je mogoče, da so deloda- jalci - maja podpisali nekaj, kar Se je po treh mesecih izkazalo za neizvedljivo? Ali pa so Podpisali kar tako, da so Vključili dolgotrajna pogajanja? Ali pa socialnega spor- ,v ^mevanja in delavcev sploh Zmanjševanje Jemljejo resno? Kakorkoli, delavskih pravic &WC1OSLAR do delavcev. Tako bruto plače v gospodarstvu, predlagajo odpravo Nadomestilo za prehrano nekaterih dodatkov med delom naj bi splošna za delo v delovnem kolektivna pogodba prepusti-času, ki je za de- la ureditvi v internih aktih, lavce manj ugoden, prav tako povračilo stroškov Zmanjšala naj bi se prevoza na delo in z dela. nadomestila plač v Zmanjševanje stroškov tor-primeru bolezni, in ej in to znova na račun delavcev. V Svobodnih sindikatih smo odločeni braniti poslednje ugodnosti, ki jih delavcem daje dosedanja splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Če se delodajalci ne morejo dogovoriti z vlado za ugodnejše pogoje gospodarjenja, če lastniki od njih za vsako ceno zahtevajo dobiček, če so vodstva nekaterih podjetij nesposobna, to ni več naš problem. Delavci so svoj davek gospodarskim spremembam že plačali, zdaj naj ga še drugi. • Milena Sitar sicer naj bi pripada lo delavcu nadomes-tilo v višini 80 odstotkov od osnove za prvih pet dni odsotnosti z dela, 70 odstotkov za šesti do petnajsti dan, in le še 60 odstotkov za šestnajsti do trideseti dan odsotnosti z dela. Znižale naj bi se jubilejne nagrade, solidarnostna pomoč bi se zmanjšala na 60 odstotkov povprečne odločitev je neodgovorna in Posledice bodo morali pripisati sebi. Delavci se namreč ozaveščajo. Če je bilo na Primer še lani mogoče manipulirati z regresom za letni dopust, je bilo letos njt _ postavljeno kot prva Delovna skupina na strani delodajalcev je že pripravila predlog nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo s tarifno prilogo. V njej za zmanjšanje pravic feje bjlo letos njegovo f£ £J in vsen Plačilo oostavheno kot orva obveznosti, ki jih imajo poleg plač delodajalci zahteva v nekaterih napove in izvedbah stavk. Sindikalne zahteve nalepljene na zborničnih vratih . Prvi širši odziv na odpoved splošne kolektivne pogodbe le bila v sredo v Ljubljani izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, razširjena s sindikalnimi jaice™^' Sm° °Predeuu odnos do odločitev deloda- Konferenca je sprejela naslednja stališča: Ocenjujemo, da je odpoved kolektivne pogodbe formalno sicer legalna, po vsebini in načinu pa napad na Poi konfliktov namesto socialnega miru in cjne8a sporazumevanja, ki je najprimernejši, če ne 0 edini način za gospodarski in družbeni razvoj. s Zveza svobodnih sindikatov Slovenije vztraja, da sta çf- no sporazumevanje in kolektivno dogovarjanje 1 lna načina za usklajevanje sicer objektivno različnih teresov organizacij delodajalcev na eni in sindikatov na Jugi strani. Vsakršna pogajanja morajo upoštevati j°,Se*eno raven pravic in obveznosti delavcev in deloda-So ev> razvojne možnosti in zahtevo gospodarskega in kalnega razvoja, ne smejo in ne morejo potekati po ulKtatu ene strani. * Izredna sindikalna konferenca ZSSS zato: del ^ar^teva' da Gospodarska zbornica in Združenje .°dajalcev Slovenije umakneta, oziroma prekličeta Poved splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, in lQer najkasneje do 10. oktobra 1996; kol Z^yra^a kot popolnoma nesprejemljiv predlog nove aktivne pogodbe za gospodarstvo; Po Pjf^laga vsem podpisnikom splošne kolektivne snf d° ^mprej skupno ocenijo, ali so potrebne P ernembe in dopolnitve te pogodbe in katere, ter začnejo Sajanja v duhu socialnega partnerstva, p P°preteku roka bo ZSSS vnovič ocenila razmere in po *nohT sP!'.eie^a odločitve za radikalizacijo zahtev ter za ftx °luzacijo članstva, pri tem pa uporabila vsa demokra-0"a sredstva, tudi stav ko.Vodstvo ZSSS je skušalo cenjene zahteve oddati predsedniku Gospodarske Rla^06- Slovenije, vendar se kljub množičnosti in Priln°Sti na Pl°ščadi pred njihovo stavbo nihče ni sind-Č01' Zato sta iin Predsednik in sekretar svobodnih aikatov nalepila na zbornična vrata! Nismo hlapci in dekle "Zveza svobodnih sindikatov Slovenije z začudenjem spremlja javne nastope predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije in združenja delodajalcev Slovenije, ki brez vsakega sramu in skrajno žaljivo ocenjujejo reakcije slovenskih sindikatov na odpoved splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo kot del predvolilne kampanje," v javnem protestu svobodnih sindikatov pravi predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič. "Na žaljiv, podcenjujoč in skoraj sovražni odnos zbornice in delodajalcev do sindikatov kaže tudi podatek, da Zveza svobodnih sindikatov do 24. septembra 1996 še ni prejela pisne odpovedi kolektivne pogodbe, niti predloga nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Odpoved so nam posredovali javni mediji, predlog pogodbe pa novinarji, ki so ga dobili na seji zborničnih organov in teles. Tak odnos Gospodarske zbornice in Združenja delodajalcev očitno kaže, da ti dve organizaciji, ki naj bi predstavljali delodajalce, očitno nimata resnega namena skleniti nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Ta namen je razviden tudi iz predloga nove pogodbe, v katerem je cela vrsta pravic delavcev bistveno znižana, nekatere pa so celo odpravljene. Slovenske delavke in delavci nismo dekle in hlapci, ki bi molče sprejemali take žalitve s strani delodajalcev. Nismo pripravljeni mirno upogniti hrbta in nastaviti še drugo lice. Zato tudi ocenjujemo, da so te politične diskvalifikacije del umazane igre, ki naj slovenske sindikate prikaže kot neustrezne in neprimerne partnerje ter nevredne socialnega sporazumevanja in socialnega partnerstva. Slovenski delodajalci - ali sta Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije res njihova resnična predstavnika - so izbrali socialno neenakost, pravno, gmotno in socialno bedo slovenskih delavk in delavcev ter socialne nemire za svoj zgodovinski izziv. Pravnikov nasvet Nesreča med odpovednim rokom Vprašanje: Delavec se Je poškodoval med odpovednim rokom in je v bolniškem staleiu. Kdaj mu preneha delovno razmerje: ali z iztekom odpovednega roka ali z zaključkom bolniškega staleža? Odgovor: Odsotnost z dela zaradi bolezni praviloma ne vpliva na tek odpovednega roka - le v primeru delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delavcu ne more začeti teči šestmesečni odpovedni rok, dokler je nezmožen za delo zaradi bolezni. Zasebni delodajalec (samostojni podjetnik) ne more delavcu odpovedati delovnega razmerja, ko je le-ta odsoten zaradi bolezni, razen če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca. Zavarovancu, ki mu med začasno zadržanostjo od dela preneha delovno razmerje, pripada nadomestilo plače še največ 30 koledarskih dni po prenehanju delovnega razmerja. Če bi bil v tem Času po oceni zdravniške komisije še nadalje nezmožen za delo (136. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja), če je bila zadržanost z dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ima zavarovanec pravico do nadomestila plače še ves čas delovne nezmožnosti. Dokler ima delavec pravico do nadomestila plače, ima tudi sicer pravice iz preostalega socialnega zavarovanja, saj ostane zavarovanec pokojninskega m invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti. Zavarovanje, ki temelji na obveznem zdravstvenem zavarovanju, ne vpliva na potek delovnega razmerja in pravice iz tega naslova. • Milena Uršič Jr fLJr ^^^^m ^ttr ^tHU ^IHPP OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Program izobraževanja Več znanja za sindikate Strokovna služba v Svobodnih sindikatih je pripravila program izobraževanja svojih članov do konca letošnjega leta, in sicer po naslednjem razporedu: SEPTEMBER: * 16. do 18. septembra: Učinkovito soupravljanje (3 dni) * 30. septembra do 1. oktobra: 1. del seminarja za nadzorne svete (2 dni) OKTOBER: * 14. do 16. oktobra: Učinkovito soupravljanje (3 dni) * 17. do 18. oktobra: Komunikacije in retorika (2 dni) * 28. do 29. oktobra: 2. del seminarja za nadzorne svete (2 dni) NOVEMBER: * 4. do 5. novembra: Temeljni program za sindikalne zaupnike (2 dni) * 11. do 13. novembra: Učinkovito soupravljanje (3 dni) * 14. do 15. novembra: Komunikacije in retorika (2 dni) * 18. do 19. novembra: Delavsko delničarstvo * 25. do 26. novembra: 1. del seminarja za nadzorne svete DECEMBER: * 2. do 3. decembra: Temeljni program za sindikalne zaupnike (2 dni) * 5. do 6. decembra: Komunikacije in retorika (2 dni) * 9. do 11. decembra: Učinkovito soupravljanje (3 dni) * 16. do 17. decembra: 2. del seminarja za nadzorne svete (2 dni) Člane svetov delavcev naj opozorim predvsem na tridnevni seminar Učinkovito soupravljanje, ki bo izveden vsak mesec. To je temeljni program, namenjen vsem članom svetov delavcev. Udeleženci se ob sodobnih metodah učenja seznanijo z načini in strategijo delovanja svetov delavcev, z vlogo in nalogami pri statusnih m kadrovskih vprašanjih na področju varnosti in zdravja pri delu, plač in kolektivnih pogodb, naučijo pa se tudi nekaterih veščin pri vodenju sestankov. Nepogrešljiv za delavske predstavnike je tudi seminar za nadzorne svete. Odlikuje se po vrhunskih predavateljih, ekspertih za posamezna področja. Razpisi za posamezne seminarje so objavljeni v Delavski enotnosti, pošiljali pa jih bomo tudi sindikalnim zaupnikom. Z izobraževalnim programom želimo delavske predstavnike čim bolje usposobiti za delo v organih družb, kajti brez potrebnega znanja bo njihova vloga klavrna. • Milena Sitar Študijski krožek o soupravljanju Ne gre za samoupravljanje pri stranskih vratih Po treh letih veljavnosti Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju v sindikatu ugotavljamo, da si ta pridobitev le počasi utira pot v prakso. Vzrokov za to je več, med njimi vsekakor tudi odpor vodstev podjetij, ki vidijo v uveljavljanju tega zakona vračanje samoupravljanja skozi stranska vrata. To po njihovem pomeni oviro pri učinkovitem vodenju, vračanje na stari način "vtikanja vsakogar v vse", kar je v tržnih odnosih povsem nesprejemljivo. Na drugi strani pa tudi delavci ne kažejo prevelike zagretosti za uveljavitev svojih predstavnikov v organih upravljanja. To je namreč le njihova pravica, ne pa dolžnost. Nobene institucije ali organa ni, ki bi jim predpisoval, kaj morajo storiti. So le pristojnosti sindikatov ali neformalnih skupin delavcev pri animiranju in pripravah za izvolitev svetov delavcev. V svobodnih sindikatih poteka več oblik usposabljanja za svete delavcev, ki pa so kljub uporabi sodobnih metod dela formalne. Zato želimo poseči še po drugih oblikah učenja in ena izmed teh so študijski krožki. Gre za nešolski način učenja brez preverjanja znanja, brez odnosa predavatelj -slušatelj. Manjša skupina se odloči za učenje ali študij določene tematike ali spretnosti. Študijski krožek na temo Sodelovanje delavcev pri soupravljanju bomo organizirali prihodnji mesec v Škofji Loki. Program je okvirno že zasnovan, dodelali pa ga bomo skupno z udeleženci glede na njihove interese in potrebe. Sestajali se bomo enkrat tedensko, predvidoma do konca februarja ali začetka marca, ko bomo organizirali javno tribuno. Ta naj bi odgovorila na vprašanje, kakšne so dosedanje soupravljalske izkušnje, kaj bomo spodbujali in kaj opuščali, kakšni so naši cilji in kako jih bomo dosegli. • Milena Sitar NOVICE IZ TRŽIČA Duatlon Salewa - V Podljubleju se je na startu 1. duatlona EXTREM ALEWA 96 zbralo 10 tekmovalcev in tekmovalk, ki so morali po trasi, ki jo je pripravil Marjan Salberger, preteči oziroma prehoditi in prekolesariti zelo zahtevno gorsko turo. Organizatorja sta bila Koren Sports in Alpinistični odsek PD Tržič, nastopajoči pa so štartah pred OŠ v Podljubelju in se preko ZavrŠnika in Počivava podali do Križa na Kofcah, se spustili do doma na Siji skozi Mrzlo dolino v Zali potok, kjer so jih čakala gorska kolesa, s katerimi so pot nadaljevali skozi Jelendol in po Dovžanovi soteski do Čadovelj, kjer so se vzpeli do Počivava in čez Reber v Podljubelj tr do mejnega prehoda, od koder so šli peš še na vrh starega Ljubeja, kjer je bil pri novo odprti koči cilj. Najhitreje je to težko preizkušnjo opravil domačin Tomaž Soklič (Promontana), ki je porabil 3 ure 9 minut in 40 sekund, sledila pa sta mu Klemen Dolenc (Stop Team) 3:36,54 in Matija Perko (GRS Tržič) 3:51,04. Med ženskami sta v cilj skupaj pritekli sestri Petra in Tina Bergant s časom 4:59,38. Ena tekmovalka in en tekmovalec naporov nista zdržala in sta odstopila. Za kontrolo in varnost so poskrbeli člani GRS Tržič in AO PD Tržič. - J. Kikel Skoki v Sebenjah - Skakalna sekcija TRIFIX je na 40-metrski skakalnici v skakalnem centru v Sebenjah pripravila gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 13 let. V okrnjeni zasedbi so imeli največ uspeha domačini, ki so osvojili prva tri mesta. Zmagal je Tomaž Kos pred Alešem Megličem in Janoin Tomazinom. Tek po Dovžanovi soteski - Člani ŠD Jelendol-Dolina so že šestič pripravili tek po Dovžanovi soteski. Nastopilo je 20 tekačev in 1 tekačica, proga pa je bila dolga 14 m za moške in 6 za ženske. Start je bil pred gostiščem Pr'Krvin, cilj pa v Jelendolu. Organizatorji so pripravili častna priznanja za najboljše, prejeli pa so jih: med ženskami Meta Boncelj, med moškimi do 30 let Matjaž Rovtar, Janez Pretnar in Damjan Meglic, med moškimi v starostni skupim od 30 do 40 let Tomaž Kalan, Jože Bohinc in Jože Kirn, med moškimi v starosti od 40-50 let Jože Štefe, Pavel Erlah in Dare Mihevc in med moškimi nad 50 let Janez Ambrož, Luka Rožič in Jože Rus. Tenis veteranov - Športna zveza Tržič in Teniški klub Tržič sta pripravila občinsko teniško prvenstvo za veterane in ženske. Tekmovanje je bilo na igriščih v Krizah, udeležba pa slabša kot prejšnja leta, saj je nastopilo le 14 igralcev in igralk. V ženski konkurenci je zmagala Milena Dolčič (Peko SS) pred Olgo Bencina (Peko Obutev) in Emi Bohinjec (ZZZS, izp. Tržič), med veterani do 65 let Štefan Jakšič (OŠ Križe) pred Edom Rozmanom (OOZ Tržič) in Mitjo Stritihom (SGP Tržič), med veterani nad 65 let pa je bil prvi Hazim Omerovič, drugi Franci Stritih in tretji Vido Sušnik (vsi DU Tržič). Zbral: J. Kikel VABILA, PRIREDITVE Gorski triatlon za Pokal Karavank - Postaja Gorske reševalne službe Radovljica in Klub gorskih kolesarjev Red Buli iz Radovljice prirejata v nedeljo, 29. septembra, gorski triatlon za dvojice gorskih reševalcev z Bavarske, Koroške, Furlanije - Julijske Krajine in Slovenije. Tekmovanje, začelo se bo ob 8. uri pri Valvasorjevem domu pod Stolom, bo v gorskem kolesarjenju (6,5 kilometra), gorskem teku (4,4 kilometra) in družabni igri. Prijave bodo sprejemali med 8. in 9. uro, ob pol desetih pa bo začetek gorskega triatlona. Po tekmovanju bo družabno srečanje. • J.K. Tek trmastih na Kolišče - Klub Trmastih organizira v soboto (jutri), 28. septembra, V. gorski tek trmastih na Kališče. Start teka bo ob 10. uri pred osnovno šolo v Preddvoru. Cilj teka bo pred domom na Kališču. Startnina je 600 tolarjev, ob tej priložnosti pa bo na Kališče organiziran tudi pohod. Sobotni tek bo skupaj s tekom na 21 kilometrov na Visokem štel za kombinacijo. Vsak bo dobil topli obrok in majico. • J.K. Rokometni spored -VLB moški državni ligi gostuje Besnica v soboto pri Inženiringu Šarbek, Šešir pa bo v nedeljo igral doma s Pomurko. V II. B moški ligi zahod igra Dom Žabmca doma v soboto ob 18.30 z Andorjem, Jezersko v nedeljo ob 11. uri z Radovljico, Šešir B v gosteh pri Delmarju, Duplje Gostišče Grmač pa v soboto ob 19. uri z Alplesom Pohištvo. V II. državni ligi ženske zahod bo igral Šešir B v soboto ob 18. uri s Krim Electo B, Sava Kranj pa v nedeljo ob 10.30 z Mlinotestom. Med kadeti je Besnica prosta, Dom Žabnica igra s Savo Kranj, Alples Pohištvo s Preddvorom in Šešir z Radovljico. Med starejšimi deklicami gostuje Šešir pri Olimpiji, Planina igra doma s Kočevjem, Sava Kranj pa s Krimom Electo. • J.K. Košarkarski spored - V nedeljo ob 19. uri bo v športni dvorani Poden gorenjski derbi A - 2 košarkarske lige med Loka kavo in Triglavom, Radovljica pa bo igrala jutri, v soboto, 28. septembra, v dvorani Gimnazije na Jesenicah z Ilirijo. V prvi ženski košarkarski ligi bo Odeja Marmor v soboto gostovala v Celju pri Ingradu. • J.K. Državna liga v malem nogometu - Danes bodo odigrali 2. krog državne lige v malem nogometu. Domel odhaja v Tolmin. Zanj bo prvič zaigral Raul Ferreira iz Gvineje Bisao. Marmor Hotavljc pa bo drevi ob 20.30 v športni dvorani Poden igral s Petovio s Ptuja. Zna se zgoditi, da bo za goste že tokrat zaigral Milko Djurovski. Obeta se spektakl, vreden ogleda. • A. Ahčin Nogomemi spored - V drugi državni ligi odhaja Naklo v nedeljo na gostovanje k Železničarju v Maribor. Ker igrajo Naklanci na tujem boljše kot doma, točka ne bi bila presenečenje. Tokrat igrajo v državni ligi tudi mladinci in kadeti. Ekipi Triglava Megamilka iz Kranja igrata v soboto (jutri) doma z ekipama Drave: kadeti ob 13.30 in mladinci ob 15.30. Naslednji krog bo že v sredo. Kranjčani bodo igrali ob 13.30 in 15.30 z SCT Olimpijo v Šenčurju. V tretji nogometni ligi zahod pa bo v Kranju v nedeljo ob 15.30 gorenjski derbi med Triglavom Creino in Lescami. Nadaljevala se bo tudi gorenjska liga. Kadeti bodo igrali jutri ob 10. uri, mlajši dečki ob 14. uri in člani ob 16. uri. Visoko je prosto, drugi pari pa so Ločan : Bitnje, Šenčur : Velesovo, Železniki : Trboje, Bohinj : Zarica, Britof : Jesenice, Sava : Polet, Bled : Podbrezje, Preddvor : Podgorje, Kokrica : Kondor in Alpina : Hrastje. Starejši dečki bodo igrali v nedeljo ob 10. uri, ob isti uri pa tudi mladinci. • J.K. Konjeniška prireditev v Komendi - Konjeniški klub Komenda vabi na veliko konjeniško prireditev, ki bo v nedeljo, 29. septembra, ob 14. uri r*a hipodromu v Komendi. Na sporedu bo devet dirk. Osrednja bo v spomin dolgoletnega predsednika kluba janka Juhanta. * J.K. Člansko tritško teniško prvenstvo - V Mesecu športa prirejata Športna zveza in Teniški klub Tržič jutri, 28. septembra, ob 8. uri na teniških igriščih v Krizah Člansko absolutno teniško prvenstvo. Prijaviti se je mogoče še danes do 19. ure v brunarici ob teniških igriščih. Startnina je 1.000 tolarjev in jo je treba plačati ob prijavi. Rezultati štejejo za delavske športne igre. • J.Kikel Družina pokojnega Nejca Zaplotnika odhaja v Himalajo ZADNJE SLOVO OD SLAVNEGA KRANJSKEGA ALPINISTA Ledeni plaz na gori Manaslu je leta 1983 pretrgal alpinistično in življenjsko pot mladega Kranjčana. Takrat je njegova žena Mojca sklenila, da bo družina obiskala grob, ko sinovi odrastejo. Kranj, septembra - Letos je napočil čas za dolgo načrtovano pot v Himalajo. Najmlajši, 20-letni Jaka, je maturiral na srednji ekonomsko-komercialni šoli, Luka je pri 23 letih študent organizacijskih ved, 24-letni Nejc pa se ukvarja s prodajo kozmetike. Njihova mama že deveto leto vodi. kozmetični salon, v zadnjem času pa razmišlja tudi o sodelovanju v politiki. Ta pot še ni tako gotova kot odhod na Manaslu, ki je v načrtu oktobra. Pred odhodom se je Mojca Zaplotnik skupaj z nami spominjala tudi doživetij, ki jih je Nejc popisal v svoji knjigi Pot. Svojo pripoved v knjigi Pot je Nejc začel: "Kamor seže oko, povsod same gore... Pot, ki ne pripelje nikamor drugam, kakor na naslednjo pot In ta zopet na naslednje razpotje. Brez konca../' Kako ste vi doživljali njegove odhode v gore? "Z Nejcem sva se poročila tako mlada -njemu je bilo 19, meni pa 17 let, da še nisva bila do konca oblikovani osebnosti. Drug ob drugem sva skupaj rasla tako rekoč v eno osebnost. Najine poti se niso tako razhajale, kot se lahko pri dveh že samostojnih ljudeh. Midva sva vse, kar se je dogajalo z nama in okrog naju, jemala kot najino; tudi gore. Te njegove poti niso ----j—..u..^... ....jvsv-vpmiuMu uiugcga pa »cm iiusna v nanroimicu. bile samo njegove, ampak malo časa Takrat je to bilo malo čudno; posebno najine, potem pa kmalu naše skupne. Ko je Nejc odhajal na pot, ni šel sam; pravzaprav smo vedno odšli vsi skupaj. Zagotovo je imel vsakič našo misel s seboj." Najbrž ste skupaj odšli vsaj na krajše poti? "Zelo lepo je bilo, ko smo odhajali skupaj v tabor alpinistov v Paklenici "Nikoli nisem razmišljala o tem, da bi se Nejcu kaj zgodilo. Sama mislim, da J« strah največja ovira pri čemerkoli; celo. če moraš sam v temno klet! Čeprav je alpinizem nevarna dejavnost, ni dobro razmišljati, da je lahko za nekoga usodna: To bi bila ovira, ki lahko povzroi) prekinitev dejavnosti; in človeka Dl osiromašil za vse, kar mu je velik0 pomenilo. V nasprotnem primeru lah*0, pride do razdora družine, zaradi česar trp1 še več ljudi. Po moji presoji je na vseh področji*1 življenja, posebno med zakoncema, P0' trebno zaupanje. Prav tako je potrebna moralna opora; da človek ve, da ga nekdo spremlja in da so njegove odločitve upoštevane. Če je bil Nejc uspešen fl* kateremkoli področju, sem bila tega vesela." Tragedija na gori Manaslu je 1983. lej8 iznenada pretrgala Nejčevo pot. Men<>* ste se že takrat odločili za obisk groba* Kdaj se boste torej podali v Himalajo? "Ja, res je kmalu po nesreči dozorela fs odločitev. Ko je Viki Grošelj klical fl» spraševal, kaj naj storijo, sem najprpJ hotela, da Nejca pripeljejo domov. K° t?„«„o , .X1 sem razmislila, sem sklenila, da niofa dru/ega a em m„o^aa ZS&L jf vedno rad. Z* napočil čas za pot, na katero bomo odpotovali 25. oktobra, vrnili pa se borfl° 17. novembra." Kako se pripravljate in kdo vam Pr' tem pomaga? "Mi sami sploh ne bi mogli iti v Himalajo, ker niti ne vemo, kako se tja za policaja, ki je ugotovil, da oviram promet, zato je zahteval prenehanje takega početja." No, darila so gotovo še popestrila snidenja! "Bili smo revni, čeprav tega nismo občutili kot pomanjkanje materialnih dobrin. Kar smo izbrali za potrebno, ™maIaJ°.> ker niti ne vemo, kako se ip smo si na nek način že privoščili. Tudi &F.e.in kaJ v?e.Je potrebna Vse organa* _ v taoor alpinistov v raMcmu. smo si na neK nacm ze privoščili. ludi B.v.*" "**•> ,kJW J~ r^^^^^- "i- mm>w" '.a Takrat sta bila že rojena Nejc in Luka. slovese in snidenja smo naredili vsaj malo clJske stvan Je Povzel Tomaž Jamro* Slednjega sva zaupala v varstvo mojim praznične. Seveda je k takim dnem viki Pa nas 00 vodil in skrbel za varnost Imeli smo že skupni sestanek, na katere« staršem, Nejc pa je bil star leto in pol, zato je že lahko romal na družinske počitnice. Seveda tudi v taboru nisva imela problema z varstvom, ker so ga kot edinega otroka vsi nosili po rokah. Bili smo prav prisrčno smešni, vendar so nas vsi lepo sprejemali." spadala tudi torta 'ali kakšno drugo presenečenje." V literarni izpovedi Nejc ni tajil naraščajočega občutka domotožja. Takrat ni pobegnil iz gora samo zato, da "bo ostal zvest sebi in svoji poti, in da bo lahko sebi in svojim trem fantom vse Nekoč, ko Je šel Nejc plezat nad življenje mirno gledal v oči," je priznal. -------~~ ""-K"' «"""-aiivn., »« nam je Viki opisal pot. Mi poznamo *° predel le iz diapozitivov in filmov, ki sm° jih videli, izven naših gora pa še nism? hodili. Tüdi tako visoko, na višini 4l0j! metrov, še ni bil nihče od nas. Vsi rad* planinarimo, smučamo in igramo tem». Luka je navdušen gorski kolesar, fantje p* se ukvarjajo tudi s košarko. Glede na ^ Cb,mo™b; « paradi okvare avta ž. 0(roci ^ (ed j (ega iedcii. Kaj jim -J— ™»»^ :e Domeni danes? ..~xj______L • ™ .... J__:^ra- Francija tako blizu. So bile Nejčeve vrnitve vedno veselje za družino? — — «~ uiroci mso tedaj naslednji dari vrnil domov. Se posebej se oče pomeni danes? med večdnevno hojo. Gb lastnih prip*. ga je razveselil Lukec, ki se je Čudil, da je „Ze,o težko jc gQyoúti Q imimnem vah in zbiranju 'mc je treba p0skrbetJ svetu in doživljanju otrok. Ko je njihov tudi za denar. Čeprav ga sama niseij* oče umrl, je bil zlasti Jaka še majhen, imela, sem verjela, da bomo na pot ou» Večja sinova sta najbrž drugače doživljala ob načrtovanem času. Ob pomoči spo/1' "Ah, seveda! Razumljivo je tudi, da je očeta in njegovo izgubo. Tudi ko so brali zorjev in podpori članov Demokrats*^ bilo več adrenalina v krvi. Ko nekdo očetovo knjigo, so jo gotovo sprejemali stranke bomo načrt uresničili, sama P odhaja, je posebno vzdušje v družini, ko Vsak na svoj način, odvisno od starosti in pričakujem tudi nekaj zaslužka od pr°' se vrne, pa spet drugačno. Mislim, da sva zrelosti. Jasno pa je, da je oče za njih daje moje video kasete o šoli ličenja." ^K^J^^^^S^ junak' kar b° tUdi °Stal!" p----"fcvje knjige je Nejc kon^ 1 ., .,, ... .. j uiiujv. Tvoj i/vs iuui vsa idi: skupaj, ker se je stalno nekaj dogajalo. Prvo r Dogajanje je plemenitilo najin medseboj- 0b opisovanju izgube prijatelja na "Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga/0 ni odnos in družino v celoti. Ob dogodku, Gašerbrumu je Nejc ugotovil, da liudje dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vew0 uporabljal v Kranju in verjetno daleč naokrog. Za to je porabil ves denar, ker je vedel, kako bo nahrbtnik prišel prav. Njegov najboljši prijatelj na tem svetu - žena Mojca, kot je razvidno iz posvetila v knjigi, je znala razumeti tudi to? Mojca Zaplotnik s sinovi (Luka, Jaka in Nejc - od leve) bo kmalu izpolnjen 1 jo pot tudi po vrnirv» n "Po svoji osnovni izobrazbi sem med' icinska sestra. Tudi po diplomi na faku1' teti za šport sem opravljala ta poküc ambulanti Planike. Tam sem imela stik * raznimi ljudmi, od delavcev v proizvodni do vodilnih ljudi. Med njimi sem bila 1' let in skušala vsakomur pomagati r najboljših močeh. Potem sem se odloČi*3 za samostojno dejavnost v kozmetične** salonu. To je nekakšna nadgradnja P°j prejšnjega dela, saj je tudi stik s stranka*1** bolj oseben. Dopolnitev obojega vidim odločitvi za sodelovanje v politiki. Člov^ na odgovornem položaju namreč lahk° pomaga širokemu krogu ljudi tudi tak", da vpliva na pomembne odločitve. Sam8 nikoli nisem verjela v programe stpn»! ampak predvsem v kvalitete ljudi. Če y? uspela moja kandidatura pri Demokrat^ na volitvah za državni zbor, bom svor poslanstvo rada izpolnila. Tudi ta rn°r odločitev je nekako povezana z Nejcefjj in njegovo mislijo, da je najslabše & najbolj neodgovorno soditi o nečem •* fotelja, od daleč. Če si že izzvan l: določeno nalogo, jo moraš sprejeti in J \ kar najbolje opraviti." Hvala za pogovor in srečno na vs< poteh! • Stojan Saje Smučarji - cicibani že trenirajo TXT1 « RADOVLJIŠKI CICIBANI MED NAJBOLJŠIMI Mladi študent Luka Šolar iz Radovljice je eden izmed dveh neprofesionalnih trenerjev tretje skupine mladih smučarjev Smučarskega kluba Radovl- ■; . . m ta Moški del N Enajst cicibanov, ki bodo Z na gorenjskih letos tekmovali tretjič, se pod ?KUP,n_r ..