Leto I.
Ljubljana, ponedeljek 4. avgusta 1919. Siev. 161.
VEČERNI LIST
NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 16 vinarjev.
Cene po postit ta celo leto K 40’—• ta polleta . K 20*— ta četrt leta K 10*— ta 1 mesec K 3*50
b tlabllCDD mesečno 3 S.
Uredništvo In oprarn. Kopitarjeva nlica iL 6«
Urada, telefon ItevJOL
Jugoslovanska vprašanja na mirovnem
posvetu.
LDU St, Germain, 3. avgusta, (ČTU) Saint Bryce piše v »Joumalu«: Vrhovni svet je mogel včeraj zabeležiti dejstvo, ki skoro nima para, namreč da je neka država sledila povelju konference: Jugoslovani »o izpraznili Celovec. Ko je došlo poročilo
o	izpraznjenju, je vrhovni svet izrazil svoje zadovoljstvo s tem, da je takoj začel raz-
Sravljati O vprašanjih', ki so jih' postavili ugoslovani. Gre pred vsem za to, da se končajo pustošenja Madžarov v onih pokrajinah^! jih morajo Madžari odstopiti svojim sosedom. Obenem je vrhovni svet proučeval nekatere podrobnosti mejnih vprašanj na Štajerskem, Hrvatskem in Ogrskem ter v Baranji,
Italiji se odvzame vojaško poveljstvo
na Reki.
LDU Berlin, 3. avgusta, (ČTU), »Lo-ialanzeiger« poroda iz Lugana po »Po-polo Romano«: Medzavezniška vojaška preiskovalna komisija je končala svoje delo Jti se nanaša na krvave dogodke na Reki, Po Wilsonovih pariških organih (Chicago Tribune New Jork Herald) je komisija
sprejela tale predlog; Število italijanskega vojaštva se zniža na neznatno mero. Italiji se odvzame vojaško poveljstvo na Reki. Italijanski narodni svet na Reki se odstrani. — Po Nittijevem naročilu italijanski listi o tem poročilu ne prinašajo nobene kritike.
Rumunske čete pred Budimpešto.
LDU Budimpešta, 3, avgusta. (DKU) Rumunske čete so dospele do mesta Budimpešte, Vojni minister Haubrich in župan Harrer sta jim šla naproti in sta se začela pogajati s poveljnikom generalom Rurescom, Generai je izjavil, da ima povelje nadaljevati pohod do meje mesta, nima pa pooblastila zasesti mesta, V zadeve vzdrževanja miru se ne bo vtikal, ker je to stvar ogrske vlade. Glede nastanitve do mesta dospelih ruinunskih čet so se domenili, da jim da vlada na razpolago dve konjeniški vojašnici ob robu mesta, in sicer ne na podlagi zasedbe, temveč na temelju gostoljubnosti,
LDU Budimpešta, 3. avgusta, (Dun,-
KU, - OKU.) Ker so dospele rumunske čete do glavnega mesta, je izdal vojni minister Haubrich včeraj sledeče povelje; Rumunske čete so dospele do meje glavnega mesta in so se tam ustavile. Poveljnik ru-munskih Čet izjavlja, da ne namerava zasesti mesta. Pozivljem torej prebivalce glavnega mesta, naj romunske vojake, ki se nahajajo tukaj na podlagi pravice gostoljubnosti, ne spremejo kot sovražnike in naj se njim nasproti obnašajo po predpisih mednarodnega prava. Tudi sedanji položaj, v katerem se nahaja dežela, zahteva korektno postopanje. Kdor se temu povelju protivi, se strogo kaznuje.
Mažarska želi miru.
LDU Budimpešta, 2. avgusta. (DKU) DKU poroča: Minister za zunanje stvari Agoston je podal z zastopnikom inozemskih vlad nastopne izjave; Naš zunanji politični položaj se zrcali v koraku, s katerim smo izjavili, da na vsak način želimo miru, Od sistema svetov smo se obrnili do Social;.*, demokracije. Napram ententi s’;o le zavezali, da Izdelamo nov načrt ustave hi da skličemo ustavodajno narodno
skupščino. Za politične preganjance nameravamo proglasiti amnestijo. Nova vlada hoče izvesti socializacijo, čije obsega pa ne bo določil kabinet, marveč ustavodajna skupščina. Naši odnošaji do Avstrije so se znatno zboljšali, dasi jim tudi v preteklosti ni določevala smer antipatija, Ako so posamezne okolnosti motile to dobro razmerje, ni bila temu kriva ne Avstrija in tudi ne Ogrska.
