PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE at spadal ralc ol postage provklod for la sestkm 1103, Act of Oct 3,191T, autborisod on Juna 4, lllt. Uradalikl In upravnliki prostori: MOT South Laamdala Ava. OfHoa ai Puhltoallon: MIT South Lavmdate Av* Rockwml) «004 ščna oborožena sila napada Ipozicije zaveznikov v Tuniziji prebili —T Oklopne kolone britske osme armade Rommelovo bojno črto v Tuniziji. Zavezniška ofenziva, katere cilj je izgon Nemcev in Italijanov iz Afrike, se nadaljuje. Osiščne pozicije tarča bombardiranja iz zraka.— Rusi ubili 7000 nemških vojakov in častnikov v bitki pri 2izcbri. Moskva naznanila obnovo vojnih operacij na kavkaški fronti.—Ameriški in avstralski letalci vrgli več sto bomb na japonsko letališče pri Rabaulu irasniski stsn, Tunizija, 24.1 sovražnikov. Nemška ofenziva Brca -Osiščna sila feldmaršala je bila strta na tej fronti. * Bji. jppela je izvršila piotinapa-na pozicije ameriške in brit-»rmade v treh sektorjih te v centralni in južni Tuše glasi uradni komunike britska armada, ki je za-zagozdo v maretsko bojno i, drži svoje pozicije. (Premier Churchill je izjavil parlamentu, da je osišče zalilo luknjo, ki jo je naredila armada v maretski črti.) , Brijansk leži 160 milj južno-vzhodno od Smolenska, velike nemške vojaške baze, 230 milj zapadno od Moskve. Uradni komunike, objavljen danes zjutrsj, prsvi, da so Rusi v prodiranju proti Smolensku zasedli več na selbin. Med temi je Duhovščino, strategično mesto, 32 milj severovzhodno od Smolenska. Komunike omenja obnovo vojnih operacij v .pokrajini Kuban na Kavkazu. Rusi so po vroči bitki z Nemci okupirali Slavja-skajo, železniški center, 45 milj severovzhodno od Novorosiska, mornarične baze ob Črnem morju, ki je v nemških rokah, in trf druge naselbine. Nemci drže ozek pas ozemlja, ki se razteza do Kerčevske ožine. Melbourne, Avstralija, 24. marca.—Ameriški in avstrslski letalci so metali bombe na Jasam pri EI Alameinu v Egip-lponsko vojsško letelišče pri Rs-ndnjo jesen, so v teku. Izgle-Jbaulu, otok New Britain, na katerem se je nahajalo okrog 250 japonskih letal Bombe so uni- __ _ M čile in poškodovale veliko ite- Thiim/ie nn/lff/1 vilo leta! na tleh. s«ssv»i*is# pvi/i/u iTtiniski stan, Afrika, 24. -Oklopne kolone britske armade, kateri poveljuje al Montgomery, so prebile elovo maretsko črto in ile veliko luknjo v verigi ki se razteza od Zatata obrežja Sredozemskega mor-Druge enote te armade so e maretsko črto na jugu. Jute bitke, katere primerja- rc: da je Rommelova osiščna. si veliki nevarnosti. Prvi od-britske armade so dospeli I I lamine in zdaj nabadajo I elovo bojno črto iz ozadja. ilosna zavezniška ofenziva, re cilj je izgon Nemcev in ijanov iz Tunizije, je v raz-Ameriška armada, kate-poveljuje general Patton, je prodirati proti morju po ciji Maknassyja, osiščne dke baze. Jeklen obroč, ki tvorita britska in ameriška ada, okrog Rommelove sile užni Tuniziji, se zožuje. *nmelovi tanki so napadli riške čete na južnovzhodni El Guetara, da ustavijo »ranje, a so bili vrženi na- i Radiopostaja v Alžiru poroda sta feldmaršal Rommel in *ral Jurgen von Arnim, po-jnik nemške armade v sever- ftniziji, dobila ukaz od Hit-I da morata držati svoje po- K za vsako ceno.) »eriški in britski letalci me-| bombe na Rommelove tan- P" EI CJuetaru. Bitka za konto južne Tunizije je v teku. "■tri tisoč nemških in ita-vojakov so Američa-Angleži ujeli v zadnjih ■dneh Poročilo pravi, da mečejo orožje proč in | iji- mnogo dezertiralo. jih v<;*mšk. letalci bombardira-2"scna letališča in vojaške f ntr.i(1jc. v spopadih v zra-r ^ tre lili 28 nemških ln rk,h toal. Letalci so na-gjjvojaške transporte ■ i^nlije, ki so bili na r^TmlsiJl. Bombe so po-tri transporte. dl, bližini ■^vezniška letala so P ,rTbe n® Palermo, ita-^.»^o. ki »o razbila po-* "netila velike požere ° letal, ki .o * dvig-I •v' zavezniki sestre- zrak ^CCt.-Moini Kk*,4 it'' ' ' '"na »«•. ki ie na ^ r^zicije pri Žizdrl 1 ^-tf^^ta ' u I M' * VH Hi '.k "">»<* ki spaja Bri kvo je bila vržena *»mt »/gubami. Rusi To je b U največji zavezniški bombni napad na japonsko letelišče. Vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja pravi, da so bombe porušile hangarje in militsristiČne nsprsve ter zanetile ogromne požare. Na povratku v svojo bazo po izvršenem napadu so letelci opazili pri. rtu Gezellu 10,000-tonski js-ponski transport, ga napadli in potopili. New Dolhi. Indija, 24. marca. — Angleški letalci so metali bombe na japonske baze v zapadni in centralni Burmi. Bombe ao padale na japonsko vojaško taborišče pri Promu ob reki irrawaddy, ki so porušile več objektov in zsnetile požere. Weshla0ton, D. C« 24. marca. — Ameriška letalska ofenziva proti Japoncem na Kiaki, otoku v Aleutaki grupi pri Alaski, se je poostrils, poroča mornarični department. Dve grupi ameriških bombnikov tipe Liberator in Mitchell sta metali bombe na japonsko vojsško bazo. Department pravi, da so ameriški letalci izvršili 21 napadov na japonsko vojsško bazo na Kiski v tem mesecu, v februarju pa devet. Japonci skušsjo zgraditi letalsko oporišče na tem otoku. Senat pokopal Rooeeveltovo odredbo Waehlngton, D. C.. 24. marca —Senat Je pokopal Roosevelto-vo odredbo glede omejitve dohodkov posameznika na $25,000 letno, ko je sprejel Wollcottov amendment s 75 proti trem gls-sovom. Proti ao glasovali senatorji Bone, Downey in Langer. Ameriška mornariška baza v Caeablanci Pomanjkanje mesa V C hi c (igu Cene zelenjavi znižane Chicago. 24. marca.—Uradniki Ameriške mesne ustanove so izjavili, da je akutno pomanjkanje mess v Chicegu in drugih illinoi-skih mestih. Niti armada ne dobi toliko mesa kot ga potrebuje. Reprezentanti mesne industri je so navedli tudi vzroke. Ti so večje zshteve s strani vlade ss dostavljenje mesa ameriški oboroženi sili, omejitev produkcije mesa in navali gospodinj na mesnice, ker hočejo dobiti več mess, preden stopi odredba glede prodajanja mesa v odmerkih v veljavo. Za pomanjkanje mesa so deloma odgovorna tudi nelegalna (črna) tržišča. Odgovorni uradniki mesne industrije so izjavili, da se bo položaj poslabšal, če ne bodo vladne avtoritete storile odločnih korakov. Raymond S. McKeough, pokrajinski direktor urada uprave za kontrolo cen, je odredil znižanje cen zelenjavi za dvajset odstotkov. Odredbe veljs zs korenje, špinsčo, repo, zeljnste glave in solsto vseh vrst. mobilizacijski načrt J i' » Delodajalci odgovorni sa pomanjkanje delavcev Waahlagton, D. C„ 24. msres. —R. J. Thomas, predsednik svt-ne unije, včlanjene v Kongresu industrijskih orgsnlzsclj, je pri zaslišanju pred senatnim odsekom za utilitaristične zadeve pobijal Austin-Wsdsworthov načrt, ki določa obvezno registra« cijo in mobilizscijo delavcev za dela v vojnih industrijsh in ns farmah. Dejal je, da je načrt orožje, skovano zs delodajelce, ki hočejo držati mezde na nizki točki ln to na račun ameriških vojnih naporov. Thomas je naprtil odgovornost za pomanjkanje delavcev v nekaterih industrijsh sebičnim delodajalcem in krajevnim nabornim uradom. Naborni uradniki ne razumejo tehničnih problemov produkcije in nimajo potrebnih izkušenj. Predsednik svtne unije je su-gerirsl kongresu sprejetje Pep-per-Kolgore-Tolanovega osnutka, ki določa ustanovitev posebnega odbora za analiziranje in reševanje problemov, povezanih s pomanjkanjem delavcev. Ta odbor naj bi odločal v zadevah upoalevenja delavcev v vojnih industrijsh ns splošno. Wallace ta zvezo med Rusijo in latinskimi driavami Panama City, Panama, 24. marca. — Ameriški podprodood-sednik Henry A. Wallace je lz-razil upanje* da bodo vse latinske republike eventualno navezale diplomatične stike s sovjetsko Rusijo lo s tem ustvarile več vojakov od satelitov Pritisk nq Rumunijo, Ogrsko, Slovakijo, Bolgarijo im p Hrvaško LAVAL SVOJO Ankara, Turčija, 24. marca.