--L ——-— Vnrloi----- - - no na startu zbere okoli 170 mladih smučarjev. Mladi smučarji in smučarke so na gorenjskih tekmah osvojili šest prvih mest, tri druga mesta ah..Pa, 5e boljše rezultate" kot «, ko so nizali uspehe za vodstvom Luka in njegovega Pomočnika Primoža Rozmana v telovadnici osnovne šole v Radovljici že vneto in zelo prizadevno pripravlja na sezono. Tudi letošnjo smučarsko sezono želijo doseči vsaj takšne aH ns x~ «- ' lani uspehi. Lani so bili cicibani drugi med petimi v svojem letniku, tisti štirje smučarji, ki Pa so lahko tekmovali v nadaljnjih tekmovanjih, pa se tudi niso slabo odrezali: eden izmed njih je dosegel skupno zmago v Pokalu Gorenjke, celoletnem tekmovanju smučarjev Primorske in Gorenjske, eden pa le bil na tretjem mestu na državni tekmi za cicibane. Na gorenjskih tekmah pa se običaj- in slovenskih tekmovanjih po številu mest na prvem mestu. Skupaj pa so med klubi zasedli četrto mesto, v državnem merilu pa peto mesto. Uspeh, ki je vreden pozornosti in nadaljnjega truda tako trenerja kot tudi mladih tekmovalcev. Luka Šolar pravi: "Pomembno je predvsem resno delo, tako pri kondicijs-kcin treningu kot na smučišču. Uspejo tisti, ki so zavzeti in vsak dan trenirajo, za uspeh pa je potrebna tudi nadarjenost. V primerjavi s podobnimi klubi so na smučiščih manj časa, kajti pazim na to, da niso preveč utrujeni, in da se prehitro ne naveličajo. Mi imamo okoli 70 smučarskih dni, v drugih klubih pa od 85 do 90 dni. Treniramo štirikrat na teden, ob koncu ROKOMET VZPON DUPUANSKEGA ROKOMETA Duplje, 27. septembra - Po ledini sedemdesetih let, ko je začela nekdaj prva dupljanska »Portna panoga - rokomet pehati, se sedaj ta šport spet dvi&uje. Razen nogometa je [•dini šport v naklanski občini, J? je uvrščen v eno od državnih "8> zato pričakujejo še naprej pomoč občine. Matično društvo partizan, v katerem negujejo, razen rokometa, še namizni zunaj Dupelj, igra uspešno v II. B državni rokometni ligi -zahod. Začetek je bil presenetl-ji: dve zmagi v prvih dveh kolih. Pravijo, da mora biti tudi tretja: jutri zvečer ob 19. uri igra v Dupljah moštvo Alplesa Po-hištvo iz Železnikov. Člansko moštvo trenira Marko Bahun, vodja ekipe je Boštjan Gradišar, v tehnični ekipi pa so še Mirko Rakovec, Matjaž Srečnik, Mir- en«, rekreacijo in pohodništ- oKometašev, precej pa poma-s?J° sponzorji, med katerimi je od°HSt!šče Grmač iz Podbrezij tri ?° ime in tako nastopajo »« dupljanska moštva (člani, Jf^jsi dečki in moštvo, ki eKmuje v občinski ligi) z njenim imenom. Rokometašem t* Pomagajo še Cestno podjetje £ram, Gradbeništvo Markič, Cendulič Duplje, Avto salon v nac Visoko, Mizarstvo Sitar ggtor. Iskra SSD Kranj, Luka U**«. Norica Radovljica, Laval jW, Kmečki hram Duplje, h,, ?. Križe, Mizarstvo Škrjanc uW in Jelar Zadraga, Tis-Sna Kara Senično, Zobna j rainacija Teran Duplje, Kame-£.^ganja vas, Trgovina Markič h sanja vas in Vulkanizerstvo ekin ,čič Zi&ania vas. Prva napa> ki je to sezono okreplje-tudi z nekaterimi igralci ŠEŠIR V NEDELJO PRVIČ DOMA JH« Loka, 27. septembra'- Rokometaši Šeširja, ki^so bih v anskem prvenstvu narpragu prve lige, se bodo v nedeljo 29 SePten.bra, ob 17. uri v domaČi dvorani na Podnu prvič letos v P^enstveni tekmi predstavili svojim navijačem, ki so uh vedno fe?,ali v zadnjih letih. Po dveh uspehih na začetku sezone ly% 97 tokrat v goste prihaja Pomurka iz Bakovcev nekdanji E*8»I in udeleženec evropskega pokala. "Klobučmki",ki letos gopaj0 v zdo spremenjeni zasedbi, ki je zelo pom ajena pa gHb vsemu napovedujejo boj za nov uspeh, ki bi potrdil tri točke Srllh Je Sešir osvojil v prvih dveh krogih na gostovanjihv dS* niku in v Kranju. Igralci so več ali manj zdravi in nestrpno Pgakujejo prvi domači obračun z željo, da bi jApodpiralo čim ^Pnvržencev rokometne igre, ki jih v Škofji Loki nikdar ni mamkalo. • Dare Rupar an Boncelj, Stane Klančnik, Gorazd Marčun in Janez Bene- f;alija. Igrajo pa Tomaž Bajželj, zidor Bitežmk, Toni Boncelj, Sašo in Tone Fende, Miha Frelih, Damjan Fuchs, Bogdan Jagodic, Vido Jagodic, Zoran Jelar, Florijan Jordan, Srečo King, Mitja Meglic, Peter Meglic, TomaŽ Perko, Domen Rakovec, Rok Rešak, Robert Rozman, Simon Rozman, Marjan Zalokar in Franci Žlindra. Dupljanski rokometaši si bodo morali iskati streho nad glavo. Zato obžalujejo, da se v Naklem pri gradnji osnovne šole niso odločili za večjo telovadnico, ki bi omogočala igre z žogo. Čez leta se bo pokazalo, da je telovadnica premajhna, vendar bo takrat prepozno. Na sliki: ekipa, ki igra v drugi B državni ligi zahod. • J.Košnjek, slika T. Doki tedna pa bomo že odšli na ledenik v Avstrijo. Po 15. novembru pa do konca marca ne bo konca tedna, ko bodo ostali doma. Nobeden v šoli ni slab učenec, saj se vedno znova potrujejo, da tisti, ki so dobri smučarji, so dobri tudi v šoli. Večni problemi pa so z denarjem, kajti smučanje tudi starše kar precej stane. Lani so namenili okoli 2 tisoč nemških mark za stroške, treninge, vozovnice - starši plačujejo z mesečnimi akontacijami ali pa preskrbijo sponzorje, kar pa je pri smučarjih, ki so še cicibani, razmeroma težko. Vendar smo še kljub temu glede stroškov eden najcenejših klubov,saj trenerja nisva profesionalna, pazimo pa tudi na vsak tolar. Naša želja je, da bi še izboljšali lanske rezultate in na gorenjskih in državnih tekmovanjih imeli vsaj dve uvrstitvi med tremi v skupnem seštevku." • D.S. KEGLJANJI LIGE SE ZAČENJAJO Kranj, 27. septembra - Ta konec tedna se začenja nova kegljaška sezona v vseh treh državnih ligah tako v moški kot v ženski konkurenci. Gorenjska ima v vseh treh konkurencah svoje zastopnike. Vsi so dobro pripravljeni. Zanimivi dvoboji na kegljaških stezah bodo vse do marca prihodnje leto. V prvi državni moški ligi bo igralo moštvo Iskraemeco, ki je že dvakrat zapored osvojilo naslov državnega prvaka. Kranjčani v svoji standardni postavi s štirimi državnimi reprezentanti Boris Urbane, Albin Juvančič, Zdravko Štrukelj in Vane Oman so najresnejši kandidati za osvojitev tretjega naslova. Kegljavke Triglava bodo igrale v prvi državni ligi letos v nekoliko spremenjeni postavi in z novim trenerjem Vinkom Šimnovcem. Klub so zapustile Nataša Nepužlan, Ema Zaje in Alenka Čubrilovič. V drugoligaški konkurenci bodo Gorenjsko zastopali novinca v ligi Lop Steinel iz Stražišča, EP Commerce Jesenice in večletni uspešni drugoligaš Ljubelj iz Tržiča. Vsa tri moštva pričakujejo uvrstitev v zgornji del prvenstvene lestvice. V tretji državni ligi pa bodo nastopali kegljavci EP Jesenice drugo moštvo. Prvenstvo v gorenjski kegljaški ligi pa se bo začelo oktobra. Gorenjska moštva igrajo to soboto I. DL moški Hidro Medvode - Iskraemeco ob 15. uri, Triglavanke gostujejo v Slovenj Gradcu. Drugoligaški spored: v soboto ob 16. uri na kegljišču na Sejmišču Log Steinel - Adria Ankaran. Ob isti uri na Jesenicah EP Commerce - Kočevje. Tržiški drugoligaš Ljubelj pa gostuje v Novi Gorici pri Gorici Tekstini, in se tretja državna liga: EP Commerce Jesenice - Grosuplje ob 11. uri. • N. Antonič ODBOJKA ■ ■ RAZPIS TRŽIŠKEGA PRVENSTVA Tržič, 27. septembra - Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi Tržič razpisuje občinsko prvenstvo v odbojki za sezono 1996/97. Tekmovanje bo potekalo v dveh predtekmoval-nih skupinah po enokrožnem ligaškem sistemu. Organizatorji so obe predtekmovalni skupini že določili, v I. skupini pa imajo pravico nastopiti ekipe Zupani, Karantanci, Kače, Ricola, Gladiatorji, Podljubelj, Bistro Školjka in Bistrica 95, v II. pa Krasotci, Pro šport, Gentlemeni, ŠD Loka, KK Ljubelj, Peko CNC, Koprive in Kameleoni, medtem ko bodo na novo prijavljene ekipe z žrebom enakomerno razporejene med obe skupini. Po kočanem predtekmovanju se bodo najboljše štiri ekipe iz vsake skupine uvrstile v A ligo, preostalo pa v B, kjer bodo nadaljevale s tekmovanjem do končnega play offa, ki bo prinesel novega občinskega prvaka. Začetek tekmovanja za I. skupino (v telovadnei šole v Bistrici) se bo začelo v ponedeljek, 7. oktobra, v II. skupini (v telovadnici šole v Krizah) pa v sredo, 9. oktobra. Rok za prijave je do srede, 2. oktobra, do 17.30 ure, ko bo v prostorih Športne zveze Tržič, Balos 4/II žrebanje in dogovor o tekmovanju. Svojo udeležbo morajo potrditi tako vse ekipe, ki so dosedaj že sodelovale, prijaviti pa se morajo nove. • J. Kikel TENIS GORIŠEK ZMAGAL V GRČIJI Mošnje, 27. septembra - Borut Urh (Merkur Protenex) in Andrej Kraševec (Domžale) igrata na makedonskem chal-lenger turnirju v Skopju z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. Urh se je uvrstil na glavni turnir z dvema zmagama, Kraševec pa si je priskrbel povabilo organizatorja (wild card). Radovljičan Jaka Gorišek (Merkur Protenex) je v Grčiji osvojil mladinski turnir ITF do 18 let. V finalu je premagal Grka Mihalopulosa gladko z 2 : 0 in dobil tudi 30 novih ITF točk. • M. Urh ŠPORT REKAR CIavní TRq 15, Kranj RSTVO JURE KAVČIČ ZMAGAL Kranj, 27. septembra - V San Pietru Valknatisone v Italiji je bila kolesarska dirka za mlajše mladince na 87 kilometrov dolgi progi s zahtevnim 7 kilometrov dolgim vzponom. Tekmovalo je 81 kolesarjev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Kolesarji kranjske Save so bili odlični. Jure Kavčič je pobegnil 20 kilometrov pred ciljem in zmagal, za drugo mesto pa sta se borila Idrijčan Božič in Rečan Dančulovič. Hitrejši je bil kolesar Sloge iz Idrije. Med desetimi najboljšimi je kar 7 Slovencev. Sava, ki je ekipno zmagala, ima Domna Blažka na 10. mestu. Starejši mladinci Save so nastopili na 118 kilometrov dolgi krožni dirki v Cervignanu v Italiji. Resnejših pobegov ni bilo, zato je odločil šprint. Od Slovencev je bil na 7. mestu najhitrejši Matej Stare (Sava Kranj). Starejši dečki so dirkali na trofeji Triveneto v Chinsu. V močni kokurenci 114 kolesarjev je bil na 38 kilometrov dolgi dirki David Rozman 10., Miha Kraker pa 17. • M. Kavaš MLADOST NA DRSALKAH Jesenice, 27. septembra - Konec preteklega tedna sta bili v Ljubljani in na Jesenicah pregledni tekmovanji mladih slsovenskih umetnostnh drsalcev. V novi sezoni jih med drugim čakata zelo pomembna nastopa na dveh velikih tekmovanjih: na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo letos novembra v Seulu v Koreji in na Evropskih olimpijskih dnevih mladih februarja prihodnje leto na Švedskem. Od 12 vabljenih jih je nastopilo 8, ostali so opravičili udeležbo zaradi bolezni. Med predstavniki iz štirih slovenskih klubov so nastopili tudi trije perspektivni jeseniški drsalci Alenka Zidar, Alenka Mrak in Grgor Urbas. Tekmovanja sta pokazala, da so mladi prizadevno vadili v poletnih mesecih, bolje že izvajajo programe, zatika pa se še pri posameznih elementih. Za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu morajo fantje obvladati v programu tri trojne skoke, dekleta pa dva. Če bodo izpolnjeni vsi pogoji, bosta v Seul * odpotovala en mladinec in ena mladinka. Drugo pregledno tekmovanje bo 19. oktobra v Celju. • J. Rabič * VESLANJE SVETOVNO PRVENSTVO VETERANOV Bled, 27. septembra - Na jezeru Velence (40 km od Budimpešte) je potekala že 23. Fisa Masters Regatta. Na tej regati je nastopilo več kot 2.000 veslačev (lani jih je bilo na Bledu več kot 2600) iz vsega sveta. Medtem ko so lani na Bledu zmagale kar tri naše posadke, je letos to uspelo le blejskemu četvercu s krmarko. Blejci, ki so tako ponovili lanski uspeh, so nastopili v postavi: Jurij Potočnik (udeleženec OÍ 1972 v Muenchnu v četvercu brez krmarja), Dušan Ferčej, Karel Žust, Damjan Sodja, Zdenko Portič, Robert Kraševec (2 x bronasti s članskih svetovnih prvenstev v dvojnem dvojcu skupaj z Janšo), Milan MandiČ, Danijel Ferčej in krmarka Mojca Kos. Na kratko sta nastop in drugo zaporedno zmago ocenila brata Ferčej: "Za nastop na Madžarskem smo se pripravljali čez vse poletje. Tako smo trikrat na teden veslali na našem Bledu, ostale dni pa smo vsak po svoje nabirali telesno kondicijo (vsak se poleg veslanja ukvarja še z drugimi športi). Vse stroške za odhod na Madžarsko smo krili iz lastnih žepov, le ti pa res niso bih veliki. Naslednje leto je 24. svetovno prvenstvo veteranov v Avstraliji, in ker imamo namen zmagati trikrat zapored, smo se odločili, da gremo tudi tja, pa čeprav bo vsakega to "potovanje" stalo okrog 3.000 DEM." • G. Lavrenčak NAMIZNI TENIS PRVOLIGAŠKI KRST KRIŽANOV Križe, 27. septembra - Jutri se začenjata prvi namiznoteniški ligi. Naslov prvakov branita Maximarket Olimpija med moškimi in Ilirija Meditrade pri ženskah, ki sta favorita tudi letos. Gorenjska ima po enega predstavnika v prvi ženski in moški ligi. Pri ženskah je Merkur iz Kranja. Igralke pod vodstvom Janeza Mačka bodo skušale ostati v prvi ligi, med moškimi pa so igralci Križev novinci v prvi ligi. Jutri ob 17. uri bo v telovadnici osnovne šole v Krizah prvoligaški krst mlade ekipe, za katero igra in jo trenira Darko Arapovič. Pomoč občinstva bo zato dobrodošla. • J.K. ZA MAL0N0G0METNEGA PRVAKA Kranj, 27. septembra - Komisija za mali nogomet Medobčinske nogometne zveze Gorenjske razpisuje tekmovanje za prvaka v malem nogometu za tekmovalno sezono 1996 - 1997. Za tekmovanje se lahko prijavijo tako registrirani kot neregistrirani klubi z območja zveze. Prvak bo igral na kvalifikacijah za vstop v zahodno skupino druge državne lige v malem nogometu. Prijave sprejemajo pisno na naslov Medobčinska nogometna zveza Gorenjske Kranj, p.p. 174 Kranj do 5. oktobra. KEGLJANJE NA ASFALTU BLAHI POKAL JESENIC Jesenice, 27. septembra - Na kegljišču v Podmežakli so člani domačega kluba organizirali odprto prvenstvo v kegljanju na asfaltu za pokal mesta Jesenic. Udeležba je bila izredno dobra, saj je nastopilo 131 tekmovalcev iz 18-tih slovenskih klubov, med njimi je bilo tudi več reprezentantov. Pokal mesta Jesenic je z 965 podrtimi keglji osvojil član Konstruktorja Robert Blaha. Rezultati: 1. Robert Blaha (Konstruktor) 965, 2. Boris Benedik (Alpis) 961, 3. Cveto Zalokar (EP Commerce Jesenice) 942, 4. Boris Urbane flskra Emecco Kranj), 5. Bogdan Langus (EP Commerce Jesenice) 936. • J. Rabič KOMENTAR Pogled z drugega brega jReter Čolnar, zunanji sodelavec Kranjski tari mestni ^center predstavlja samo nekaj ulic, ki ležijo na skali med Kokro in Savo. Kranjčani ga poskušamo trmasto ohraniti kot edini zveličavni trgovski center, čeprav to le dolgo ni več. Pravzaprav Kranj sploh nima več svojega trgovskega centra. Razselil se je proti Globusu, Zlatemu polju, Primskovemu in Planini, delno pa tudi v (sosednjo občino) Naklo. Pred leti je bil nekakšen cilj vseh prizadevanj, da bi odstranili promet iz mestnega centra. Prešernova cesta je bila namreč najbolj obremenjena prometnica v Kranju. Na njej je prihajalo tudi do nesreč s smrtnim izidom. Stanovanjsko naselje Planina je bilo "povezano s svetom" preko kranjskega mestnega jedra. To je povzročalo izredno onesnaževanje in tudi fizično uničevanje starih zgodovinsko zaščitenih hiš. V mestu so poskušali reševati prometne zagate na razne načine. Rezultat teh poskusov je tudi sedanje stanje, ko je center brez pločnikov. To je sicer dalo mestu določeno prijaznost, vendar je bilo mogoče odpraviti najhujše šele, ko so po prometni povezavi z "delavskim mostom" Planine z Laborami zaprli promet skozi staro mestno jedro in v njem prepovedali parkiranje. Ko pride sedaj človek z drugega brega v center, se včasih vpraša, ali je to res. So res zaprli promet skozi center? Kaže, da za tiste, ki se s tem strinjajo. Ker so kontrole redke, so disciplinirani šoferji tako samo odstopili ceste tistim, ki so prepričani, da je svet njihov. Očitno se je v to vdala tudi oblast. Drugače na osrednji cesti ne bi postavljali prometnih znakov v tistih že "udomačenih" neokusnih odsluženih avtomobilskih gumah. Ker smo si po estetskih merilih v Kranju zelo različni, zapi-šimo, da ni problem v tem, ker so gume "odslužene". Sicer pa tekoči promet ni največje zlo. Posebno poglavje predstavlja parkiranje v starem mestnem jedru. Ko so prišle prve prepovedi, so prebivalci centra zahtevali posebne dovolilnice. Tem so se priključili še tam zaposleni in čez čas ni pomenila prepoved parkiranja v mest- nem jedru nič drugega kot to, da so naredili prostor za izbrane. Ko pride sedaj človek z drugega brega v staro kranjsko jedro, res ne more vedeti, kakšen režim velja. Uradne brezplačne parkirne prostore Že zjutraj zasedejo tam zaposleni. Vseeno mi mogoče trditi, da ni prostih parkirnih prostorov. Manj vešči šoferji se izogibajo parkirišča na Globusu, parkirišče pred gimnazijo pa ima urejeno samo pobiranje parkirnine. Ker je v Kranju zastal ves razvoj, sicer ne moremo pričakovati, da bi parkirišče uredili ali celo izpolnili načrte o gradnji velike poslovno stanovanjske hiše, v kateri bi bilo tudi parkirišče. Verjetno bo to moralo počakati na za Kranj boljše čase... Sicer pa je s problemom parkiranja vse po starem. Medtem ko je na parkirišču pred gimnazijo vedno dovolj prostora, je Glavni trg nabasan z avtomobili. Drži, da za okrasna betonska korita več ne morejo, zato pa so avtomobili postavljeni okoli njih kot pločevinasta ograja. Kaže, da tistih, ki dobivajo za to mesečne plače, to posebej ne zanima... Na robu socialnih nemirov R4arko Jenšterley zunanji sodelavec Čeprav bi slovenska vlada rada ob-d ob j e do volitev preživela s čim manjšimi pretresi med ljudstvom, ji je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila novo presenečenje, saj je njen upravni odbor nepričakovano odpovedal splošno kolektivno pogodbo. Prvi so na to odločitev seveda reagirali sindikati. Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je recimo dejal, da potezo razume kot grob napad na socialno partnerstvo in hkrati za dokaz, da je bil doslej socialni sporazum za delodajalce le "mrtva črka na papirju". Njegov sindikalni konkurent France Tomšič, predsednik KNSS -Neodvisnost, pa je v odločitvi GZS videl povsem politične dimenzije, pri katerih Semoličevi sindikati niso ravno nedolžni. Tomšič namreč trdi, da želi zbornica skupaj s svobodnimi sindikati okrepiti položaj Združene liste pred volitvami. Zmanjševanje plač namreč ne vodi nikamor drugam kot do socialnih nemirov, še posebej pa, če med delavce razneseš vesti o tem, da se delodajalci na moč zavzemajo za plače menedžerjev in to na račun manjših dohodkov za delavce. O tem, da naša družba po spremembi sistema postaja vse bolj razslojena, ni več nikakršnega dvoma. Sloj novih bogatašev se je praktično že oblikoval v procesu privatizacije, kjer so ljudje, ki jih je padec bivšega sistema zalotil ravno na pomembnih upravljalskih funkcijah, čez noč postali lastniki teh podjetij, saj so izkoristili ponujeno zgodovinsko priložnost. Na oblasti so že bili, poleg tega pa so imeli tudi vse potrebne informacije o tem, na kakšen način je mogoče obdobje tranzicije izkoristiti za prevzem dotlej družbenih podjetij. Pri tej privatizaciji so bili še posebej agilni direktorji dobro stoječih podjetij, ki so imeli ravno zaradi tega toliko večji interes, da kapital pride v njihove roke. Delavci, ki so imeli v bivšem sistemu s samoupravljanjem vsaj formalno možnost vplivanja na vodstvo podjetja, pa so se čez noč znašli v popolnoma nezavidljivem položaju, ko so zaradi napačno izrečene besede lahko izgubili celo delovno mesto in so zato samo od daleč in v strahu opazovali, kaj se dogaja v novem družbenem sistemu. Aktivni so postali šele tedaj, ko nenadoma niso več dobivali rednih plač. V sindikali-zem jih je torej pripeljal le boj za golo preživetje, nikakor pa v njihovih protestih ni mogoče videti njihove osa- mozaveščenosti. Tega se zelo dobro zove[ data obe sindikalni orpk zaciji, še bolj po P: slovenske stranke, ki | ozadja skušajo kreirati 0 ni politiki. Delavske flf^ žice so še posebej predvolilnem obdobju poS.. ale idealno sredstvo za pf, tične spopade, v teh okv^' pa je mogoče gledati tu potezo gospodarske zv° niče. Vlada z dr. Drnovškom® čelu je seveda to igro »''r' spregledala. Jasno ji je, ^ 1 bo podpihovanje social' nemirov v naslednjih meS cih še povečevalo, edino, * ji je v tem trenutku preosW pa je, da se skuša izloM' spora med Gospodari zbornico in sindikati- 1a[ di tega je premier zb°rfl posvaril, naj ne pričaka posebne pomoči vlade, bo prišlo do konflikt ■ sindikati. Kaj več'man?1 mu v dani situaciji tiitt fi ostane, saj je tudi njemu v to jasno, da so vse vlade ' svetu od nekdaj idealna tor^ nezadovoljnih državljan0,. Ljudje, ki so previdno pri boju za osnovne PraVl^ v svojih kolektivih, ves nakopičen bes potem z v, silo spravijo nad najvW. oblast v državi. S tem J vsaj navidez prepričajo svoji moči in odločnosti ' glede na to, da so resi» njihovih problemov preC bližje. Katera pot je prava?! Martine še ni bilo doma, ko sem končno našla njeno stolpnico, prosto parkirišče, in ko sem za pravo pot povprašala že kar nekaj otrok, ki so sedeli po klopeh in se pogovarjali. Pogledala sem na uro in si rekla, da počakam le še nekaj minut. Ko čakam, se mi minute vlečejo kot neskončni dnevi in temu se izogibam. Toda še prej, preden sem ponovno pogledala na uro, je prisopihala po stopnicah. "Sem, do drugega nadstropja, se mi že skoraj ne splača voziti z dvigalom," je zadihano spregovorila, ko me je zagledala. In medtem ko je po torbici iskala ključe, se je ozirala proti meni. "Misliš, da bodo tvoji bralci zadovoljni z mojo zgodbo?", jo je zaskrbelo. "Rekli bodo, spet ena ženska, ki se je navadila tarnati!" Med smehom sem ji odkimala. V tistem trenutku pravzaprav niti vedela nisem, o čem se bova pogovarjali. Martina je bila bolj redkobesedna, ko sem jo poklicala. Če po pravici povem, se je celo razjezila. "Kdo me je zatožil?! me je nenehno spraševala. Kot da bi bilo to kaj važno. Ljudje na tem božjem svetu ne živimo izolirani in gotovo je, da vsaj delček naše usode spremljajo tudi drugi. Toda potem ko je videla, da ne silim vanjo, temveč da ji dajem prosto pot, se je malo "ohladila". Njeno stanovanje je bilo brezhibno. Vse je bilo na svojem mestu, pospravljeno in urejeno. Na stenah sem opazila slike. "Zbira jih moj prijatelj," se je oglasila iz kuhinje, kamor je odhitela kuhati kavo. Najprej je hotela vedeti vse o meni. Kdo sem, zakaj pišem, in kje najdem "hrabrost", da lahko prisluhnem težavam drugih ljudi. Bila je prepričana, da se s poslušanjem ukvarjajo nekateri le poklicno, ne pa tako. Martina je klepetala naprej. Vesela sem bila tega. Ni mi bilo treba postavljati vprašanj. Imela je srečno otroštvo. Čeprav je bila vojna, jim ni nikoli šlo za nohte. Niso se izpostavljali, niti s svojim prepričanjem USODE Piše: Milena Miklavčič nadlegovali drugih. Mama je bila dobra gospodinja in je včasih znala iz nič skuhati znosno kosilo. Sama je tudi šivala otrokom. Za dekleta je zmeraj poskrbela, da so bile njihove obleke nekaj posebnega. "Ko sem se vpisala na fakulteto, sem se morala preseliti k teti v Ljubljano. Stanovali sva v bližini cerkve Sv. Petra in spominjam se, da je bilo zvonjenje tisto, ki me je vsak dan prebujalo in metalo iz postelje. Redno, skoraj vsak dan, sva hodili k maši. Med vojno je izgubila moža (padel je pri partizanih) in bila je prepričana, da bo še dolgo trajalo, preden se bo pokoril za svoje grehe. Ni mi dovolila nobenih izhodov. Niti na plesne tečaje. Moje sošolke me niso najbolj marale. Pa nič zato. Po mamini zaslugi so bile vsaj moje obleke enakovredne njihovim. "Martina se je zaman ozirala tudi po fantih. Danes se zaveda, da se jim je zdela morda preveč vzvišena, če že ne domišljava, takrat pa jo je bolelo, ker se ni nihče zmenil zanjo. "Edinole, če so rabili kakšno pomoč," se je Martina zasmejala in v njenem glasu ni bilo nobene zamere ali česa podobnega. "Počasi sem se le začela sekirati. Izgubila sem tek, v šoli sem popustila in to malo pred maturo. Teta ni niti slutila, kaj se z menoj dogaja. Imela je le navado, da mi je nekajkrat na dan ponovila, kakšno srečo imam, da nisem na nikogar vezana. Da so moški barabe, ki se hitro ohladijo, potem pa se vtaknejo v politiko in se pustijo ubiti še večjim bedakom od sebe." Na srečo je imela Martina razsodno razredničarko, ki jo je postavila na realna tla. "Nekoč me je enostavno zadržala po pouku. Vedela je, da moji starši s tistih gorenjskih hribov ne morejo ravno kadarkoli priteči v šolo, zato je pošteno "spovedala" kar mene. Vse je vedela: kako se obnašam, kakšne težave imam in kakšne neumnosti zato počnem. Bilo mi je tako nerodno, da sem mislila, da se bom vdrla v tla. Toda dala mi je nekaj poštenih nasvetov, ki so morali biti ravno pravšnji, saj sem se v šoli že kmalu bist\>eno popravila. Takrat ni še nihče govoril o kakšni puberteti ali o čem podobnem. Le težave pa so bile najbrž enake kot danes." Maturo je naredila z odliko. Tisti dokument ima na častnem mestu. Veliko ji pomeni. Mogoče tudi zato, ker je v njem nekaj simbolike. Ko ga pogleda, se spomni, kako lahko lepa beseda pomaga. "Takrat mi je bilo prvič v življenju jasno, da ni važno, kakšna je tvoja zunanjost, temveč da je veliko pomembnejše srce. Koliko dobrega lahko naredijo besede, če so izgovorjene ob pravem času in če nas prepričajo in nam vlijejo novega poguma in volje do dela in tudi do življenja." Zato pa je nastopilo kar nekaj težav, ko se je bilo treba odločiti o nadaljnjem študiju. Njeni domači so sanjali o tem, da bo zdravnica, Martina pa si je vedno bolj želela postati učiteljica. "Zavedala sem se, koliko dobrega lahko naredi učitelj, če zna prisluhniti svojim dijakom. Niti teta, še manj domači, me niso razumeli. Bili so celo zelo razočarani. Nekoč, ko je bilo ozračje najbolj naelektre-no, smo se pošteno sprli. Rezultat je bil tak, da se je teta odločila, da me bo jemala s seboj v bolnišnico. Trdno je verjela, da se bo moje mehko srce raznežilo, ko bo spoznalo, koliko lahko zdravnik olajša trpljenje svojim bolnikom." Toda, na žalost, je bil učinek te odločitve ravno nasproten. "Takrat so bile bolnišnice še bistveno drugačne kot danes. Po sobah jih je bilo tudi po 20 ali več in povsod je smrdelo po urinu in potu. Ob obrokih pa še po hrani. Redki zdravniki so se bolnikom posvečali