Boji med Italijani in Arnavti.
LDU Skader, 3. avgusta. Med Italijani In Arnavti so se vršili boji v Albaniji proti Vastasu. Skaderske strojnice so obsipava-
le z ognjem našo vojsko v Burgpasu, vsled česar je komandant vložil protest, na katerega so Italijani odgovorili, da je to
zgodilo slučajno. Borba Italijanov in Ar,-. navtov je trajala 45 minut. Italijanski agitatorji so razvili živahno agitacijo ter iščejo podpise za amavtsko državo pod Italijo. Arnavtski Hrvatje se tej italijanski agitaciji odločno protivijo. Velika napetost vlada med lalijani v Draču, Kroji in Turami, Neki Amavt, ki je bil v službi Italijanov v Albaniji, je ubil enega italijanskega častnika in štiri vojake.
Tabor na Koroškem.
Dne 15. avgusta se vrši v Sinčivasil manifestacijski tabor, kjer bo slovenski Korotan ob navzočnosti bratov iz Štajerske!, in Kranjske veličastno proglasil svojo ne« upog jivo voljo po združitvi z Jugoslavijo'. Narodni svet za Koroško poživlja zato vse* ki čutijo narodno, da pridejo ta dan v, Sinčovas. Vsa društva nai se pripravljajo'* da svečano nastopijo na taboru, kakorš-njega še ni bilo na Koroškem, astave telovadnih in drugih društev naj ponosno vihrajo in družijo rodne brate. Slovenska pesem naj mogočno doni pa naših tleh, ki so prepojena z žulji in krvjo naših najboljših' mož. Vse pa naj takrat prešinja vseobje-majoča ljubezen posebno do naših koroških bratov, ki jim je bila dozdaj usoda' najbolj nemila. Na svidenje torej dne 15, avgusta v Sinčavasi, Narodni svet za Koroško.
Ministrska krizA.
LDU Belgrad, 2. avgusta. Presbiro javlja:	Njegovo	kraljevsko Visočanstvo
prestolonaslednik Aleksander je izvolil sprejeti ostavko, ki mu jo je včeraj predložil g. ministrski predsednik, katerega je poveril, da vodi nadalje vladne posle do sestave nove vlade.
LDU Belgrad, 2, avgusta. O ministrski krizi piše današnja »Pravda« med drugim: Pričakovati je, da dobi Srbija večjo odškodnino. Radikalci to vedo. Tudi bi sedaj hoteli, da bi bila vsaj v delu bivše kraljevine Srbije njihova oblast amvečja in čimmanj omejena. Tako bi oni še pred volitvami za konstituanto brez večje kontrole izvršili delitev te odškodnine. S tem bi po stari metodi korumpirali tudi nove svoje volitve in na ta način skušali sebi zavarovati večino. Odškodnina je edini pravi vzrok krize, ki so jo izzvali radikalci,
LDU Belgrad, 3. avgusta. Današnja »Pravda« piše o ministrski krizi med drugim: Včeraj dopoldne je pozval g, Protič g. Davidoviča in ga obvestil, da je predal de-mesijo vlade. Zahteval je, da se seje mini-
sirskega sveta nadaljujejo, ker je mnogo nujnih neodložljivih stvari na dnevnem redu. Minister Davidovič je o tem obvestil svoje tovariše. Ministrska seja je trajala od 11. do 13, ure. Kabinet je imel redne seje ter opravljal tekoče posle, dokler se ne sestavi nova vlada. — Predsednik narodnega predstavništva dr, Draža Pavlovič je pričel konsultirati vse parlamentarne skupine, da izve njihovo mišljenje. Kadar bo dobil od vseh skupin odgovor, bo regentu podal poročilo. G. Pavlovčič bo tekom današnjega in jutrajšnjega dne imel sestanke z raznimi strankami. Sklenilo se je, da tudi parlament nadaljuje s svojimi sejami. — Napetost med demokrati in radikalci je na vrhuncu, Konstatira se, da je g, Protič v besedilu ostavke poteptal tudi to, kar je osebno podpisal: odredbe o agrarni reformi.
Dementl.