— Hitler je poelal noto satelitom Nemčije v južnovshodni Evropi z zahtevo, da morijo mobilizirati nadaljnje vojake za borbo na strsni nscijska Oborožene sile in totslne vojne neporc proti Združenim narodom Nota naglaša, da morajo ta države dati vojaško ln ekonomako pomoč Nemčiji. f Nota je bila poslsna vladam Ogrske, Rumunlje, Slovsikje, Bolgarije in Hrvaške s zahtevo, da morajo prlapevati Nemčiji vojake, delavce in ekonomsko pomoč. Nota, poslana Bolgariji, vsebuje tudi oposortlo, ds ons ne doprlnsšs zadostnih žrtev kot zaveAiica Nemčije. Ako ne bo revidirala svojega tališča, se bo kessls. Nemčije safctevs od svojih zaveznikov popolno koopera-< cijo v totalni vojni; Bolgarski kralj feoris še ni odgovoril na noto.' Doznava se, ds se boji odpora s strsni ljudstvs, če bi pristal Hitlerjeva zahteve. Neki potnik, ki spel v Turčijo is jsl, ds se nsciji previjajo za veliko ti sovjetski o\ tero nameravajo do 4j to silo. V Turčiji bivajoči Nemci so bili pozvsni domov ss službo v armadi. Vzi ts morsjo prijsviti zs vojsško službo do konca tega meseca. Nemške bolničarke, ki se nahajajo v Turčiji, so bile tudi posvane domov, Vest iz zanesljivega vira pravi, da Nemci grade utrdbe med grško Tracljo in Macedonijo iz bojazni pred zavezniško invazijo. Bara. Švica. 24. marca.—Poročilo iz Vichyja se glssi, ds se je Pierre Lsvsl odločil zs reorga-nizirsnje svojegs kabineta z namenom, ds dobi večjo oblsst. Max Bannofoua, poljedelski minister, in Hubert LaOsrdelle, delavski minister, bosta odstavljena in Laval prevzame obe pozicij L Marcel Deat, La valov pomočnik, ki je bil napaden zadnji teden, bo najbrže imenovan za notranjega ministra. pravkar dojijo, je de-irzlično pri-fenzivo proti sili, v ka-isti armada Domače vesti Obiski In poadravi Chicago.—Anton Š u bel j ls New Yorka, baritonist Metropolitan opere, je 23. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Proevete. Šubelj ae bo mudil v Chicagu dva tedna med gostovanjem omenjene opere. Is Mlnneeote Eveleth, Minn.—Dne U. marca je umrl Anton Sterle, star OS let in rojen v PodloŠu pri Rakeku na Notranjskem, Član društva 68 SNPJ. V Ameriki je bU 30 let in skoro ves čss v Evele-thu. BU je 23 let člsn nsše jednote in 38 let Član ABZ. Zapušča leno, Štiri sinove in dve hčeri, ampak njegovi otroci so res-treseni po drugih krsjih Amerike; dvs slnovs sts v armadi in eden teh je na Solomonih. V starem kraju pa zapušča očeta, tri polbrate, sestro ln polsestro. fllfrtfha vest Chicago.—Dne 18. marca jo v bolnišnici umrl John Vidmajor, 4823 N. Central ave., stsr 60 let in doma od 6t. Pavla pri Celju na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bil 38 let in tuksj zapušča šeno. '* Churchillovo žago-tovilo grški vladi Osiična okupacijska sila bo pognana iz dežele Kairo. Eftpt, 24. marce.—Ema-nuel Tsouderos, predsednik grške ubežne vlade, ki je bile premeščena v to mesto is Londons, je naznanil, da je dobil zagotovilo od premierje Churchille, de je porez osiščnih sil v tej vojni neizbežen in da bo Grčija o pravem času informirana, kdaj nsj ae dvigne proti invaderju In ga požene s svojega ozemlja. "Ko pride odločilne ura. boote opozorjeni, ds je las osvoboditve blizu,N prsvi Churchill v svoji poslanici grškemu premierju. •Takrat naj ae Grki dvitfnejo kot en mož proti oaiičnim inva-derjem in jih poleno is dežele. Noč sužnosti bo minils in Orčijs podlago sa boljše razumevanje med ameriškimi in slovanskimi mora biti pripravljena na vspo-narodi. Wallace je podal to Iz* atevftev svobode, re ketero se Waehington, D. C.. R marca —Mornarični department je razkril, da je Caaablanca, francoski Maroko, postala ameriška mor- —----- ----------------- ■■■■■ - narična baza. V to bodo parni-j Javo na prvi konferenci s česni-j« vedno borila. LjudMvo Ve-_ ki dovažali orožje, strelivo in i karji v teku svojega potovanja; Ikte BriUnije pozdravlja grške 7(J00 nemških vo- druge potrebščine sa ameriško po državah Centralne in Južne junake, ki se bore v meeUN, vš-1nikov in ujeli več armado v severni Afriki | Amerike. _____ L ^ 'seh ln hribih proti sovražniku. Ameriika kontrola Letalska črta preko Arktika ▼ Evropo „_w.„ Wsshlngton. D. C, 24. maroa. —Kongresni pododsek ss mornarične zsdeve sestavlja program glede ameriške kontrole Pacifika, ki naj postsns smeri' Ško morje. Wsrren G. Magnuson, demokrat is Wss^ingtons in ičebtik oododaaka ie v rasao-voru s reporterji dejsl, ds pro-grsm predvidevs ata 1 no posest Gusdslcsnsls in več drugih otokov kot prvi korek kontrole Ps-clfiks. s "Nekatere otoke bo Amerika kupila, druge bo vzela v najem, ostale pa bo vsels s silo* Še bo ta potrebna/' jo rekel Magnuson. "Skfbell bomo, da postane Pacifik ameriška domena, ko bo ta vojna končana." Otoki, katere je Magnuson omenil, so poseščlne sU ps pod nominslno kontrolo Velike Brl-tsnije, Francije, Holandlje, Avstralije, Novo Zelandije, sovjetske Rusije ln Jsponske. Otok Wrangel so odkrili Američsnl, tods Rusljs si lasti lastninsko pravico in Amerika doslej še nl protestirala. Magnuson je predlagal tudi ustsnovitev letalskih črt med Ameriko in Evropo preko Arktika. Otok Wrangel na severni strsni Sibirije bi bil vsžns postajo letalskih črt. Veriga otokov, ki naj bi prišli pod ameriško kontrolo, se vleče od Hsvsj-skegs o toč J s do Avstralijo, od Avstralije do Japonske preko Gusdslosnsls ln Karolinških otokov, od Alaska do Sibirije preko Aleutakih otokov in od Havajskege otočja do Filipinov In Singapora. Rusija imenovala pisa. talja za pod komisarja Moskva, 24. marce—Aleksander Kornelčuk, ukrajinski ptss-telj, ki je nedevno zavrnil zahteve poljske ubežne vlade, da mora Poljsks dobiti zepsdno Ukrajino, je bil imenovan ss su-nsnjegs pod komisarja. Imenovanje je naznanil svet ljudskih komisarjev. Ono tudi ve, de je čes odrešitve blizu." Churchill je v ovoji poslsnici tudi naglasi!, de ss grški vojski in enote bojne mornarice bore proti osiščni sili ne štreni zavezniških armad proti akupne-mu sovražniku. Prišel bo čaa, ko bo grško ljudstvo spet svobodno in savselo svoje mesto med svobodnimi nsrodi. Mornarica dobivala pokvarjeno jeklo Senatni odsek vodi preiskavo Waahlngton, D. C« 24. marca. — Senatni odsek, kateremu je bila poverjena preisksvs vojnih naporov, je bil Informiran, da so Inšpektorji v toverni jeklarske korporacije Carnegie-Illinois zanemarjali svojo dolžnost in dostavljali mornarici pokvarjen > jeklo, ki se ribi pri konstrukciji bojnih ladij in parnikov. Ta tovarna se nshaja v Irwinu, Pa., nedaleč od Plttsburghs. Carnegie-Illinois je največja podružnica korporacije United States Steel. Člani aonatnega odseka so bili Informirani, da ao ae inšpektorji dršsll nsvodil uradnikov korporacije ln odobrili pri preis-kušnjsh pokvarjeno jeklo. To je bilo pod stsndsrdom, ki gs js postsvil mornsrlčnl depsrtment. Pokvarjeno jeklo je bllo namenjeno tudi ssvesnikom ns temelju posojllno-najemnlnskegs programa. H. Fulton, pravni svetovslec senatnega odseks, je predložil izjavo Georgejs B. Dyeja, nadzornika inšpektorjev v tovarni Carnegio-Illlnols Steel Corp. v Irwinu, da je