tako, kot bi se morali. Moja teta jih je imela za prave bogove. Ponižno je čakal, da so ji naložili še kakšno dodatno delo, poleg tistega seveda, ki ga je morala opravljati. Moja dolžnost je bila, da sem prinašala sveže perilo, in pomagala odvažati posodo po obrokih. Nič težkega, le tesnobnega občutka, ki se mi je naselil v prsih, se ni dalo znebiti." Martina pa se spominja še marsičesa drugega. Tako naprimer nekega možakar]11' ki je imel polno nogo odprtih ran. "Še danes čutim v nosnicah neznosen vofll po gnoju, ki mu je tekel izza obvez. Če se )e le dalo, sem se ustavila pri njem in t0 prisluhnila. Doma je bil z istega konca kot jaz in zato, morda, sva bila drug do drugetf bolj domača. Pripovedoval mi je, da se Je urezal s koso in se za rano zaradi preobilic dela dolgo ni zmenil. Dokler ni bii° prepozno. Pri tem so mu po licih tekle solze. Smilil se mi je. Še isti dan sem, povseffl slučajno, naletela na pogovor sobnih zar$' nikov, ki so se povsem brezosebno pogovat; jali o tem, da bi mu bilo treba nogo odreza^ Ker drugače lahko pride še do komplikacij-Bila sem zgrožena in prizadeta. Hotela sefl stopiti do njih in jim reči, da se pogovarjajo0 človeku, ki ga bo ta izguba življenjsk0 prizadela. Ker ne bo mogel več opravlja svojega normalnega dela doma, na kmetiji- Martina v tistem trenutku v zdravnikih/*' videla rešitelje, temveč ljudi, kijih je bolečin'' že tako utrdila, da se za človeška sploh ne zmenijo več. Tega pa ona ni hotela "Tudi moja teta me ni razumela, ko sem J povedala, kaj sem slišala. Zdelo se ji r. povsem normalno. Ker kaj pa bi bilo, Če o gojili do bolnikov kakšno posebno vrst° usmiljenja. Potem ne bi nikoli nikog11' pozdravili." Martina je za trenutek počakala, vstala odprla televizijo. "Samo toliko počakajva, da si v mir* ogledava poročila," me je prosila. To so edini trenutki, ki jih preživi pr{ televizorjem. Ker so bile še zmeraj na vrsti reklame, ser obrnila k meni in me vprašala: "Se ti zdi, a» sem takrat razmišljala hudo narobe?" "Najbrž ne," sem ji odgovorila. , "Ker če bi želeli postati zdravnica, se ne * ozirali niti na take "malenkosti"l" In Poí% e sva še nekaj minut klepetali o tem, kaksfl izgovore si poiščemo, če nečesa nočem narediti. "Ja, v tem smo res mojstri!" je še dejala preden se je zatopila v gledanje. (konec prihodnjič) Petek, 27. septembra 1996 KOMENTAR, PISMA 45. STRAN • GORENJSKI GLAS Državne liste za voluharje Mag. Blaž Kujundžič, zunanji sodelavec Driavne liste na volitvah so tipičen primer —--nečesa, čemur učeno rečemo partitokracija. Partitokracija je vladavina partij, strank. Vladavina mimo volje volivcev. Mimo volje volivcev stranke z državnimi listami omogočijo izvolitev nekaterih kandidatov. Ti niso prepričani, da bodo za izvolitev dobili dovolj podpore volivcev tam, kjer kandidirajo. Nekatere na novo nastale stranke so nastale ravno kot odpor proti partitokraciji. Taka je tudi Zveza delelnih strank in njene članice po deželah. Eden od načinov za obdrianje tistih strankarskih vrhov, ki nir niajo podpore pri volivcih, je njihovo umetno spodbujanje nasprotij. Regionalizem si je za cilj zastavil ravno boj proti umetne-mu pretiranemu ideološkemu razdvajanju. Centralizacija na drlavni ravni tako ideološko razdvajanje pospešuje. Decentralizacija na terenu ga zmanjšuje. Zatoje regionalizem hkrati boj Proti centralizaciji in pretiranemu ideološkemu razdvajanju. O izvolitvi mimo volje volivcev je motno govoriti učeno prizanesljivo ali pa po domaČe neposredno. Zveza deželnih strank to Počenja na oba načina. Eden od vrhov neposrednega obdelovanja voluharjev, recimo jim, tako, je bil intervju predsednika Zveze za Gorenjsko Emila Milana Pintar ja za eno od poletnih Sobotnih prilog Dela. Voluharje je po domače okr-°al po dolgem in počez. Hkrati je tudi strokovnjak za volilno zakonodajo. V okviru društva Slovenski razvojni svet je pripravljal Predloge za njeno spremembo. > Njegovi predlogi za spremem- bo volilne zakonodaje gredo ravno v smeri prevetrovanja strank. Vodstva strank naj bi bila stalno izpostavljena ocenjevanju javnosti. Tako bi vodstva strank tudi vodila politiko, všečno javnosti. Sedaj vodijo politiko, všečno njim samim in njihovim interesom. Partitokratsko si niso vodstva strank mimo volje volivcev prisvojila samo parlamenta, ampak tudi izvršilno oblast. V tem smislu javno nastopajo vsi predstavniki Zveze delelnih strank. Nekateri se k temu čutijo še posebej zavezane in upravičene. Gre za tiste, ki so le pri sklepanju koalicijske pogodbe Zveze delelnih strank skušali odstranti iz nje lepotno napako. Protipartitokratska koalicija je v svojo koalicijsko pogodbo vgradila neverjeten instrument -državno volilno listo. Z lastno državno listo proti zagovornikom državnih list!? Humorno se je dalo to razumeti tako, da se bo koalicija borila npr. proti alkoholu tako, da ga bo zadnje litre pomagala spiti. Na zdravje! Malo resneje se lahko reče, da se je za mir treba kdaj boriti tudi z orožjem. Pripeljite nam še zadnje nasprotnike miru, da jih zakoljemo! Mir z njimi! V Zvezi deželnih strank naj bi državna volilna lista zagotavljala enakomerno razporeditev izvoljenih poslancev po deželah, ne pa izvolitve tistih, ki na terenu ne bi bili izvoljeni. Napaka! Enakomerno razporeditev izvoljenih poslancev po osmih slovenskih volilnih enotah, .ki približno predstavljajo tudi osem slovenskih dežel, zagotavlja enostavno spoštovanje volilnih rezultatov na terenu. Državna lista zmaliči voljo volivcev in povzroči neenakomerno zastopanost. Enakomernost tukaj enačim s sorazmernostjo volilnemu rezultatu. Sorazmernost pomeni, da ni nobenega prelivanja od šibkih k močnim in od močnih k šibkim. Od nerazvitih k razvitim in od razvitih k nerazvitim. Vsakemu plačilo po njegovem prispevku. Tudi spoštovanje volilnih avto-matizmov brez državne liste omogoča nekaj prelivanja med volilnimi enotami. Vendr zgolj v okviru zaokroževanja. Iz recimo 1,6 poslanca na 2 in iz 1,4 na 1. Ce se Zveza deželnih strank in njej podobne stranke ne bodo uspele same odreči državni listi, ki jo zakonodaja še vedno dopušča, bo to za njih samomor. Moralni samomor, ker bodo obtožene, da se poslulujejo nečesa, proti čemur sicer zagotavljajo, da se borijo. Politični samomor, ker bo tako tudi znotraj njih prevladala partitokracija, ki bo zmaličila njihove osnovne zamisli. Propagandni samomor, ker se bodo znašle na udaru vseh tistih strank, ki se bodo odrekle drlavni listi, spoštujoč pričakovanja javnosti in volivcev. Delovni samomor, ker bodo predvolilni čas zapravljale za prerekanje o vrstnem redu kandidatov na drlavni listi namesto za predvolilno kampanjo. Motivacijski samomor, ker bodo svojim vodilnim kadrom na vrhu driavne liste omogočile lagodno pričakovanje volitev, namesto da bi ravno ti kot lokomotiva diktirali divji tempo vseh kandidatov skupaj. To je tako, kot če bi rekel, da sem se odločil, da bom prenehal piti. S steklenico žlahtne vilja-movke bi stal zraven straniščne školjke, hoteč jo zliti tja, kamor sodi. Potne roke bi se mi tresle. Bi zmogel? (pisec je član zveze za Gorenjsko) obrestmi. Zakonite obresti R+30% oz. R+25% so tako tekle od februarja 1992 do glavne razdelitve stečajne mase v januarju 1994. Take obresti so bile že takrat po mnenju mnogih ljudi, med njimi tudi strokovnjakov, previsoke oziroma celo na meji oderuških. Vendar so bile zakonite in jih je zato stečajni upravitelj tudi priznaval. Na tako zakonitost intako določene obresti Gorenjska banka ni imela pripomb. Po sklepu stečajnega senata o glavni razdelitvi stečajne mase so z dnem 30. 1. 1994 obresti prenehale teči. Gorenjska banka se je na sklep stečajnega senata pritožila. Po njenem mnenju bi morale obresti teči do poplačila upnikov oz- dokler je na razpolago premoženje stečajnega dolžnika. Višje sodišče je pritožbo Gorenjske banke zavrnilo in prvostopenjski sklep stečajnega senata je postal pravnomočen. Zato lahko prenehanje teka obresti po glavni razdelitvi štejemo za zakonito. V skladu s sklepi sodišča so bile potem izvedene tri delitve stečajne mase, prva v septembru 1994, druga v decembru 1994 in zadnja -tretja pa v marcu 1996. Upniki so bili s temi tremi delitvami pravnoveljavno 100-odstotno poplačani. Taka zakonitost pa g. Kavčiču očitno ne ustreza. Mnenj in izračunov obresti, drugačnih od sodnih odločitev pa je seveda lahko toliko kot računarjev in njihovih interesov. Za spremembo stečajne zakonodaje pa je pristojen parlament! S spoštovanjem! Stečajni upravitelj Janez Mlakar, dipl. ing. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE opravlja meritve krvnega tlaka in holesterola na sejmu "Narava - zdravje11 v hali A2. Vabljeni! ~PRÍJEU SMO Obvestilo o delovanju Stanovanjskega $lada Občine škofja Loka v Škofji Loki je vzbudil Veliko odmevov članek z naslovom "Škofjeloški stanovanjski mišmaš"; ki je bil °°javljen v Gorenjskem gla-su dne 30. avgusta. Novinarka barija Volčjak se je pri Pripravi članka opirala na lnformacije Ladislava Horvata, ki pa očitno ni seznanjen s slanovanjsko problematiko v òkofji Loki. G. Horvat nima 0snovnih informacij o tem, kQtere stanovanjske pravil-nike smo v občini sprejeli v zadnjem času, ni seznanjen s Podatkom, kako je Občina °Predelila neprofitna in so-Clalna stanovanja ter ni seznanjen z osnovnimi elementi kreditne pogodbe, s katero je občina pridobila posojilo do republiškega stanovanjskega sklada. Zaradi nepoznavanja ystvenih podatkov celoten članek temelji na nepravilnih Predpostavkah in zato napačno Prikazuje delo Stanovanjska sklada in Občinske uprave na področju stanovanjskega gospodarstva. Novinarka pa si v članku Privošči tudi žaljive oznake o PrWojnih organih. Zaradi napačno prikazanih aejstev in napačnih navedb v Clanku, smo dnl9ni da ifiv- jektu je Stanovanjski sklad občine pridobil 23 stanovanjskih enot. Stroški adaptacije znašajo 181 MIO SIT, od tega je Stanovanjski sklad Občine Škofja Loka pridobil kredit Republiškega stanovanjskega sklada v višini 73 MIO SIT V aprilu 1996 je Stanovanjski sklad izvedel razpis za oddajo stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu v najem. Glede na to, da je bil najet kredit pri Republiškem stanovanjskem skladu je le-ta pogojeval izvedbo razpisa v skladu z republiškim Pravilnikom za oddajanje neprofit-nih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 26/95). Na razpis se je prijavilo 65 prosilcev, od katerih je 53 vlog izpolnjevalo pogoje razpisa. Na podlagi prejetih vlog in na podlagi ogleda stanovanjskih razmer prosilcev je komisija Stanovanjskega sklada opravila točkovanje. 23 stanovanj je bilo dodeljeno v najem 23 prosilcem z najvišjim številom točk. knil iz liste za dodelitev neprofitnih stanovanj. Horvat in novinarka Volč-jakova sta imela možnost za pridobitev vseh informacij, pa tega nista storila. V občinski upravi smo vedno na voljo za nudenje informacij in za pomoč ljudem, ki si rešujejo stanovanjski problem. Ni res, da nimamo evidence o potrebah po stanovanjih v naši občini. Stanovanjsko problematiko spremljamo in dejstvo je, da je potreb po stanovanjih veliko, predvsem pri mladih družinah. Z adaptacijo samskega doma, ki je ena večjih investicij v stanovanjsko gradnjo na Gorenjskem v zadnjih letih, smo rešili stanovanjski problem triindvajsetim mladim družinam. Tajnik občine: Jernej Prevc Tekmovanje za Kraljico Slovenije '96 Sem daljna sorodnica mlade, a nadobudne deklice, ki se trudi kot plesalka, sedaj pa se je lotila tudi manekenst- n ~r> srno dolžni, da jav-0st informiramo o resničnih aeJstvih. ^Stanovanjski sklad občine *«°fia Lo^a je y lem m4 rčel z adaptacijo Samskega foma v Frankovem naselju. V ?nI,-996 ie bila adaptacija sključena. V adaptiranem wuovno-stanovanjskem ob- Upravni odbor stanovanjskega sklada je prejel 8 ugovorov na sklep komisije stanovanjskega sklada o uvrstitvi na listo za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu. Upravni odbor je ugovore obravnaval. Po ponovnem pregledu vlog je Upravni odbor ugotovil, da je komisija pravilno ugotovila dejansko stanje in izvedla točkovanje v skladu s pravilnikom ter kot drugostopenjski organ odločil, da se nobeni od pritožb ne ugodi. Za eno od vlog pa je Upravni odbor na podlagi navedb iz pritožbe ugotovil, da v vlogi niso prikazani resnični podatki, zato jo je v skladu s pogoji razpisa uma- Gorenjska banka odpira poslovalnico v Ljubljani V Vašem časopisu je bil dne 13. 9. 1996 v rubriki GOSPODARSTVO objavljen intervju z g. Zlatkom Kavčičem, direktorjem Gorenjske banke. Napisano je njegovo mnenje glede poplačila upnikov Tek-stilindusa v stečaju. V intervjuju je med drugim navedeno, da naj se upnikom, po nekem dubrovniš-kem primeru iz stare Jugoslavije, ne bi priznavale obresti od potrditve delitvenega naroka naprej, in da je smešna izjava stečajnega upravitelja, da so bili upniki v celoti poplačani. Upa si jo razglasiti za nestrokovno in za popolno zavajanje. Zaradi pravilnega obveščanja javnosti je potrebno povedati, da je stečajni upravitelj upnikom Teksilindusa priznal njihove terjatve s pogodbenimi obrestmi, kjer pa niso bile pogodbeno določene - taka je bila večina poslovnih terjatev - pa celo z zakonitimi va. Ker v Sloveniji še nismo našli nobene poštene agencije, ki bi se z mladimi resnično ukvarjala, jih kaj naučila, smo se odločili, da poskusi srečo na lepotnih tekmovanjih, ker smo mislili, da je tudi to lahko odskočna deska v karieri. Poskusili smo v nekaj "modnih agencijah", ki v večini primerov s svojimi neukimi kadri organizirajo tečaje, ki jih seveda krepko zaračunajo. Nato od mladih zahtevajo (čeprav jih je večina mladoletnih), da podpišejo pogodbo. Te pogodbe so pa prava cvetka: nuadi imajo v njih same obveznosti, prepovedi, za vse posle morajo javiti tej agenciji, book in propagandni material si morajo sami plačati, vse stroške nosijo sami, agenciji morajo plačati provizijo, ki se suče od "skromnih" 20 % do 50 % od honorarja, če so si posel našli sami. Niti v eni agenciji nismo naleteli na pripravljenost investiranja v kakšnega mladega (dobro bi bilo, če bi si pogledali te pogodbe,...). No in zaradi tega smo se odločili, da gre naše dekle na lepomo tekmovanje, ki ga organizira RTV SLOVENIJA (hiša, kiji "lahko" zaupate). Že razpisni pogoji, ki so bili v reviji SARA in odločitve žirije so se razlikovali od napisanega v NEDELJSKEM DNEVNIKU (resen družinski časopis, ki mu "morate" verjeti, čeprav se zadnje čase z raznimi senzacionalnimi članki spreminja v "revolver" časopis). Predtekmovanja so bila v različnih krajih Slovenije, nekatera dobro pripravljena, nekatera slabše, na nekaterih je bilo več ljudi na nekaterih pa publika ni pokazala nobenega zanimanja (kot naprimer v disku Vijena). Na prvih tekmovanjih se je v finale uvrstila samo zmagovalka, v zadnjih dveh pa kar tri tekmovalke. Ne bom se spuščala v to, ali so bile žirije strokovne ali ne, ker je tudi lepota relativna in vse oči imajo svoje "malarje". Želela pa bi imeti odgovor od RTV SLOVENIJA in NEDELJSKEGA DNEVNIKA ter SARE, zakaj so bila sredi tekmovanja spremenjena pravila, komu na ljubo; ali so preverili starost kandidatk? Že pred tekmovanjem se je govorilo, da bo zmagala RENATA BOHINC in nekatera dekleta niso hotela sodelovati v finalu. Kandidatke bi po razpisnih pogojih morale dopolniti 1. 9. 1996 17 let, je kdo pri zmagovalki preveril rojstne podatke. Spomnite se samo škandala, ko je pred leti dala lažne podatke na tekmovanju za MISS SLOVENIJE in so jo morali organizatorji naknadno diskvalificirati. Zalosmo je le, da se časopis NEDELJSKI DNEVNIK in RTV SLOVENIJA z našim naročniškim denarjem spuščata v takšne goljufije. • Jožica Kovačič Odprto pismo veljakom Tržiča! V Tržiču opažamo vse večja gospodarska nihanja, ki vodijo v brezizhodno socialno krizo prebivalstva, ki se vse bolj odraža tudi na mladih. Kljub temu da vsi poznamo statistične podatke, črne kronike in pripovedi raziskovalcev, ki kažejo na vse večjo prisotnost alkohola in mamil v življenju mladih - tudi Tržičanov, ne storimo veliko. Mnogi le obsojajo kaljenje nočnega miru, onesnaževanje okolice, razbijanje prometnih znakov... in govorijo, kakšna je današnja mladina, vendar ne storijo nič, da bi to spremenili. Dejstvo je, da je Tržič postalo mesto, ki za mlade ni več zanimivo - ni možnosti za zaposlitev, za zdravo zabavo, cilj mnogih mladostnikov so le nočni lokali, ki edini ponujajo neko trenutno rešitev, za katero pa vsi vemo, kako zgrešena je. Tržič ni več mestot, kjer bi si mlada tržiš-ka družina želela živeti... Od vodilnih v občini Tržič zato zahtevamo, da prenehajo z individualnimi obračunavanji, svoj izgubljeni čas na sejah sveta naj raje posvetijo realnim problemom Tržiča, med katere pa nedvomno spada tudi problem mladih. Mladi socialdemokrati Tržiča zato dajemo pobudo, da se pri svetu občine Tržič ustanovi odbor za mladinsko problematiko, ki bo svoje ugotovitve in pobude posredovalna sejah sveta. Prav tako tudi ugotavljamo, da je v Tržiču nujna organizacija strokovne svetovalne službe, kjer bi se mladi o svojih težavah lahko pogovorili s strokovnjakom (npr. psihologom), saj menimo, da svetovalni delavci v šolah ne zadoščajo. V razmislek pa dajemo tudi idejo, da bi mladi nujno potrebovali neki večji prostor, kjer bi se lahko zbirali ob popoldanskih dejavnostih (mladinske delavnice, socialne igre, pogovori s strokovnjaki, razni tečaji, dramska skupina...) po njihovih željah. Spoštovani tržiški veljaki! Upamo, da smo mladi še vedno prihodnost našega lepega mesta! Mi imamo ideje, vi pa položaje, s katerimi nam lahko te ideje pomagate realizirati. V upanju na boljšo prihodnost mladih in s tem tudi starejših prebivalcev občine Tržič, vas lepo pozdravljamo! Tržič, 19. 9.1996 OO Socialdemokratske mladine Tržič, predsedstvo zanj Anka Grohar Pismo Bohinju Dragi prijatelji, znanke in znanci, Bohinjke in Bohinjci, gospe in gospodje občinske svetnice in svetniki, gospod župan Ko v daljni Švici prebiram novice z Gorenjskega, me kot Bohinjca zbode v oči članek, g. C. Zaplotnika v Gorenjskem glasu z dne 17. septembra 1996 "Srčni možje ali modrijan Mencinger?" Pri srcu me stisne, ko ob iskanju datuma za občinski praznik na občini razpravljate samo o eni osebi oziroma enem dogodku (razpis), istočasno se pa pozablja na bohinjsko zgodovino in dela krivico vsem, ki so kakorkoli v preteklem času pripomogli k razvoju Bohinja. Izven razpisa predlagam, naj bo praznik Bohinja datum, ko je bil Bohinj v zgodovini prvič omenjen. Izdajte kroniko Bohinja, s katero boste počastili danes in jutri vse zgodovinske dogodke in osebnosti, ki so kulturno, politično, gospodarsko ali športno ponesli ime Bohinja v svet. S prisrčnimi pozdravi Sašo Urankar Holeeholzweg 43 4102 Binningen Švica Upokojenska Smo ubogi upokojenci - star inventar. Kako mi živimo, nikomur ni mar. Bi rento nam vzeli - oj, tega nikar, saj naš je zasluženi denar. Prevelike kuverte poslanskih so plač, še mnogo večje one iz ta lepih palač - ali mali naj bo rentar berač? Zato ne dovolimo nikomur nikdar, da našega denarja bi bil gospodar. Le prav ga deliti naj vodstvu bo mar saj naš je zasluženi denar. Viktor Cvetko, Sp. Duplje 95 sfivNfi ♦ soumu s 064/22 11 SS TELOVADBA ZA N0SÏCNICI SflVNfl»HVPRO JET Kljub obilici zaščitnih sredstev se dogaja Ščurki v bloku na Planini Včeraj popoldne naj bi delavci z Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj opravili dezinsekcijo v vseh stanovanjih bloka na Janeza Puharja 3. Kranj, 27. septembra - Dolgo nihče ni verjel, da ščurki res gomazijo po bloku. Prve so stanovalci opazili že lani in o nadlogi obvestili tako zdravstveno inšpekcijo kot Zavod za zdravstveno varst- vo v Kranju. Prišli so, pogledali, ničesar videli (ker se ščurki pač znajo skriti) in ugotovili, da jih ni. Letošnje poletje pa seje zalega že tako namnožila, da oči ni bilo mogoče več zatiskati. NESREČE Umrl sopotnik na mopedu Kranj, 27. septembra • V prvi polovici tega tedna na Gorenjskem sicer ni bilo prometnih nesreč s tragičnim izidom, vendar smo dobili novo, 24. letošnjo žrtev. Zaradi posledic nesreče, ki se je zgodila 14. septembra 20 minut čez polnoč v križišču Škofjeloške ceste z regionalko Kranj-Škofja Loka v Zgornjih Bitnjah, je namreč v Kliničnem centru 23. septembra ob 1.15 umrl 17-letni Luka C. iz Dorfarjev. Luka je bil sopotnik na mopedu, ki ga je vozil 20-letni Primož H. iz Srednjih Bitenj. Pet ranjenih Radovljica - V torek, 24. septembra, ob pol desetih zvečer je počilo na magistralni cesti pri Radovljici. Voznik pucha Zdravko T., star 38 let, iz Olševka se je iz Radovljice vključeval na magistralko. Pri tem je izsilil prednost vozniku "hrošča", 19-letnemu Severinu V. iz Vrbe, ki je peljal po magistralki od Lesc proti Podvinu. Severin V. je zaviral, zavil v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je avto začel bočno drseti, tedaj pa je nasproti z oplom kadettom pripeljal 60-letni Zoran Š. z Jesenic, ki je čelno trčil v bok "hrošča". V nesreči je bilo pet ljudi ranjenih, med njimi štirje huje. Medtem ko je Severin V. dobil le sled poškodbe, se v jeseniški bolnišnici zdravijo huje ranjeni: voznik opla Zoran Š., njegov 66-letni sopotnik Rafael C. z Jesenic ter sopotnika v "hrošču", 18-letni Janez R, ki je sedel spredaj, ter leto mlajši Robert R, oba iz Kranja. Iz razbite Kločevine so ranjenim pomagali poklicni gasilci, kraj ude nesreče pa sta si ogledala tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec. Povzročitelj nesreče Zdravko T. v trku ni bil udeležen. Avto je takoj ustavil in sam prijavil nesrečo na radovljiško policijsko postajo. • Foto: U.S. Otrok čez cesto Bled - Šestletni Domen O. z Bleda je v ponedeljek ob štirih popoldne pri hiši Triglavska cesta 1 prečkal cesto zunaj prehoda za ceste. Deček je stekel za staro mamo, ki je šla k sosedu. Zaradi ostrega ovinka voznica BMW, 43-letna Ana M. z Bleda, otroka ni videla, opazila ga je šele tik pred seboj na cesti. Zavirala je le 1,2 metra, potem pa Domna zadela in se po 6,4 metra ustavila. Otroka je odbilo ob levi rob ceste, udaril je ob robnik in obležal. Huje ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Po nesreči še požar Trboje - V torek ob pol enih popoldne je 31-letni Andrej P. s tovornjakom v Trbojah zapeljal na prednostno cesto, po kateri je takrat z motorjem pripeljal 19-letni Gregor J. iz Medvod. Po trku so huje ranjenega motorista odpeljali v Klinični center.Prometna nesreča je privabila številne vaščane, 'med njimi tudi gospodinjo, ki je v domači kuhinji na štedilnik Pristavila olje. Olje je zagorelo, kuhinjo pa je zajel požar, ogasili so ga kranjski poklicni gasilci, škodo pa cenijo na poldrugi milijon tolarjev. • H. J. Osumljen preprodaje mamil Kranj • Kriminalisti so včeraj pospremili na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku 33-letnega A. H. iz Kranja, osumljenega kaznivega dejanja nedovoljene trgovine z mamili. Krimianlisti so v preiskavi ugotovili, da je A. HM tudi sam zasvojenec, prodajal mamila drugim ter jim omogočal, da so mamila uživali v njegovih prostorih. Doslej so identificirali več odjemalcev. A. H. so v torek pridržali za 48 ur, med hišno preiskavo pa pri njem našli manjše količine mamila heroin. Preiskavo nadaljujejo v smeri iskanja dobaviteljev droge. O pojavu ščurkov v bloku na Janeza Puharja 3 na Planini, v katerem je 49 stanovanj, nam je pripovedovala ena od stanovalk, Zlata Balek. Povedala je, da je ščurke sama prvič videla to poletje. Ena od sosed je odšla na dopust, pa ji je tisti teden druga soseda zalivala rože. Ščurkov je bilo za celo pokopališče, ko sta jih začeli skupaj strupiti. O tem ima dokaz, fotografijo, ki je končno prepričala tudi ljudi na inšpekciji, zavodu in Dompla-nu. "Iz Ljubljane sem prinesla strup, z njim sem pošpricala stanovanji dveh sosed in tudi našega. Pri meni so se pokazali trije ščurki. Ogabno! Gotovo so prišli po zračnikih. Takrat sem zagnala vik in krik," je povedala Zlata Balek. V ponedeljek so imeli stanovalci sestanek, na katerem so se dogovorili za dezinsekcijo. Domplan kot upravljalec je po odločbi zdravstvene inšpekcije končno dal naročilnico Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, naj opravi dezinsekcijo. Stroške bodo kajpak poravnali stanovalci, na vsako stanovanje bo odpadlo okrog dva tisoč tolarjev. Prvič naj bi blok špricali včeraj popoldne, drugič ga bodo nekako čez tri tedne, saj strup na jajčeca ne deluje. "Čudim se, kako malo so nekateri sostanovalci iz bloka zainteresirani za čistočo. V ponedeljek ni bilo vseh, upam, da bodo v četrtek popoldne doma, in da bodo odprli stanovanja za dezinsekcijo, sicer bo ta zaman," je v sredo dejala Zlata Balek. V Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj pa so povedali, da umazanija ni pogoj za razmnoževanje ščurkov. Idealno okolje zanje je toplota in vlažnost. Za življenje potrebujejo zelo malo hrane. H. Jelovčan Mravljetovo pokopal heroin Tržič - Obdukcija, ki so jo opravili na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, je pojasnila vzrok nenavadne smrti 24-letne Alenke Mravlje iz Bistrice pri Tržiču. Alenka Mravlje je umrla zaradi prevelike doze mamila heroin, je povedal načelnik urada kriminalistične službe UJV Kranj Boštjan Sladic. Kljub temu okoliščine njene smrti kriminalisti še raziskujejo. Zanima jih predvsem, na kakšni zabavi v Ljubljani je bila Alenka, potem ko se je * petek zjutraj okrog sedmih vrnila domov, kdo je bil na tej zabavi, kje je dobila smrtonosno mamilo, zakaj si ga |e vbrizgala kot tudi, zakaj ni poslušala matere, ki je hotela poklicati zdravnika, pa je Alenka kar dvakrat zavrnila pomoč. Ob desetih zvečer, ko jo je mati našla mrtvo, je bilo, žal, zanjo že prepozno. • H. J. Stražiške odplake v kanalizacijo 1 Kranj, 27. septembra - Kanalizacijske cevi ob tovarni SflV* na Laborah so znak, da bo Strazišče oziroma za začetek vsaj najbolj problematičen del južno od Škofjeloške ceste kmalu resen lastnih odplak. Kanal bo speljan od Škofjeloške ceste po polju mimo vrtnarije proti regionalkj Kranj-Škofja Loka in ob njej do Save, kjer se bo priključil že zgrajenemu kanalu, ki vodi na čistilno napravo v Zaric* Drogi krak bo "pobral" tudi priključke s čistilne naprave v Bitnjah, ki zaradi preobremenitve ne dela. Z izgradnjo kanalizacije bo neprečiščenih odplak rešen celotni južni del Stražišča, z njimi pa tudi sosednje Bitnje, k1 morajo "požirati" še nesnago sosedov. Na