LDU Belgrad, 2. avguista. Presbiro javlja: Zagrebška »Riječ Srba, Hrvata in Slovenaca« ter ljubljanski »Slovenski Narod«, a po njima so tudi nekateri belgraj-ski listi prinesli vest o poostritvi odnoša-Jev med g. Pasičem in g, Trumbičem, ker so, kakor se govori, nastale med njima velike diference v nazorih odnosno zunanji politiki. Kakor smo poučeni iz merodajnega vira, so te vesti netočne,
’	Mirovni posvet.
LDU Lyon, 3. avgusta. (Brezžično.) V .Vrhovnem svetu zaveznikov, ki se je sestal včeraj, je sporočila medzavezniška Vojaška komisija, da so jugoslovanske čete glasom odločitve mirovne konference evakuirale celovški okraj- Mirovna konferenca je tudi sprejela gotove odredbe glede mej med Jugoslavijo in Ogrsko. Avstrijska delegacija pripravlja svoj odgovor na načrt mirovne pogodbe. Avstrijski odgovor bo bržkone mogel biti izročen v ponedeljek.
Stroge odredbe v Budimpešti.
LDU Budimpešta« 2. avgusta. (DunKU) Vojni minister Haubrich je izdal danes tri povelja. Prvo prepoveduje vsako zbiranje in demonstracijske sprevode. Po cestah ne »mejo več kot tri osebe itd skupaj ali se zbirati. Drugo povelje odreja, da se mo-trajo do nedelje opoldne odstraniti vsi lepaki brez razlike. Izvzeti so lepaki, ki jih Ije dal nabiti po 1, avgustu vojni minister. Do preklica se smejo nabijati le oni proglasi, ki jih podpiše ali sopodpiše vojni minister. Po tretjem povelju se morajo takoj odstraniti vse zastave brez razlike barv. 'Do nadaljnje odredbe je prepovedano vsako izvešanje zastav.
v Prevrat na Mažarskem in Q sovgetska Rusija.
LDU Nauen, 3, avgusta, (Brezžično.) Padec ogrske republike svetov je v Nemčiji zbudil pri večinskih socialistih in meščanskih strankah čustva zadovoljstva, ker bo gotovo vplival na streznjenje pristašev neodvisnih ter otežkočil agitacijo za sestavo svetov v Nemčiji, Pričakujejo, da bo tudi vplival na sovjetsko Rusijo, lei je mnogo žrtvovala za vlado Bele Ku-
na, kar pomenja sedaj samo brezplodno zapravljanje ruskih državnih sredstev. —< »Vorwarts« označuje sovjetsko Rusijo sedaj kot popolnoma osamljeno, kajti bolj-ševiške struje v Bolgariji so brezpomembne z ozirom na upanje o razširjenju takozvane svetovne revolucije. Iz Stockholma poroča »Vossische Zeitung« o posvetovanjih v Moskvi, ki imajo namen, dovesti do sporazuma najprej ruski boljševizem z neboljševiško Rusijo, pozneje pa Rusijo z ostalim svetom. Prvi cilj naj bi bila koalicijska vlada, sestavljena iz bolj-ševiških socialnih revolucionarjev in ortodoksnih socialnih demokratov. Ljenin bi bil pripravljen s svojim odstopom omogočiti prehod boljševizma v demokratičen socializem, ako ostane Čičerin vodja zunanje politike in Trocki organizator vojske.
Upor italiianskilt vojakov v Albaniji.
LDU Skader, 3. avgusta. Iz Elbasans v Albaniji poročajo, da se je v Aroji uprl kapitan laške vojske s 300 vojaki tamošnji italijanski posadki ter da vodi četaško borbo z Italijani, Pridružili so se mu tudi laški vojaški uporniki iz Tirane in okolice. Vse te laške čete se zbirajo okrog Elbasans in so zaprle vse dohode.
Amerika ne bo zahtevala vojne odškodnine.
LDU St. Germain, 2. avgusta. (DunKU) Kakor poroča »Chicago Tribune«, so izvedeli Člani senatne komisije za zunanje posle, da ima Amerika po mirovni pogodbi pravico zahtevati od Nemčije odškodnino, da pa je Wilson odklonil uveljaviti te zahteve,
Ceško-poljska pogajanja.