on vedel, da je bllo pokvarjeno jeklo dostsvljsno vlsdnlm lsdjodelnlcam. O tsm je obvestil vi|jo uradnike, ki pa niso storili nobenegs korsks ln so stvsr Ignorirali. Benjamin F. Falrless, predsednik U. S. Steel Corp., jo včeraj sagotovll senstnl odsek, ds bodo vsi oni, ki so odobrili pokvarjeno jeklo, dobili brco. To velja sa maditike aa vrhu in vsa drugi, ki so odgovorni sa škandal. Preiskava ustalitve dela zagotovljena McNutt Iconf eriral z Ulinoisko delegacijo Waahln*ton, D. C.. 24. marca. - Paul V. McNutt, načelnik federalne komisije ss dobsvo moštva, je zagotovil delegacijo Zve-se Ullnolsklh tovarnarjev, ds bo odredil preisksvo ustslltvs dele v člksškem Industrijskem distriktu ln drugih llllnolsklh okrajih, če se bo pokazalo, da je potrebna. Delegacijo ao tvorili llllnolski kongresnik! In reprezentantje Zvese tovsrnsrjev, nsčelovels pa sts jI senetorjs Brooks ln Lu-css. Delegacija je apelirala na McNutts, nsj prekliče odredbo, izdsno zadnji teden, glede podaljšanje delovnega tedna na 48 ur v člkaškem Industrijskem distriktu in ustslitve dela. Izjavila je, da nl pomanjkanji delavcev v tem distriktu ln ds gs ne bo v bližnjji bodočnosti. Člani delegacije ao na sestanku z McNuttom analizirali delavsko, situacijo v člkaškem indua-trljskem distriktu ln mu predložili številke, obenem pa so krl-tlsJrsli odredbo, ker je blls Izdana in uveljavljena, ne da b! se člani komisije poavetovsl! s voditelji delsvskih unij in reprezentanti Industrtjcev. stavka v uu nobkih rovih odvrnjena Operatorji iz juinik dr-iav eprejeli Roose-voltov predlog LEWIS NASTOPI PRED SENATNIM ODSEKOM Sprlagfleld. IU.. 24. marca.— Pogajanja gloda sklenitve stisne pogodbe med representemi dvanajstegs rudarskega distriktu UMWA in Illinois Cosl Operator« Assn., organlsacljo operatorjev, se bodo Ukoj začela na temelju aporazuma, ki ja bU dosežen na konferenci, katero ja sklical governer Groon. SUČen sporasum je bU dosošen med represontantl progresivne rudarske unije, včlsnjone v ^Ameriški delavski federaciji in IUi-nois Coal Producers Assn. Lloyd Trush, predsednik progresivne unije, je dojil, ds bo veljsvnost sedsnjs pogodbe podel jšsns do 1, msjs. Sporasum, dossšen na konferenci, jo odvrnil itsvko okrog 23,000 rudorjev, članov UMWA, po 31, msrcu, ko poteče veljsVnost sedenji pogodbe. Rudsrsks unljs je prej zsprstlls s oklicem stsvke, čo ne bodo operatorji prišteli ni zahtevo sa svlšanje mesde m dvs dolirja na dan. New York. 24. maroa.—Orga-nisaclja operatorjev ls južnih drživ je sprejsls predlog prpd-sednlks Roossvelts, de ss spor s rudsrsko unijo UMWA pred-loii v rešitev vojno-delavskemu odbonf!ll.nsj odloči glede ss> hteve ss svlšanje mesde ss dve dolsrjs ns dsn. Roosevelt je v telegramu, k! gs je poslsl organizaciji operatorjev in John L. Lowisu, predsedniku UMWA, predlagal no-dsljšsnjs sedenje pogodbi, ki-tere vsljsvnost potečo II. maroa. Thomas Konnedy, tajnik-blagsjnlk rudsrsks uniji, jf dejsl, ds uniji ls ni odgovorilo Rooaevetlu, sil se strinjs s p/ed-logom sU ne. Wssklngloa. D. C., 34, msres. —Senator Truman, demokrat ts Mlssr>urijs ln nsčslnlk odseke, ki preiskuje Isvsjsnje vojnegs programa, je dejsl, ds Jo posvsl Johna L. Lewlss, predsednlks UMVVA, k zaslišanju, ki se prične pred odsekom prihodnji petek. Zaslišanje se bo nanašalo na situscijo in obdolžitvo, ds ra-ketirji v unijsh ovirajo Isvsjsnje vojnegs programi. (Lewis, ki js v New Vorku, je izjsvil, da bo nastopu prod senatnim odsekom.) Willlam Green, pradaednik Ameriške delavske federacije, ln Philip Murrey, predaednlk Kongresa industrijskih orgsnissclj, bosta tudi nastopila pred član! Trumanovega odseka. Cestni ielezničarji dobili zvišanje Chicago, 24. marca — Okrog 14,000 cestnih železničarjev In drugih delavcev, upnslamih pri Chicago Kurfate Lines, ja dobilo zvišanje plače sa r (im> Cklcsfs) Is m teto,«« m pol lets. $1JO ss £etrt lets/ m S7J0 n colo loto. sa pol lets; »a ■■■i rolMi for the United »tal« ( M JO por fO«T. Chlcago Md Cleefo f7.fi p« fsa*, potmi IM.) w »mojo polili atol) u la v atašeju. 4» priMU articlM wUl net ba plaf*. pomii otc.. wlll ba | br kU iIIimiiI ud Neslov aa vsa, km Ima stik a Ualaau PROSVETA 2SI7-M So. Lavadele Ara« Chicaga. miaeis ••ir MEMBEH Of THE rEDEHATED FltESS nase 1 bin Zadala rabilo ClevelandL — Ponovno vabim najbolj spečne 13» Datum v oklepaju na primer (March 91, 1M3), poleg vašega imena aa naalovu pomeni, da vam Je a Um datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, da se vam list ne ustavL "Ajrizanje" španske diktature Najgrši madež na ameriški zunanji politiki in hkrati največje sramotenje ameriške demokracija je božanje in podkupovanje ' (appcasement) španskega nacifašističnega diktatorja Francisea Franca. Franco (po naše se Izgovori Franko) je odkrit pristaš Hitlerja in Muaaolinlja, katerima dolguje svojo zmsgo nad špansko demokrstično republiko in svojo sedanjo diktaturo. Diktator Franco je v svojem nedavnem javnem govoru dejal: ^■Eer smo odločno proti komunizmu, smo zs Hitlerjev novi red, druge poti za nas ni." Druga poti zanj res ni, kajti on je s Hitler-Jevo pomočjo umoril špansko demokrscijo, torej demokracija—ki J« ss vso resne in pošteno ljudi edina pot—zanj ne ekslstira. Francu logično ostaja le ono mesto, na katero ga je postavilo Hitlerjevo in Mussolinijevo orožje: nacifašistična diktatura. Franco jO torej iskren v svojih Izjsvsh. Vilic tam očitnim izjavam in neštetim drugim očitnim dokazom sovrsštvs španske diktsture do Združenih držsv je smeriŠka zunanja politika še danes naklonjena tej diktaturl-^o zaslugi odgo-, vornih ljudi v državnem departmentu. Pošteni ameriški demo-krstje, katerim se to početje studi, nimsjo s tem nič opraviti. U ver jeni smo, da niti predsednik Roosevelt, ki jo, legalno odgovoren so zunanjo politiko, na odobrava tega "apizanja" diktatorske Španije, tods ne more si pomsgsti. Največ zaalug za "apizanja" naclfašlstlčne Španije ima vplivna lrsko-katolišks duhovščina v Ameriki, duhovščina Coughlinovega kalibra, katera jo dobro zastopana v državnem departmentu. Ta duhovščina jo Istegs mnenja (Coughlln je to neštetokrat poudaril v svojem msgszinu), kskor jo Frsnco, da je treba izbirati le med komunizmom ln fašizmom, tretje poti ni! Na tem stslišču jo men-ds tudi Vatikan, ki tako očetovsko ščiti Froncovo diktaturo, dočim Je trebo v Italiji odstraniti le Mussolinljs in postsvitl "boljšegs," katoliškega diktatorja na njegovo mesto^pa bo vse dobro. V demokrscijo nimajo ti ljudje nobene vere. Vatikan ni še nikdar isrekel dobre besede za demokracijo! Pri fašistični duhovščini po vsem svetu je demokrscijs ls drugs besedo za—komunizem. rojake in rojakinje iz Clevelanda, posebno pa iz Collinwooda, da se udeležite velike plesno veselice, ki Jo prireja podružnico :<5 JPO-SS za pomoč našim naj bolj potrebnim zasužnjenim Slovencem v stari domovini. Vrši so prihodnjo soboto, 27. marca, pričetek ob sedmih zvečer v Slovenskem delavskem domu ns Wsterloo rd. Odbor pravi, da je Že vse dobro preskrbljeno zs lačne in žejno In tudi aa plessželjne. Da prijateljska zabava ne izostane, je tudi gotovo. Dss! je bils ta po« družnica ustanovljena za Collin-wood, s tem Še ni rečeno, da ne smejo priti rojaki in rojakinje tudi iz drugih naaelbin, posebno pa iz sentclairskega, newbur-škega ln zapadnega okrožja. Vsi ste dobrodošli, kajti gre za skupno, plemenito in potrebno stvar, /a naša in vaše krvaveče reveže v starem kraju. Torej pridite vsi in vse ps to veselico prihodnjo soboto, kdor le more. Enako tudi, komur je mogoče ksj darovati v ta namen. Vsi društveni zastopniki in zastopnice te podružnice ims jo potrdilne knjižice zs nsbiranje prostovoljnih prispevkov. Ako se ta ali drugi oglasi pri vas, sprejmite ga prijazno in darujte,* ako morete. Če vam ni mogoče, pa povejte, naj pride drugikrat, kar se bo gotovo zgodilo ob dogovorjenem čssu. Prošeni"ste, da se ne kregate z zastopnikom ali zastopnico, ki vas v lepem tonu vprsšs zs dar. To ni lahko delo ip kdor je poskusil, že ve. Drugi dan, to je v nedeljo, 28. marca* ob petih popoldne pa se vidimo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju na koncertu soc. pevskega zbora Zarje. Tam bo spet lušno. Anion Jankovlch. v armadi ne doma. , In te so še Tpdi tukaj so ljudje različnih miali o vojni. Nekateri mislijo, da bo vojne kmalu konec, drugi so drugačnega mnenja, toda rtjh-če nič ne ve. Najbolj želimo konec vojne tisti, ki imamo sinove v nji,—Mihael Krivec. 