glavni vod ?e bodo lahko priključili tudi zasebni porabniki iz drugin predelov Stražišča, ne nazadnje pa se bo kanalizacija lahko potegnila tudi v Bitnje. • H. J. — ZGODBE IZ FROSINIH DOSJEJEV Plačevanje s škarjami in lepilom Inovativnost dela slovenskih poslovnežev ne pozna meja. Odslej za plačevanje položnic sploh ne potrebujete več denarja. Dovolj je le nekaj oblikovalske spretnosti in pa telefaks. Ostalo gre kot po maslu. Dokler te seveda ne odkrijejo... Denimo, da ste lastnik škofjeloške (in kranjske) turistične agencije, ki jo čisto namerno imenujmo Fly. In denimo, da poleg svoje ponudbe prodajate tudi pakete kakšne druge turistične agencije, konkretno in povsem namerno povejmo, da gre za znano ljubljansko agencijo A&B. Pridno nabirate stranke, od njih poberete plačilo za izbrane turistične pakete in počakate. Do takrat, ko morate njihovo plačilo predati naprej. A ker ste trenutno nekoliko na tesnem z denarjem, vam v glavo pade fantastična ideja. Vzamete položnico, ki ste jo plačati žepred časom. In nato vzamete v roke škarje in lepilo ter z njuno pomočjo 'plačate' obveznost. Tako zmontirano položnico pošljete po faksu na tisti pravi naslov, skupina odide na potovanje... ... in zaradi neljubih izkušenj iz bližnje in nekoliko bolj odmaknjene preteklosti pa se v A&B agenciji odločijo, da bodo za vsak primer poklicali v banko in omenjeno, po faksu potrjeno plačilo, preverili. In kaj ugotovijo. Da je položnica ponarejena. Pokličejo v Španijo in turiste, ali če smo namenoma čisto natančni družino Rihteršič iz Škofje Loke obvestijo, da zanje niso prejeli plačila in da bodo morali svoje potovanje predčasno prekiniti. S kopijo ponarejene položnice lastnica A&B agencije odide na policijo, ki o o tem primeru nadaljuje z zbiranjem obvestil. No ja, če smo čisto natančni, prek medijev pozivajo vse upnike lastnika turistične agencije Fly Janeza Kodriča, naj se javijo na policijo. Zato, da bodo enkrat za vselej dokončno izvedeli, koliko je komu dolžan in koliko položnic je doslej že plačal z lepilom in škarjami. V A&B agenciji so vedeli še za dva primera - istega dne naj bi gospod Kodrič na enak način storitve plačal tudi turistični agenciji Palma iz Celja in teden dni pred tem ljubljanski agenciji Ogi. Pa bodite prepričani, da se omenjeni seznam ne konča pri zadnje omenjenem. A za boljši pregeld celotne zgodbe in pa dejavnosti gospoda Kodriča se velja En tovornjak za ceno skoraj dveh Da pa tistim pravim 'mojstrom' res nikoli ne zmanjka idej dokazuje tudi naslednji primer. Če bi vas povprašali, kaj imata skupnega podjetji Interšped in Milagro, bi bil odgovor - direktorja obeh podjetij sta mož in žena. Ja no in... Nič. Če omenjeni podjetji ne bi bili vpisani kot dolžnika v enem od Forsinih dosjejev. Zgodba je, kot običajno vse, sila preprosta. Nekdo je žele kupiti rabljen tovorni avtomobil, zato se je napotil v podjetje Interšped, katerega direktor je Franc Pavlin. Potencialnemu kupcu je pripravil predračun, kupec je zbral denar, ga nakazal posredniku oziroma prodajalcu in počakal na dobavo. Kamion je prišel, z njim račun, ki pa je bil kar za tri milijone NIŽJI od nakazanega zneska. Direktor Interšpeda Franc Pavlin se je za neljubo napako opravičil in zagotovil, da bo razliko vrnil. Obljubil je tudi pri prvem opominu, pa drugem, tretjem... Denarja pa ni in ni bilo. Primer so prevzeli Frosini agentje, a ob tem niso imeli kaj pretirano veliko uspeha, saj dolžnik Pavlin nikakor ni bil pripravljen sodelovati. Izkazalo se je, da obstaja še vsaj en tak primer. Vsaj oni ga imajo v svojih dosjejih. Zadeva prvoomenjenega upnika je prišla pred sodišče, le to je odredilo izvršbo, ki pa je bila zaradi direktorjevega dopustovanja prekinjena. Za štirinajst dni. Oziroma eno leto. Od takrat pa do danes upnik svojih treh milijonov še ni videl. Kdaj jih bo, je zaenkrat zavito v meglo. Franc Pavlin še vedno prodaja rabljene tovornjake, sem in tja obljubi, da bo denar vrnil, kaj več od besed pa se zaenkrat še ni zgodilo. Tako v enem kot tudi drugem primeru. Čas pa neusmiljeno teče... * U. Špehar ozreti še nekoliko bolj nazaj, s pomočjo njegovega dosjeja pri znanem podjetju za izterjavo dolgov Frosa. Podatki H omenjenega dosjeja pa sodijo še v čas, ko je bil Janez Kodrič lastnik sedaj Že pokojne turistične agencije Meggi tours-Ko sem frosinim agentom namignil, da bi o njem želel izvedeti kaj več, so le ti zmajali z glavo. Njihov odgovor-"Brezupen primer!" V Frosi so pravzaprav prevzeli sarn° eno njegovo terjatev. Starejša Ijubljan-čanka je Janezu Kodriču posodila kar precejšen znesek denarja za nakup avtobusa. Skupaj z obrestni se M njegovega dolga nabralo že za neka] čez sto tisoč nemških mark. Prepričevanja in pa prošnje nikakor niso našli odprtih ušes in srca. Denar enkrat zagotovo bo (kje smo to že lahko prebrali...), edina uganka je ostajal rok vračila...Po podatkih Frose Kodrič tU razpolagal z nobenim vrednejšim pre" moženjem, usoda njunih avtobusov F ostajala zavita v meglo, menda naj b1 mu enega ukradli oziroma odvzeli... P°. nekajmesečnem trdem delu so fantje Žal morali priznati poraz... Primer Janeza Kodriča je brezupen. To so povedali tudi dvema drugima upnikoma, ki sta pot do svojega denarja Likala pri njin-Denarja od njega upniki očitno ne bodo nikoli dobili... Primer Kodriča bo očitno dočakal svoj sodni epilog. A verjetno samo njegov del. Prijava policiji se navezuje na področje gospodarskega kriminala-Vprašanje vrnitve dolgov upnikom ostaja še vedno odprto. Za konec samo še nasvet - če vam je Janez Kodri* karkoli dolžan oziroma če imate z njim neporavnane račune, bo najbolje, da zavrtite število 92 in to sporočite policiji. Iz omenjenega primera pa & lahko naučimo še nekaj. Če v kakšni turistični agenciji najdete zares vabijo turistični paket, poglejte, kdo ga organi' žira. In če se boste zanj odločili, ®o najbolje, da se prijavite in potovanj vplačate neposredno pri njem. Tako bo denar zagotovo prišel tja, kamor mora priti. Zaradi poslovnežev', kakršen )e Janez Kodrič pa se bo na slovenskem turističnem trgu zgodilo le eno - nezaU' panje do partnerjev in s tem zmanjŠt' vanje prodajnih mest aranžmaja-Oškodovani pa bodo tako eni kot bomo tudi drugi. U.Špehar © HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Prireditve AVTOŠOLA B In B, Begunjska 10, poklUite tel.: 22-55-22 Tečaj CPP se začne v PONEDELJEK, 30.9. dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri VOZNIK - vpis v program poklicnega izobraževanja - B&B Pokličite po telefonu 22 5522 ali se osebno oglasite na Begunjski 10 v Kranju. nakupovalni Palmanova 4.10., Madžarska Lenti 3.10., Munchen - Oktoberfest 28.9., • možnost IZLETI - GARDALAND plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 30.9.1996, ob 9. uri dopoldne ir ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 AVTO ŠOLA ■NO. HUMAR NAKUPOVALNI Palmanova 4.10., Madžarska Lenti 3.10., 5.10., Trst 22.10., Munchen - 'Z.LETI - GARDALAND Oktoberfest 28.9., - možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA AKCIJSKA PRODAJA otroških žametnih hlač, številka 2 - 6 let 2.500 SIT in "CVETKA" od 8 -12 let 2.900 SIT. RAZPRODAJA spodnjih delov trenirk za deklice TEL.: 225-162 DISKOTEKA BROADWAY velikosti 8 - 14 let, ženske hlače 3.900 SIT in ženske tunike 2.712 SIT. VABLJENI! Odprto vsak dan 9. -12. in 15. -19., ob sobotah 9.-12. ure.: RED BULL DANCE PARTY DANES, V PETEK, 27. SEPTEMBRA GLASBENA SKUPINA GIMME 5 Z DEJO MUŠIČ JUTRI, V SOBOTO, 28. SEPTEMBRA OD 22. DO 4. URE, TITOVA 22, JESENICE METEOR ČLoo. 422-781 tilka tel.: 41-510 Lenti 10.10,19.10., Italija - tovarna čokolade, Portoguaro, Palmanova, Češka - Brno 17.10. TEČAJI NEMŠČINE predšolski otroci: pon. od 16.30 do 17.15 (30 ur) pri orof MFTI t«» 2- razred: tor., 12.15, tor., 16.30; sre., 15.30 KON&a*w{t 3" 4- razred: tor, 15.30; sre. 12.30 ^iyA{ANfIN S.p. 5., 6. razred: čet. od 13.00 do 14.15 (60 ur) if-L.: 064/621-998 7., 8. razred: tor, 14.00; pet., 16.00; sob., 11.30; sob. 16.00 ŠKOFJA LOKA 1-i 2. letnik: čet. 14.30; pet. 18.30; sob. 10.00 Podlubnik 253 3,f 4*letnik: sre" 1345; pet- 1400; sob> 830 ODRASLI, ŠTUDENTI: od prve do četrte stopnje, poslovni jezik, vikend tečaji KNJIGOVODSKE STORITVE GASSER AVTOBUSNI PREVOZI SP.SORCA5 Opravljamo knjigovodske, računovodske in administrativne storitve za obrtnike in mala podjetja. Tel.: 323-909 Nakupovalni izlet Madžarska - Lenti, odhod 5.10. UGODNE CENE • DOBER VODIČ • INFORMACIJE na tel.: 064/697-058 Novost pri Ljudski univerzi Radovljica Začetni tečaj francoskega jezika in obnovitveni tečaji informacije: 715 265 angleškega jezika stopenjske tečaje nemškega, angleškega Organizira Ljudska univerza Radovljica. in italijanskega jezika Informacije: 715 265 MAVRICA AKCIJSKA PRODAJA laminatnih oblog "PARADOR" že od 2.940 Jesenice, Titova 93 SIT/m2. Informacije po tel.: 860-032,860-083 GOSTIŠČE METKA - klasična in posebna PERUTNINSKA PONUDBA podljubelj 140, Tel.: 59-086 ' možnost nočitve °dprto vsak dan " ugodnosti za zaključene družbe Nudimo Vam PRAŠNO LAKIRANJE za predmete do dolžine 4,5 m Informacije po tel. in fax: 064/47-404. PETALPEČNIK do.o. Stahinj 31, NAKLO MUZEJSKA DELAVNICA Loški muzej vabi otroke v MUZEJSKO DELAVNICO, kjer se LOŠKI MÍI7FI DOC,o otroci v soboto, 28. 9., preizkusili v izdelovanju SKOFTA intfA CEHOVSKIH IZ ZVEZKOV. Prijave po tel.: 064/622-261 ali wrjA LUKA 622-262. Za starše GRATIS! PLESNI TURNIR V ŠKOFJI LOKI REGIONALNI IZOBRAŽEVALNI CENTER RADOVLJICA Vabimo Vas v petek. 27. 9., v dvorano Poden na ogled državnega kvalifikacijskega turnirja v standardnih In latinsko-ameriSkih plesih. V vseh starostnih kategorijah se bo v celodnevnem programu pomerilo cca 200 plesnih parov. Finale in otvoritev prvenstva bo ob 18. uri. Vabi vas Plesni klub "Urška" Kranj. Še nekaj prostih mest v programu prekvalifikacije za poklic prodajalec in programih dokvalifikacije za poklic trgovskega poslovodja in voznik. Prijave in informacije po tel.: 714-403 ma^^ft^A^fy ' akcija v sePtembru - u9°dnejši kreditni pogoji ZAlnri MEGANE 11 " posebne ugodnosti za gotovinsko plačilo INFORMACIJE: AVT0MURKA LESCE Telefon št: 064/718-100,718-102 /vv^^^^ VRATA daljinsko upravljanje - motorni pogon - izolirana, kasetni motiv imitacija lesa. ™* - CANADA Vrata vseh dimenzij po zelo ugodni ceni. tel.: 061/825-272 GSM MOBITEL - ERICSSON - samo: 69.900,00 SIT Pingo, d.o.o., Kranj, Oprešnikova 74, tel.: 323-485 °&NI GORILNIKI LAMBORGHINI od 400 DEM, BENTONE od 450 DEM dalje. Cene so brez p.d. TERMOTECNICA - TRBIŽ - tel. 0039-428-2586. (100 m od trga levo) rŽS PROGRAM, od 90 DEM dalje (Emmeti, Intellitherm, Danfoss), termost. ventili - Oventrop - 30 DEM, 1ERMOSTATI komP'- °Prema za cisterno 00 DEM K. TERMOTECNICE-TRBIŽ-TEL. 0039-428-2586. jgjSM Leopold Suhodolčan: NORČIJE V G|avni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701 taks: 064/223-534 odnrt ališka bla9ajna bo °aprta uro pred predstavo, tel.: 064/222-681 GLEDALIŠČU Za otroke od 5. leta dalje SOBOTA, 28. september 1996, ob 10.00 uri, za IZVEN Družabno srečanje DU Preddvor Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na družabno srečanje, ki bo v soboto, 28. septembra, z začetkom ob 15. uri v Brunarici na Kokrici. Za jedačo, pijačo in glasbo bo poskrbljeno. S seboj prinesite dobro voljo in pomagajte ustvariti veselo razpoloženje. Karaoke na Jesenicah Jesenice • Jutri, v soboto, 28. septembra, bo ob 19.30 uri v športnem parku Podmežakla snemanje popularne TV oddaje Karaoke z voditeljico Dejo Mušič. Predavanje o raku Kokrica - Turistično društvo Kokrica vabi danes (petek), 27. septembra, na zdravstveno predavanje o raku. Predavanje bo ob 17. uri v Kulturnem domu na Kokrici, predaval pa bo prof. dr. Andrej Kocjan. Praznik lovcev v Žireh Žiri - Lovci LD Žiri praznujejo 50-letnico lovske družine. Proslavo s kulturnim programom bodo imeli jutri (sobota), 28. septembra, v dvorani DPD Svoboda Žiri, ob 19. uri pa bodo v galeriji DPD Svoboda Žiri odprli razstavo. Tekmovanje kamniških gasilcev Kamnik - Gasilska zveza Kamnik jutri in v nedeljo organizira občinsko tekmovanje Prostovoljnih gasilskih društev iz občine Kamnik. Jutri (sobota) bodo na stadionu v Kamniku tekmovale mladinske in pionirske, v nedeljo pa članice, člani in veterani. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 8. uri. Novosti v knjižnici Kamnik - V Knjižnici Kamnik, Kajuhova 11, bodo danes, v petek, ob 17. uri v čitalnici odprti podjetniško-poslovni kotiček, v katerem bodo podjetnikom na voljo podjetniške informacije v pisni in računalniški obliki. Predstavitev knjige Tržič - V torek, 1. oktobra, ob 19. uri bo gost literarnega večera v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Alojz Žibert, avtor knjige Pod Marijinim varstvom, spomin Slovenca-nemškega vojaka na drugo svetovno vojno. Avtorja bo predstavil Marko Valjavec, direktor Gorenjskega glasa. Izleti Na Koroško Kranj • Sekcija za izlete pri Društvu upokojencev Kranj vabi na zanimiv izlet na Koroško, ki bo v torek, 8. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center. Ne pozabite na potne liste. Prijave do zasedbe avtobusa sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Na Goteniški Snežnik Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v četrtek, 3. oktobra, na planinski izlet na Goteniški Snežnik (1289 metrov). Odhod bo ob 7. uri izpred Kina Center. Hoje bo za 5 do 6 ur. Vodnika Marjan Prinčič in Miha Planine priporočata dobro obutev, smučarske palice ter hrano in pijačo v nahrbtniku. Prijave z vplačilom sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4. Obvestila Jfr Ponovno rekreativno plavanje Kranj • Društvo upokojencev Kranj obvešča člane Plavalne sekcije, da bodo z rednim plavanjem v olimpijskem bazenu začeli v ponedeljek, 30. septembra, in sicer ob enakem času, kot so plavali v zimsko-pomladni sezoni. Prehod do Češke koče ni možen Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča, da se je ob potresnem sunku, katerega jedro je bilo v vaseh pod Storžičem, odlomil večji skalni blok na območju Ledin v tako imenovanem Žrelu in je poškodoval zavarovano plezalno pot skozi Žrelo, zato prehod do Češke koče ni možen. Dostop do Kranjske koče na Ledinah, ki je do preklica oskrbovana v sobotah in nedeljah, je možen po dveh poteh: lovski in slovenski poti. Prav tako je v dobrem stanju pot do Savinjskega sedla na Okrešeli Novo študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje Kranj • Univerza za tretje življenjsko obdobje v Kranju, ki že vrsto let deluje v okviru Območne organizacije Rdečega križa, obvešča vse dosedanje udeležence krožkov, da bodo začeli z novim študijskim letom v 1. tednu oktobra po utečenem umiku v dosedanjih učilnicah. Vse upokoj- E K T O R Maistrov trg 11,4000 Kranj TRGOVINA Z RAČUNALNIŠKO IN BIRO OPREMO BLAGOVNA HIŠA ADAMIČ računalniki, tiskalniki, dodatki in potrošni materiali licenčna programska oprema računalniška literatura - zbirka" Za telebane" POSEBNI POPUSTI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE komisijska prodaja rabljene računalniške opreme programi za maloprodajo In veleprodajo SEKTOR 586 133MHz/8Mb/HDD 1.7Gb, 14" COLOR MONITOR 139.900 SIT Kmetijski sejem v Komendi Komenda • Konjeniški klub Komenda bo prihodnji teden organiziral drugI jesenski kmetijski sejem. Seiem bo od 4. do 7, oktobra na hipodromu na 4000 kvadratnih metrih. Na sejmu bodo poskrbeti tudi za gostinsko ponudbo in v soboto bo od 11 do 22. ure igral Duo Sonja in Jože. Sicer pa bo sejem vsak dan odprt od 9. do 18. ure, obisk in parkiranje pa bosta brezplačna. Na sejmu bodo po ugodnih sejemskih cenah naprodaj stroj? in kmetijska mehanizacija poznanih domačih In tujih proizvajalcev ter prodajalcev. ence, ki se hočejo seznaniti ali poučiti o stvareh, za katere nekdaj zaradi takih ali drugačnih vzrokov niso imeli možnosti, vabijo v naslednje krožke: umetnostna zgodovina, nemški jezik, angleški jezik, likovni, kiparski in literarni krožek. Prijave sprejema Nevenka Marinič, vsak dan od 8. do 10. ure v pisarni Centra za starejše občane na Tomšičevi 4, ali po telefonu 211-150. Zapiranje planinskih postojank Planinsko društvo Jesenice sporoča, da bodo zaprli oziroma prenehali oskrbovati naslednje postojanke: 29. septembra Zavetišče pod Špikom, 30. septembra Kočo na Golici, 2. oktobra Kočo pri izviru Soče v Trenti. Erjavčeva koča na Vršiču bo oskrbovana vse leto, Tičarjev dom na Vršiču pa bo oskrbovan predvidoma do 20. oktobra. Planinsko društvo Radovljica - Obvešča, da sta Roblekov dom na Begunjščici in Pogačnikov dom na Kriških podih zaprta. Valvasorjev dom pa bo zaprt do nedelje, 29. septembra. Roblekov dom bo odprt le še ob sončnih vikendih do konca oktobra. Valvasorjev dom bo imel čez vso zimsko sezono stalna dežurstva ob sobotah in nedeljah. Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča planince, da sta Staničev dom in Prešernova koča pod Triglavom zaprti. Prav tako je zaprta tudi Kovinarska koča v Krmi. Planinsko društvo Tržič obvešča, da so od 15. septembra naprej postojanke odprte le še ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dom na Zelenici bo stalno odprt v času smučarske sezone na smučiščih zelenice. Za večje skupine društvo prosi za predhodne prijave po tel.: 064/56-108 - Ivko Bergant. Planinsko društvo Križe obvešča, da sta Koča na Kriški gori in Zavetišče v Gozdu oskrbovana le še ob vikendih in praznikih. Planinsko društvo Bohinj Srednja vas obvešča, da bodo Vodnikov dom, Koča pod Bogatinom, Koča na Vojah od 30. septembra dalje zaprte. Kočo na Uskovnici bodo zaprli 30. septembra, za vikend 5. in 6. oktobra pa bo koča, če bo lepo vreme, odprta. Planinsko društvo škofja Loka obvešča, da bo Koča na Blegošu odprta do konca oktobra ob sobotah in nedeliah, Koča na Lubniku je stalno odprta, večje skupine ša naj obisk najavljajo po telefonu 064/620-501. Planinsko društvo Škofja Loka pa hkrati obvešča, da ima spremenje- no tel. številko poštnega predala. Pišete jim lahko na naslov: PD Škofja Loka, p.p. 113, 4220 Škofja Loka. Koncerti a Ročk proti trdim drogam Kranj - Novi Klub ljubiteljev glasbe prireja in vabi na koncert Ročk proti trdim drogam, ki bo prihodnji petek, 4. oktobra, z začetkom ob 20. uri v dvorani na Primsko-vem. Nastopili bodo Plexus z Nizozemske, Colour my Dreams iz Nemčije ter slovenske skupine Spiritual Pyrotechnics, Daddy's Pudding, Necroscopy in Weeping Wiüow. Jesenski večer Kamnik - Na Srednji šoli R. Maistra bo jutri, v soboto, ob 20. uri Jesenski večer narodnih in ponarodelih ter zimzelenih melodij. Nastopajo: Joži Kališnik, Janez Majcenovič, Rok Lap, Tomaž Plahutnik, Božo Matičič, povezuje Tone Ftičar. Gledelišče Matiček se ženi v Sv. Duhu Sveti Duh - Kulturno društvo Ivan Cankar Sveti Duh vabi na ogled uspešnice iz lanskoletne sezone Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta v režiji Nadje Strajnar - Zadnik. Predstava bo v soboto, 28. septembra, ob 20. uri v kulturnem domu Sv. Duh. Komedija na Loškem odru Škofja Loka - Na Loškem odru danes, v petek, ob 19.30 gostuje Moje gledališče iz Ljubljane s komedijo J.C Camerea Ljubezenski notes v režiji Marjana Bevka - za abonma modri in izven. Jutri, v soboto, bodo komedijo ob isti uri ponovili za abonma rdeči in izven. Vaša naša matineja Jesenice - Na prvi otroški matineji nove sezone bodo v nedeljo, 29. septembnra, ob 10. uri v Gledališču Toneta Cufarja predstavili pravljično igrico Kraljevi smetanovi kolački. Po matineji bodo v avli gledališča otroke čakale slaščice in risarski pripomočki. Matinejo bodo istega dne ob 14,30 ponovili tudi v Kulturnem domu na Dovjem, ob 16.30 pa v Kino dvorani na Bledu. Svetovalna pisarna v Tržiču Upravna enota Tržič bo 2. oktobra odprla energetsko svetovalno pisarno za občane Tržiča. Energetski svetovalec bo nudil strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o: izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav; zamenjavi ogrevalnih naprav; zmanjšanju porabe goriva; izbiri ustreznega goriva; toplotni zaščiti zgradb; Izbiri ustreznih oken, zasteklitve; sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije; uporabi obnovljivih virov energije; uporabi varčnih gospodinjskih aparatov; vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije. Vezni člen med zainteresiranimi občani in svetovalcem bo delavec Upravne enote Tržič, ki se bo dogovoril za termin pri svetovalcu, pri njem se bodo občani lahko dogovorili tudi o pogojih za sodelovanje na razpisih in možnostih prijave in dobili različne formularje, razpisno dokumentacijo ter navodila za izpolnjevanje. Uradne ure so ob ponedeljkih med 8. In 14.30 uro, sredah med 8. in 16.30 uro in petkih med 8. in 13.30 uro, energetsko-svetovalna pisarna pa je na oddelku za za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve Upravne enote Tržič (vhod pri slaščičarni, II. nadstropje). --rflS*-.-^ DELOVNI ČAS: Ponedeljek zaprto Torek: 8-13, 14-18 Sreda: 8-13, 14-18 Četrtek: 8-13 Petek: 8-13 KRANJ - SLOVENIJA Sobota: 8-12 Prešernova 8, 4000 Kranj, S 22 55 30 • DEŽNIKI Z ENOLETNO GARANCIJO • DEŽNIKI V NARODNI NOŠI • REKLAMNI DEŽNIKI • SPREHAJALNE PALICE • SENČNIKI VSEH VRST • IZPOSOJA SENČNIKOV • POPRAVILA IN OBNOVA DEŽNIKOV IN SENČNIKOV INSTRUMENTI ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, d.o.o. Otoče 5a, 4244 Podnart vabi k sodelovanju novega sodelavca za delovno mesto VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Od kandidata pričakujemo, da ima: - visoko izobrazbo ekonomske smeri; - 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja računovodstva in financ; - znanje za delo na računalniku S .kandidatom bo sklenjena individualna pogodba o zaposlitvi. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejeti odločitvi. STANOVANJSKI tmauni uovmuf STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE Poljanska cesta 31, 1000 LJUBLJANA objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB radio žiri 89,8, 91,2 in 96,4 Mhz STEREO RDS V ponedeljek 30. septembra od17.-19/V otroški program v žvoiz OSNOVNE ŠOLE QORENJA VAS za prodajo garažnih boksov v Frankovem naselju v Škofji Loki Opis lokacije: Garažni boksi št. 5, 6 in 7 se nahajajo v kletni etaži TRIPLEX GARAŽNE HIŠE v Frankovem naselju v Škofji Loki, stoječi na delih zemljišč pare. št. 120,108/ 1 vi. štev. 584, DL in 119/1 vi. štev. 666, DL, vse k.o. Stari dvor. Najnižja ponudbena cena je 1.200.000,00 SIT za en garažni boks. Ponudbe morajo vsebovati ceno, ki jo ponudbenik ponuja ter način plačila, v primeru odloženega plačila pa tudi obrestno mero in način zavarovanja. Posebni pogoji: Ponudniki morajo na ŽR prodajalca št. 50100-627-7407, najkasneje zadnji dan roka za prijavo, nakazati varščino v višini 10 % navedene najnižje ponudbene cene, ter potrdilo o plačani varščini priložiti ponudbi. Varščina se izbranemu ponudniku všteje v kupnino in se ne obrestuje. M ■ KZK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. S, Kranj V sadovnjaku preddvor smo pričeli z obiranjem JABOLK SOrt: IDARED, JONAGOLD, GLOSTER, ZLATI in RDEČI DELIŠES Pričakujemo Vas v sadovnjaku Preddvor in naših poslovalnicah Aura na Zlatem polju ter Maja na Planini vsak dan med 9. in 17. uro ter ob sobotah in nedeljah med 9. in 13. uro. Informacije: 064/45-014 SE PRIPOROČAMO! Junkers plinski stenski kotel CERASTAR PLUS Energijsko varčen in prijazen okolju • Primeren za plinsko centralno ogrevanje etažnih stanovanj, eno- ali večstanovanjskih hiš. • Ogrevanje in priprava sanitarne vode zavzema malo prostora. • Popolno samodejno delovanje • Preprosta namestitev, možna kasnejša vgradnja Prijazno človeku in okolju Zastopa: Robert Bosch d.o.o., Ljubljana, področje Junkers, Celovška 228, tel.: 061/159 03 41 'JJUNKERS Bosch toplotna tehnika Ostalim ponudnikom, ki ne bodo izbrani, bo varščina vrnjena naslednji delovni dan po končanem javnem odpiranju ponudb. Izbrani najugodnejši ponudnik mora kupno pogodbo skleniti najkasneje v osmih dneh od dneva obvestila, da je izbran za najugodnejšega ponudnika. Za dan obvestila šteje dan, ko je izbrani ponudnik prejel sklep o izbiri. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe v osmih dneh od prejema sklepa, se šteje, da je od nakupa odstopil, plačana varščina pa mu zapade kot skesnina. Rok prijave in vsebina ponudbe: Ponudniki morajo pisno ponudbo oddati najkasneje do vključno 8. oktobra 1996, v zaprti ovojnici pod oznako "ZBIRANJE PONUDB" na naslov Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana. Ponudba mora vsebovati: - ponujeno ceno, - plačilne pogoje, - način zavarovanja, - overjen izpisek iz sodnega registra, s katerim pravna oseba, ki pošlje ponudbo, izkazuje sedež v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba in - potrdilo o plačilu varščine. Javno odpiranje ponudb: Javno odpiranje ponudb bo v četrtek, 10. oktobra 1996, ob 10. uri v sejni sobi prodajalca na Poljanski cesti 3, v Ljubljani. Javno odpiranje ponudb bo vodila tričlanska komisija po sledečih pravilih: 1. Javnega odpiranja se lahko udeležijo vsi ponudniki ali njihovi pooblaščenci, ki predsedniku komisije predložijo overjeno pooblastilo; 2. Vse prispele ponudbe prebere predsednik komisije; 3. Ponudbe, ki ne ustrezajo objavljenim pogojem komisija izloči; 4. V primeru, da je prispelo več enakovrednih ponudb komisija te ponudbe izloči in med enakovrednimi ponudniki opravi licitacijo. Vse dodatne informacije je mogoče dobiti na sedežu prodajalca pri ga. Milojki Blagus na tel. št. 061/17 10 536. SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ Smledniška 3 4000 KRANJ Šolsko posestvo Strahinj Strahinj 99, 4202 NAKLO tel. 47-706 Nudi skozi vse leto: 1. Prikaze - popravilo in vzdrževanje traktorja - vzdrževanje strojev (silažni kombajni, kosilnice, obračalniki..) - obrezovanje parkljev 2. Storitve - popravila kmetijske mehanizacije (kvalificiran mehanik -ugodne cene) - testiranje škropilnic - traktorske izpite - prodajo kmetijskih pridelkov za ozimnico pridelanih z manjšo uporabo kemičnih sredstev (krompir, zelenjava,..) - možnost naročila in rezervacija drugih pridelkov za naslednje leto (konkurenčne cene) Prijave zbira ga. Mateja Radež (vsak delavnik od 8.00 do 12.00 ure). /Ch PROMOCIJSKA PRODAJA, ELEQANTNI KOMPLETI, MAJICE IN JAKNE OD 16.9. DO 6.10.1996 _ Tomšičeva 16. KRANJ, tel.:222-774 OBČINA MENGEŠ Slovenska cesta 30, 61234 Mengeš tel.: 061/737-081, fax: 061/738-981 Župan Občine Mengeš skladno z določili 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94) in 13. in 44. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/95) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Občina Mengeš ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) naslednje vrste plakatnih mest: • okrogle stebre (za plakate manjše velikosti) • samostoječe table (za večje in manjše plakate) • plakatna mesta na drogovih javne razsvetljave (za plakate velikosti 100 x 170 cm) Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem volilnem območju Občine Mengeš. Cena plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število in vrste plakatnih mest. Organizatorji morajo poslati vloge najkasneje do 4.10.1996 na Občino Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, Referat za izvajanje komunal-no-stanovanjskega gospodarstva in varstvo okolja z oznako "volilna kampanja". Iz prejšnje točke pristojni referat Občine Mengeš zbere vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega organizatorja določi enako število plakatnih mest. Dokončno razdelitev plakatnih mest sprejme Odbor za infrastrukturo v sodelovanju z izvajalcem za upravljanje objektov za nameščanje reklam in plakatov ter o nameščanju in ravnanju z reklamnimi plakati na območju Občine Mengeš. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo mogoče od 10.10.1996 do 10. 11. 1996. Župan Janez Per PRODAJNI CENTER ____ STARI DVOR___ —-~___________jjjjpjja loka, Kidričeva 26, tr£334-~éÒ0 " uGz°ADNosT,^a^ UPOKOJENCE J v 2. in J. Movmdm v mbfcu 10% ceneje opToviNski NAkup za vse izdelke razen deIe TçMj^CANdy 6% Ín akcijskih ARTjkbv. S1. 10 se pričenja velika prodajna akcija, ugodne cene, VF^žrebanje računov, #<£^ tedenske super cene NEMOGOČE JE MOGOČE! psès KMCČK1 STROJI mm KOVINOTEHIÍÍ KRAJEVNA SKUPNOST TRATA ŠKOFJA LOKA Jankovo naselje 74 a RAZPISUJE «iranje ponudb za oddajo poslovnega prostora v Frankovem naselju 68, Škofja Loka reclmet oddaje je poslovni prostor v pritličju skupne površine 47,56 m2, "amenjen izvajanju dejavnosti primerne okolju. ronudniki v ponudbi navedejo: " nejavnost Po ^'no Ponujene najemnine ■ osiovni prostor bo oddan izpraznjen. Vse ureditve za namen izvajanja ejaynosti bremenijo najemnika. Pogodbeno vračilo vložkov v ureditev sk? ■ra 00 Prenehanju najema ni predvideno. Najemna pogodba bo Po n!?i!?a za d0D0 ene9a ,eta- Rok zastavljanja ponudb je 8 dni po objavi. ?a 'i naslovite v zaprtih kuvertah z oznako: "S sklicevanjem na razpis «'oddajo poslovnega prostora", opiranje ponudb bo 9. oktobra 1996 ob 10. uri v prostorih krajevne Doniri*?1 Trata' Frankovo naselje 74a, Škofja Loka. Predstavniki zastopan'OV' b°d° Pr'sotn'' morai° imeti s seD°i pooblastilo za radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS RIBIČI Jutri, v soboto, dne 28. 9. 1996, ob 8. uri bo na jezeru na Brdu pri Kranju odprto prvenstvo v ribolovu za POKAL STENA Nagrade: ~ P°kali za največjo težo (prva tri mesta) b Pokali za največjo ribo ; Posebna nagrada za najmanjšo ribo - ^?ni ^levizor SAMSUNG - r&a Palica MITCHELL (1x) in CORMORAN (1x) - tSrko kolesce (2 nagradi) lorta in vrsta drugih lepih nagrad iieAÍ?formaciJe lahko pokličete po telefonu 064/401-524 C*-MAN Boruta ali 064/242-653 KOKAŠ Draga. DOBER PRIJEMI čas uro. naravna bazirana voda Polni: SODAVIČARSTVO VOLK, Glavni trg 8, Kranj ta lokal: (064) 224-441 Q delavnica: (064) 222-551 NAGRADNO VPRAŠANJE Kdo proizvaja naravno gazirano vodo ŠTIRNA? Ime, priimek, naslov: Odgovore pošljite na zgornji naslov do srede, 2. oktobra. Žrebanje bo v četrtek, 3. 10. 1996, ob 19. uri v KAVA baru VOLK. Zveza tabornikov Slovenije, Rod Kriške gore - Tržič Pristava, Pristavška cesta 123, 4290 Tržič razpisuje prosto mesto OSKRBNIKA Taborniškega doma na pl. sija (planinske postojanke ter skavskega centra) za čas od 1. novembra 1996 do 1. novembra 1997. Pogoji: 1. Pripravljenost dela z mladimi v uresničevanju novih idej. 2. Oskrbovanje neprekinjeno v času poletne planinske sezone, med letom pa med prazniki, šolskimi počitnicami ter po dogovoru lahko tudi vsak konec tedna. 3. Zaželeno aktivno udejstvovanje v športno-rekreativnem ter taborniškem programu. Ponudbe pošljite do vključno 15. oktobra 1996 na gornji naslov. Najustreznejši kandidati bodo povabljeni na razgovor, vsi pa bodo o izbiri pisno obveščeni do 25. oktobra 1996. Rodova uprava RKG Ml mamimm Trgovina na drobno in debelo, p.o. Lesce, Alpska c. 62 razpisuje JAVNO PRODAJO z zbiranjem ponudb Na dražbi se prodaja a) zemljišče pare. št. 501/17 k.o. Hraše v izmeri 104 nr>2 (travnik) b) zemljišče pare. št. 501/19 k.o. Hraše v izmeri 70 m2 (sadovnjak) Izklicna cena za zemljišče pod točko a) je 100 DEM/m2, za zemljišče pod točko b) pa 60 DEM/m2 v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Dražitelji so dolžni do 11. 10. 1996 vplačati varščino v višini 100.000,00 SIT na žiro račun št.: 51540-601-16247 in poslati ponudbo priporočeno s pripisom: za razpis. Varščino bomo izbranemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v 5 dneh po končani dražbi v nominalnem znesku. Davek na promet nepremičnin in vse druge dajatve vezane na prenos nepremičnine ter stroške zemljiškoknjižnega vpisa plača kupec. Informacije po tel. št.: 064/718-200 (Jereb). IN/I prodajalna ŠPORT kosilnice, motor, žage, kolesa, špor. oprema Cankarjeva 1a, TRŽIČ, tel.50 234 SflVNfl # SOIARIJ w 064/22 11 33 TELOVADBA NOSEČNICE S0VNfl®HYDRO JET KLUB BALERINA KROPA petek, 27.9. DANCE PARTY sobota, 28.9. MAÇIC BEAT v živo ob 22. uri VAB U EN I! _______ KUPON ZA 50% POPUST PRI SONČENJU IN OBLIKOVANJU TELESA Informacije: 326-683 od (16 -19h) Bliža se Martinovanje (in potem volitve) GORENJSKI ssi Tudi oktobra in novembra bomo za Vas, spoštovane bralke in cenjeni bralci, pripravili nekaj zanimivih izletov. Prvega smo nameravali izpeljati te prihodnji torek, prvi oktobrski dan na Velüci Klek - ial smo le na prejšnjem izletu 14. septembra "prodrli" le do cestninske postaje na Alpski cesti, vzpon na 2571 metrov je preprečil meter novozapadlega snega. Tudi za prihodnji teden je vremenska napoved za avstrijsko visokogorje nezanesljiva in - na žalost - letos z Glasovimi izleti na Veliki Klek ne bo nič več. Brez skrbi: gora stoji in nas čaka - ko sneg skopni, spet pridemo. Ker je gori v gorah te sneg in mraz, Vam ponujamo vročo varianto: TERME PTUJ. Glasov izlet bo že prihodnjo soboto, 5. oktobra, ogledali pa si bomo najstarejše slovensko mesto, uiivali v pokritem bazenskem kompleksu Term Ptuj, povečerjali na Trojanah, itd. Prispevek k stroškom izleta na osebo znaša 3.900 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa (in seveda za družinske člane) samo 3.300 tolarjev na osebo • za mlade bralce do 15 let zgolj 2.200 tolarjev! Glasov avtobus bo zjutraj rajio začel na Jesenicah (Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Mengeš-Ptuj) in pozno zvečer, okrog 22. ure, v obratni smeri tudi sklenil izletniški krog. Drugo za oktobrsko soboto, 12. oktobra, Vam ponujamo motnost poskrbeti za zdravje v prijetnem razpoloženju: z Gorenjskim glasom na Zreško Pohorje v TERME ZREČE. Izlet bo celodnevni; avtobus bo tokrat na posebno željo odpeljal z Jesenic po običajni relaciji, tudi skozi Škofjo Loko, ravno tako bo zvečer okrog 22. ure na povratku. V Zrečah imajo velik pokrit bazen, korajlni bodo zaplavali tudi v zunanjem bazenu, zatem bo za Glasove izletnike pripravljena pohorska večerja in za lep zaključek dneva zabavni večer. Prispevek k stroškom izleta:3.200 tolarjev na osebo, kar velja samo za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane; za mlajše od 15 let pa zgolj 2.200 tolarjev. Za nenaročnike: 3.900 SIT. Resda v slovenskih vinorodnih krajih še poteka trgatev, a mimogrede bo na koledarju Sv. Martin, ki "...iz mošta dela vin' ". Tudi letos Vas želimo povabiti na Martinovanja, ki jih bodo raztegnili na celodnevne izlete: čez dan bomo pripravili turistične oglede, kopanje ali kaj podobnega, zvečer pa poskušali novo vino (in pili najboljše letnike), zaplesali, itd. Martinovali bomo v Termah Zreče; en Glasov Martinov izlet bo tudi na Dolenjsko in eden na Primorsko, v Goriška Brda. Vsaj trije Glasovi Martinovi izleti v različne vinorodne kraje Slovenije bodo na Martinovo soboto, 9. novembra, kajti dan zatem bodo državnozborske volitve. Za navedene tri izlete že zbiramo predprijave; zagotavljamo, da prispevek k stroškom izleta ne bo višji kot 50.-DEM oziroma 4.500 tolarjev na osebo; vsekakor pa za naročnike Gorenjskega glasa še bistveno manj. Za vsakega od treh izletov bomo v sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji zagotovili turistične storitve z Martinovo večerjo in pokušinami, prevoz in vse ostalo za dober celodnevni Glasov Martinov izlet. Za vse tri izlete bo avtobusni prevoz organiziran tako, da bo začetna postaja (najmanj) v Radovljici, v primeru zadostnega števila prijkav pa v Žirovnici ali na Jesenicah; na Glasov avtobus pa bo možno vstopiti (oziroma na povratku izstopiti) na vmesnih postajah tako, kot je napisano za izleta v Ptuj oz. Zreče. Dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 064/ 223 • 444 /Gorenjski glas, mali oglasi/ ali 064/ 223 - 111 /tajništvo/ .Poleg osebnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom izleta niti vnaprej nobene akontacije - verjamemo, da so prijave zanesljive. Z veseljem pričakujemo Vas klic - in če Vam ponujene rajže ne ustrezajo, tudi Vaše predloge, kam, kje, kako (in tudi kdaj) pa bi želeli lep dan doživeti na Glasovem izletu! m ORPO d o.o. Organizacija poslovanja Ooranjaaavaka caata 13b, 4000 Kranj, Slovenija Tal.: ♦ 3M «4 228 524, 22S 525, 225 S2C Fax: • 1M «4 225 527 URL: htipjwww.orpo «I E-mall: infoiojorpo.«! STOPITE V SVET IN ZASURFAJTE PO VALOVIH INTERNETA! VSTOPNA TOČKA* NA NAŠI VSTOPNI TOČKI V KRANJU VAM NUDIMO: • vključitev samostojne delovna postaj« l* s*m»ttBtlf<í mesečno > lokalno omreij« preko klicna povezave • lokalno omrežja preko najata linija • zakup prostore na WWW stražniku • oblikovanja In izdalava vaia pradstavitva 7 j Želim, da ml pošljete prijavnico j Želim, da ml pošljete vec Informacij o INTERNETU Podjetje:_ Ime in priimek:. Ulica:_ Rastna številka in kraj:. Telefon:____ .Fax:. Datum, HTP "GORENJKA" KRANJSKA GORA, P.O. Kranjska Gora, Borovška c. 86, na podlagi sklepa delavskega sveta 12. redne seje z dne 17. 7.1996 in 21. redne seje z dne 21.8.1996 in zakonom o prometu z nepremičninami družbene lastnine (Ur. list SRS št. 19/76) objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN: A) 2 apartmajev v apartmajskem objektu RAZOR (Trakt A - vhod H) v središču Kranjske Gore, Koroška c. 6, kot sledi: - APARTMA št. H 54 (tipa A1) v visokem pritličju (z balkonom) v izmeri 56.49 m2 - najnižja cena je: 1326.140 DEM - APARTMA št. H 55 (tip A 2) v visokem pritličju (z balkonom) v zmeri 53.47 m2 - najnižja cena je 128.862 DEM Enoti (apartmaja) sta naprodaj z vso opremo, in sicer: po sistemu "videno - kupljeno". Površine posameznih enot so ugotovljene po projektni dokumentaciji. Izklicna cena posameznega apartmaja zajema tudi souprabo sorazmernega dela pripadajočega stavbnega zemljišča in funkcionalnega zemljišča (pare. št. 6/2, 6/5, 6/6, 6/7 in 7/3 k.o. Kranjska Gora) ter komunalna oprema stavbnega zemljišča skupaj z zunanjo ureditvijo. 8) NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE pare. št. 499/3 - zelenica v izmeri 117 m2 vpisana pri vi. št. 576 ko. Kranjska Gora - najnižja cena 14.274,00 DEM. Davek na promet nepremičnin, stroške overite pogodbe in stroške zemljiško knjižne izvedbe kupoprodajne pogodbe plača kupec. Interesenti morajo do dneva odpiranja ponudb vplačati varščino v višini 10 % najnižje cene (v tofarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila) na žiro račun HTP Gorenjka Kranjska Gora št. 51530-601-13474. Varščino bomo uspešnemu kupcu vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v petih dneh po izbiri kupcev. Fizične osebe morajo k ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra. V ponudbah mora biti navedena cena, ki jo je ponudnik pripravljen plačati za posamezno enoto (apartma) in vpisati finančno konstrukcijo realizacije plačila ter tip in lega apartmaja. Izbrani kupci morajo v 8 dneh po obvestilu o izbiri skleniti pogodbo o nakupu. Ponudnik, ki ni uspel v svoji ponudbi za določen apartma - enotno, lahko svojo ponudbo uveljavlja pri drugi enoti v razpisu, vendar ponudba ne sme biti nižja od izklicne cene enote izračunane na m2 površine enote. Izbrani kupci se zavezujejo, da bodo uporabljali kupljene apartmaje za lastne potrebe in ne za agencijske namene (oddaja turističnih ponudb prenočišč).Ogled nepremičnin je mogoč do zaključka razpisa. Kontaktna oseba za dogovore o ogledih in drugih informacijah je Janez Pogačnik pri Dominvestu Jesenice, Pod gozdom št. 2, telefon št. 064 81 142 vsak delovni dan od 8. do 10. ure. Rok, do katerega morajo ponudbe prispeti k prodajalcu je 15 dni po objavi razpisa. Nepravočasno prispelih ponudb ne bomo upoštevali. Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah sprejemamo na naslov DOMINVEST JESENICE, Titova 18,4270 Jesenice s pripisom na kuverti: "NE ODPIRAJ - PONUDBA APARTMAJI RAZOR". Odpiranje ponudb bo javno petnajsti dan od dneva objave ob 12. uri v prostorih Dominvesta Jesenice, Pod gozdom št. 2 (pritličje). V primeru, da je petnajsti dan sobota, nedelja ali praznik, se šteje za dan odpiranja ponudb naslednji delovni dan. Pri odpiranju ponudb so lahko prisotni vsi ponudniki. Najugodnejši ponudnik bo izbran komisijsko. Ponudb, ki bodo nižje od izklicne cene ne bomo upoštevali. Vsi ponudniki, ki bodo poslali veljavne ponudbe bodo o izidu razpisa pisno obveščeni v 5 dneh po javnem odpiranju ponudb. HTP GORENJKA KRANJSKA GORA - po pooblastilu -DOMINVEST JESENICE, P.O. Jesenice, Titova 18 . Bolezen je bila močnejša in nam vzela ljubljenega moža, skrbnega očeta in sina MATJAŽA KURALTA Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 28. septembra 1996, ob 15.30 uri na kranjskem pokopališču. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist Inštituta Golnik, oddelek 500. Njegovi najdražji: Jana, Nataša, Iztok, Sonja Kranj, 26. septembra 1996 OSMTNICA Ne, jaz nočem še umreti, saj še sije zlato sonce, saj mladost me drzna spremlja, saj so cilji še pred mano; ne, jaz nočem še umreti. (Kosovel) Žalostni sporočamo, da je umrl BOŠTJAN BOGATAJ učenec 3. razreda podružnične šole Gorice Pogrešali te bomo. Učenci in učitelji OŠ Simon Jenko Kranj OSMRTNICA Telka, težka je ločitev, zato tem lepša bo združitev, ko vrata groba se odpro, na zemlji rajski spet se snidemo. V 82. letu je umrl naš dobri mož, oče, brat, stric, ded in praded STANKO MEŽEK Od njega se bomo poslovili na kranjskem pokopališču, v petek ob 15. uri. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Za njim žalujejo: žena Ančka, sin Miro, brat Zdravko, vnukinja Mojca vsi z družinami in ostalo sorodstvo MM' PIZZA DEL OVni ČAS: VSAK DAN OD 8 *22°° NEDELJA OD 11"- 2200 MALI OGLASI g| 223-444~ APARATI STROJI MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256,064/218-317 15141 SATELITSKE ANTENE: Montaža in servis VIDEO IN AUDIO SERVIS PROTON, Bleiweisova 2 (kino Center) KRANJ. O222-004 28199 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ, nerabljno. 0311-185 30670 Prodam ŠTEDILNIK elek. 4 plin + pečica. Struževo 9, Kranj 30799 Ugodno prodam PREŠO za stiskanje sadja, skobelnik koruznih storžev. O802-040 30611 Prodam stružnico Potisje, dim. fi 500x1500 mm z osn. in dod. opremo. O77-464 30815 Prodam pralni STROJ CANY, rabljen eno leto, cena po dogovoru. 0217- 129 30817 Prodam PEČ za centralno ogrevanje na trda goriva, 29 KW, stara 7 let, rabljena 4 sezone, cena 150 DEM. 0806-065 30819 Prodam nov RAČUNALNIK 486 DX 2/66, diske 256 MB, 8 MB RAMA, barvni monitor, windows-3.1, word -2.0. 0622-902 30821 Ugodno prodam PEČ za etažno centralno ogrevanje TVT 17 Kcal, rabljeno pet sezon, ekspanzijsko posodo ter kombinirarni bojler 80 I. 0211-633 30823 Prodam rabljeno trajnožarečo PEČ in vhodna vrata Jelovica. 046-972 30825_ Rabljen oljni GORILEC prodam. 0225-151, od 15. ure dalje 30832 Prodam ŽAGO SACHS Dolmar in agregat Subotica enofazni 2 KW. 048-600 30837 Elek. 80 I bojler in elek. radiator 2.5 KW prodam. 0214-778 30852 Izposodite si video kamero Sony, uporaba enostavna, posnetki odlični. 0222-055 30864 Prodam novo PEČ za centralno ogrevanje, kobinirana olje-plin, tip Nova 32 KW. 0241-081_30882 Gorenje pralni stroj, star 7 let, obnovljen, prodam. 0332-350, 325-917 30884 Ugodno prodam PEČ na petrolej RCA 37. Q802-271 30898 Trajnožarečo PEČ skoraj novo ugodno prodam. 0224-061 30920 Prodam MLIN za mletje sadja in cirkular. 0241-483 30933 Prodam TRAKTORSKI NAKLADAČ za zadaj. KOŠNJEK Sp. Bela 6, 45- 304 30936 FOTOKOPIRNI STROJ RICOM FT 4220, star 1.5 let, prodam. O 0609/ 616-660 30969 Poceni prodam napravo za avto-geno rezanje pločevine. 0312-101 Prodam dva radiatorja Trika in ogrodje za "kimpež". 0312-101 30991 Poceni prodam starinski ŠIVALNI STROJ in starinski gramofon. 0312- 101 30993 Prodam malo rabljeno SKRINJO, 280 I in 16 kaset polke in valčki od Avsenikov in Slaka. 0631-122 31012 Prodam ŠTEDILNIK, 4 x elektrika, Gorenje, rjav. Cena 350 DEM. 0422- 212 31043 PLETILNI STROJ Brother CK 35, s priborom, malo rabljen, ugodno prodam. 0241-241 31047 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ OVERLOC RIMOLDI in gospodinjski OVERLOCK. 0332-212 31076 Ugodno prodam novo PEČ (desna) 32000 Kcal z bojlerjem in nove pocinkane sode. 043-110 31083 Termoakumulacijsko PEČ 2 in 3 KW, prodam. 0326-870 31101 Podarimo PEČ za centralno kurjavo z bojlerjem. 0718-465 31150 Obnovljen ŠTEDILNIK kuppers-buseh in RAČUNALNIK Commodore 64, prodam. 058-463 31153 Po ugodni ceni prodam rabljeni barvni TV Grundig Z DALJINSKIM URPAVLJANJEM. 0741-364 bLED 31168 Zamrzovalno SKRINJO LTH 380 I prodamo za simbolično ceno. 0242-290 31170 Centralno PEČ za etažno ogrevanje ter Tamterm grelec, popolnoma nov, prodam. 044-201 31178 Prodam EMO CENTRAL 23, radiatorja 90x40, 90x60. 076-669 31182 Prodam mizarsko kombinirko, por-avnalko, krožna žaga, vrtanje. 0725-276 31183 Prodam PEČ na petrolej Kerosun Turbo 3000, STARO 7 MESECEV. jANEŽIČ, kOROŠKA 2, IESCE 31186 Električni sokovnik (sveži sok), sekljanik (zelenjava, meso), prodam. O 326-869 31192 Za supe Nintendo Donkex kong countrv, Mario karting igrice in jovs-tic, prodam. 056-131 31196 BOJLER in etažno PEČ za centralno kurjavo. BI. Dobrava 85 31221 Prodam rabljen ŠTEDILNIK na trda goriva (Kuppersbusch). Q245-021 31312 GLASBILA Prodam otroško HARMONIKO fraj-tonarico, cena 500 DEM. 058-774 30877 Poceni prodam diatonično in klavirsko harmoniko. 0312-101 30992 Prodam ELEKTRIČNI KLAVIR -SYNTHESIZER z zvočniki. 0324-457 31031 GR. MATERIAL Smrekov, macesnov in borov OPAŽ raznih dolžin in širin, smrekov ladijski pod ter hrastov in jesenov klasični parket, ugodno prodamo. 064-103 27570 _ Bojlerje iz nerjaveče pločevine rostfrei 100, 150, 200 in 300 I kombinirane, elek., centr., solarij, prodam. 00609/635-262 28612 SNEGOLOVILCI po ugodni ceni, možna montaža. 0725-319 28766 Prodam GARAŽNA VRATA dvižna Lip Bled 2 kom. 041-495 308O8 Prodam FASADNI PESEK (3 m3) in punte. 0212-708 30847 Zelo ugodno prodam 150 m2 rabljenih cementnih strešnikov. 0622-414 30874 Prodam dvižna garažna vrata in sedežno garnituro. 048-196 sosse Prodam GAŠENO APNO. 041-052 30890 Prodam suhe borove PLOHE in PUNTE. 049-012 30906 Strešno OKNO 80x120 dobro ohranjeno oddam. 0224-061 30921 Po simbolični ceni prodam leva sobna VRATA s podboji in zastekljeno OKNO 1x1.4 m z žaluzijo. 047-482, zvečer 3ioeo Prodam zelo ugodno nove SALO-NITKE 60x40 cm. Q45-125 31089 Prodam garažna VRATA in suha brezova drva. 0731-321, 731-638 31253 Prodam hrastove, jesenove in bukove PLOHE ter BANKINE in DESKE. 045-334 31306 UGODNOI AKCIJSKA PRODAJA! Strešria okna TERMO-PAN z vso kleparsko opremo. Dimenzije: 54x84, cena: 16.000 SIT 104 x 114, cena: 19.000 SIT Dostava na dom! Informacije po telefonu: 063/ 824-292 ali mobitelu 0609/ 644-726. Zelo uspešno in poceni inštruirarj p matematiko in ang. za osn°In^rj- 7! srednje šole. Pridem na dorn. .: 199 J> . MATEMATIKO in FIZIKO instruirà^ I Q43-131___Í, l Privatno poučujem klavir ir kitajjjj s Možnost opravljanja izpita v Gla»1' šoli. 0324-699 J!2 \ t IZOBRAŽEVANJE Naprodaj RAFF-ova KNJIGA o spolnosti in partnertvu, cena 2000 SIT. 045-397 30833 Prodam KNJIGE za prvi letnik Ekonomske fakultete. 0311-150 Poučujem klavirsko harmonij Q213-329 Poučujem diatonično harmoniko z? vse zahtevnostne stopnje. W* )t( f 112 Potrebujem pomoč za priPra,ÍL izpit za cerfitikat iz anglesc'1 0311-353 JZ KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINS-GA POHIŠTVA, ure, umetnine,^ kovance, razglednice... Nudirno ... kvalitetne RESTAVRATORSKEJ? LUGE. ANTIKA KIRKA, Gregor<>4 va 8, Kranj, 0211-248, ali O47"5 16616_______1 HLODOVINO SMREKE večje k* čine, E klasa, odkupujemo, c (0 15500, I. klasa cena 13500 Sn.'. kamionska cesta. 0O61/864-O'1 , 061/864-070 27 Stružnikova 19, 64208 Šen^. Tci..F*x: 064/4LM* um AVTO ALARM mobitel pooblaicanl sarvi« za prodajo in monU^, ODKUPUJEMO VSE STARč UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ur« ali' pohištvo, nakit, kovance in razg.n, dnice. VSE TE PREDMETE 1" RESTAVRIRAMO. ANTIKA, TavOM va 7, Kranj 0221-037 in 211-W 28359_"_ __' LESPROMET odkupuje les na RjjJ za takojšnje plačilo. 062»" za takojšnje plači mobitel 0609/635-074 Kupujemo smrekovo in bo ^ hlodovino ter suhe smrekov^ borove plohe deb. 5,8 ali ^Jji lahko II., III. kvalitete. Q64-10^j> Kupim VIKEND na GorenjsK .542^ I 0066/70-806, po 20. uri Kupim smrekov les. 0685 Kupim smrekove prizme 8 c^ smrekove colarice. 041-532 Kupim mašino za motokult'^ . Gorenje Muta diesel, lahko v o«v 0633-719__itr, Kupim brestove DESKE 2,5 -J$ smrekove prizme 8-10 cm. •* 187_____j> KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RAPOVjJ CA. LESCE, BLED, TRŽIČ ta KUPIMO garsonjero, enosobno," 5. sobno ali trisobno stanovanje. "Jk ING.d.o.o. Kranj, 0224-210, 076 J> ---fdO KUPIMO parcele - zazidljive, 00^ m2, okolica Kranja. KUPIMO gafS^ jero, 1 ss stanovanje - Kranj. ,j, Loka. AMBRAS 0325-764 in Ji 067 LOKALI Oddamo Kranj restavracijo, Pis 3 etaže, 685 m2 uporabnih P°y skladišče 135 m2, parkirišča, nost delnega odkupa ali nap $ ODDAMO Kranj Planina za 1V oddamo poslovno stavbo ob çe ^ izgradnji 3 etaže po 120 m2, vlaL(ii se kompenzirajo z ugodno naj0.^ no. KRANJ oddamo več pisali površin, manjših trg. in storitv^. lokalov ter skladišč. DOM Nfc.rU MIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, j 33-00 . lep Na Planini prodamo cca 40 m*, j urejenega poslovnega prostora, j mernega za posredniško dejav^ v pritličju, z inventarjem, za jj 140.000 DEM. AGENT KraHI , 223-485 ali 0609/643-493 ___ ŠKOFJA LOKA PODLUBNlK mo 70+30 m2 prostorov za skia° ali mirno obrt. STANING 242-7»" J 30982 _ __y Kranj-center oddamo 40 nj^ si trgovino ali storitveno dejav' j STAning 242-754 Na Deteljici pri Tržiču P[°?Lfi LOKAL 23 m2 z ločenimi sanitay 3 m2. Cena po dogovoru, y tel/fax: 50-502, 0609/646-902 MALI OGLASI 51. STRAN • GORENJSKI GLAS V Kranju oddamo lokal, 38 m2, Primeren za poljubno dejavnost, za 700 DEM mesečno ali prodamo za 75000 DEM. AGENT Kranj, 0 223-485 ali 0609/643-493 _ 29819 MEDVODE okolica trgovsko poslovni center z več lokali in velikim parkiriščem, večjim stanovanjem in sobami za goste. PREDDVOR Kokra dobro ohranjen lovski dvorec, 400 m2 v etaži x3, primeren za gostinsko, turistično ali zdravstveno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. ^6, Kranj, 22-33-00 29918 STANOVANJA, HIŠE, LOKALI -kupujemo, prodajamo, oddajamo, najemamo MANDAT 22-44-77 30766 T~~ - • wY Ana Mali KOLESA BT 50 ugodno prodam, lir422-124 Poceni prodam FANTOVSKO KOLO Rog ter sedež za otroka (za na kolo). 046-868 30959 OBVESTILA VSAK PETEK VOZIMO S KOMBI-JEM V BANJA LUKO. 0064/327- 957 28196 NAKUPOVALNI IZLET - Italija, vsak teden. 049-442 29132 MADŽARSKA nakupovalni izlet, vsak teden. 049-442 29135 Obveščam stranke, da 25.12.96 PRENEHAM z obratovanjem Cvetličarne v Železnikih. 31129 Prodam JABOLKA za mošt. 0421- 088 30648 Prodam KORUZO za siliranje. 045- 214 30854 Prodam krmilni KROMPIR. Zg. Bitnje 18, Žabnica 30868 KMETOVALCI! Vabimo Vas knakupu 02M\THŽITpo konkurenčnih cenah in PESTICIDOV po znižanih cenah. SEMENARNA Kranj, šuceva 23, tel: 241-115 POMEMBNO OBVESTILO Kupon za brezplačne male oglase bo od torka naprej 1 x mesečno vedno objavljen na 2. strani levo spodaj. Tako, da bodo veljali samo kuponi, ki bodo imeli na hrbtni strani odtisnjen naslov našega naročnika. Za ta ukrep smo se odločili, ker je prišlo do določenih zlorab. Malooglasna služba Gorenjskega glasa Oddam POSLOVNI PROSTOR 17 n^Kebetova 22, Kranj 0212-074 KRANJ Center oddamo poslovni Prostor 64 m2, I. nadstr. za 14 PEM/m2. KRANJ bližina Centra oddamo 3 ss s poslovnimi prostori v ™si, 100 m2 stan. površine, 60 m2 Pos. prostorov, adaptirano, 5 tel., Priključkov za 1600 DEM/mes. POS-'NG. 224-210, 222-076 31246 OBLAČILA ODDAMO opremljeno ""govino v Idriji. •nf. od pon. - pet. od 9. -16. Ure. Tel.: 065/73-750 &KOFJA LOKA oddamo več posloven prostorov. Atraktivna lokacija, 90 pritličje, parkirišče, alarmni sis-tS?-' tel., cena 12-15 DEM/m2. J^PSING, 224-210, 222-076 31247 ODDAMO več trgovskih lokalov v šk. L°ki, bistro v Kranju 100 m2, gostilno Y Tržiču 120 m2, večji gost. lokal v 5>k. Loki; v Kranju v trgovskem centru oddamo več lokalov za trgovino in °isarne. APRON 331-292, 331-366 prodam OPREMO za •^živilsko trgovino. ([J od pon. - pet. od 9. -'6. ure po tel. 065/73-750 Prodam fantovsko svečano obleko od 5-7 let. 0710-126 31154 Prodam žensko jakno nutrija št. 36-38. 0710-126_31155 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKO KOLO, skoraj novo. Cena po dogovoru. 0623-030 Prodam HOJICO in otr. komb. VOZIČEK za dvojčke. Cena po dogovoru. 064-008 30955' Otroško hojico in namizni stol; prodam. 0634-808 30967! Prodam nov VOZIČEK Marela s pomično streho za 7500 SIT. 0223-859 31105 Otroški VOZIČEK za učenje hoje prodam. 0326-869 31193 Avtosedež Chicco H sistem zapen-janja, 6 položajev kot"nov do 18 kg, ugodno. 