LDU Moravska Ostrova, 2. avgusta, (ČTU), »Nova Reforma«« (piše o češko-poljskih pogajanjih, da zastopa poljska delegacija enotno stališče, dočim se pri čeških delegatih opazujeta dve smeri. Praški zastopniki so bolj za sporazum in kompromis, medtem ko se hočejo delegati iz Moravske Ostrove poslužiti radikalnih navodil, na katere se smatrajo vezane. Vse kaže, da ob njihovi opoziciji ne bodo prodrli poljski predlogi, list izjavlja, da je izvedel iz poučenega vira, da bi preldnjenje krakovskih pogajanj pomenilo konec če-ško-poljskih konferenc sploh in da bosta sedaj prevzeli pogajanja obe vladi,
Clemenceau Poincarejev’ naslednik.
DDU Haag, 1. avgusta. (ČTU) »Hol-landsch Nieuws Bureau« poroča iz Pariza: Tukajšnji diplomatični krogi so mnenja, da bo kmalu potem, ko poteče (17, februarja 1920) Poincarejeva poslovna doba, izvoljen za predsednika republike Clemenceau, Clemenceau je v celi deželi zelo priljubljen in njegova izvolitev se more smatrati za dejstvo,
. Štaba žetev v Ameriki.
LDU St. Germain, 3, avgusta. (ČTU) Iz Washingtona prihaja poročilo:	Vsled
vročine v Zedinjenih državah bo žetev ta-
ko slaba, da se bo neizogibno moral znižati izvoz v Evropo. Žito, koruza in bombaž so hudo trpeli. Cene koruze so dosegle do cela nepričakovano višino.
Dunajska cestna železnica, plinarna in elektrarna na prodaj*
LDU Dunaj, 2, avgusta. (ČTU) »Deu-* tsches Volksblatt« poroča: Kakor dozna< vamo od zanesljive strani, se pogaja sociarf listična občinska večina z nekim možem* skim konzorcijem o prodaji mestne po-cestne železnice, plinarne in elektrarne^ Pogajanja sicer še niso končana, toda večina občinskega sveta jih nadaljuje z veliko energijo, ker zastopa mnenje, da prt vedno naraščajočih stroških tega obrata' trajno ne bi mogla vzdržati v lastni režiji
Iz pokrajine.
k Umrla je 3, t, m. učiteljica gdč, He-i lena Sodja, stara 24 let. Pokojnica je službovala na Jesenicah, po dolgotrajni bo* lezni je umrla pri svojih starših v Zabreznici pri Žirovnici na Gorenjskem, Pogreb bo v torek ob pol 10, Velespoštovani rodbini iskreno sožalje!
k Regulacija uradniških plač. Iz Bel-grada poročajo: Finančni odsek je sklenil, da se vsem ministrom od 1, julija plača mesečno po 700 dinarjev za reprezentacij-ske stoške.
k Nova ulična imena V Mariboru. Mariborski mestni svet je sklenil v svoji seji 2, t. m,, da se prekrsti Bismarkstrasse Am Stadtparke v Maistrovo ulico, nadvojvoda Evgena ulica in Volksgartenstrasše V, Koroščevo ulicoj Stolni v Slomškov trg, Tegetthofstrasse v Aleksandrovo cesto in Burggasse v Slovensko ulico,
kRazpis glavne tobačne trafike v Mariboru. Razpisana je glavna tobačna trat fika v Mariboru, Marijina ulica 10, Toza* devne ponudbe se morajo vložiti do 20, av* gusta. Natančnejši popisi in podatki so tul razpolago na mariborskem okrajnem finančnem ravnateljstvu ali pri vodstvu preglednega okraja finančne straže v Mariboru.
k Gremij trgovcev za radovljiški politični okraj. V Radovljici se bo v nedeljo, dne 10, avgusta ob pol 3. uri popoldne vršil v salonu Kunstljeve restavracije ustanovni občni zbor »Gremija trgovcev za radovljiški politični okraj.«
k Volkuljo je ustrelil dne 31, juilja t. 1. gosp, Anton Rudež, graščak v Ribnici, Vi svojem lovišču v Veliki Gori je čakal srnjaka, ko se mu pokaže na kakih 200 korakov stara volkulja, Z dobro merjenim strelom jo pogodi baš v srce, da obleži na' mestu. Mladiči so sicer v bližini cvilili, niso se pa pokazali iz goščave. Volkovi so se po ribniški Veliki gori precej razpasK vkljub temu, da so jim lovci neumorno za petami.
k Šmarje. Otroka, katerega so, kakor smo poročali, nedavno ukradli cigani, so našli mrtvega v gozdu pol ure od Šmarja, Truplo je bilo že nagnito.
k Pomankanje stanovanj v Zagrebu. V zagrebških »Novostih« ponuja nekdo med inserati mesečno sobo za »malenkostno.« vsoto 600 K, Značilno.