132. ^ , Zima v Monlanl Klein; Montane. — Ko to pišem, je toplomer žo dva dni 20 stopinj pod ničlo. Tako sllnegs mraza Še stari naseljenci ne pomnijo v tem času. Kar se dela tiče, premogoro-vl obratujejo vsak dan in tudi delo se dobi. Ampak delo v rovih je nevarno, kajti zmeraj koga pobije. Ni dolgo, ko je dva naenkrat do smrti Bila Je fašističos lrsko-kstolišks duhovščino v Ameriki, ki je pritiskala z vso svojo silo ns vlsdo toliko čsss, ds je bil postsvljen embargo ns orožjo ln strelivo za špansko republiko za časa civilrte Dremoi/aria nae vojne v Španiji, katero je Izzval Franco s svojim pučem-in pri- JLbilo8 /n ni J ra#aec ^ ^ ka v Španijo poalan katoliški Irec, ki je pred kratkim v Barceloni pol alavo Francovl diktaturi v imenu Združenih držav!—Medtem ps, ko je smeriški poslanik kadil španskemu diktatorju in ko Iz Amerike redno prihaja živež. Olje ln gasolin v naclfašiatično 6ps-nljo, se Francov radio norčuje lz smeriškegs vojsštvs v severni Afriki, rekoč, ds eden nemški vojsk zsdostuje zs pet smeriških in ko se v Tuniziji poksže msjhns Rommelove petroljs, zbeži vsa smerlšks srmsds. . . Vesti prlhsjsjo, da imsjo Američani "trouble" na moji španakega Maroka v aoverni Afriki, ftpanaki Maroko je poln nemškega vojaštva ln šplonov, ki neprenehoma uhajajo čez mejo v francoski Msroko, kjer ogledujejo ameriške vojsške nsprsve in vlečejo Američane in domačine s tem, da kot "španski kupci" pobirajo živež, ki gs vlsčljo preko Maroka in Španije v Nemčijo. Američani so zdaj menda zaprli mejo španskega Maroka, kar so prav storili. Ameriški vojaški strokovnjaki ao v strahu, da bo "aptzar-stvo" še grdo teplo Američane. Nsjmsnj ne dvomijo, da ja južno špsnsko obrežje z Balerlškiml otoki vred polno skritih kotišč za nemške podmornice, odkoder Nemci napsdajo ameriške ln angle* ške konvoje ns Sredozemlju. Stvsr je skrajno mizerna za Ameriko. Veseli nss, ds nekateri slovenakl katoliški liati v Ameriki spoznavajo to mlzerijo. Veseli nss, da tudi nekateri slovenski katoliški duhovniki dsnes pišejo drugsče o diktatorju Francu, kakor pa ao plaall pred nekaj leti, ko ao podpirali Francov fašistični^ puč na španako demokratično republiko. Danes ti duhovniki obsojajo Franca, ki pravi, da ja treba izbirati le med komunizmom in fašizmom—danes priznavajo, da Je tudi tretje pot: demokreeija, ki je Franco ne pozno. Dobro je to prlznsnje. Seveda pravijo, ds demokrscijs livlra li krščanstva, kar je njihova subjektivna zadeva (nekoč so rekli, da je fevdalizem, bistveno naaprotjc demokraciji, tudi Uvlral ls krščanstva!), ampak ksko se bodo tl duhovniki pomenili s duhovniki CdUghlinovega kalibra, ki nočejo ničesar slišati o demokraciji in soglašajo t diktatorjem Francom? Ali nI le oČJtno. ds Je kato-liška duhcvščina razcepljena v dva tabora—so demokracijo in fašizem? Medtem pa ooažamo, da ae neksteri katoliški duhovni n*-gibljejo tudi h komunizmu, češ 0-magall ali brezbrižno gledali, ko Vse, ksr si žalim, je to, da bi še dočakal svobodno Slovenijo v federativni republiki Jugoslavije in Bolgsrije s splošno volilno pravico. Cerkve noj bi bile ločene od države in plačevale davek od posestev. Tisti, ki bi hodili v cerkev, naj bi plačevali cerkvene stroške, oziroma tisti, ki hoče imeti cerkev, naj tudi plačuje zanjo. » " Protestiram proti onim duhovnikom in podrepnikom, ki so v imenu "300,000 katoliških ameriških Slovencev" hoteli oblatiti Adamiča pri vladi v Washingto-nu. Kdo vas je pooblastil, da bi govorili v imenu vseh ameriških Slovencev?! Apeliral bi na one, ki imajo čut in dobro srce in ki še niso nič darovali v jugoslovanski pomožni sklad alovenake sekcije, da ne bi odlašali. Upam, da bo vsaka oseba, ki nima kamnitega srca, darovala i^ekaj dolarjev za pomožno akdjo in tudi za Slovenski ameriški narodni svet. Ne bodimo tako brezbrižni napram trpečemu slovenskemu na* rodu na Slovenskem. Živela Slovenija v svobodni federativni jugoslovanski republiki! Andrew flprogar. Gonja proti delavstvu Goamnda. M. Y. Veliko kritike ae danes moče delavcem pod nos, in to iz razloga, ker jih menda 1% ostaja doma od vsakdanjega dola v tovarnah. Delo je v teh kritičhih časih zelo važno, ds sa prodtidra vojno orožja ne ssmo zs Ameriko, nego za vso zaveznike, ker brez produkcije tega orožja je vse milijonsko zavezniško vojsštvo brez pomena, i Da se pa ta kritika dvigne na 100% stopno z gonjo proti delavcem, so preskrbeli tisti, ki,Jim je nemogoče živeti v Ameriki za časa vojne s $25,000 letnih čistih dohodkov, med tem, ko se ameriški delavski fantje bore ter u-mlrajo v blatu ln vodi po cele dneve in noči za ohranitev ne samo demokracije, nego tudi gnilega kapitalističnega sistema. Kapitalizem jim bo mogoče za zahvalo zopet priredil "slavnostni banket** ter jim serviral solzil -ne bombe, če prlčno po vojni marširati v Washington z zahtevo, da jim preskrbe delo. • Tak "banket" Jo bil serviran v Hooverjevih časih onim, ki so ohranili svetovno demokracijo pri Verdunu. In kdo more garantirati, da se kaj sličnegs ne pripeti sedanjim vojakom po vojni? Ali so mogoče ameriški volllci pokazali zadnjo jesen, da so za popolno odgravo sličnih incidentov? Kaj še! Zasejali so mnogo republikanskega semena v Washingtonu in v raznih* državnih leglsla turah in sedaj žanjejo žalostne uspehe svojegs ttuda. Če pojde tako naprej, potem nas bodo naši vojaki zelo rvesell ob povratku, ko nsjdejo njih trdo priborjena socialne zakone uničene, in to ne samo po sovražniku, s katerim so se legalno bojevali prodno so oblekli vojsško suknjo, nogo uničene bodo tudi s pomočjo brezbrižnosti ameriških volileov. . Kapitalistični rak. ki razjeda telo delavca iz dneva v dan, je zadnje čase najel slavnega ameriškega letalca Rickenbacker js, ki izgleda, da hoče postati tudi slsvni delavski kritik z govori, katere obdržuje po Ameriki, je pred veČ leti Japonska začela (Klepetati je seveda lažje, kakor roparsko vojno proti Kitajski, I delati v tovarnah). Zraven se pa 1)0, ki nimajo nobetiaga stM ne italijanski katoliški fašisti proti še izraža, da govori v imenu a- VoditeUl unij CIO,.ki eo ofeljublll mornarlčnamu tajnik« Knoxu sodelovanje v kupovanju vojnih bondov. Sodeči »o^ na desno* James B. Caror. Knox ln R. J. Thomas. Stoječi: Green. N. A. Zonsricn ln Emil meriških vojakov in siplje strup na armado, ki producira za armado^ da se lahko bojuje za pre-zervacijo demokracije in tudi za prezervacijo "raka" na svojem lastnem