0801-529 " 31219 Prodam jedilni KROMPIR desire po 20 SIT in droben po 8 SIT. Lahovče 52, Q421-739 31066 Več sort JABOLK, HRUŠK, KROMPIRJA in ZELJA, katerega tudi nar-ibamo, dobite pri MATIJOVC-Jeglič, Podbrezje 192, O73-11 -44 31 oes Prodam silažno KORUZO. Q242- 135 31069 Poceni prodam neškropljene VOŠ-ČENKE za mošt ali žganje. 045-551 31074 Bel jedilni krompir kenebek prodam. Strahinj 10, Naklo, 047-103 31128 Prodam jedilni in krmilni krompir. Golob, Zg.Bitnje 30 31157 Prodam krmilni KROMPIR. Voklo 44 Šenčur 31169 Dober jedilni KROMPIR iz hribovitega terena, prodam. 0731-164 31175 PARCELE PRODAMO GRADBENE Sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2, 25000 DEM; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE 852 m2 ob zelenem pasu, lokac. elektrika + voda na parceli, 60.000 DEM; Senično 1575 m2, elek. na parce. 45 DEM/m2, pod Dobrčo zazidljivo parcelo z lepim razgledom, 1000 m2, 66000 DEM; RADOVLJICA 678 m2 ob cesti, komunalno opremljena gradbeno dovoljenje urejeno, prispevki plačani, 90.000 DEM; BOHINJ St. Fužina sončna parcela s pogledom na Triglav, 650 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 29083 V okolici Kranja kupimo HIŠO, lahko starejšo ali novogradnjo še neizdelano do 200 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 29801 HIŠO v okolici Kranja cca. 400 m2 bivalne površine, lahko dvo stanovanjska ali poslovno stanovanjska, na 1300 m2 prodamo za 550 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 29803 V okolici Kranju kupimo manjšo, starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 29810 Prodamo v Kranju v mestenm jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 95000 DEM, možna tudi ločena prodaja. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 30623 Prodamo v Preddvoru hišo s 3000 m2 zemljišča; Kranj podkleteno, enonadstropno hišo s parcelo 600 m2; v Kamniku več vrstnih hiš zgrajenih do strehe. K 3 KERN 221-353. tel in fax 221-785 30024 Prodamo na Drulovki novo vrstno atrijsko hišo, 400 nr>2 sveta, na končni legi; na Drulovki nedokončano vrstno atrijsko hišo. K 3 KERN, 221 -353, tel. fax 221 -785 30&26 Za podjetnika najamemo manjšo hišo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Krani, 22-33-00 30753 /F0OM NEPREMIČNINE ................ 331-366 aflP» Agent « Kranj Glavni trg 16, Kranj tel.M4l223-485M09l634-493 NEPREMIČNINE AGENCIJA z najniflimi stroški našega posredovanja KERN d.0.0, NEPREMIČNINE tel:llVÍS Maistrov trg 12 fax: 221-785 4000 Kranj Kvalitetni beli krompir za ozimnico prodajamo. Nudimo vam tudi skladiščenje do 1. maja 1997. Rjave jarkice stare 19 tednov, do nesnosti še 12 dni, opravljena vsa preventiva, cena 800 SIT/kom. Prodaja od 30. sept. do 4. okt. Sveže zaklane kokoši (očiščene) po 300 SIT/kg. Resnik, Moste 76, p. Komenda Na Šenturški gori prodamo novo hišo z gospodarskim poslopjem, na 350 m2 zemljišča za 150.000 DEM. AGENT Kranj, 0 223-485 ali 0609/ 643-493 29820 V Kranju ali okolici kupimo več zazidljivih parcel za znane interesente. AGENT Kranj, 0 223-485 ali 0609/643-493_29827 Prodamo POLJANSKA DOLINA -novo HIŠO v 3. GF skupaj s staro kmečko HIŠO, na parceli 1200 m2, lepa sončna lega, asfalten dovoz. Mike & CO. d.o.o., 0216-544 29846 Prodamo PREDDVOR - okolica VIKEND 7 X 5 m, kletni del zidan, zgoraj lesen,opremljen, na parceli 300 m2. Mike & CO. d.o.o., 0216- 544 29847 Kranj Drulovka vrstno hišo v IV. gr. fazi, 160.000 DEM. DOM NEPREMI-ČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 30754 ŠENČUR vrstno hišo v III. gr. fazi, 138.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 30755 Lesce HIŠO + gospod, poslopje na parceli 4000 m2 primerno za poslovno dejavnost, prodamo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 30756 Kupimo hišo v Šenčurju. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 30757 KUPIMO - Škofja Loka z okolico dvostanovanjsko hišo ali parcela. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 30758 OSTALO Kralvamo tekstilno trgovino v bližini di**,a> oddamo proizvodno skla-BIoh Pr°store v Podnartu in Zasip 2?i3 KERN 221-353, tel. fax _ 31287 r^PP^MO ali prodamo Kranj več nJlCnin Poslovnih prostorov v mest-faTUe.dlu K 3 KERN 221-353, tel, 121221^^785_31288 44rflnamo v Kranju poslovni prostor Dpm/ m2 na Planini, cena 1580 20^0 2- Padamo poslovni prostor tel , na Planini. K 3 KERN 221-353, Ç^ax 221-785_31289 P^AMO v Kranju 110 m2 poslov-KrLpr°storov na odlični lokaciji v javi, Primerno za odvetniško de-KeSm A agencijske storitve. K3 ltRN, 221-353. tel. in fax 221-785 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 0061/611-07828747 Prodam SOD hrastov 200 I. Q242- 383 31088 Prodam 20 m elastične ČIPKE bele, črne, zelo ugodno. 0715-775 31195 PANJSKE KONČNICE, lovski, ribiški, nabožni, pivski motivi. 0332-555, 222-65 7 31255 PRIDELKI Prodam jedilni KROMPIR. Ovsiše 21, Podnart 31203 Prodam 12 arov SILAŽNE KORUZE. Zalog 28 0421-006 31220 SILAŽO - ugodno prodam. 0422- 585 31226 Prodam ČRNO REDKEV. 0401-165 31256 Prodam JABOLKA za ozimnico in predelavo ter sladek mošt. 051-009 31271 Prodam VARAŽDINSKO ZELJE. 049-324 31304 Prodam DROBNI KROMPIR. 0326- 363 31313 Spticapjg^elimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 221 616 mobitel •LOVBNBKI OPfDATin NMT S OBM http -vva-w mobiii^ m Kupimo Kranj z okolico večjo gradbeno parcelo na izjemno lepi lokaciji 99 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22- 33-00 30759 Prodamo KRANJ Center v starem delu mesta prodamo obnovljeno poslovno stanovanjsko hišo z več lokali. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 30760 STANOVANJA, HIŠE, LOKALI -kupujemo, prodajamo, oddajamo, najemamo. MANDAT 22-44-77 30765 V okolici Bleda kupimo zazidljivo parcelo do 500 m2, na lepi sončni lokaciji za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 30775 V Šenčurju prodamo starejšo hišo na novo adaptirano, delno podkletena v dveh etažah, na 300 m2 zemljišča za 215.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_30776 Prodam APARTMA na Krvavcu 45 m2, 70.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj 30780 BRITOF prodamo novejšo enonadstropno hišo 11 x 9 m na parceli 600 m2. STANING 242-754 30977 TRŽIČ-ČADOVUE starejša kmečka hiša za 70.000 DEM; Tržič Dolina nad Dovžanovo sotesko: starejša hiša, klasično ogrevanje, tel., vseljiva, možna menjava za 2 ss Tržič okolica za 80.000 DEM; Leše pri Tržiču stanovanjska hiša obnovljena, klasično ogrevanje, tel., na parceli 800 m2 za 180.000 DEM; Pristava pri Tržiču vrstna dvostanovanjska hiša, CK, tel, parcela 750 m2 vezano na nakup manjše, hiše; Breg pri Kranju starejša kmečka hiša, CK na trda goriva z ločenim gosp. poslopjem na parceli 766 m2 za 180.000 DEM. Tržič mesto v najem oddamo stanovanjsko hišo za 800 DEM/m2, predplačilo najmanj 6 mesecev. PRIMO, tel.fax 50-502, 0609/646-902 30994 Prodamo več zazidljivih parcel; travnikov, gozdnih parcel in za nakup za znane kupce iščemo več parcel na lokaciji Kranj - okolica, Radovljica-okolica. PRIMO, tel., fax 50-502, 0609/646-902 30997 V Staržišču prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1025 m2, za 97 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 31055 Prodam kmetijsko obdelovalno zemljo v izmeri 6636 m2 na Poljšici pri Podnartu. 0730-724 31126 Prodam starejšo HIŠO. Šifra: OKO-LICA KRANJA_31171 Kranj okolica prodamo polovico samostojne hiše starea 30 let, velik vrt. Takoj vseljiva, cena 110.000 DEM. Kranj Primskovo prodamo samostojno hišo 3 etaže, poslovni prostor v pritličju, garaža CK, tel., za 250.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 31242 NEPREMIČNINE posing * POSLOVNI w INŽENIRING d.o.o. Kranj, R&na 3, tel.:224 210 Oddamo poslovne prostre v Dc 20 uri°V V ^ončurju. ®41-088- ohi2?amo v Gozdu Martuljku turist, ter 11 sob v pritličju in nadstropju ah *7 ležišč v podstršju, objekt stoji t" glavni cesti, lasten parkirni pros-» parcela 475 m2, cena 270.000 7^ K 3 KERN, 221-353, fax 221- 31285 Uudamo Poslovne prostore v škofji na Bledu. K 3 KERN, 221-353, ieUax 221-785 31286 •J^nj - center ODDAMO LOKAL. 30 '^opremljen, tel.. 1200 DEM/me-Kranj - center, oddamo Pl- Domu po 31282 {nam brati, berem Prodam DROBNI KROMPIR. Žabnica 39 30019 Prodaja kvalitetnih sort krompirja za ozimnico. Sp. Bitnje 21, 0311-964 30602 Prodam VARAŽDINSKO ZELJE v glavah. 047-243 30610 Prodam ZELJE v glavah. Zavrl, Mavčiče 54, 0401-508 30807 Prodam uležan hlevski gnoj, brez žaganja. 0802-040 30810 Prodam krmilni in neprebran jedilni krompir po 15 SIT in teličko simen-talko, staro 14 dni. Zg. Bitnje 17 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-4 S 156 SIT min Prodam SADIKE za živo mejo liguster. Vovk, Lesce, Boštjanova 4, 0718-265 30888 Prodam DOMAČA JABOLKA: ai-dared, jonagold, gala, jonadel, bos-kop. Gros, Sr. vas 16, Gorice, 46-023 30893 Prodam drobni KROMPIR. Sp. Brnik 34 30913 Prodam obrana zimska JABOLKA Voščenke, Jonatan, Delišes in DO-MAČE ŽGANJE. Q632-438 31013 Prodam drobni KROMPIR. Žabnica 57, 0310-268_31017 Prodam KRMILNI KROMPIR. 041- 567 31028 Ugodno prodam velikocvetne hibridne MAČEHE in RIGLČKE. Cuder-man, Bašelj 40, 45-532 31060 Poceni prodam sadike debelih celoletnih vrtnih jagod. Cuderman, Bašelj 40, 045-532 31061 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7,tel.:064/623-117, 064/622-318 POSESTI Prodamo v Žiganji vasi hišo v 3. 8rad. fazi, cena 130.000 DEM,v omžalah nedokončano vrstno hišo v sredini Domžal. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 27866 Prodamo Jesenice gornji del hiše, 120 m2, biv. površine, ni CK, 60.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 28192 Prodamo v Šenčurju hišo v gradnji izdelana do strehe in kupljena okna, cena 165.000 DEM; Drulovka vrstno hišo v gradnji, ni fasade, izdelano pritličje in klet, cena 165.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel., fax 221-785 28194 PRODAMO BLED: visoko priti, hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena in način plačila po dogovoru, KRANJ dvojček na parceli 450 m2, 210.000 DEM in nedokončan dvojček v III. gr. fazi na parceli 450 m2, 110.000 DEM, KRANJ LABORE: manjšo obnovljeno hišo, 120 m2 bivalne površine, CK, tel., na parceli 510 m2 + zidano garažo, 170.000 DEM, Kranj. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 29080 V dolini Završnice, k.o. Doslovče, prodamo 5,2 ha mešanega gozda, večinoma iglavci, ETAT 160 m2, za 33.000 DEM. AGENT Kranj, 0223-485. 0609/643-493_mbis V bližini centra Kranja prodamo poslovno stanovanjsko hišo, v treh etažah, na 604 m2 zemljišča, vselji-vo, z urejeno okolico, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 0 223-485 ali 0609/643-493 29818 Prodamo Primskovo - HIŠO, CK, telefon, možnost poslovne dejavnost v pritličju, parcela 300 m2. Mike & Co. d.o.o.,0216-544 29849 Prodam NJIVO v Šenčurju, 2000 m. Naslov v oglasnem oddelku. 30220 HIŠA na Jesenicah, enonadstropna s praznim trg. lokalom (56 in 32 m2) donosna lokacija, z izseijivima stanovanjema 56 in 60 m2, funkcionalno zemljišče 265 m2, naprodaj, šifra: PRILOŽNOST 30254 Industrijsko parcelo od 6000 do 10.000 m2, kupimo za znanega interesenta, nekje bo cesti v okolici Kranja. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 30399 AGENCIJA ZA PROMET Z MEPREMlČMJflAMl ' Partizanska ul 6, 4290 TRŽIČ tet/faz: SO-50S, mobittb 0609/646-90S Prodamo Bled poslovno stanovanjsko hišo na parceli 1200 m2, cena 330.000 DEM; Blejska Dobrava, prodamo obnovljeno dvostanovanjsko hišo, parcela 587 m2, cena 178.000 DEM. K3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 30419 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 prodamo hišo 9x9 m in poleg nje samostojno delavnico zgrajeno do strehe, ob glavni prometni cesti cena 330.000 DEM; v Cerkljah prodamo novo hišo, parcela 500 m2, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 30420 Prodamo Pšenična polica kmečko hišo in gospod, poslopje za prenovo, parcela 1.574 m2, možnost dokupa kmetijskega zemljišča. K 3 KERN, 221-353, tel, fax 221-785 30421 Kupimo v Kranju ali okolici manjšo hišo z vrtom ali del hiše. Mike & Čo. 216-544 30437 Prodamo POLJANSKA DOLINA 5200 m2 od tega je 400 m2 zazidljive parcele z gradbenim dovoljenjem, mirna, sončna lega, primerno za vikend, cena zelo ugodna. Mike & comp. 216-544 30439 Prodamo na Dolenjskem blizu Otočca zidanico z vinogradom za samo 50.000 DEM. Mike & Comp. 216-544 30441 Breg ob Savi pri Drulovki prodamo starejšo hišo s CK, na 770 m2 parcele, z gospodarskim poslopjem, ob cesti za 170.000 DEM. AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643-493 30782 V Podbrdu ob Bači občina Tolmin prodam starejšo hišo z vrtom 470 m2. V hiši je voda, elektrika, telefon, garaža. Cena po dogovoru. 066- 721 30861 Prodam 7000 m2 GOZDA v Zvirčah pri Tržiču. 0224-741 30911 KRANJ-DRULOVKA prodamo atrijs-ko hišo s 350 m2 parcele za 200.000 DEM. STANING 242-754 30975 NAKLO-CEGELNICA prodmao viso-ko pritlično hišo v 4. gr. fazi z 650 m2 parcele za 280.000 DEM. STANING, 242-754 30976 ŠKOFJA LOKA - HAFNERJEVO NAS. oddamo v NAJEM stanovanjsko hišo s CK in tel. STANING 242- 754 30978 KRANJ-OKOLICA kupimo hišo do 200.000 DEM. STANING, 242-754 30979 STISKA VAS pod Krvavcem prodamo zazidljivo parcelo 421 m2 za vikend 15000 DEM. STANING 242- 754 30980 PODKOREN v bližini smučišč prodamo parcelo z lokacijskim dovoljenjem velikosti 2000 m2 po 50 DEM m2. STANING, 242-754 30981 ŠKOFJA LOKA Center prodamo samostojno meščansko hišo 270 m2 stan. pov. obnovljena. Možen poslovni prostor v pritličju, cena 113.000 DEM, ŠKOFJA LOKA Gorenja vas prodamo samostojno hišo 100 m2 stan. površine, 300 m2 parcele, tel., cena 90.000 DEM. Prodamo še 900 m2 zazidljive parcele za 35000 DEM. POSING, 224-210, 222-076_31243 POLJANSKA DOLINA prodamo samostojno hišo 180 m2 stan. površine, 600 m2 parele, stara 28 let CK, tel., 2 garaži in delavnica, cena 190.000 DEM. Kranj okolica prodmao novo samostojno hišo 190 m2 stan. površine, 700 m2 parcele CK, tel., 3 garaže za 230.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 31244 KUPIMO relacija Kranj Škofja, LOKA Medvode hišo do 160.000 DEM, okolica Kranja in Bleda hišo do 250.000 DEM ali novgradnjo ter zazidljivo parcelo. APRON 331-292 31250 Prodamo Bitnje novejšo dvostanovanjsko hišo na parceli 760 m2, 2x100 m2, klet, garaža. Mike & comp., 216-544 31264 Prodamo DRULOVKA nova dvostanovanjska atrijska hiša, podkletena, parcela 349 m2. MIKE & comp. 216- 544 31265 KUPIMO več stanovanjskih hiš različnih vrednosti, v bližnji ali širši okolici Kranja in Škofje Loke. MIKE & cOMR, 216-544 31266 PRODAMO Škofja Loka dolina Hrastnice, 10 let star vikend, lesen, klet zidana, veliko zemlje, ob gozdu, dovoz urejen. MIKE & comp., 216- 544 31267 KRANJ - okolica TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO do 1.000 m2; POSING, d.o.o., tel.: 224-210, 222-076 PRODAJA NEPREMIČNINI 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel.: 064/76-461, fax: 064/77-026 LJUBLJANA garažo v Ljubljani menjamo za garažo v Kranju. K 3 KERN, 221-353, 221-785 31294 CERKLJE NA GORENJSKEM -ZALOG, komfortno enonadstropno novejšo stanovanjsko HIŠO, 160 m2 uporabne površine na parceli 1000 m2, mirno zeleno okolje, prodam za 250 000 DEM. 0061-125-07-45 ob delavnikih od 8 - 16. ure 31307 Kranj - okolica kupimo STAREJŠO HIŠO, lahko nadomestna gradnja na parceli do 1000 m2. AMBRAS 1H325-764 in 323-067 31321 V Kranju, šk. Loki in po celi Gorenjski kupimo stanovanjske hiše do 500.000 DEM, poslovne prostore, zazidljive parceie. Najamemo tudi stanovanj ali poslovne prostore. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 31278_ Prodajamo, kupujemo, oddajamo, najemamo po celotni Gorenjski vseh vrst nepremičnin od parcel, stanovanj, hiš, vil ali kaj drugega. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 31281_ Prodamo Cegelnica 3/4 hiše v pritličju s samostojnim vhodom, parcela 600 m2, cena 115.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel, in fax 221-785_31283 Prodamo Tržič starejšo hišo in poslovno stan. hišo, poleg takojšnjega plačila možnost nakupa na kredit 3 ali 5 let, tudi prodaja po delih, Bistrica pri Tržiču novejšo hišo, tri etaže po 102 m2, parcela 700 m2, cena 300.000 DEM. K 3 KERN.d.o.o. 221-353. fax 221-785 31284 Prodamo parcele v Belci pri Mojstrani, na Miaki, na Upnici pri Kropi, Žirovnici, Seničnem, Podljubelju, Besnici, Kamniku, Dupljah, Tržiču. K 3 KERN, 221-353, tel., fax 221-785 31291 _ Prodamo vikend: PODLUBEU, nad Tižičem (pod Dobrčo), Škofja Loka, prodamo vikend pod Lubnikom, Kranj Trstenik, pod Krvavcem. K 3 KERN, 221-353, tel., in fax 221-785 KOROŠKA C. 5, TRŽIČ TEL:064/52-233 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN SILVESTROVANJE - TRIO "BON-3AJ",©421-498 15200 GLASBO za ohceti, obletnice in razne zabave vam nudi DUO, ©45- 292 31194 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE 19. slovenskih podjetij po dnevno najugodnejših cenah. Smo brez provizij in prometnega davka. Izplačilo gotovine ob podpisu pogodbe. Pridemo tudi na om. 0422-233 30900 Prodam starejšo SPALNICO ter šivalni stroj Bagat Slavica. Cena po dogovoru. 0733-076 30827 Poceni prodam ležišče z jogijem, naslonjač, dve postelji, novo etažno peč Emo, ekspanzijsko posodo, gašperček, kotel s kuriščem itd. Ogled v petek 4. oktobra ves dan na naslov: dr. zalokar, Žagarjeva 17 A, Radovljica 30843 Prodam 11 kom. novih notranjih VRAT Klasik in 14 kom. rabljenih navadnih VRAT. 0421-303 30355 Prodamo LITA PLATIŠČA 5.5x13 za FIAT in otroški voziček, prodma. 0725-307 30897 Prodam suha hrastova DRVA. 0422-175 30960 Prodam večjo količino velikih butar. 0421-233 30961 Satelitsko mešalko Gostol, rosfrai posode cca 60-70 I ter tlačni kotel 300 I, prodam. 043-247 30962 Zamenjam listnati GNOJ za steljo ali seno. Prodam KOSTANJEVE STEBRE in AGREGAT. 0634-598 31014 Prodam 24 m ŽLEBOV in masivno krilo (vrata-rabijeno) ter Overlog Brother - nerabljen. 0217-133 31015 Prodam MOŠKO KOLO in betonske cevi fi 20 cm. 0312-259 31078 Prodam betonski MEŠALEC in nov BIDE. 0312-259_31079 Prodam kuppersbusch, nov, podolit za stopnice, štedilnik 4 plin, 2 elek. 0403-281 31179 Prodam močno avtomob. prikolico brez vlečnega priključka in 1000 I cisterno, plastika oblečeno v pločevino. 0422-228 31184 Prodam domače žganje 700 SIT/I, ter smrekov ladijski pod 1200 SIT/m. 057-289 sues JABOLKA za ozimnico od 30-70 SIT in TRAKTOR T.V. 730, 1.81, 3800 DEM. Smokuč 34, ©802-706 31200 Medetažno peč in hrastova drva prodam. Pavlic, 0331-346 31202 STAN. OPREMA Prodam zelo lepo ohranjeno usnjeno SEDEŽNO GARNITURO. 0331-605 popoldan 30601 Ugodno prodam okroglo, črno, premer 120, jedilno mizo raztegljivo in 6 stolov. 0242-437 sosso ----DadlMi*r°^če-- üd 16. septembra dalje začetek jutranjega programa ob 5.00 Čestitke, osmrtnice, obvestila,... od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro tel: 0611152 11 26 in 061/152 16 71, fax: 0611152 16 47. VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: mlinček, multipraktik, možnost kre-dita! 0 062/836-904 294os ODKUPUJEMO DELNICE PODJETIJ: KRKA 7700 SIT, PIV. UNION 10500 SIT in ostale. Pokličite nas. FACTOR BANKA.d.d., ©061/1735-272, 061/1735-273 in 061/312-563 RANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 Ugodno prodam DNEVNO SOBO in SEDEŽNO GARNITURO. 053-845 30856__ Prodam sedežno garnituro, raztegljivi trosed, dvosed, kot, ugodne. 0213-828 31000 Prodam sedežno GARNITURO. Q312-259_31077 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. 0325-025 31322 ŠPORT Delnice KRKE, PETROLA, PIVOVARNE, UNION, RADENSKE in ostale odkupimo po najvišjih dnevnih cenah. Od pon. - pet. od 10. -16. ure, tel.: 061/314-952 Že v prodaji rabljene drsalke, pancerji, smuči. RUBIN Kokrica, ©225-151 30834 Prodam BOARD HOOGER booger na ©45-338 30875 GLISER 495 GT z motorjem ali brez, prodam. ©723-448 30883 Počitniško prikolico 3+1 I. 88, lepo ohranjeno prodam za 1700 DEM. ©733-106 30895 Prodam 2 PAJACA zimska od 0-12 mesecev in ležalni stolček. ©061/ 613-102 31095 ODKUPUJEMO TUDI NA OKENCIH ABANKE UtANČN,4 u m N> j posrcdniSka H< x I 'i J POZNANSTVA Samski 40 let žeiim spoznati prijateljico, lahko močnejše postave. Šifra: PRIJATELJSTVO 30907 RAZNO PRODAM Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka. ©731-208 ?S404 STORITVE SERVIS TV-VIDEO-HI FI NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 in bela tehnika na 331-301 od 9-17 h, Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 24539_ IZOLIRAM CEVI centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino in stekleno volno. ©061/863-032 28475 f ?tT^S ?>TI j m 900 MHz brezvrvični telefoni TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS Najnovejši model KX-F 700 BX/S faks - tajnica - telefon - nož - glasovna pošta ATESTI Dostava na naslov PROMOCIJSKI (i:\iv• .... BREZPLAČEN KUC BREZPLAČNE INFORMACIJE Titelefan trade PE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 ELEKTROINSTALACIJE v novih in starih objektih, stanovanjih, hišah, delavnicah itd., vam nudimo hitro in kvalitetno po ugodnih cenah z gar-anicjo. Vrhovnik, Štefetova 15, Mla-ka, ©0609/641-662 ali 218-99727037 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več. ©061/813-553 27469 Opravljamo VSA ZIDARSKA in FASADERSKA DELA s skupino, ki vedno dela hitro in poceni. ©401- 316 28073 VIDEO IN AUDIO SERVIS PROTON vam kvalitetno popravi TV, KAMERO, VIDEO, CD in ostalo zabavno elektroniko. Bleiweisova 2 (kino Center) Kranj. ©222-004 2819S Računovodske in knjigovodske storitve. Tel.:311-935 po 16. uri VEDEŽEVANJE« pomoč pri ljubezenskih težavah, odstranjevanje črne magije. Tel.: 061/753-461 Specialistična darmatoloika ordinacija dr. Predrag Alekaič, Ljubljana, Vodovodna 34, zdravljenje kožnih obolenj, točnih žil, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Naročila in informacije sprejemamo na tel. št. 061/445 080 od 17. do 21. ure vsak delavnik. PRALNE, POMIVALNE STROJE -popravimo hitro in strokovno. ©331- 450 28360 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite ©332-053 28379 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ, popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesaici, štedilnik, bojlerji...©242-037 Izposodite si VIDEO KAMERO SONY. Uporaba je zelo enostavna, posnetki pa kvalitetni. Cena ugodna. ©222-055 28997 Strokovno obrezovanje žive meje in oblikovanje. 0714-282 29034 NAČRT zasaditve vrta, izkop jam, saditev sadik, po vašem izboru. ©714-282 29718 Opravljam vsa avtokleparska dela vključno obnova tovornih, dostavnih in osebnih vozil. ©58-347 30199 Strojni "#strihl.-064/41-605 Iščem zidarska dela, delam poceni. ©43-143 po 15. uri 30684 šivanje po naročilu in popravila. ©326-839__30696 Kvalitetne SVEČE, zelo ugodno. Po potrebi pripeljem tudi na dom. ©332-706 30697 Montaža stenskih, stropnih oblog, obdelava mansarde (Knauf), montaža Armstrong spuščenih stropov. ©49-425 30762 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, cest in parkirnih prostorov, nizkogradnje in visokogradnje. Gradbeništvo S. BOR, d.0.0., Kamnik, tel.: 061/813-870, zvečer do 22. ure Sprejmem vsa zidarska dela, fini in grobi ometi, zidava dimnikov, beto-niranje podov, in polaganje ploščic. Takoj! ©312-368 30251 KNJIGOVODSKE STORITVE za zasebnike in majhna podjetja, prvi mesece brezplačno. ©332-056 30285 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, pesjakov, sejanje zemlje... izdelujem in montiram. Frlic, Zevnikova 5 A Orehek, Kranj, ©332-100 30359 Čiščenje in namaz vinas ploščic, toplega poda, linoleja, keramike. LESKET 211-338 30534 Likam na domu. ©214-789 30540 Gradbeno podjetje - izvajamo vse vrste fasad, ometov, zidamo kamnite škarfe. ©212-046 30646 VEDEŽEVANJE 090 44 00 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJLERJI, ELEKTRO IN VODOVODNE INSTALACIJE - popravilo in montaža. ©325-815 Kranj 30769 PIPE, VENTILI, KOTLIČKI, BOJLERJI - montaža in popravilo. ©325-815 r Kranj 30770 Pooblaščeni RTV SERVIS SAM-SUNG - Gorenje, popravila TV na domu, ostale aparate v delavnici na jezerski c. 22 (Primskovo) od 9-17. ure. Montaža anten, avtoradiov. ©241-493 30771 Ugodne cene TV APARATOV Gorenje, TUC GORENJE TTX že od 46.990,00 SIT dalje. ORBITER RTV SERVIS, Jezerska c. 22, ©241-493. od 9. do 17. ure 30772 Oblaganje tal in sten z naravnim kamnom. ©326-165 30813 rVHŠO, sp., KRANJ Tel.: 064/326-612 VAM NUDI: - montažo In servise senčil: • ROLETE - ŽALUZIJE - LAMELNE ZAVESE - montažo -TALNIH -STENSKIH -STROPNIH OBLOG - suhomontažno prenovo oken -brušenje In lakiranje vseh vrst parketov HVALA ZA SODELOVANJE! Brusimo vse vrste naravnega kamna, teraca in betona. ©326-165 30814 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. ©621-443, zvečer 30345 SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, avtomatika, montaža od cisterne do peči, meritve. BETA-S, d.o.o., tel, fax 874-059 30865 Montaža oljnih gorilcev in vso pripadajočo avtomatiko, meritve, servis. ESA, 327-319 30869 Opravljam montažo, popravila in nastavitev oljnih gorilcev ter vsa elektro dela. Naročila sprejemamo do 8. ure na ©625-104 30892 Stropne, stenske in predelne stene in izdelava podstrešnih stanovanj izdelam z mojim ali vašim materialom. ©422-014 sooči RTV SERVIS SINKO! Vgradnja tele-tekst dekoderja - ugodna cena. ©331-199 30903 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 30904 Načrtovanje in zasaditev VRTOV, §robov, sobnih in balkonskih korit, vetovanje! ©310-744 31019 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava brezplačna. ©324-457 31030 Servis hladilne tehnike, gosp. aparatov, previtje rotorjev, elektromotorjev. Naklo, ©47-490 31045 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -IZDELUJMO, MONTIRAMO IN PO-PRAVLJAMO. ©213-218 31082 Za vsa podjetja honorarno opravim vsa administratorska dela z računalnikom ali brez. ©712-158 31094 Montiramo zunanji in notranji opaž ter podstrešne z izolacijo. ©83-585 31132 Montaža in popravilo TV anten (dograditev POR TV 3). «215-146, 57-420 31134 Ročna masaža, limfna drenaža, nega obraza, odprava celulita, so-larij. ©741-321 31139 KERAMIČNE PLOŠČICE polagam ugodno in kvalitetno. ©241-596, po 19. uri 31213 Pospravljam in likam na domu. ©332-138 31298 Opravljam zidarska dela, večja ali manjša, zidava dimnikov, polaganje plOŠČiC. ©312-368 31299 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Planina 1 ss/l., 45 m2, obnovljeno, 70.000 DEM; Center 4 ss 98/III ., CK. tel., 147000 DEM; Planina I: 2+2 89 m2/VII., 2 balkona, 140.000 DEM; Radovljica 2,5 ss, 64 m2/l.. balkon, CK. tel., kab., 98000 DEM, končno. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00_29077 ODDAMO PODNART 1,5 sobno, opremljeno v hiši s posebnih vhodom, 500 DEM/mes., stroški ogrevanja všteti v najemnino.Kranj 2 ss, 50 m2, neopremljeno, 450 DEM/mes, 2 letno predplačilo oddam za 10 let; Kranj 2,5 ss 68 m2, opremljeno, CK, tel., 600 DEM/mes. + varščina. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00_29079 V Radovljici prodamo 2.5 ss stanovanje 60 m2, delno obnovljeno, z vsemi priključki, v 2. nadstr. za 92 000 DEM in garažo 14. 56 m2 s souporabo pralnice, za 10 000 DEM. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 29809 Dvosobno stanovanje, po možnosti opremljeno, v Kranju, najamemo po možnosti brez predplačila, za resnega dobro situiranega interesenta. AGENT Kranj, © 223-485 ali 0609/ 643-493 29825 Nujno na Jesenicah kupimo več enosobnih stanovanj, po možnosti s centralno kurjavo. AGENT Kranj, © 223-485 ali 0609/643-493 29826 KUPIMO manjše stanovanje v Šk. Loki ali Kranju cca. 55 000 DEM, plačilo v gotovini. Mike & CO. d.o.o., ©216-544 29838 V Kranju nujno najamemo več garsonjer in enosobnih stanovanj za znane Interesente. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 30400 V Šenčurju zamenjamo enosobno stanovanje 44 2m, v bloku, za stanovanje istih dimenzij v Kranju. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 30401 Nujno kupimo 3 sobno stanovanje v Kranju na Planini, obvezno s centralno kurajvo, za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485,0609/643- 493 30402 PRODAMO: Radovljica 2 s 50 m2 v ll.nad. / zadnje, 2,5 s 61 m2 v 2. nad., 2,5 s 64 m2 v 1. nad., v Begunjah 2 s 60 m2 Zgoša v pritličju hiše, cena 55.000 DEM, Bled 1 s 35 m2 v Alpskih blokih v 5. nad. K 3 KERN, 221-353, tel.fax. 221-785 304ie Planina III 3 ss, 63 m2/l. 112.000 DEM, najamemo 3 ss opremljeno stanovanje do 700 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 30752 STANOVANJA. HIŠE, LOKALI -kupujemo, prodajamo, oddajamo, najemamo. MANDAT 22-44-77 30764 V Šorlijevem naselju prodamo tro-sobno stanovanje, v I. nads., komplet adaptirano, 75 m2, za 115.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 30777 PRODAMO Kranj 2 s 52 ^ Šorlijevem nas., cena 80.000 3 s 78 m2 v 6. nad. Planin* J) KERN, 221-353, tel. in fax. 22W03 30417__ ___' Prodamo Kranj Center 2 sobno staj mansardno, v obnovljeni hwi,v* j m2+ 40 m2 podstrehe. M*6 Comp., 216-544 V centru ANKARANA ugodno Pj dam 2 sobno komfortno sw VANJE (61 m2, CK, KTV. td-MSi še garaža. Lokacija izredna, P°9'I na morje! ©066/527-518 od 9. S 19. ure jofl" Dvo In pol sobno stanovanj Kranju, Ul. Janeza Puharja, mer m m2, vsi priključkiu, 1. nadstr., vseiK 1.10.97 ( 60 % takoj, ostalo « ključu). Prodajna cena 105 u« DEM. PIA NEPREMIČNINE «6ZJ 117 in 622-318 30641 L V Kranju prodamo več enos f Prodamo prenovljeno 2 ss &f I vanje na Zlatem Polju. ©212-55s I 31022____y Prodamo 3 ss komfortno pwn°v.'^ no stanovanje. ©224-461 Na Jesenicah na frekventni lo^Pç prodam ali menjam 3 ss s CK, te'"zi. SAT TV. Možna tudi menjava je starejšo hišo v okolici. Inform^ na ©862-504___j> V Kranju prodamo 2 ss stanov^ 57 m2, v 4. nadstr., takoj vseP%P 71 000 DEM. AGENT Kranj 485 ali 0609-643-493___^{jj V Kranju prodamo 2 ss stanov^ 63 m2, nizek blok, z vsemi prikuj j za 112 000 DEM. AGENT Kra..< ©223-485 ali 0609-643-493 J>1 ---H« Takoj oddam opremljeno 2 s «0$ Zlatem polju, centralno ogre^j S Predplačilo za 6 mesecev. ** .,cs 041, 211-530, od 7. do 15. urej>{^; KRANJ Planina II, prodamp 9ar!l<£ jero, 33 m2, komfortno, takoj *sflD„ \ cena 57 000 DEM. POSING o° -M ©224-210 in 222-076 3 i TRGOVSKO PODJETJE DOM trade. d.o.o. ŽABNICA GRADITELJI Pravi naslov za nakup strešnika BRAMAC in ostaleQ3 gradbenega materiala od temeljev do strehe JESENSKI POPUST V SEPTEMBRU SILIKATNI in KUN KER ZIDAK - 10 % STIROPOR, KOMBI PLOŠČE - 5 STREŠNA OKNA VELUX, STELL % UGODNI PREVOZI Z AVTODVIGALOM IZKORISTITE UGODEN NAKUP INF. TEL. 31 1 -54S, 31 2-266 - r U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vabi k vpisu v prekvalifikacijo v poklic^ PRODAJALEC- 8 mesecev pričetek pouka: sreda, 2. oktobra 1996 informacije: 620 - 080 sffi^H10* Proda™ 2,5 sobno DeKPWk„s CK ^ tel. za 95000 ^jgTANING 242-754 30974 dSh^^SENICE 4 ss 110 m2 v 115 rm£% CK- t«'- prodamo za 2 s«s rtP ■ Tržič na Deteljici lepo DEM- -r£i tel-.Prodamo za 115.000 M m «6 na deteljici lepo 2 ss, CK, Prodam« mLtak°J deljivo, lil. nad., ffi °ia 80-000 DEM-v Krizah pri 5W, ad diskontom Mercator nova lÏÏPn&P*'* P°vrsin P° ceni DoSiiJDEM/m2; možen kredit do na s^noatl stanovanja; Tržič 7RftcaP" 3 ss klasično ogrevanje mÓ7aS2,„potroben obnobe, proda-S%7 50;000 DEM= Kranj Planina I11 DEM- i?12;,CK- Prodamo za 73000 vania Vu^\ 1 ss, klasično ogr-tSf J m2 Prodamo za 37000 druni'h J3rociaJ' in menjavi še več Tržli 1 anovani na lokaciji Kranj, 502 nftnSr,e,nice- PRIM°. tel., fax 50-^0609/646-902_30995 detnJi6m oddamo več stanovanj 2 ss eiejica; Več 1 ss Hrušica. PRIMO, " Tax 50-502, 0609/646-902 30996 QSjajatno in Wiipujemo za va« - enae poslovne prostore ŠKOFJA LOKA - Frankovo n., podamo 1 ss stanovanje, 40 m2, ^mfortno, za 70 000 DEM. POSING ü^g-, »224-210 in 222-076 3122a t KRANJ Planina III, prodamo 1 ss ■" AA^anje, 42 m2, komfortno za 72 DEM. POSING d.o.o., «224-«10 in 222-076 31229 KRANJ Planina I, prodamo 2 ss stanovanje, 65 m2, vsi priključki, za '05 000 DEM. POSING d.o.o., '224-210 in 222-076 31230 KRANJ Planina II, prodamo 2 ss *ianovanje, 64 m2, vsi priključki, jasnejša vselitev, za 105 000 DEM. 07CS|NG d.o.o., «224-210 in 222- Ü8CEI rn? rjr Prodamo 2 ss stanovanje, 60 Pnè.ïï*0! vseljivo, za 96 000 DEM. <» d.o.o., »224-210 in 222- i*** pa»c«' ^ffaS ter laserski Tiskalnik OKI4W 4stroni/mln, 600 dpi 56.900* ala računalniška oprema v nai«ï?0viní MEGABIT ft>doniJxHORJEVEW KLANCU, Pečeva 17, telefon 22 20 30 o a* de|ovnlčas: "00-13.00,15 00-18.30 »obota 9.30-12.00 KRANJ Planina III, prodamo 2 ss stanovanje, 63 m2, vsi priključki, kuhinja, za 112 000 DEM. POSING d.o.o., ©224-210 in 222-076 31233 KRANJ Planina !, prodamo 2 ss stanovanje, 63.40 m2, komfortno, velik balkon, takoj vseljivo, za 1400 DEM/m2. POSING d.o.o., »224-210 in 222-076 31234 KRANJ Planina III, prodamo 2+2 ss stanovanje, 35 m2, kasnejša vselitev, komfortno, za 135 000 DEM. POSING d.o.o.. «224-210 in 222-076 31235 KRANJ Zlato polje prodamo 3 ss stanovanje, obnovljeno, 70 m2, etažna, CK, zakoj vseljivo, cena 102 000 DEM. POSING d.o.o., «224-210 in 222-076 31236 | N E P REMI Č N 1 N E J 064/216-544 KRANJ CENTER prodamo 4 ss stanovanje, 100 m2, komfortno, cena po dogovoru. POSING d.o.o., «224-210 in 222-076 31237 KRANJ okolica prodamo 3 ss stanovanje v hiši, 108 m2 stan. površine, parcela 570 m2, klet, garaža, tel., za 110 000 DEM. POSING d.o.o., «224-210 in 222-076 31238 kranj Planina oddamo 1 ss kompletno opremljeno za 550 DEM/mesečno in 2 ss kompletno opremljeno za 550 DEM/mes. POSING, 224-210, 222- 076 31240 ŠKOFJA LOKA oddamo 3 ss opremljeno za 500 DEM/mes. POS-ING, 224-210, 222-076_31241 Prodamo Radovljica 2,5 ss 67 m2; Kranj 2+2 ss PI. III in 2 ss 5 2m2 oba v nizkem bloku, garsonjero 29 m2, in preurejeno manjše 3 ss. Oddamo 2 ss na Jesenicah, sobo v Radovljici, hišo v Podkorenu, najamemo stanovanje in hišo od Kranja do Jesenic. Kupimo manjša stanovanja v Kranju, Sk. Loki, Radovljici. APRON 331-292, 331-366_31248 Prodamo Planina I 3 sobno, 81 m2, CK. V. nad. MIKE& Comp. 216-544 31259___ Prodamo Planina III mansardno stanovanje, 90 m2, CK. MIKE & Compo. 216-544 3128O Prodamo Planina I stanovanje 2+2, 89 m2, VII. nad.,. MIKE & Comp. 216- 544 31261 Prodamo Planina I 2 sobno stanovanje, 52 m2, l.nad., CK, telefon, balkon, takoj vseljivo, opremljeno. Mike & Comp. 216-544 31202 Prodamo na Zoisovi 2 sobno stanovanje, 54 m2, CK, telefon, balkon. Mike & Comp., 216-54431263 Dvo ali več sobno stanovanje 60 m2 ali več v šorlijevem naselju, kupim. «215-316 31268 Povsod po Gorenjski prodamo enosobna, dvosobna, trosobna, štlr-Isobna stanovanja. Po Škofji Loki, kranju, Jesenicah, Radovljici! PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 ' 31279__ V Železnikih kupimo 2,5 stanovanje na Kresu za gotovino. Samo resne ponudbe! PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_31280 Najem stanovanj oddamo 2 ss v Kranjski gori, na Bledu, polovico hiše v Kranju, več hiš v Kranju In okolici. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 31293 Oddam 2 ss v šorlijevem naselju. «332-695, po 16.uri 31300 V Kranju ODDAMO 2 ss stanovanje. «212-706 31308 KRANJ - prodamo garsonjero, 28 m2, 47 000 DEM, 1.5 ss stanovanje, 48 m2, 59 000 DEM, 2 ss stanovanje, 60 m2, 67 000 DEM, Zlato Polje, 2 ss stanovanje, 42 m2. CK, 76 000 DEM, Kranj-okolica, 2 ss stanovanje, 76 m2, velik balkon, CK, 2 tel. priključka, visoko stropi, zelo primerno za poslovne prostore. 105 000 DEM. AMBRAS «325-764 in 323-067 31316 Šk. Loka prodamo garsonjero, 29 m2, vsi priključki, pritličje, 57 000 DEM, LJUBLJANA Moste prodamo 2 ss stanovanje, 45 m2, starejše, CK, tel., 95 000 DEM. AMBRAS 0325-764 in 323-067 31317 VARSTVO Iščemo varuško za 11 mesecev starega otroka nekaj ur tedensko. «327-034 31008 Mamica NUDI VARSTVO OTROK na vašem domu. «217-019 31025 Nudim varstvo za vašega otroka, čez dan ali zvečer. «621-941 in 622-949 31040 Iščem varstvo za 1,5 leto starega fantka, popoldan za 2 ure. zaželjena okolica Tržiča (ni nujno). «53-386, zvečer 31106 VOZILA DELI PRTLJAŽNIK za OPEL ASTRA, 5 v in OPEL VECTRA 5 v, prodam. «624- 385 30785 4 lita platišča 136 lakirani za Jugo, športni voian široki, odbijače GVX, prodam. «633-719 31091 JUGO 55 celega ali po delih, menjalnik za UNO D 5 p, Bosch črpalko za Tipo 1.9, prodam. «633-719 31093 HONDA SHATTEL 4 WD 1.90, možnost kredita. «323-298, 0609/ 643-202 30803 MARUTI 1.91, 4700 DEM, SUBARU M 70 I. 88 4500 DEM. Možnost kredita, «323-298, 331-214 30804 30853_ UGODNO PRODAMO: R 4 GTL, I.93, TRÀFIC FURGON, I.89, MASTER FURGON, I.86, JUGO 45, I.89, R 19 RT, 5 V, I.93. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po telefonu (064) 422-522 RENAULT PREŠA CERKLJE 30859_ FIAT TIPO 1.8 IE GT, i. 93, prodam ali zamenjam. «323-751 30866 Prodam motor z menjalnikom od SPAČKA za 15.000 SIT. «802-080, ob 20. uri 30870 Prodam VW GOLF JXD, I. 87, reg. do 17.7.97, beie barve, v izredno dobrem stanju, cena po dogovoru. «061/611-592 30798 Prodam FORD ESCORD 1.3 letnik 1984, reg. do 1/97. «688-126 30573 Prodam Z 101 GTL 55, registrirana 1/97, letnik 1986, garažirana, avtor-adio. «712-068 30880 PUNTO 55 S, 5 vrat, letnik 1995, 8500 km, metal barva, kodni ključ, temna stekla, cena 14700. »633- 347 30896 Prodam KADETT 1.4 I karavan, I. 91. reg. do 25.8.97, bele barve, cena 10.900 DEM; ŠKODA FAVORIT 135 LX, I. 93, prvi lastnik, servisna knjižica, bele barve, reg. do 7/97, cena 7600 DEM; ŠKODA FAVORIT 136 L, 1.91, prva registracija 92, prevoženih 43000 km, bele barve, reg. do 3/97, cena 5900 DEM, R 19 1.4 RT, I. 94, 53000 km, prvi lastnik, servisna knjižica, bele barve, 5 v, dalj. zakl., elek. stekla, reg. 3/97, prodamo, cena 17000 DEM. HYUNDAI SALON JAVORNiK, J. Finžgarja 5, Jesenice, »83-389 od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure 30902 IMPULZ No. 1 d.cuo. Maistrova 16,1241 KAMNIK telefon: 061/817-313, 817-282, 817-277 Iščemo sposobnega in ambicioznega samostojnega komercialista za trženje reklamnih obvestil. Možna tudi redna zaposlitev. Prošnje pošljte na zgornji naslov do 30. septembra. OPEL CORSA 1.2 SWING, 5 v, AB, CZ, ES, metalik, ugodno prodam. »324-734_30794 Prodam MITSUBISHI PAJERO 2.5 TDI 4x4 letnik 1991. »681-086 sosao FIAT PUNTO 60 S, 5 vrat, metalik, temna stekla, 31000 km, ugodno prodam. »324-734 30792 GOLF 1.8 GL, 90 konj, 5 v, I. 96, nov, klima, alarmni sistem, servo volan, metalik, ugodno prodam. »324-734 altoma commerce C. 1. maja, Kranj, smer iz centra proti OŠ Stane Žagar Del. čas: 9-19, sob. 9-12, tel.:331-552 PROMOCIJSKI 10% POPUST NOVE BLAGOVNE ZNAMKE BELE TEHNIKE KATERE PROIZVAJALEC JE^ teivIn<*tor * kombinirani hladilniki -10 vrst * pralni stroji * sušilni stroj na kondenz * vgradne halogenske steklokeramlčne pioéèe * vgradne ventilacijske pečice ODPRTO NON-STOP 9-1 9, dostava kranj _Z OKOLICO BREZ flAČILA. Prodam avtomobilske gume osmice, delno rabljene. »311-025 31133 VOZILA ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL ter možnost kredita, možnost menjave staro za staro. ADRIJA AVTO šk. Loka, «634-148 in 0609-632-577 28078 Odkup, prodaja vozil ter prenos lastništva. «325-981 28266 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo vsak teden. «49-442 29133 MADŽARSKA nakupovalni izlet, vsak teden. «49-442 29134 Prodam CITROEN BX 1.9, letnik 1986, diesel, registriran do 5/97, ugodno. « 66-477, Brigita 29765 Kupim LADO SAMARO RIVA karavan, MOSKVIČ ALEKO. Prepis na moje stroške. «061/1263-400 in 0609/614-484_30206 AVTO AS.d.o.o., Polica 2, Naklo pri Kranju « 47-340 - ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL. Možen kredit. URŠKA (več kot plesna iola _) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce g 064/41-581 Prodam OPEL OMEGO R, 3 TD karavan, CD oprema, letnik 88, mišje sive barve. Cena po dogovoru, m 064/327-327 ali 222-479 FORD ESCORT 1.6 cabriolet, I.95, elek.pom.stekel, servo volan, CZ, 11000 km, ugodno prodma. «324- 734 _30795 Prodam GOLFA, I. 11/88 1.3, rdeče barve. «45-817 30797 Odkupujemo LADE - gotovinsko piačiio, uredimo prepis. «323-298, 0609/643-202_30800 Odkup-prodaja-prepisi rabljenih vozil. »323-298, 069/643-202 30801 R19 1.8,1.91, možnost kredita, R 19 1.4 I.89. 8800 DEM. «323-298, 0609/643-202_30802 Prodam R 5 CAMPUS, I.90, kovinske barve. Sr. vas 3, Golnik, «46- 130 30805 Prodam OPEL KADETT 1.4 S, I. 91, temno modre metal barve, prevoženih 112.000 km, cena 12500 DEM. «714-726 30809 Prodam AUD1100 2.0, rdeče barve, letnik 1990. «632-559_sosis Prodam ŠKODO 120 L, I.86. «53- 932_30822 Prodam GOLF JGLD I.84, modre barve, radio, prevleke, ul. kljuka nove gume, nekaramboliran, odlično ohranjen. «323-235 30826 Prepisi vozil vsak dan od 15. ure do 19. ure, sobota 9. do 13. ure ali predhodni dogovor. MOBITEL 06097642-225_ 30830 MARCEDES 2.80 E I. 94 z vso opremo, prodam ali menjam. «242-426,0609/625-267 30835 ASCONA diesel 84 letnik prodam ali menjam ugodno. «242-426, 0609/ 625-267_30836 Prodam OPEL OMEGO 2.5 V 6,1.94, črne metal barve, z vso dodatno opremo. «802-211 30838 Prodam R 5, I. 93, 5 v, prevoženih 40.000 km, lepo ohranjena. «312- 494 30840 KADETT 1.2. I.79, registriran do 10/ 97, garažiran, 1900 DEM. «323-557 Prodam R 18, I. 79, reg. do 2/97, dodatno opremljen, cena po dogovoru. «736-223 30846 Ugodno prodam OMEGO 2.01,1.11/ 88, kov. sive barve, z dodatno opremo, cena 9500 DEM. Visoko 134, «43-207_3Q849 Prodam JUGO 45, I.89. «332-439 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil vseh znamk. Odvoz in prepis na naše stroše. «061-344-929 in 0609/ 614-013 30905 Prodam R 11 GTL, I. 87, rjave barve, reg. do 7/97, cena 400.000 SIT. «862-613 30912 JUGO 45, I. 87, reg. 3/97, 1600 DEM. AVTO LESCE 719-118 30914 ALFA 33 1.5,1. 86, rdeča, 4000 DEM. AVTO LESCE 719-118_30915 PASSAT KARAVAN 1.8 CL, 1.91, BS, SV, 16400 DEM. AVTO LESCE 719- 118 30916 R 5 CAMPUS diesel, I. 91, bela, reg. 8/97, bela, reg.8/97, 7000 DEM. AVTO LESCE 719-116_30917 CITROEN ZX 1.4 I. 93, 18000 km, prodam. «225-081 30918 ALFO 33 1.3, letnik 1987, prodam. «311-920 30923 ASTRA 1.6 I GT, I.92, črna, 16700 DEM. AVTO LESCE 719-118 30924 FiAT PANDA CLX, I.95, rdeča, prva reg. 7796, 12300 DEM, AVTO LESCE 719-118 30925 MAZDO 323 SEDAN 1.6 GLX, letnik 1990/11, prevoženo 44000 km, odlič-no ohranjeno, prodam. «85-070 FIAT PANDA CLX, I. 95, rdeča, prva reg. 7/96, 12300 DEM. AVTO LESCE 719-118 30927 Prodam FIAT TIPO 1.6 SX, I.93, reg. do 7/97, cena ugodna. «862-827 imtrex v l/2min 78 sit VEDEŽEVANJE VŽIVOTe!.:090 41 79 LJUBEZEN; DELO, DENAR, RAZLAGA SANJ R 4 GTL), I.85, reg. 12/96, 1500 DEM. AVTO LESCE 719-118 30928 SIMCO letnik 1980, reg. 5/97, 1900 DEM. AVTO LESCE 719-118 30929 NAJUGODNEJE IN NAJHITREJE VAM PRODAMO VAŠ AVTO. AVTO LESCE 719-118_30930 Prodaja vozil, prepisi vozil. AVTO LESCE 719-118_30931 Če prodajate svoj avto, ga pripeljite v AVTO LESCE 719-118 30932 HROŠČ polkabimo, 6500 DEM. AVTO LESCE 719-118_30934 R 19 TS, I.89, met. zelena. 9400 DEM. AVTO LESCE 719-118 30935 BX 1.6 TRS, I. 86. reg. 2/97, 5800 DEM. AVTO LEWSCE 719-118 30937 AX 11 TRE, I.90, bel. 6600 DEM. AVTO LESCE 719-118_30938 CX 2.0 SV, I. 86, bel, ohranjen, 4900 DEM. AVTO LESCE 719-118 30939 GOLF JGL.I.80, reg. 3/97, 1700 DEM. AVTO LESCE 719-118 30940 JUGO 55 letnik 89, rdeč. reg. 7/97, 3300 DEM. AVTO LESCE 719-118 VISA CLUB 2, I. 82, 1900 DEM. AVTO LESCE 719-118_30942 VECTRA 1.6, letnik 1989, 12900 DEM. AVTO LESCE 1719-118 30943 SUZUKI SWIFT 1.3 GL, I. 90. 10400 DEM. AVTO LESCE 719-118 30944 LANTRA 1.5 GLSi, I.92, reg. 9/97. 13500 DEM. AVTO LESCE 719 118 GOLF GTI, 1.81, reg. 4/97, 5300 DEM. AVTO LESCE 719-118 30946 CHARADE I. 90, reg. 2/97, 6800 DEM. AVTO LESCE 719-118 30947 FIAT CROMA 2.0 IE, I.88/89, AC, 7900 DEM. AVTO LESCE 719-118 Pokličite nas, da spoznate sebe, takrat, kc vam je hudo, ko vam ne gre vec*... 090/42-64 AfilON, d.o.o., Calje CBN* 0,5 mm = 78 SIT GOLF 1.8 GTI, I. 89, 10.900 DEM. AVTO LESCE 719-118_soms MITUSBISHI LANCER 1500 GLX, I.88, 5900 DEM. AVTO LESCE 719- 118 30950 LE BARON 25 B, I. 92, 12000 DEM. AVTO LESCE 719-118 sogsi BMW 316, I. 89, prvi lastnik, reg. 7/ 97, 8900 DEM. AVTO LESCE 719- 118 30952 GOLF JGL, .81, rdeč, 2400 DEM. AVTO LESCE 719-118_30953 GOLF JXD, I. 86, redeč, 5900 DEM. AVTO LESCE 719-118 30956 Prodam OPEL KADETT karavan 1.3 GLS, i.87, možen kredit. «331-013, 325-659 30957 Prodam FORD D ESCORT, 16 V, z dodatno opremo (avto alarm, pomična streha), I.92, reg. do 9/97, za 17500 DEM. «46-868 30958 MERCEDES 220 D vozen, nereg ter JUGO 45 I. 87, reg. do 7/97, prodam. «43-247 30963 Prodam OPEL KADETT GSI 16 V, I.90, ali menjam za R 5 ali AX. «422-451, zvečer Simon 30966 PRODAJA In ODKUP RABLJENIH VOZIL Vsak dan v zalogi 50 rabljenih vozil. NOVA VOZILA FIAT in RENAULT. AVTO SALON STIL, tel.; 061/44-45-92 in 44-46-88 ter 064/326-624 po 20. uri. Prodam SEAT IBIZA 1.5 SXI, letnik 3/ 93, cena 12000 DEM. «323-207 30984 Dobro ohranjen VW KAMIONET letnik 1987, prodam. «41-695 30986 Prodam JUGO 45 KORAL, I. 89. ©56-073 30988 Prodam Z 10! GTL 55,1. 93, reg. do 3/97, cena po dogovoru. «722-143 31001_ HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, 16 v, I. 93, ŠKODA FORMAN 1.3, LX I.93, prodam. «41-860 31003 Prodam karamboliran JUGO 55, motor 72000 km, najraje celega. «217-231_31004 Prodam GOLFA JXD, I. 86, reg. do rnaja. «327-682 31005 GOLF JX 1.3, prvi reg. 90, DAEWOO RACER 1.5 GSI, I.95, prodam. «41-860 31001 HYUNDAI PONY LS 1.3 1.90, RENAULT 5 1.2, I. 91, prodam. «41-860 31007 Prodam Z 128, letnik 1987. «50- 808 31009 Prodam R 4 GTL, I.87. «214-629 31020 VECTRA 2.0 I GL, I. 90, katalizator, servo volan, prvi lastnik, ohran-jen.«325-077 31027 Prodam AX 1.1 CABAN. I. 93, metalno zelen barve, 30.000 km, cena 10.500 DEM. «326-097 31028 Z 101, I.86, cena 1200 DEM, prodamo. «41-941 v petek po 19. Url 31029 Z 101 SKALA, I.89, reg. do 9/97 za 2800 in PEUGEOT 205, I.84, rdeč, 5 V, za 3800 DEM. «312-076 31032 ■ C~| Bratov Praprotnik 10, NAKLO ■ Tef/fax:064/47 035 PRODAJA ^ Y\w IN MONTAŽA -IZPUŠNIH SISTEMOV ASTRA 1.4 i, GL, 1.93, 5 V, 35 000 km. 1-lastnik, prodam. «43-546 JUGO SKALA 55,letnik 89, dobro ohranjen, prodam. «45-135 31068 Prodam OPEL OMEGO 2.0 AIN-SPRITZ, letnik 1991, 17500 DEM. «738-333,0609/628-616 31062 Prodam CITROEN BX 1.6 TRS, I. 84. reg. do 30.12.96, 3800 DEM. Hlad-nik, «50-874_31063 Prodam GOLF D, I. 88 reg. do 7/97. prevoženih 120 000 km. «47-797 31064__ Prodam z 128, letnik 1989, reg. do ?4.5.97. «67-420_3106S Kupim JUGO, letnik 88-90, lahko lažje poškodovan. «736-602 31071 PEUGEOT ZEIMTRUM-VILLACH AUTO S i) D A-9500 VILLACH/BELJAK, Piccostrasse 16, (na severni strani glavne železniške postaje) Tel.: 0043-4242-41468, faks + 8 NADOMESTNI DELI - SERVIS - PRODAJA VOZIL Ugodno prodam GOLF JXD, 1.11/87. 0211-174 31034 FORD SIERA 1.6, I.83, motor 88, registrirana, ugodno prodam. 043- 285 31037 R 4 GTL, 1.86, reg. celo leto, odlična, ugodno prodam. 045-170 31038 TOYOTA CELICA 2.0 GTI, 16 V, I.86, re<^., prodam ali menjam. 045-170 R 5, rdeče barve, I.86, reg. celo leto, centralno zaklepanje, prodam ali menjam. 13422-212 31042 Prodam JUGO 55, I.87, dobro ohranjen. Kužnik, Vrečkova 9 -ogled popoldan 31044 Prodam R 19, 1.92, dobro ohranjen. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 31048 VISA 11 RE, I.85, reg. do 4/97, prodam za 1900 DEM. »47-628 31049 Prodam JUGO KORAL 55, 1.12/89. 0323-558 31050 Prodam GOLF JXD, I.89. 0323-219 Prodam HROŠČA, letnik 1972, registriran. 1047-717 31072 R 4 GTL, letnik 1990, metal modra, prodam. 050-629 31073 Prodam R 18 TLJ, letnik 1985. 0310-537 31086 GOLF D S paket I. 84-85, 3700 DEM. GOLF 1.31. 81 2300 DEM ali menjam. 0633-719 31090 Prodam GOLR**letnik 1989, štiri vrata. 046-561 31096 Prodam JUGO SKALA 55,1. 89, reg. 1/97, lepo ohranjen. 0242-163 31098 Prodam Z 750 FIČKO, letnik 1985, lepo ohranjen, rumene barve. 0325- 950 31102 R 19 CHAMADE, I. 90, dobro ohranjen, reg. prodam. 00609/634-970, 323-565, po 18. uri 31103 Prodam R 19,1. 93, možna menjava ali kredit. 0312-255 31112 Prodam Z 101 GTL, I. 87, cena 1400 DEM. 0312-255 31113 RADIO 88,4MHz POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Privošiite si vel in še prihranile hkrati Gorenjski glas in Radio Poslovni val Vam svetujeta, kako si privoščiti več in še prihraniti hkrati. Škarje v roke, izrežite današnjih pet oglasov in v denarnico z njimi. Ko boste naročali storitve, na katere tokrat v "kuponskih oglasih" predstavljeni oglaševalci dajejo navedene super ugodnosti, bo zadoščalo, če boste s seboj imeli oglas in nižja cena bo Vaša. Prav zares si lahko privoščite in privarčujete hkrati! Kuponske oglase objavljamo najmanj dvakrat mesečno v taki obliki kot tokrat. Če morda ŽELITE SODELOVATI KOT PONUDNIK: pravi naslov za dober dogovor je marketing Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111. Presenečeni boste nad našo s_uperjx)nudbo za sodelovanje! 1 0% POPUSTA za vse storitve VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA CENTRIRANJE IN MONTAŽA GUM Ulica heroja Verdnika 23/A, 4270 Jesenice Tel., fax: 064/84-366, 064/862-550 • Pestra ponudba zimskih in letnih pnevmatik HANKOOK • Avtooptika, centriranje, vulkanizerstvo • Brezplačna montaža gum SAVA, HANKOOK, FULDA, GOODYEAR, MICHELIN • Dnevni bar Del čas: 8. ■ 18. ure, ob sobotah 8. ■ 13. ure, nedelja zaprto ^----^-----.--.-----------.^ •OP d.o.o 5Q% PO pi PSI M. za vse usluge cluba • Pestra ponudba pijače • Redna gostovanja priznanih skupin in Discojockejev •Različne modne promocije • Možnost zakupa za zaključene družbe TITOVA 22, JESENICE (vstopnina, pijača) Kupon lahko izkoristite do 31. decembra 1996 ------------------- "---- Rodovi RAFTING, IZLETI - PIKNIK, PAINTBALL IGRE, KOMBI PREVOZI Prešernova 4, Radovljica, tel./fax: 064/715-005, mobitel: 0609/646-255 bj|----------1"----------^ Prodam OPEL ASTRA 1.6 3 v, cena 16800 DEM. AVTOPRIS 312-255 31114 Kupim R 5 I. 92/3, 3 ali 5 v od lastnika. 0312-255 31115 Prodam R 5 CAMPUS I. 90, 5 v, cena 6500 DEM. AVTOPRIS 312-255 sme Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS 312-255 31117 FORD ESCORD 1.6 16 V CLX, I. 92/ 3. AVTOPRIS 312-255_3111è Prodam FIAT PUNTO 55 I. 95/6, kot nov, možna menjava. 0312-255 31119 OPEL KADETT 1.3 LS, I. 88, 3 v SOLZA, cena 8300 DEM. 0312-255 31120 ŠKODA FAVORIT 135 XL, I. 93. 0312255 31121 Prodam CLIO 1.2 RN 5 v, možna menjava ali kredit. 0312-255 31122 Prodam R 4 GTL, I.87, cena 5600 DEM. AVTOPRIS 312-255 31123 Prodam GOLF JXD, I.87, cena 7400 DEM. AVTOPRIS 312-255 31124 Prodam GOLF TRD 1.9 GL I.93, možna menjava ali kredit. 0312-255 31125 Ugodno prodam FORD SIERRO 2.0 I. 89, ter GOLFA JX I. 87, cena po ogledu. 0310-222 31127 GOLF 1.8 CL I.93, VW HROŠČ 1200 J I.76, prodamo. AVTOGARANT 634- 231 31136 SUBARU LEGACY GL 2.0 4 WD, I. 94, PEUGEOT 405 GL, I.90, prodamo. AvTOGARANT 634-231 31137 RENAULT 19, 1.4 RT, I. 94, R 5 CAMPUS, I. 93, prodamo. AVTOGARANT 634-231 31138 TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 d.o.o. m ODKUP m PRODAJA PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) GOLF JGL, 1.81, GOLF CL I. 95 1.8 ugodno prodamo. AVTOGARANT 634-231 31139 CITROEN ZX 1.4 I reflex I.96, OPEL ASCONA 1.6 n L. 82, PRODAMO, avtogarant 634-231 31140 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1989, 70.000 km. Q43-14C 31141 WARTBURG 353 tourist I.87, proda-mo. AVTOGARANT 634-231 31142 ZASTAVA 101 GTL 55, I. 85, prodamo. AVTOGARANT 634-231 31143 Zastava 126 P, I.90, Z 750 LE I.85, prodamo, AvTOGARANT 634-231 51144 JUGO 45 A, I. 87, JUGO 55 KORAL I.89, prodamo. AvTOGARANT 634- 231 31145 FIAT PUNTO 55 SX I.95, R 5 CAMPUS I. 93, prodamo. AVTOGARANT 634-231 31146 POSREDOVALNICA ZA STIKI Za vse osamljene, razočarane In izgubljene v tem svetu. Nekje živi nekdo, ki čaka. Poučimo ga skupaj! 090/42-66 AfVON, d.o.o., Celje CBNAj 0,5 min * 78 stt Nova vozila FIAT Bravo, Brava, Punto, Fiorino, ugodno prodamo. AvTOGARANT 634-231 31147 Prodam GOLF JX 1.3 B, I. 86, reg. 4/ 97. 0623-147_31148 Prodam AX diesei, letnik 1991, 50.000 km. 0725-386 31149 Prodam R 19, I. 89 1.4, garažiran, 106000 km. 0712-169 in 718-622 31156 CLIO 1.4 RT 5/93, bel, 36000 km, cena 14000 DEM. 057-299 31isb R 51. 91, reg. do 5/97, 4 vrata, rdeče barve. ADRIA AVTO 634-148 31159 GOLF CL 1.6 B, 1.91, reg. do 10.8.97, možna menjava kredit. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577_3116O HYUNDAI PONY 1.3 LS, I.90, prvi lastnik reg. do 20.10.97. ADRIA AVTQ,634-148, 0609/632-577 31161 GOLF D 1.85, cena 4200, JUGO 451. 89, cena 2900 DEM. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577_31162 LADA SAMARA 1.3 I. 92, prvi iastnik možna menjava, kredit. ADRIA AVTO 634-148 31163 SGOLF D I.87, možna menjava, kredit, cena 6800 DEM. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577 3h64 NEMEČEK d... podjetje za notranjo in zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL tel.: (061) 611 -851, fax: (063) 611 -849 ZBILJE 1, 1215 Medvode IZREDNO UGOPNI KREDITI, LEASING IN GARANCIJA MITSUBISHI PAJER0 2.5 WAG0N TD Intercooler, ZELO UGODNO Pozorl Možen kredit za obrtnike in podjetja, možni tudi drugi modeli FIAT UN0 1.0 ie Fire, 3 V (93), AKCIJSKA CENA 8.500 DEM FIAT CINQUECENTO (94), garancija, cena 10.800 DEM NOVI AVTOMOBILU PUNTO 55, PUNTO 75, BRAVA, BRAVO, v zalogi letnik 1996, dodatna oprema, UGODNO RABLJENA VOZILA BMW 318 i (94), črn, celo leto registriran, kasko, centralno zaklepanje, električna stekla, ABS..., kot nov, cena 37.300 DEM FORD M0NDE0 TO (94), rdeč, karavan, 30.000 km, cena 29.900 DEM FORD SIERRA 1.8 CL TO (91), kovinsko siv, tonirana stekla, cena 13.900 DEM FORD ESCORT 1.6 CLX (90), kovinsko moder, registriran, 1. lastnik, cena 12,500 DEM RENAULT 19 1,8 RT Cabrio (94), kovinsko črna, registriran, usnjeni sedeži, cena 27.500 DEM MITSUBISHI ECUPSE (93), črn, 40.000 km, registriran celo teto, maksimalna oprema, 1. lastnik, servisna knjižica, cena 31.900 DEM FIAT PUNTO 55 (95), bel, zelo lepo ohranjen, registriran celo leto, cena 14.900 DEM FIAT UNO 60S (88), bel, registriran do 7/97, cena 5.900 DEM FIAT CROMA 2.0 CHT (92), moder, 1. lastnik, cena 14.500 DEM GOLF (88), bel, 88.000 km, registriran do 12/96, tonirana stekla, lepo ohranjen, cena 8.600 DEM LANCIA Y-10 (86), zelen, lepo ohranjen, cena 4.900 DEM CITROEN C15 D (90), registriran do konca leta, 5 sedežev, cena 9.900 DEM JUG0 45 (89), bel. registriran celo leto, cena 2.200 DEM JUGO 45 (89), bel, 71.000 km, reg.do 2/97, lepo ohranjen, cena 2.500 DEM JUG0 55 (89), bel, registriran do 9/97, lepo ohranjen, cena 3.300 DEM NISSAN SUNNY (86), kovinsko srebrn, 103.000 km, reg. celo teto, 1. lastnik, avtoradio. cena 6.900 DEM S, ll I GOLF D I. 12/89 model 90, možna menjava, kredit. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577 31165 Prodam Z 750, letnik 84, prevoženih 97000 km. 0323-960 sme PASSAT 1.3 letnik 1973/77, reg. 23.9.97, zelo ohranjen, 1700 DEM. 056-564, 224-029 31188 Prodam 126 P letnik 1985, vozen, ohranjen, nereg. za 350 DEM. 0217-026 31191 R 4 GTL, I.85, reg. do 8/97, prodam 1500 DEM. 056-131_31197 Prodam NISSAN SUNNY 1.4 SLX, I. 95/6, 16 V, 14000 km, reg. do 6/97, rdeče barve, nepoškodovan, lepo ohranjen, prvi lastnik, servisna knjižica, servo volan, centr. daljinsko zakl. alarm, elek. pomik stekel, zadaj spojler, cena 20500 DEM. 0331-703 3Í19é Prodam JUGO 45, I. 88, reg. do 9/ 97. Q631-177_31204 FIAT 126 1.90/1, reg. do 1/97, prvi lastnik, garažiran, dobro ohranjen. 0685-614 31205 Prodam JUGO 60 KORAL, letnik 1989, reg. 90, prevoz. 50.000 km, garažiran. Burnič, Cankarjeva 42, Radovljica 31206 Prodam FORD ESCORD 1.6 CLX, I. 91, 70900 km, metal rdeč, zelo ugodno. 0422-735 - 31207 R 5 FIVE, letnik 1994, kot nov, ugodno prodam ali menjam za cenejši avto. 0332-761 31210 UNO 60 S 1.86, lepo ohranjen, poceni prodam. 0332-761 31211 Prodam GOLF JXD, I. 86, dobro ohranjen. 0738-836 31212 Prodam OPEL ASTRO 1.6 CLUB, caravan, model 92, odlično ohranjen. 051-125 31215 Prodam AUDI 80, letnik 11/94, registriran, prvi lastnik. 0311 -482 31216_ NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, 16 V, 4 D, 1.91, servo volan, el. stekla, el. ogledala, možen kredit. 0242-277 MONTANA d.o.o. PRODAJA VOZIL: AUDI 80 1.9 TDI, I.93/94, AUDI 100 2.0 E, I.92, ALFA 75 1.6, L.93, BMW 520 i, I.88, TEMPRA 1.9 TD, I.93,1.6, 1.91, 1.6, I.94, TIPO 1.6 i DGT, I.92, TOP CLAS 2.0i, I.93, HYUNDAI PONY 1.3 LS, I.90, LANCIA Y-10, I.93, DEDRA 1.8 i, I.92, MB 230 E, I.86, ASTRE 1.4 i, 1.6 i, 1.8 i, 1.7 D. I.93-94, 3,4,5 vrat, tudi karavani, ASTRA 2.0 GSI, I.93, KADETT 1.3, 1.89, R 5, I.90, ŠKODA FORMAN, I.93, FAVORIT, I.90, MONDEO 1.6 16 V, I.93, GOLF 1.3B, I.82, JXD, I.87, karavan 1.8, I.94, PASSAT 1.6 TD, 1.90, AX, 1.91. Možna mebnjava ali bančni krediti. Celovška c. 135, Uubljana 9-17 h. 0061-159-30-30 in mobitel 0609-615-648 31223 Ugodno prodam Z 101,1.87, reg. do 28.7.97. Cena 1250 DEM. 0327-289 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI 1 AVTO S0LA ing. HUMAR NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa vožnja v osFbivik vozilih POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... ÍN Z MOTORNÍM koIhSOM YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9 popoldne in ob 18 popoldne ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 AVTOINTEX proda več vozil: Z 128 I. 87, 86, UNO 60 S I.86, UNO 1.0 IE I.93, VISA 11 RE I. 87, R 9 I. 82, 88, R 19 GTS I. 91, HONDA CIVIC SEDAN 1.4 GL I. 91, SUZUKI SWIFT 1.3 GS 1.91. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit.prepisi vozil. 0224- 029 31251 Prodam FORD FIESTO 1.4 letnik 1989, prevoženih 86000 km, dobro ohranjena. 050-866 31252 MAZDO 323 F karambolirano, letnik 90, 1.8 I, 16 V, z veliko dodatne opreme, prodam. 0326-773 ali 326- 153 31258 Ugodno prodam ŠKODO FORMAN, I. 95, in SEAT TOLEDO I. 92 TD 1.9. 0312-430 31269 Prodam R 4 GTL, 90.000 km, letnik 12/83, sive barve, šibedah. 0874- 224 31270 Prodam MERCEDES 209 kombi 8+1, letnik 1985. 0245-024 31273 Ugodno prodam ŠKODO 120 L, letnik 1989, reg. do 5.7.97. 0242- 31275 728 Prodam Z 128,1.87, reg. 30.12.96, in VISO 11 RE I.85, reg. 20.8. 96. 047- 581 31295 Prodam GOLF letnik 1989. 047- 388, V SObOtO 31296 Prodam JUGO 45 KORAL, I.88, bel, 50.000 km. 0241-307 31297 Prikolico vlečno prodam kason 115 x 190, cena-dogovor. "212-191, 224- 621 31301 VW 1200 rumen, lepo ohranjen, poceni prodam. 0212-191, 224-621 31302 Prodam OPEL VECTRA 1.8 i CD. 1.91/92, dodatna oprema, ohranjena. 0217-580 31303 Prodam FIAT TIPO 1.4 Q422-255_ _ Prodam R 4, I.88, reg. celo jj* rdeče barve. 0 738-252 __£j Kupim osebno vozilo do 700Ci Djjjj R 5, JUGO ali podobno). O*1"8* 31314______I Ugodno prodam VW HROŠČ jj J. 046-888_ __j Prodam NISSAN SUNNY 1.6 J I.87, reg. do 7/97. Q45-670 1 ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunike ZASTOPNIKE za prodajo tCtm kega aparata.0 55-446, 802-2/« 27463 ——— JA Iščete redno zaposlitev in vam" na terenu ni odveč? Iščemo resnih potnikov (ni prodaja). |r" 0874-220 sobota po 15. uri in«^ po 10. uri Izreden zaslužek - najbolje p^A program pri DZS. 053-410, W 634-584____5 Izobražujem se! Iščem delo doj dan. Urša Q217-994___> Zaposlimo fanta za delo v kjjj Bistro Dama 1, Nikola tesla, ^ Informacije osebno. ^Jü* Posebna direktna prodajna enoj* se ukvarja z zbiranjem naroči dodatno izobraževalni P^li nudi redno zaposlitev vsem tisorn, jim delo ni odveč. Delo P°sM dopoldanskem času 00609'^ 492, 064/634-064, 56-105 ~ TEHNOSERVIS škofja Loka, d.o.o. Suha 23, Škofja Loka zaposli 1. ELEKTRIKARJA ELEKTRON^ 2. MEHANIKA - izkušnje na področju servisiranja viličarjev 3. STRUGARJA - delo za določen čas ali pogc delo v dopoldanskem času Za vse tri poklice velja pogoj - vsaj 5 let delovnih izkušenj Informacije po telefonu: 064/632-046 dopoldne 064/634-518 cel dan Redno zaposlimo potnika za ? dročje Gorenjske. 00609/618-7» 30374 VELIK ZASLUŽEK na* pošljite veljno kuverto z znamko na Savkovič Snežana, Benedičice^ b, Jesenice _ Iščemo izkušeno CVETLICA^ izdelovanje ikeban. 045-869^ Iščemo DELAVCE za prit* kamnoseški stroki. 047-845___/ V redno delovno razmerje sPr?Íjí mo RAČUNOVODKINJO z izW£ I mi (5 let). Ponudbe sprejemali 1.10.96. Šifra: RAČUNOVODKIMJ 30683_~J___^0t0^ ŠIVILJA išče kakršnokoli zaposj$ v Kranju ali okolici. Q225-365J> ŠTUDENTKA RAČUNALNIšTVAjJ honorarno zaposlitev v P°P 0:!ji -— Takoj zaposlimo PEKA za kruha in peciva z ustrezno P' m Možna priučitev, lahko tudi 20 ^ Prednost imajo interesenti iz °*jií Bleda. Prošnje pošljite na na PEKARNA UNI Bled, PodkofU 4247 Zg. Gorje, ustni razg0^ popoldan___ 20.000 SIT lahko zaslužite s fjL' janjem okrožnic. Pošljite nasloni kuverto z znamko za breZP·Hj informacije na naslov: Heine Ji Breznica 1, Škofja Loka K sodelovanju vabimo VOZNIK^ razvoz kruha z lastnim prevozo tjC registrirano ustrezno dejavn i Podrobnejše informacije P° (t 064/332-015 ali pisne ponUpSi naslov: PEKARNA NUITA, KUfll 3, Kranj ____J? Redno ali honorarno zapOs'ijj ekle ali fanta v strežbi. 022^-' dekle 30839 Iščem GOSPODINJSKO POM^ j CO, od 20-40 let staro. 0401* Agencija za delo nudi red'^ honorarne zaposlitve na obmo«" Slovenje. Tel. 090/42-11 Strošek 78 SIT/0,5 fl* Delavko (tudi mlajšo upokojit taposlim v popoldanskem j Šifra: ODPREMA J> Resne in izobražene osebe vab a posl. sodelovanje. 0411-10' 614-582, 061/161-20-14 Iščemo raznašalce v zgdonj'1?^ tranjih urah (Planina, Stražišče, y lo). 0241389 Kranj, 332-336 od 13. do 17. W9 PEKA ali delavca z M]£M zaposlimo. PEKARNA 2t\ GORENJSKI GLAS tècemo sposobne akviziterje, odli-KD^slu*ek- iNFORM. V TOREK ^OPOLDAN 633-624 Zaposlimo dekle za delo na telefonu v dopoldanskem času. «742-290 3oyc.d PEKARNA SEZAM RODINE - zaposli UtLAVCA s pekovskimi izkušnjami. ^801-402 od 16. do 18. ure 30971 Iščem pripravništvo za trgovko. «682-240 30999 Nudim dobro plačano delo v P^epčevalnici. »43-762 31002 Zaposlimo FRIZERKO redno ali honorarno. 0214-747 31010 Iščemo komunikativno poslovno Partnerko 7a euatnualnn rlfiln Projekt, d.o.o., Tržič trgovina in storitve, Predilniška c. 16, 4290 Tržič razpisuje dela in naloge VODJE GOSPODARSKE DRUŽBE. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh na prej omenjeni naslov. Podarimo 2 PSIČKA mešančka, stara 6 tednov. 0622-830, dopoldan 30889 Več črnobelih telic dam v rejo in pordm en teden dni starega črnobe-lega bikca. Krč, Jezerska, c 92a, Kranj 30891 Prodam BIKCA simentalca, starega 4,5 meseca. 077-629 30399 Prodam 10 dni starega TELETA. Sr. vas 104, Šenčur 30908 ko za svetovalno delo ŽIVALI JJunske kozmetične "hiše." 0312- stiČ£mo mlad0 dekle za del° v v pizzeriji. 046-878 31059 Stanujete od Rateč do Radovljice in ritLo2;aIlima zanimivo in razgibano ^!LB85-013_31067 sm°ški-*s srednio izobrazbo kovinske 'n?n i§ce redno zaD0S|itev. Q55- I8«f" ""'^ redno zaposlitev. ^___ 31070 Drnrtte-9n0stavno in hitro zaslužiti P" Mr,a'i nainovejšega programa v Ü^u. 0311-101 31100 aiw ^as n°norarno opravim vsa "^mistrativna dela z računalnikom a" brez. 0712-158 tèCEMO MLAJŠEGA SKLADIŠČNIKA za tehnično blago. Pismene ponudbe na naslov TELEFON |RADE, d.o.o., Staneta Žagarja 27a, Kranj ^ajboljši knjižni program (priročniki) ^0 za najboljše prodajalce. Plačilo r,a„ 'ativno in dodatne mesečne c^rade. 0311-482 dopo., 327-581 £2P^an__H 31180 9a°riTcialist z izkušnjami terenske-d(»k J2. dobi redno ali pogodbeno 58j>- «310-155 dopo., popo. 327- 31181 lo^?m Popoldansko delo (čiščenje .J^ali podobno). Q223-551 31199 I blaS'Užite do 80.000 SIT mesečno, a sio^'acn° oskrbovanje. Pošljite napi Ari J|en° kuvero z znamko na naslov: 9l dn,,.?k Tomaž, Langusova 21, Ra-j .!?%-a4240_31208 l5,P ter,°^eduiem odlično plačano zas-if c^lžko delo resnim, delavnim iskal-K •«slUzaposlitve. 0714-973 31214 r te?**" tehkQm° moškega POSLOVODJA za l ' <500 trgovino. 0223-092 31225 DOMAČIJA tel.: 738-037 sprejemamo naročila za en dan stare PIŠČANCE, 1 kg težke pitance, 2,5 kg težke purane, na začetku oktobra, 19. tedenske jarkice stalno na zalogi. 28314 Prodam PRAŠIČE 20-40 kg. Kurirs-ka pot 11, Q242-672_28561 Prodam domače očiščene PURANE. 0218-341 30518 Poceni prodam tri BREJE KOZE srnaste pasme in tudi plemenskega KOZLA (brez rog). 044-158 30774 Prodam zelo lepo teličko, staro 5 tednov, za rejo. 0421-854 30796 Prodam 9 dni staro TELIČKO simentalko v A kontroli. 0721-678 30820 Prodam 2 telička simentalca in 1 mlado KRAVO za meso. 049-172 30841 Prodam TELICE simentalke, 200-350 kg težke. Trata 16, Šk. Loka 30857 Prodam JUNICO simentalko s 14 dni starim teletom ali brez. Sp. Besnica 135 30362 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. 046-442 30B63 Prodam 2 telički simentalki, stari 10 dni in 3 tedne. Voklo 68 30867 Oddam PSIČKE mešance (KOKER ŠPANIEL) stare 6 tednov. 064-483 30871 Prodam mlado KOZO srnaste pasme, dobro mlekarico. 078-412 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko in drobni krompir. Sr. Bitnje 19, Žabnica 30919 Prodam breji TELICO in KRAVO ali menjam za jalovo. 041-085 30954 Prodam ali menjam mlado jalovo kravo za brejo junico. Oman, Sr. Bitnje 6 30970 Prodam BIKCA sivca 120 kg. 0421- 467 30985 ALJASKI MALAMUT - HUSKY, 3 x cepljena, rodovniških staršev, stara 5 mesecev, ugodno prodam. 0241- 590 30987 Prodam 120 kg težkega BIKCA simentalca. 0688-056 3108S Prodam TELICO simentalko pred telitvijo. 0632-545 31087 Prodam visokobreji TELICI simentalki. 064-210 31097 Prodam plemenske ZAJCE za nadaljno rejo ali zakol - orjake. 046-355, po 17. uri 31099 Prodam en teden staro TELIČKO križanko. 0715-631 31104 Prodam KRAVO sivko v 5. mesecu brejosti. 041-724, Mlakarjeva ul. 43, Šenčur 31108 Prodam mlade KRAVE s teleti po izbiri. Zalog 46, 0422-338 31109 Prodam TELICO simentalko v 9. mesecu brejosti. 0731-428 31110 Ugodno prodam enoletne KOKOŠI nesnice. Koprivnikar, Golnik 15, 046-678 31111* Oddam mlade MUCKE. 0733-503 31151 Prodam TELETA. 0802-524 31152 Prodam PRAŠIČE 140 kg, 250 SIT/ kg. 0242-672 31011 BERENSKI PLANŠARSKI PSI -mladiči z rodovnikom, prodam. 047-371 31024 Kupim BIKCA simentalca, starega 1 teden. Osterman, Luže 34. 043-170 31033 Prodam BIKCA simentalca, 160 kg težkega, SVINJO za zakol ter mešana DRVA. 0682-745 31036 Prodam ZLATE PRINAŠALCE -čistokrvne, cepljene, brez rodovnika. 0421-686 31041 ODDAM PSA, starega 8 mesecev. Naklo, 047-490 31046 Kupim teden dni starega TELETA simentalca. 047-261 31051 Prodam 14 dni starega TELETA. 0806-206 31075 Prodam TELIČKO sim. 14 dni staro. Zg. Bitnje 23 31084 dekle za strežbo v gost. 1 takoj zaposlimo redno ali honorarno Kranju. 31257 AKRIS d.o.o NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-365 NON-STOP _ V SPOMIN Ne vidim, ne slišim te več kot nekoč, misel na tebe spomin je pekoč. Rana globoka se nikoli zacelila ne bo, ker ti boš vedno povezan z njo. 26. septembra sta minili dve žalostni leti, odkar nam je tragična usoda vzela nenadomestljivega očka, sina, brata in strica EDVARDA LOKARJA Hvala vsem, ki^se ga spominjate. Vsi tvoji: otroci, starša in sestra z družino Žiri, 23. septembra 1996 OSMRTNICA Zapustil nas je JOŽE BERTONCELJ upokojeni sodelavec TELEKOM-a Slovenije, PE Kranj Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci TELEKOM Slovenije PE Kranj OSMRTNICA Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl SLAVKO PRIMOŽIČ iz Pristave pri Tržiču ^d njega se bomo poslovili danes, v petek, 27. septembra 1996, ob 16. uri na pokopališču v Krizah pri Tržiču. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na pokopališču v Tržiču. Žalujoči: žena Majda, hčerki Marija in Meti z družinama ter ostalo sorodstvo Ugodno prodam očiščene, domače krmljene PURANE. 0713-002 31274 Prodam TELETA simetnalca 12 tednov. 0422-590 31277 Prodam TELICO simentalko (brejo, pašno) ali menjam za BIKA. 0715-249 31310 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice po 200 SIT/kom. 0326-363 31311 Prodam PUJSKE od 25-35 kg težke. 0 733-680 31323 Enomesečne PIŠČANCE - bele pitance za dopitanje, ugodno prodam. 0217-128 31324 Prodam ali zamenjam za bikca, 6 tedensko simentalko. Arh, Sp. Gorje 159 31157 Kupim 7 dni starega teleta. 0733- 710 31166 Prodam brejo KRAVO in eno leto starega bikca. 044-174 31173 BIKCA simentalca 80 kg težkega prodam. 0422-673 31174 NEMŠKI OVČARJI z rodovnikom -oče Tim von Muhenweg, prodam. 0738-272 31177 Prodam TELICI stari 14 dni in eno leto. 0876-136 31187 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO sivko. Borštnikova 20, 0421-417 31201_ Prodam 10 dni starega BIKCA črnobelega. 0422-112 31209 Prodam SIMENTALCA stara 14 dni. 0738-327 31217 Prodam 20 brejih KOZ 100 DEM ali menjam za govedo. Dizdarevič, H. Verdnika 12, Jesenice 31218 Prodam KRAVO brejo 9 mesecev, ♦«iico brejo 6 mesecev simentalki. Mrak, Zg. Upnica 1 A 31239 Prodam TELIČKO frizijko, staro 7 dni. Porenta, Sp. Bitnje 20, Žabnica ZAHVALA Po dolgoletni bolezni, vendar nenadno, se je ustavilo srce našega očeta, starega očeta, sina, brata in strica JOŽETA OSELA Ob žalostni izgubi se iskreno zahvaljujemo svojcem, znancem, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in sveče, še zlasti pa za izrečeno sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Za požrtvovalno zdravljenje se zahvaljujemo dr. Mariji Gašperlin - KuraTt in osebju Inštituta Golnik, ki mu je vedno pomagalo, tudi v njegovih zadnjih trenutkih. Sodelavcem Jelovice, Iskre-Stikala in Iskre - Emeco iskrena hvala, prav tako pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku pa za lepo opravljen obred. Hvala vsem, tudi neimenovanim, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI V SPOMIN Nikoli za zmeraj ne odide tisti, za kogar bi leleli, da se vrača. Smrt pušča pri življenju dušo tistega, ki ga ljubimo. In mi smo ga imeli radi, našega LUKA CEGNARJA Sošolci in profesorji Srednje elektro in strojne šole Kranj, v septembru 1996 ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča in teta ANGELA KIMOVEC p.d. Voštetarjeva mama Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku Gradišku in- g. Špeliču za lep pogrebni obred, pevcem, zvonarjem, pogrebniku Jeriču in Vidi Vovk za vsestransko pomoč. Hvala tudi sodelavcem Mesoizdelki Škofja Loka, Živila Naklo in bivšim sodelavkam slaščičarne. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Zalog, Šenčur, Hraše, Kranj, Dolnice 19. septembra 1996 Žaluj Struževo, ZAHVALA V 61. letu nas je zapustil dragi mož, ati, stari ata, brat, zet, stric in svak PETER RIBNIKAR iz Struževega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni vsem njegovim bivšim sodelavcem Iskraemeca, sodelavcem podjetja Iskra Stikala, zdravstvenemu osebju Psihiatrične bolnišnice Begunje za dolgoletno zdravljenje, dr. Jerajevi iz Stražišča, zdravstvenemu osebju bolnišnice na Jesenicah ter rehabilitacijskemu inštitutu Soča Ljubljana. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku Milanu Grdenu za lep pogrebni obred, pevcem iz Nakla, godbi na pihala iz Kranja, pogrebni službi Kranj, Društvu upokojencev Kranj, cvetličarni Rdeči Mak z Zlatega polja in Krajevni skupnosti Struževo. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. oči: žena Milena, hčerki Darja in Romana z družino, bratje in sestre Dorfarje, Golnik, Gorice, Pristava, Kranj, Naklo, Ljubljana, 18. septembra 1996 ZADNJE NOVICE Po nesreči zaradi odpadanja obloge v predoru Ljubelj Najprej zaščitna, potem obnovitvena dela Dela na kraju poškodbe bodo delu predora pa bodo opravili Ljubljana, 26. septembra - Za letošnja zaščitna dela je na razpolago 35 milijonov tolarjev, celotna sanacija predora na slovenski strani pa naj bi stala okrog 250 milijonov tolarjev. Promet skozi predor naj bi stekel po opravljeni zaščiti oboka v drugi polovici oktobra, so obljubili predstavniki Direkcije RS za ceste. Med tiskovno konferenco so predstavili tudi odpravo ''črnih točk". Po nezgodi 7. septembra v ljubeljskem predoru so strokovnjaki direkcije in družbe za državne ceste v sodelovanju z drugimi institucijami ocenili obseg poškodb in sanacijskih del. Naročili so potrebne preiskave in se na osnovi prvih ugotovitev lotili del pri varovanju okolice poškodovanega mesta v predoru. Gre za 40 metrov dolg odsek, približno 370 metrov oddaljen od vhoda v predor, ki bo zaščiten v nekaj dneh. Varovanje končana v nekaj dneh, varovanje betonskega oboka v našem do 20. oktobra. stropnega betonskega oboka v celotni dolžini slovenskega dela predora bodo opravili predvidoma do 20. oktobra 1996, ko bodo končali sanacijska dela tudi na avstrijski strani. Od takrat naprej bo potekal promet skozi predor v glavnem dvosmerno, le ob pripravljalnih delih za dokončno sanacijo predora bodo na slovenski strani nekajdnevne polovične zapore cestišča. Končna obnovitvena dela predora se bodo začela predvidoma februarja 1997. leta, končali pa naj bi jih pred prihodnjo poletno turistično sezono, je napovedal Jurij Vojska iz Direkcije RS za ceste. Direktor direkcije Anton Šajna je med drugim pojasnil, da so že izbrali izvajalca del. S podjetjem SCT iz Ljubljane so podpisali tudi pogodbo za dela v vrednosti 130 milijonov tolarjev, kolikor naj bi stala prenova predora po prvotnih oce- nah. Za letos imajo na razpolago le 35 milijonov, kolikor naj bi stala zaščitna dela. Vrednost celotne sanacije predora ocenjujejo na okrog 250 milijonov SIT, vendar bo končna številka znana šele po izdelavi novega projekta in predračuna za popisana dela. Družba za državne ceste je po trditvah Draga Boleta vložila letos okrog 1 milijardo tolarjev v novogradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje cest, približno toliko denarja pa je terjala tudi odprava tako imenovanih "črnih točk" na cestah, kjer se dogaja največ nesreč s hudimi posledicami. Ker je ena takih točk tudi drugi cestni predor nad Tržičem, je Jan Sajovic napovedal, naj bi še letos v njem namestili razsvetljavo. Počen obok prvega predora opazujejo, vendar zaradi stabiliziranja razpoke ocenjujejo, da ni nobene nevarnosti za promet. • Stojan Saje Nagradi za Marijo in Francu Anketarska ekipa Gorenjskega glasa občasno i opravlja telefonske ankete med naključno izbrani' mi Gorenjkami in Gorenjci Sprašujemo zlasti o tem, koliko in kdaj, pa tudi kako, na Gorenjskem beremo časopise. Za sodelovanje v takšnih anketah z žrebom najmanj enkrat mesečno podelimo dve nagradi Gorenjskega glasa, v žreb pa vsaM vključimo prav vse sodelujoče v Glasovih telèfons., kih anketah o branju časopisov. Tokratna nagW jenca sta Marija JÚRGELE z Reševe 1/cv Kranja in Franc BONCELJ iz Spodnjih Dupelj 92, ki P bomo povabili na Glasov izlet Marija in Franc bosta sama izbrala, kdaj in kam bi rajžala z Gorenjska glasom. Iskrena in najlepša hvala vsem, ki ste kaddf koli doslej v minulih letih že sodelovali * anketarsko ekipo Gorenjskega glasa in ste z Vašimi mnenji pripomogli da bo Gorenjski glas s prilogami še bol/ zanimiv in pester, nepogrešljiv <#< gorenjskega utripa dvakrat tedensko. Prav tako f za prijaznost in korektnost že vnaprej zahvaljuje mo vsem, ki Vas bomo še kdaj v prihodnje povabili k sodelovanju v anketah Gorenjske^ glasa! Deset let agencije Albatros Glasbeni dogodek leta kot pomoč Čisti izkupiček od koncerta Irene Grafenauer na Bledu je agencija Albators namenila Pediatričnemu oddelku bolnišnice Jesenice. Bled, 26. septembra - Za Bled je bil ponedeljkov koncert flavtistke Irene Grafenauer, kvarteta Tartini in klarinetista Mateja Bekavca v Festivalni dvorani glasbeni dogodek leta. Z njim je Kongresno turistična agencija Albatros, ki jo vodita partnerja Majda Zidanski in Andrej Ristič, proslavila 10-letnico nadvse uspešnega in zadnja leta tudi za državo Slovenijo izredno pomembnega promocijskega delovanja. Glasbeni dogodek leta z Ireno Grafenauer je bil tudi po zaslugi Gorenjske glasbene agencije Antonič, s.p., Gorje ob sodelovanju Slovenskega društva za medicinsko informatiko, občine Bled, Gorenjskega glasa in še nekaterih medijev uspešen V sredo spet potres Kranj - Po torkovem potresu, ki so ga čutili v Kranju in okolici, so se tla v sredo spet zatresla. V Observatoriju na Golovcu so prvi potresni sunek zaznamovali v sredo ob 19.56. V žarišču je dosegel peto stopnjo po Mercaliju in 3,5 po Rich-terju. Drugi, šibkejši sunek dve minuti kasneje je dosegel 1,7 stopnje po Rich-terju. Potresa, ki ju je spremljalo bobnenje, sta vznemirila prebivalce širšega območja Ljubljane, škofje Loke, Kamnika in Kranja. Gmotne škode nista povzročila. Vodice, 26. septembra - Gasilska zveza Vodice je k°neC.?J nulega tedna organizirala prvo tekmovanje ekip prostovoljk, gasilskih društev v občini Vodice. Tekmovalo je šestnajst W', Pri članicahje bila najboljša ekipa Repnje Dobruša I, drWaL bila ekipa Sinkov Turn I, tretja pa ekipa Bukovica ^•r,*.L članih pa so zmagali gasilci Sinkov Turn I, druga je bila ew Vodice, tretja pa Bukovica Utik. • A. Ž. iod gradom THj5MI55 Rzza ŠTIRJE LETNI ČASI do konca oktobra samo 550 SIT. Odprto: od 12. do 22. ure, ponedeljek - ZAPRTO Za čisti izkupiček s koncerta ob 10-letinici agencije Albatros se je zahvalil direktor jeseniške bolnišnice dr. Janez Remškar. izziv. Čeprav ni bilo blejskih hotelirjev z izjemo Astorie, je lepo napolnjena Festivalna dvorana izkazala pozornost umetnikom, ki so poskrbeli za zares lep umetniški večer, agenciji Albatros poudarila slovesnost dogodka in jubileja s čestitko župana Vinka Golca, Pediatričnemu oddelku bolnišnice Jesenice pa pomoč, za katero se je še posebej zahvalil njen direktor dr. Janez Remškar. • A. Žalar Računalniški engineering do.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platiša 13.4000 Kranj. SUOVENUA Wfl^^^ Tel.^64/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 m*mmm-- Microsoft HOT UNE:064 331 020. MS.POMOC&EUNET.SI DOBER RAČUNALNIK ZA POŠTENO CENO _to-pj-t-j^ podjetje, vredno zaupanja Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-1s Mojster, stroj je zanič! Šenčur - Današnja Kamera presenečenja se drži ljudskega rekla: Rana ura - zlata ura. Resnično smo tokrat na mesto presenečenja prišli rano, tako rano, da so se petelini presenečeno mencali oči in preverjali, ah jim mogoče zaostajajo ure. No, na urine kazalce smo zaspano pogledovali tudi mi in z nami tudi člani ansambla Obvezne smeri. Vendar so bili slednji že v pravem pogonu; razigrani in pripravljeni na zabavo. Glasbenikom je pač lažje, saj so zgodnjih jutranjih ur pač navajeni, le da se takrat navadno vračajo s spila, ne pa vstajajo. bi to pomenilo za pekarno, če bi bilo v* Zato pa so zgodnjega vstajanja navajeni skupaj res? Ja, prav imate, kruha ne bi bilo peki. In prav ti so bili tokrat naša tarča, s tem tudi ne zaslužka. In zato ni čudno, Če J Pravzaprav smo želeli presenetiti znanega Niko v svojo pekarno priletel kot blisk. šenčurskega peka Nika Umnika, ki pa je ob Tam ga je z Jutrom (naslov pe5.111.^ našem obisku še veselo - spal! Spal!??? Ne za pričakala Obvezna smer. Dobro je, si 1 dolgo, saj smo ga takoj zbudili. verjetno sam pri sebi mislil Niko, bomo Tako je eden izmed pekov segel po vse preživeli, samo da bo kruh. Oglejte » telefonski slušalki in s hollywoodsko nadar- Kamero presenečenja danes ob 20.20 "y jenostjo odrecitiral: "Mojster, stroj za me- programu Gorenjske televizije TELE-* sanje testa se je pokvaril!" Mogoče veste, kaj Kranj. S. Šubic, slika: T. Doki Kitfe, t* So tu* ot* Bsm Prosimo, da poštna pošiljka naslavljata na pravilan način in tako omogočil hitrejšo dostavo. Ustrazna navodila najdeta v priročniku Poštna storitve in poštna številka v Republiki Sloveniji. PETEK DOPOLDNE - LETOŠNJI DOBITNIKI SQ-jevih ^ PRIZNANJ NA RADIU KRANJ