*
k Zagreb brez psov, »Narodna Politika« poroča: V zadnjem času se pritožujejo zagrebški meščani, da izginjajo psi. Sedaj se je nekemu meščanu posrečilo razrešiti uganko. Imel je priliko ,da je govoril '% nekim kolonialnim vojakom, Indokitaj-£em, ki se je izrazil, da so zagrebški psi teicer lepi, toda pasje meso je v njihovi domovini veliko boljše, ker se psi bolje negujejo, Ta odkrita izpoved dobrodušnega indokitajca je pojasnila skrivnost, kam da izginjajo zagrebški psi,
k Potovanje iz Zagreba na Zidani most 5500 K. Zagrebški listi poročajo: V soboto je moral neki trgovec odpotovati v nujnih trgovskih zadevah na Zidani most, da bi dohitel vlak, ki vozi na Dunaj.Ker pa ni vozil iz Zagreba na Zidani most ob času noben vlak, si je naročil posebni vlak do Zidanega mostu, ki ga je stal malenkostno vsoto 5500 K, Trgovcu se je gotovo to po* tovanje izplačalo, a stroške bodo gotovo tudi plačali njegovi odjemalci,
k Petrolej iz Amerike, Iz Amerike je preko 340 vagonov petroleja na potu med Tuzlo in Vinkovci, Ta petrolej bo razdelila monopolna uprava, ki bo tudi določila solidne cene. Ta količina bo zadostovala za potrebe naše države,
k Ogromna škoda. Po poročilu, ki ga ie dobilo ministrstvo za finance, se ceni škoda na žetvi vsled elementarnih nezgod na 5 milijonov dinarjev.
Iz Ljublfane.
1 Tržaški izseljenci v Ljubljani, Ljub-/j a tiski dopisni urad javlja: »Agencia Stefani« je poročala iz Trsta 31, m. m.: 2. avgusta odide iz Trsta v Ljubljano nad 160 nameščencev bivše avstroogrske vlade. Vsi so slovenske narodnosti ter se svojevoljno vračajo v svojo domovino Jugoslavijo po izrečni želji tukajšnjega odbora za odpošiljanje jugoslovanskih železničarjev v domovino. Omenjeni nameščenci bodo imeli prosto vožnjo in prost prevoz pohištva in gospodarske oprave do primerne črte.« — Včeraj popoldne je dospel semkaj omenjeni transport. Vspričo gornje objave Agenzie Stefani smo se informirali pri begunskem uradu ravnateljstva drž. železnic SHS ter pri došlecih in ugotovili nadalje iz dotične selilne liste, da se je s tem vlakom selilo le 26 in ne 160 nameščencev bivške avstro-ogrske vlade. Ostalih 134 so le ženske in otroci uslužbencev drž, železnic, ki že službujejo v Jugoslaviji. Od teh 26 nameščencev pa je le 6 takih, ki so se preselili iz Trsta v svojo ožjo domovino, in k tem šestim pripada Še 21 družinskih članov. Vsi ostali — torej 133 oseb -— so se preselili »iz svoje domovine« v tujino pod pritiskom razmer in ne svojevoljno, Kakor so nas informirali posamez-nt priseljenci, niso to storili — kakor pra-*vi zgornja objava Agenzie Stefani, po izrecni želji tržaškega odbora za odpošiljanje jugoslovanskih železničarjev v domovino, marveč je omenjeni odbor le posredoval
Eri pristojnih oblastih za preskrbo potnih stin in za proste vožnje. Selili so se le Pod pritiskom razmer, ker so poglavarji družin odpuščeni od italijanskih oblasti iz “užbe, ne glede na to, ali so pristojni v
zasedeno ozemlje ah ne, a družine nimajo sredstev za življenje in so torej primorane izseliti se. Ker pa drugače ne dobe pre-hodnic od italijanskih oblasti, ako ne prosijo izrecno za »rimpatrio«, torej za repa-triiranje, izrabljajo Italijani to prisilno razmerje, da predstavljajo svetu tako prisiljeno izseljevanje »za svojevoljno vračanje v domovino in celo po izrecni želji kakega odbora.« Igra besed pri vsej tragiki dogodka je očitna,
1 Uradni dan za stranke pri višjem šolskem svetu. Poročevalci sprejemajo zaradi preobilice uradnih poslov v dobi počitnic stranke samo vsak petek od 9« do 12, ure,
1 Frana Kralja serija šestih razglednic, ki jih je izdala »Umetniška propaganda« je ravnokar izšla. Dela so globokoobču-tena in predstavljajo »Delo«, »Martin Krpan«, »Materi«, »Košnja«, »Vesna« in »Šala«,	,
1 Nesreča, Podpolkovnik v p, Karel Gartenauer, ki ie Ul na potu v Nemško Avstrijo, fe na državnem kolodvoru v Šiški vsled teme padel na tir. V tem hipu je pripeljal po istem tiru vlak, ki ga je zgrabil ter mu zmečkal levo roko v rami, Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
1	Nadebudna mladina. Danes dopoldne okoli devete ure se je v Kopitarjevi ulici vzdignil strašen šum. Nekoliko ljudi je begalo semtertja in kričalo: »Lovite ga, lovite ga!« Gonja je bila za tatom, ki je ukradel neki preveč zamišljeni osebi denarnico, Čez dalje časa se jim je posrečilo ujeti hudodelca — dvanajst- do štirinajstletnega dečka, katerega so s triumfom oddali v roke policije.