telesu. Nekaj sličnega je pred leti u-ganjal tudi neki drugi slavni letalec. Kje je danes? Pred nedavnim je bil v službi pri Fordu. Pri tistem Fordu, s katerim sta dobila medalje od Hitlerja. Kakor čitamo, je sedaj tudi Ricken backer v službi njih veličanstva kalibra Fordov, ki so ga najeli aa obrekovanje delavstvs, da ga s tem očrnijo v VVashingtonu ter ovržejo ali grdo amendirajo socialne zakone ter si s tem zviša jo profite. Ti klošči namreč di Še od daleč veliko finančno molzno kravo v VVashingtonu, katero bi radi popolnoma izmolzli. Potem pa naj tisti skrbe, da bo imela zopet veliko finančnega mleka, ki se morajo preživljati z dohodki od $500 d««> mrtvih in 6000 ranjenih; izgub osišča pa ne omenjajo. uradni komunike poroče o bojih v Jugoslaviji Uradni ruski vojaški komuni-W> objavljen o polnoči dne 14. *rca, poroča naslednje o bojih y Jugoslaviji; "Jugoslovanski gerilci so pri> »deli Nemcem težke izgube v Mlinište. |v zadnjih bojih v teh krajih »Jugoslovanski gerilci pobili 200 hitlerjevcev. v krajev Sedlo in Malilug £ b, << ubitih 138 italijanskih 'k"v 'n mož. Gerilci so za- *\4° '".jnic in odvzeli d*!* k i f i i^^^^mjhh^h mittee v Londonu je nedavno izjavil, da je bilo od izbruha vojne 744,000 Jugoslovanov ubitih ali pa vrženih v zapor. To število je izračunano na podlagi nemških podatkov, tako da je skupno število brez dvoma še mnogo večje. Med 9. in 18. decembrom je bilo v Belgradu aretiranih 3000 osetf, obtoženih sodelovanja z generalom Dražo Mihajlovičem. Na božični dan so Ustrelili 3000 osel>, a na novega lčta dan znova 300. Dne 27. decembra je bilo ustreljenih 68 častnikov in 900 mož; to so bili "ujetniki na dopustu", a obtožba se je glasila "za insubordincldjo.,4 JS i Kazenska ekapedicija |Ukaze za te pokol je sta dala generala Bader in Meistner; v letu 1942 je bilo v Belgradu ustreljenih 27,000 ljudi. Med žrtvami navajajo srezke-ga načelnika Kalabiča; župana iv Mesevu. Dragomira Piočiča in župana v Vitamovcu Veliaava Gobičeviča. v Trsteniku so po-strelili 200 rodbinskih očetov, i v bližini Valjeva je bilo aretira nih 800 vodilnih oseb; kakšna usoda jih je zadela, ni znano. Nemško letalstvo je zdaj razrušilo tudi mesto Bosanska Krn pa, dočim so druge kazenske ekspedicije začele izseljevati široke predele v Bosni. Begunci v gorah Nemci so prevzeli oblast v južnih predelih Hrvaške onkraj Save, "kjer so prej gospodarili Italijani in izdali povelje, v katerem groze s smrtno kaznijo vsakomur, ki bi se upirali; vse hiše, v katerih bi našli orožje ali »uničijo, bodo porušene. Velike skrbi povzroča ogromno število beguncev, baje približno 38,000 žen in otrok, ki ao iz Bosne in Hercegovine pribe-žall v Črno goro in zdaj tavajo po gorah in gozdovih ter se hra nijo največ s koreninami in zelišči. f ni in tudi duša našega človeka* mu ni tuje. Ko mu razkladam smeri, ki jjh je zastopstvo vsega slovenskega življa v Združenih državah začrtalo našemu političnemu gibanju na našem narodnem kongresu v Clevelandu. me je tako parno poslušal, da mu ni ušla n'<*luvaneklšl žrtev v m presega 822,000/') 12. marca.—Na jno-" jugoslavije poro-•'o valu umorov v " '».i deželi—po cenl-baje od itelijan-' "^'ja v Črni gori. epuhe. n so se mu šibile kakor dvoje okleščenih vej, kadar jih je vzdi« gnil kvišku ali pa kako drugače premaknil. Daleč prenizko čelo e bilo ploščato, voglato, tnalasto. Obrvi ni bilo opaziti nobenih, Če ih je sploh bilo kaj. Vodene o-či so bile tsko majhne, da sta zijali le kar dve prazni, globoko utonjeni očnici iz obraza. Upadla lica niso kazala nobenega življenja, nikakšnega čustvovanja; bila so topa, mrtva, mrliška, strahotna. Nos je bil potlačen in njegovi široki nosnici sta ga delali bolj živalskega kakor človeškega. Pod njim ae je razraščalo nekaj ščetinastih kocin liki robi-dovje v kaki seči — po lastni volji in saksebl. Pretanke ustnice so bile komaj, vidne ii* zato ao se iz preširokih ust še očitneje režali čekanaati in nesnažni zobje z mnogimi nagnitiml škrbina-mi vmes. Krivs, šilasta brada je bila kajpak neobrita in redkemu strnišču podobna. Noge so bile Uko neznansko dolge, da ao se kar vlekle za njim, in zdelo se je, kakor bi jih prestavljal s tistimi vejastimi rokami. In sam se nam predstavi s te-mile besedami: "Kličejo me za Straha ln se tudi pišem tako. o-če ml je glad, revščina mati, stara mati grabežljivost, praznoverje brat, a sestra pa nevednost. Doma sem povsod, po vsem svetu in tudi v Ameriki me dobro poznejo, čeprav se imenujem v vsaki deželi drugače. Družim ae z bogatini in siromaki, z učenjaki in nevedneži, z odlieniki In prostaki, daai me pravzaprav nihče ne mara. v muko sem vsem. < Delo ml mrz! in s^ najrajši potepam. Kradem ne. ali reči pa moram, da ao tatovi in tolovaji moji verni pajdaši. Tudi z ubijanjem ae ne pečam, a ae kljub temu domala vas prelita človeška kri drži mojih rok. v moji službi so visoki in nizki, a strežejo ml služabnice straho-petnosti. ki *e moja žene via-j dar sem celega sveta in konec; tako splošen in velik, da se ga še sedaj, ko držijo hrabre ruske armade fašistično pošast že par let za vrat ter s tem var-jejo večji del šveta pred njo, ni otresla večina prosvetljenih narodov in ameriški je tudi še med temi, pa četudi je Sovjetska zveza naša največja, najmočnej ša in najizdatnejša zaveznica i tem strahovitem boju proti barbarskemu in brutalnemu fašizmu vseh nijans. Angliji pa so se že odprle oči tudi v tem oziru in baš sedaj si njen odlični predstavnik Antho-ny fcden, ki se mu niti Slovenci ne zdijo premajhni, da bi se prezrli pri zgradbi trajnega in pra vičnega miru, na vso moč priza deva dopovedati ameriškemu ljudstvu, kako neosnovan in prazen je tisti strsh pred Rusijo, brez katere si ni mogoče misliti trajno pomirjenega sveta po tej vojni. Ce se mu ga posreči izgnati iz nas, bo njegov obisk v tej deželi eden največjih dogodkov v naši aedanjosti in vrsta v urad angleškega ministrskega predsed-ni se mu bodo ns stežaj odprla. MoJ sestanek s člankarjem Po-dorjem. — Ko aem si v začetku januarja belil glavo, kako na najboljši in naj izdatnejši način spraviti cilje in smotre Slovenskega ameriškega narodnega sveta v a-f meriško javnost, mi je prišel na misel znsmeniti člankar Fodor, ki se v smeriškem dnevniku "The Chicsgo Sun" prsv umno pečs z zadevami in narodi v b-vropl. "Ta bo pravi", sem si mislil ter šel že prihodnji teden do nje-gs. Prijazno me sprejme ter odpelje v svojo delsvno sobo, Je prsv ljubezniv in prikupen mož, nizke postsve, lepegs obrsza, bistrega pogleda in zrelih misli pa zelo naobražen. Naši alovenski kraji tam v Sloveniji so mu zna- Preden sva se poslovila, aem mu dal vse naše resolucije in pa zanimivo spofoenico, ki jo je v angleščini apisal dr. Ivan Cok vprašanju primorskih Slovencev, in prijazni Člankar mi je s vso resnostjo aagotovfl, da se bo poglobil v nafto stvar ter o prvi priložnosti posvetil svojo kolono Slovencem in njihnlm pravičnirr« zahtevam. Toda tista priložnost pa le ni marala in ni marala priti in mislil sem, da je vse to že pozab- k sreči pa aam se motil to pot. Kajti zadnji teden me je g. Fodor zopet povabil na pomenek, na katerem me je zelo natančno in podrobno IzpraŠeval o Slovencih v starem kraju in v tej deželi. Tako natanko se je hotel seznaniti z našim Človekom, da je celo hotel vedeti, lpj vse jedo naši ljudje v starem kraju. Med tisto hrano si jc zapisal seveda tudi žgance in močnik, kar oboje mu bo pač težko prevesti v angleščino. "Kako so Slovenci do tujcev?" je hotel med drugim zvedeti od mene. j ; it^-u <* Nezaupnl kakor domala vsi drugi Slovani," se je glasil moj odgovor. "Zlasti pa do Nemcev in Lahov", še prldenem. | "Naravno," de on. "In kako bi si pridobil zaupanje pri njih n. pr. ameriški vojak?" še vpraša s poudarkom. "Prav lahko"* som dejal Jaz. "Slovenci zaupajo Ameriki ln tukajšnji slovenski živelj je zelo vdan svoji novi domovini. Ce bi tisti vojak govoril v njihni govorici z njimi, bil iskren do njih in bi ne žalil njihnega verskega čustvovanja, bi »se hitro sprijaz nlll z njim.