Po svet«.
s Zlata ura. Znani kapitan Trvatt, katerega so bili Nem« i ubili, je imel zlato uro, ki jo bil dobil v dar in na katero je polagal zelo mnogo. Ko ie odšel na svoje zadnje potovanje, jo je odnesel s seboj. Njegova žena ga je s prirodnim nagonom ljubečih žena prosila, da naj pusti uro doma. Najprvo mu je dejala, da je bolj sigurno, če ostane ta dragoceni predmet doma, toda ko je ni hotel ubogati, je dejala, da sluti, da mu bo ura prsnesla nesrečo. Kapitan se je samo nasmehnil bojazni svoje žene in odnesel uro. Ko so ga Nemci ujeli in odvedli na Nemško, je poteklo dolgo časa, da so mogli konstatirati njegovo identičnost, a izdala ga je — ura. Tako so se uresničile zle slutnje njegove žene.
s Spomenik Judu Iškarijotu. Baje je sklenil tamboveljski sovjet v Rusiji, da postavi spomenik Judu Iškarjotu. »Čemu ne?« vprašuje »L’ Oeuvre«, »Juda Iškari-jot je izdal končno samo enega gospodarja. Parižani, ki nosite kopreno, posipate glave s pepelom in trgate svoje halje, pomislite, koliko odličnih osebnosti, ki so ovekovečeni na pariških spomenikih, bi moglo zavidati Juda Iškarijota na tem rekordu v minimumu, da o živih niti ne govorimo.«
s Dvorna jahalnica na Dunaju — koncertni dom. Državni urad za pouk je prejel predlog, da bi bila dvorna jahalnica
takoimenovana zimska jahalnica) porab-jena v prihodnje (vsekako po notranji preuredbi) kakor koncertna dvorana za ljudske koncerte. Jahalnica je 57 metrov dolga ter 19 metrov široka in jako visoka. Stavil jo je v 1, 1729 J. B. Fischer pl, Er-lach, ki je bil mojster v baročnem slogu, s Težina možganov znamenitih ljudi, Ahierikanski zdravnik je izračunal težino možganov nekaterih znamenitih mož. Povprečna teža je znašata 1469,65 gramov, Najtežje možgane je imel Ivan Turgenjev, namreč 2021 g, naravoslovec Casier pa 1830.91 g, matematik Edward Puley 1701 gram, kapelnik Herman Lewy 1690 g, romanopisec Thackeray 1658 g, cesar Napoleon IIL 1500 g, Fran Schubert 1420 g. Državniki' in vojskovodje, pravi, imajo povprečno težo od 1440 g, zastopniki umet« nosti od 1485 g naprej,
s Največja skrb bivšega nemškega cesarja. Bivši nemški cesar Viljem je prosil nadškofa Dalbora na Poznanjskem, da bi onemogočil spremembo evangelijske ka« pele poznanjskega stolnega gradu v katoliško kapelo, ker bi tega ne prenesel, da bi se brala katoliška maša v kapeli, v kateri je skoro celo življenje molil za zmago nemškega cesarstva.
s Propad turškega cesarstva. Ko je dospelo turško cesarstvo v času vlade Sulejmana Sijajnega v sredi šestnajstega stoletja na svoj višek, je pričelo propadati ter izgubljati na moči. Več kot enkrat je bilo videti, da se bo moralo umakniti iz Evrope. Čudno dejstvo pa je, da se je moglo turško cesarstvo vzdržati v Evropi prav do današnjega dne in to kljub nešte-vilnim porazom, katere je moralo doživeti v zadnjem času. Edino pojasnilo v tej zadevi je to, da ni nikdar stopilo pred lice združenega krščanstva. Vso svojo mo* je črpalo turško cesarstvo iz neprestanih sporov med krščanskimi narodi in tudi zavzetje Carigrada je bilo mogoče edino, le potom izdajstva izdajalskih bizantinskih plemenitašev. Verske in druge vojske v, Evropi, tekom katerih so se mesarili evropski narodi med seboj, so podaljšale življenje Turčije. Sedaj je prišel konec turške si!e v Evropi, Pogveb, ki se bo vršil, ne bo izvabil nikomur nobene tolze, Spomini na turško vlado v Evropi, pi še ,Wat« son — niso T.ič diugega kot dolg seznam prelivanja krvi in ropa, katerega je vodila ena najbolj odličnih dinastij sveta, ki pa ni nikdar predstavljala niti najmanje trohice civilizacije. Rožni vrt je nadomestili smetišče in procvitajoča se moderna mest* so nastala tam, kjer so stale pred stoletji1 borne koče. Dobri slovanski pregovor, ki pravi, da ne raste trava, kamor stopi turško kopito, je le poetični izraz za dejstvo, ki je tako nepobitno ko zakon privlačnosti zemlje,
s Nekaj za metuljarje. Da se ponarejajo umetniška dela, je žal, resnica, da se ponarejajo dela božjega stvarstva, je skoro neverjetno, ali tudi to je istina. Kakor poroča angleški strokovni časopis, je trgovina s ponarejenimi metulji jako dobičkonosna in dokaj razširjena. Sleparji, kateri ponarejajo metulje, delajo tako, da namažejo vsakdanjemu metulju krila z gumijem ter potresejo nanjo gotov barvan prašek,
Stekleničnice.
(Češki spisal Karel V, Raisj preložil Al, Benkovič,)
(Dali«.)
S tem napravijo krila prav taka, kakršna imajo dragoceni inozemski metuiji. A ne samo to, Ti sleparji so tako predrzni, da »ustvarjajo« povsem nove vrste metuljev, na vse mogoče načine pisane in mnogoboj-ne, kar vzbuja v strokovnjaških krogih veliko ogorčenje,
s S kako vodo naj se umivamo? S toplo ali mrzlo? Vedno slišimo to vprašanje. Določenega pravila, ki bi veljalo za vsakega, ne moremo postaviti, ker pri tem pride v poštev zdravje dotičnega. Slabokrvni nimajo dovolj svoje toplote in bi jim naravnost škodilo, če bi se umivali v mrzli vodi. Zdravim ljudem pa odločno priporočamo mrzlo vodo. Po kopanju ali umivanju v mrzli vodi čutijo zdravi ljudje posebno avežost, ki jo povzroča hitrejše pretakanje krvi. Umivanje z mrzlo vodo zvečer je zdravo, pomiri živce in povzroči mirno spanje. Tako umivanje pa naj se vrši vedno v topli sobi. Otroke priuči na mrzlo vodo.
s Hiše, v katerih zbole ljudje na raku.