- "Nikar ne mislite, ds sem pustil Slovence v nemar", ml reče, ko sem mu povedal, kake željno čakamo njegov članek o Slovencih. "Ne, jih niaem", še prista vi in v njegovih prijaznih očeh je bilo polno prisrčnosti in iskrenosti. "Pri prvi priliki jim bom *>svetll svojo kolono. In kaj ta tega se lshko zgodi že v krat- cem." t ——r-_____I Po teh besedah si seževs v roke ter se razldeva. Tako ae je končal moj drugi sestanek s priljubljenim člankarjem Fodorjem. Domislica. — Nekaterim ljudem je več do njihnega konjička kakor pa do usode lastnega naroda. ■■ Kampanja za vzpostavitev špansko republiko Mcxico Clty, 24. marca.—Gi-ner de Los Rlos, bivši minister zs komunikacije, je naznanil kampanjo za vzpostsvitev španske republike. Reprezentantje španakih republtčanskih grup so zbrsll ns konferenci in sests-vill program akcije. Konferenci predsedovsl Diego Msrtinez Isrrlo, predsednik zadnjega kor-teza (parlamenta) Španske republike. k"pno število žrtev mojegs vladanja pa mene bo še-j 1 približno 822.300. le. ko se ljudje znsjdejd ter za-'"f imation Cocn-1 upajo vaae .. .** V 4 I tF^Vr ' < m i®-/ ^ HLsF 1, jL. - \ i , 4- davimo poročilo Proevati) * 24. februarja 1943. V nedeljo bi bila imela rada našo Slovenijo in Jugoslavijo v Londonu. Ker v nedeljo je London alavil "Dan sovjetske armade." London redko kdaj slavi — kakor sem vam še večkrat piaala — in kadar se le pri pravi k temu, so po navadi an gleške tradicije predmet njegovih proelav. Počastitev rdeče armade v Albert Hallu je bila nekaj prav posebnega, izrednega, bila j« največja prireditev, kar jih je bilo v kaki dvorani v Času te v6jne. Povedla bi naše iz domovine — trudne in okrvavljene in sestradane — in pokazala bi jim grandiozno prireditev. Natlačeno polna velikanska dvorana. Tam v častnih ložah bi jim pokazala poslanika Majskega z že-no — poslanik nosi "red Lenina". Žena Churchillova, zunanji minister Eden z žend, lord in lsdy Mountbatten in kaj vem, kdo vse so še ti dostojanstveniki. Galerija sa galerijo se vrsti proti visokemu stropu: vseh vrst ljudje, polno do zadnjega kotička. Fanfare zadone. Grandiozna prireditev se otvarja. Kakor da bi se vsa angleška dramataka ln muzikalna umetnost v zadnjih mesecih koncentrirala le na to počastitev: mesece prej so pesniki pisali ln muziki * komponi-rali, tpdne prej so se najslavnejši londonski orkestri vadili v čaat sovjetskemu vojsku in njegovemu tovarišu, sovjetskemu delavcu. Na odrti recitirajo verze igralci, ki noaijo najslavnejša imena v dramatiki umetnoati. Dr. Malcolm Sargent vodi godbo pevskih ln orkestralnih društev: London Choral Society, London Philharmonlc Orchestra, BBC Symphony Orchestra. Poaežejo v zgodovino: na odru pokažejo prizor, kako jo Aleksander Nevaki pred 700 leti premagal nemške tolpe, ki so takrst vdrle v Rusijo. Ob zadnjih zvokih godbe se |>ozornica zatemni in sprazni. Od dveh naaprot-nih si vhodov pridejo v tiho dvorano waleški tovarniški delavci, taki, kakor ao vatali od dela: v šala oanačitl kot "najboljši članek, ki jjp bil napisan v tej vojni." Rdeči uejak je popisan t veliko ljubeantjo in občudovanjem. Potrpežljiv in miren, nosi celo v prvih bojnih linijah v Žepu knjigo visoke literarne vrednoat i; ko pride na dopust za nekaj dni v zaledje, preživi večere v gledališču, kjer gleda nešni balet "Labudje jezero." "Iz ljubezni, ki jo ima sovjet ski vojak*do svoje semlje, je popolnoma Naravno zrastio sovraštvo, ki ga po vaem prevladuje, odkar je bila njegova domovina napadena. Ali napačno bi sodili ruski znataj, Če si zamislimo, du ga je to sovraštvo pretvorilo v zverinskega, krvoločnega vojaka. Take-ga skušs naslikati svetu Goebbels v svojem zločinstvu, in — v resnici — zločinci ne morejo pričakovati uamiljenja v njegovih rokah. Ali za nas, ki gledamo sovjetske vojake v Ru-aiji, resne, zamišljene vojake, disciplinirane, pa ne uklonjene, potopljene v znanost vojskovanja, pa vendar Še vedno impul-zivne, velikodušne Ruae, kakor jih pozna kgodovlna, za naa so o-nl možje, kakor poznamo može v Angliji lh Ameriki. Razpored, v katerega oni uvrščajo vrednote življenja, je malo drugačen^ kakor je naš, alt večnim vrednotam, ljubezni do sočloveka in ljubezni dri domovine in družine, niso oni nič manj vdani." Redko kdaj tijika Times tako toplo u'sotu\ Kadar se odloči za nje, je zato, ker jc gotov, da Izraža mnenje in občutke velik« ga in vplivnega dela svoje dežele. In zato. ker je prepričan, da bodo te besede držale dolgo v bodočnost. * Po vsem tem, kar sem jim pokazala, kar sem jih prečitala, bi moji nearečni iz Slovenije in Jugoalavije verjeli, da ni prijateljstvo Anglijo in Rusije le krstek intermezzo, preludij drugačnih razmerij? Da je sovražnikova propaganda vse govorjenje o sporih med tema zaveznicama? Da jc v slogi in sodelovanju o-rožje proti skupnemu sovražniku? Da so razprti »e med zavezniki orožje v mkah sovražnika? bi verjeli, da Je zločin, razdvajati sile, ki so poklicane, da se skupno bore proti sovražniku? Da je zločin, biti nezedlnjen narod, dokler Je tujec na naši zemlji? Pa bi mi moji iz domovine žalostno odgovorili, če ni med zavezniki aamlmi premalo vere v Iskrenost, preveč sumničenja drug v drugega. Da, reveži, oni trpijo in plačujejo za to. Poglejte, zato aem jim hotela pokazati proslavo 2fi-letnice sovjetskega vojaka v Londonu. v Londonu ln med Angleži bi ne našli neiskrenosti, pomanjkanja vere v zavezniško odkritosrčno sodelovanje adaj in po vojni. v Londonu bi jim spet zrastla vera v slogo, ki bo uitvarlla boljšo bo-dočnoat. In prepričana aem, da bi jim ista vera zrastla tudi v a-meriki ln Ruaiji, samo če bi mogli do sem in do tam, tflf bi videli, kako zmaličefia in zlonamerna Je sovražnikova propaganda.—Dolenjka. delavskih vljo se v ki redpssnlklh. Posts-rog ln zapojo staro waleško pesem brez spremljave, kakor bi jo zapeli pri nas fantje na vasi. Da, našim iz domovine bi ae vvalcškl delavci zdeli domači v tujem svetu in čudno bi se jim zdelo le, v kakšno deželo so prišli, da se izprszni pozorni-ca slavnih Igralcev in da umolk nejo veliki orkestri, da waleški delavci v predpaanlkih zapojo svojo pesem. Zdsj prikorakajo v dvorano zastopniki britanske qrmsde, da se poklonijo sovjetskemu vojsku: središče parterja se nepolni z vojaki, letalci, mornarji, ženami v uniformah, bolničarkami in tovarniškimi delavci. Zasts-ve vseh narodov britanskega Imperija čakajo na pozdrav rdeči zsstsvl. Zs ozadje odru imamo sliko modernega ruakega industrijskega mesta: StaliAgrad ga imenujemo. Preko tega ozadja počasi razvije od vrha do tal rdeča sovjetska zastava s srpom in kladivom. Prod njo stopi zunanji minister Eden, glavni govornik. Poslanica in pozdrav, ki ga pošilja Stalini Po dvorani zadoni ploskanje. Potem Eden govori: "Rdeče strašilo jc spet izpuščeno in divja okoli v družbi s drugo pojavo. Naprofc-ni smo, nsj priznamo Hitlerja .za rešitelja evropske civUtoariJp. Kakšno rogsnjet . . , Najnovejši napev nemške propagande je: Zdržite le malo ln Anglo-Ha-kaonci in Rusi se bodo sprti m< d Zadruge v Texasu * # povečale promet Pouk o zadružni v kooperaciji odložen Amarlllo, Tex.-(clns)-dl-rektorjl zadružnih organizacij v Tcaasu so se sestsll na svoji seji v tem maatu in poročali o napredku zadružnega gibanja. Promet zadrug v tej dršavi ae jo lansko Jato povečal za. so odstotkov ln na seji je bila razprava o načrtih še £a večji napredek v tem letu. Lanako leto so zadruge odprle novo sklsdišče v Corpus Christl-ju, ki sluii zadrugarjem v južnem delu države in Rio Granda Valleyju. v zadnjih mesecih je bilo ustsnovljenih šestnsjst novih zadrug in s tem Je Število nsrastlo na 90. j>romet zadrug jr znašal;>$1,420,600 ln skupni prihranek $59,000. Prihranjena vsota je za polovico večja od onih v prejšnjih letih. Leonard f. Cowden, ravnatelj zadrug, jc poročal na seji direktorjev, ds so te zgradile na prave za produkcijo In čiščenje olja, barv, krme in drugih stvari, ki jih potrebujejo člani za drug. New York.~ (clns)-Splol-ni pouk o zadružni kooperaciji, ki ga vodi uatanovs Rochdale, je bil odličen do 5. aprila. Pouk bo trajal osem tednov In sicer od 0. aprila do 29. maja. Odložitev pouka je bila odrejena z namenom, da se prijavi večje število učencev, Zahteve po izučenih močeh so velike s strani krajevnih In pokrsjlnskih zadružnih organizacij. ' Pouk ae bo vršil pod vodstvom in nsdzorstvom dr. Rudolpha Treuenfelaa, ravnatelja ustsno-ve Rochdsle. Tečaji bodo uklju-čevsli zadružno pnslovenje, knjigovodstvo in ekonomijo. Izobraževalni program Ameriške zadryžne lige se oddsjs po radiu. Na (em jo nedavno na Zadeva JP0-SS Na seji podružnice št. 20 jpo-ss v Pueblu, Colo., ki aa je vršila 7. marca 1943, ja bilo sqglss-no sklenjeno, da se odpošlje glavnemu blagajniku JPO-ss, bratu Leo Jurjevcu vsota $300, kar znesef s prejšnjo poslano vsoto od podružnice št. 10, Pue-blo, Colo., do sedsj f 1850.00. Račun pu zadnji poslani vsoti na gl. blagajnika meaeca avgusta 1942 ja ostalo na rokah blagajnika Od tedaj sn darovali sledeči: Zppenčič Johana, Pueblu, Colo. ......a,.« Stepenleh Agnes, Cherry- vsle, Kans. Germ Louis, Pueblo, Co-lorado društvo Zapadna zvezda WWestern Star) z s z, Pueblo, Colo. Pogorele Mike, Pueblo, Colo. Anton Gradišar, Pueblo, ■Colo. 21.32 10.00 6.00 1.00 104)0 5.00 ..................................II.H>IMti. 1.00 seboj .. . Naš odgovor na vse to "v™ >m>t^z t je: anglcško-soVjetsko prljaUdj i stvo." Po dvorani zagrmi plo Pohabljeni kitajski vojaki pomagalo krajo aepedne Kitajske. pri gradnji rektor Lige za industrijsko de-moki sel jo. On je dejsl, ds ena ji življenski standard, je Švedska. kjer je zadružno gibanje razvito. , " Igrajo Internacijonalo, potem I "God save the King." To bi rada pokazala našim ljudem Iz domovine. In potoni bi jim rada prečitala članek v! Timesu o sovjetskem vojaku s ostane h msd M usso- Kar Times piše, pite tako, da drži za dolgo čaaa. To vam je časopis suh in koščen, kakor mt Angleži, ali veste, de kosti ni lahko pregnati In preoblikovati ln upognlti In da je vendar živ- lini jem in Lavalom i^ondon," 24. marce,—Nepotrjeno radijsko poročilu iz Alže-rije prsvi, ds je Mussolini po- vsbll Plerrs Lavsla, predaedni-ljenje v njih in da trajajo dalje,] ka francoske vlade v Vichyjif v kakor mehko meso. tlm« * naša v pondeljek članek pri- o ao- vjetekem vojaku, ki aem ga ali- Rim, kjer naj bi konferlrala o izboljšanju Italijansko - francoskih odnošajev. Dobiček veselice skupnih društev ln darovi a. Pe-tros $1.00, Theresa Fear AOc — skupsj imli.i.r/.mi.i Jermsn Kstherine .......... Potokar Louis ..... t »«,,4M. ..»•.. Skupaj .......»#.#>>r... $849.09 Poslano gl, blagajniku 18 marca 1943 .....js00.00 Ostane na rokah blagajnika podružnice št. 20, jpo-ss, Pueblo, Colo. $ 49.09 Frank Brayda, blagajnik. Ker je kovina postsls tako nujno potrebna za vojno, je častni znsk Rdečega križa, kl se podeli vsakemu darovalcu, poatal nekoliko drugačen. Sedaj je papirnat. To pomeni vellJui šted-njo kovine za vojne svrhe. Rdeči križ rs*deil vuč ko 60,000,000 znakov v teku kampanje za vojni sklad. brezplačna s REVMATIZEM Bolečinam v tklepih in kosteh ri |m rosnuaiTB nun «tl*«n j mara* t« n*vu)fto, a« t» 41 imHšit iMjIne Velikosti nnw>l 14 upal raorro k« ....... ... |mm»i•»•).» m «a» mm* M4av#t)m • »»»»> nioui ••#»". vnthi aam pm atilim. labtoU la flt*r>ar vi ■ ta »"»»i—» p ........ m t** Minil« 4*aar ia. »mM 111* aamo vate n* w» mpmb r-m v obednico. Tfcdi u j«. bili . ■tonu u neprijazna m * je stala okrogla miza, n« iz dveh polovic in slo J? šestih debelih nogah, na**' je gorela sveča. Ura v LJ rdeči omari, podobni kiotu (Z rici za svetnje) je kazali, treh. ^ Vlasič je odprl vrata v njo sobo in zaklical "Zinočka, Petruša je tu!-Takoj so se začuli urni kon in v obednico je stopiU Zinlu soka, stasita in zelo bleda, kak jo je bil videl Peter mZ zadnjič doma, v črnem kril« rdeči bluzi z veliko zaponko pasu. Objela je z eno roko b ta in ga poljubila na senc«. "Kaka nevihta!" je vzklikni ,4Gregor je odšel in ostala * čisto sama." (Dalja prihodnjič.) stoječ in držeč polna kozarce v rokah. Sledile so navdušene na pit niče, govori, vesele popevke vsa tjs do jutrs. Žena je zaihtela, ko ja mož prihajal v aobo. Dolf je pokleknil pred njeno posteljo, jecsjoče ae je opravičeval in prisegal solznih oči, ds se na bo nikdar več zamudil toliko čass. Čez sedem dni je prisegal znova, za nekaj dni zopet. Vedno se je rotil in obljubljal poboljša-nja. Žena je ie zdvomila. Z neizmerno bridkostjo v duši je uvidela svojo življensko prevaro: Naprtila si je bila plašnega metulja, ki je blestel zgolj ns solncu, v družbi; doma je.pa kakor v kletki klaverno povešal glavo, se obešal na okna in zdihovaj za solncem. Alenka ss ja odloČila, da bode moža odslej spremljsla v družbo. Kajpada, vedno tudi ni mpgla. Njen odpor ja slabel vidoma. Ona si je želels otrok, on ps je le skomignil z rsmsmi: "Otroci — skrbi — bolezen — stroški — smrt. Ksj ne poznaš one grozna sonate Tolstega? Ne? Se danes tj prinesem knjigo. Bode ti v veliko uteho!" je zamodroval nekoč. "Ali jaz bi rada postala mati, mama!" sa je oglasila ona drhteče. Sklenila je roke. "Takega majhnega črvička bi rada, svoje dete, ki bi mu vdihnila svoje življenje. Kaj skrb! — ds biie ne bils tako strašno ssms ... Glej, ti si sli v pisarni ali pa —. V tvoji pivski družbi se dol-gočssim." Vzdihnila je, potem pa je nagloma in izzivajoča stopils pred svojega moža. Ujela sta sa s pogledom. On ji ja zrl ravnodušno v oči; njeni zenici pa sts sa zožili v iskreno onemoglegs srda, a se takoj nato zopet širili in razlili v dva črni, brezdanji zrcali, ki se je v njih jasno odražal njegov malomarni, obraz. Za-tisnils ja oči, pobledela in položila roko na srce. Vjal jo je, da ni padla. Odvlekel jo je na oto-mano. "Kako si bsdasts!" se ja razjezil. Poiskal je svoj klobuk, vrsts je zaloputnil za seboj. f} t ' ' r Ns duri je potrkala nesreča. Večjs družbs z Dolfom vred se je popeljala na Izlet. Ko so priropotali domov in je Dolf stopal z voza, mu ja zmanjkalo tal; zdrsnil ja in si zlomil nogo. Ležal ja dva meseca. Cemern je polegsval, prebiral sklsdovnice knjig in sa silno dolgočasil, kadar ja bil sam z ženo. Toda v nekaterih urah, ko so gs obiskovsli prijatelji, znanci, znanke, vaa svat, tadaj mu ja kar žarelo lice. Ves požlvljan se ja sklanjal v postelji, govoril ja največ in sa norčeval iz svoja, oaadrene, bolna noga. Nalahno jo je ošvrkaval po kolenu: — Ti kost nemarna ti! Glej, glaj, kako si što-rssta —! Rinil ja obvezano nogo izpod odeje, govoril in ss opravičaval, ker ne'more spramiti do vrat. Posetniki so se smej sli, gs pomilovsli, tolažili in bodrili. Ko ga je nekoč obiskal zopet zdravnik, se je poislil, rekoč: "Zdi se mi, ds postajam brljsv. Lepo ta prosim, zspišl mi črna očala; glej, rjuhe in papir mi blcšče." Zdrsvnik je posorno motril jjegove oči, pre-Iskušsl je njegov pogled, potem mu je svetoval, nsj obišče speclaliata. Za prvo silo mu je sam zapisal številko temnih očal in izročil liatck ženi. Dolf se ja Ša vedno šalil. Ko pa mu ja Alenka za nekaj dni priftaala tudi očali, jih ja raz-ljučen popadal in treščil po tlah, da so se razbila. Knjig pa nI bral več. (Dalja prihodnjič.) (Sa nadaljuje) Isti hip se pa stresne po vsem životu, potegne si z dlanjo preko čela, lice se mu zjasni in oprs-viči se ti kar najljubezniveje: Oprostita, glsvs me je bolela ... Te odredbe, nove postsve ... in ... in ... — Sploh pa njegove preživahne kretnje! — Prenapeti živci. Verjemite ..» "Osel!" mu je prerezsl nit obrekovančev prijatelj Karel Vsi so bušknili v smeh. Ps vse te mamje niso prav nič škodovale Dol-fovemu slovesu. » ~ 4- , , v . v Dve leti je Dolf trpinčil dekliška sres. Govorili so, ugibsll in ga ženili vsepovsod; s Dolf je izbirsL Je-li ljubil lepo Alenko, ki jo ja zasnubil in kmalu potem tudi poročil? Zanjo ao vedeli vsi, ds Dolfs obožuje. Alenka ali Lenka, kakor jo ja klical mož, mu je bila izrazito nasprotje: mirna, dostojsnstvena; iz oči ji ja sevala globoka čustvanoat. Po človeški razsodnosti bi morsla živeti Dolf ln Alenka, kot dvoje izpopolnjujočih se značajev, v najsrečnejšem zakonu. On naj bi poživljal kot živ, pršeč gorski studenec mirno, veličastno reko, ki ja stremela po umerjeni strugi večnih zakonov vsemirju nasproti. Toda —. Takoj po poroki ja Dolf presedel nekaj večerov v ženini družbi. Že tretji večer je zdehai in se očividno dolgočasil. Do ženltovsnjskega potovsnjs mu nI bilo prsv nič; bil js najrajše doma, — tako vsaj je govoriL — Njaj ja bilo vseeno; da Ja la bivala v njegovi nepoaradni bližini. Zs teden dni gs je zsgrsbllo s počatvarjeno silo: moral ja v družbo. Alenka ja z bolestjo v srcu opazila, da je mož nemiren in da ga njena navzočnost muči. Užslilo jo je. "Dolf, kaj nisi nsjbolj srečen doms — pri meni?" "Sem. de preveč srečen! Toda tukaj, doma, mi ni mogoča pokazati vsega vasalja . . . Rad bi rajal, vriskal, da bi dal duška ... Mani ni do tiha molitve kakor v cerkvi." "Torej vrisksj!" Cfolanila sa gs Ja okoli vrstu. "Doms? Kaj vendar misliš!" Stisnil je ustnici, rszklenil njeni roki in odkorakal proti durim. "Ljubi moj, vsaka prava, iskrena srsčs je tiha; vssk jo zskleps v svojem srcu. Jsz sem ti že dsrovsls svoj ključ, — ti pa meni svojegs še ne," je očltsls v solzah. "Ds — ns — ds! Jsz ta na razumem. Sploh si prevsč učene. No, pojdi še ti z menoj!" . In že si js pokrlvsl klobuk. Ons je ostals doma. Družba ob stsri pivski mizi gs ja oduševljeno pozdravljala ln vzklikala: "Glejte, glejte — Dolf! Že smo trepetsll, ds se nam Izneveriš." "Si se ia zmedli? Ha-ha -r!" "Menda ss js, ko ja vedno na slsml." "1, kako smo ta pogrešali! Tak ssdl ns svoje staro mesto. Ne, na! Na častno mesto koncem mtse!" Slavnostno so ga posadili na odlično mesto, on ps Je tskoj vstsl ln govoril zahvalnlco: "Velcnpoitovana, čislana družba. Ni me pu-stila duiica zlata ven, na plan. Za vami, o dragi prijatelji, je Dolf jokal noč ln dan. Veste, žena je sicer božji dar, ampak — ženiti se nikar, nikdar! Kako je že ona pasamca? — Sem se oženil, se kessm ..." Dolf je pel. Muzsjočs se družbs ja prltrknlls, se gromko zskrohotsls. Hreščečlh glasov so zspell vsi, NA PRODAJ nova 4 stan. hiša. Dva in i in dv in 3 sobna stsnovanja. "H* wster" kurjava. 5708 So. Ruti* ford Ave., Chicago. (6700 zap« n<>)- HAdv.) , u, kakor da mu je hiša pogorela, in tedaj proda brez glave vso svojo zimsko zalogo dračja zs pet rabljev, polne svili slame za tri rublje in da potem kuriti pači z vrtno ograjo ali starimi gredič-nimi okvirji. Njegove pašnike popasejo svinje, po gozdu in mladolesju se podi kmetovska živina, a starega drevja je vsako zimo manj; po zelenjadnem in sadnem vrtu so razmetani čebel-ni panji in zarjavela vedra. On ni nadarjen in nima n}ti sposobnosti, živeti kakor dragi ljudje. V praktičnem življenju je naiven, neodločen človek, ki ga je lahko varati, in mužiki mu ne pravijo zastonj, ds je "malo prismuknjen." On je svobodomiseln in velja v okrožju za rdečega, a tudi ta njegova lastnost vplivs klaverno. Njegova svobodomiselnost pogreša izvirnosti in vneme; on se razburja, vznevoljava in ra-duje vsa enakomerno, brez strasti in ognjs. Se cslo v trenotkih silnega navdušenja ne dvigne glave in na zravna hrbta. Najmučneje pri vsem pa je, da izraža calo svoje dobra, poštena ideje tako izumetničeno, da se mi zde suhoparne ln omledne. Spominja na nekaj starega, davno čitanega, kadar počasi z glo-bokomlselnlm pogledom začenja govoriti o poštenih, svetlih trenotkih, o boljših letih, ali kadar se razvnema nad mladostjo, ki je vedno korakala pred draž- A pumpine etetlon ls vndnlk aocploalvaa. It was being used W tha Našla to kaep the mine« {Z from mater. Tha urmillin* woit-are wera mining ora for Germn ver productkm; fsctories, locone tives, river boats. Now the mu* will be Idi« for months. SI* shots ara haard from th puhlic. aquare. Tomoirov Um* will bo six near fraves in the rit lage churchjrard; aU homai hm bean roined horoas thst ooc« wm aahappjr as yours. Keep your homeland free fm conguering apoilera. Work evarjr day and buy f i Bonda evary pay d»y. TISKARNA S.N.P.J --- sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in dragih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljsko delo prvo mh Pišite po informscije na naslov: snpj p rl n t ery 2657-59 S. Lawndale Avenue - - Chlcago. IUlaok TEL. R6CKWKLL 4004 V Po sklopu 11. rodne konvencije se lahko naroči na list Pm"«** priiteje eden. dva. tri. itlri aU pet članov la ene dniilas k ani aarst-ninl. List ProsvaU stana sa vseenake. sa člane ali nečjans »•* ■ ono letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo prt asesdisetu SI JI« tednik, se Jim to priiteje k naročnini. Toae) aadaj al vsroks. da |o Uat prodrae sa člane SNPJ. Lkt Prosvota |e vala IsotaiM h gotovo Je v vsaki druilnl nekdo, kl M rad čital list vssk dss. PoJasnUoi—Vselej kskor hitro ksterl teh članov preneha biti fl* SNPJ, aH če se preseli proč od d rutine tn bo zahteval sam svoj 1* tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je Uko »kupo« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu 1» in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs » stori, tedaj mora upravnlitvo znižati datum sa to vsoto narofnitt Cena listu ProsvaU Jot Za Z drui. driave ln Kanado 00.00 Za Cloero bi Chlcago Js P* 1 tednik ln---------------iN 1 tednik In-----J* S tednika ln---------3.S0 S tednika la-------J !! 3 tednike ln____________2.40 0 tednike la-------- JJJ 4 tednike In ..........IJO 4 tednike ln--------fj • tednikov ln_________nič 0 tednikov fas .....— Za Evropo Je_______________________JOuOO Iapolnlte spodnji kupon. priloHte potrebne vsoto Money Order v pismu ln al naročite Proavete. Ust. kl Jo esto lasW» rr- t