Med zdravniki splošno prevladuje mnenje, 'da bolezni, kakor rak, niso nalezljive in se tudi dosihmal zdravnikom vkljub vsem naporom ni posrečilo, zaslediti bacil, ki bi povzročil raka. Ali prvo važno ter doslej nepojasnjeno vprašanje zbuja pozornost zdravnikov, V nekaterih hišah se pojavljajo posamezni slučaji raka, ne da bi bilo mogoče dognati njegov vzrok. Zlasti v 'gotovih krajih, kjer je vlažen svet, kjer se nahaja šota, po gozdih in hribovitih krajih se večkrat pojavlja v posameznih hišah, ne da bi se dala dokazati kakšna nalezlji-vost ali dednost. Tako je bilo v zdravniških krogih dognano, da je v neki hiši umrla 45 letna ženska za rakom v želodcu in ko se je po njej preselila ženska enake starosti v to stanovanje, ki ni prišla?1 z rajnko prej nikdar v nobene stike, je zbolela čez leto dni na raku v jetrah. Kasneje se je preselila v to stanovanje starejša gospa, ki je tudi čez 19 let umrla za rakom v prsih. Podobni slučaji so se večkrat opazili, da
ei torej ni mogoče imenovati samo na-jučje, V novejšem času se je povrnil k temu slučaju profesor dunajske klinike dr, Hochenegg in zastopa mnenje, da so ti verjetni slučaji več ali manj samo naključja, a pripominja, da jih zdravniki vendar ne smejo prezirati ter opozarja na naslednje slučaje: V neki hiši je umrla žena za želodčnim rakom. Na njeno stanovanje je prišla tuja, povsem zdrava gospa, ki ni imela najmanjše dispozicije do rečene bolezni. Naselila se je v stanovanje ter je spala v njeni postelji. Čez poldrugo leto se je pojavil pri nji na prsih rak, ki se je kaj hitro razvijal. Drugi slučaj: Profesor Hochenegg je operiral 48 letno kmetico, ki je bila težko bolna vsled raka, pri čemer je zvedel, da ste obe dve prejšnji ženi njenega moža umrli za rakom. Vse te trj ženske niso imele prav ničesar skupnega, Ta slučaj ni mogoče imeti za golo naključje in ker se rak ni mogel prenesti iz nalezbe, je čisto verjetno, da je dispozicija za raka nastala vsled krajevnih okoliščin. Zato je svetoval dr, Hochenegg vsem svojim pacientom, da bi nemudoma zamenjali stanovanje, ko zbolijo za rakom. Iz vsega tega je razvidno, da je še nerešeno vprašanje, če je rak nalezljiv samo v gotovih stanovanjih ali ni.
»Tak>, tako, no, to je prav! A to so bile skrbi, kaj ne? To je vendar daleč — pa se ni nil pokvarilo? Ni nobene škode?«
»Prav nobene —• vse je popolnoma y rtdu,«
»Ali pesli niso nič polomili?«
»Naši fantje so jako previdni « se pohvali oskrbnik,
»To je sreča — ti ljudje take sl vari premetavajo kot polena, Tudi steklemč-nica se ni razbila?«
Darbu.an se z očmi vsesa oskrbniku v obraz,
»Steklcničnica,« se zamisli oskrbnik in malo pomolči. — »Stekleničmce nuo pripeljali.«
»Ne? Kako pa?«
»Stekleničnice nimamo,« mirno pojasni oskrbnik,
»Fiii! Zato, zato, — ko bi bila stekle-ničnica, ne vem, če bi bil prišel v redu,« resneje nadaljuje Darbujan ter nateguje in razprašuje svoj pikovi telovnik. »Mno — ne bom vas mudil, sluga sem, srečno pot!« In komaj da je upogibal kratke, stebraste noge v kolenih, je odkorakal kot vojak.
Oskrbnik je zopet kot prej pričel urno stopati,
Le poglej ga, Darbujana — je mislil sam pri sebi —. ta nenadejana ljubeznivosti Toliko tednov so vsi hodili, kot bi me ne poznali, na pozdrav komaj da so od-zdravljali. Posebno ta gosjak je držal glavo po koncu in komaj z enim prstom salutiral, Tako ponosno, da še bolj je pozdravljal, nego takrat, ko je bil oskrbnik še deček iz koče, in je s platneno torbico ob strani, bos, s potlačeno čepico hodil v šolo. Že takrat so bili Darbujanovi belski veljaki, v katere so se bajtarji ozirali s pokorno častjo, s kojih naklonjenostjo so se bahali in jih posnemali; tudi sedanji županovi so šele pozneje postali veljavni.,,
Ko je čez več let praktikant in ad-junkt Karel Domorazek prihajal domov v obiske, je starše veselilo, da so se zmenili zanj ti gosposki krogi, da je pri njih kaj veljal.
In kaj šele, ko je postal na tukajšnji pristavi oskrbnik, in je od Darbujana prišla novica, da bi nič ne imeli proti temu, ko bi se Karel zanimal za Malko.
Stara Domorazkova je živela že na užitku pri omoženi hčeri v vasi Podgaji, in ta novica jo je vso zbegala. ,
Prihitela je k sinu vsa razburjena,
»Fant, dobro preudari to, ne tepi sam sebe po glavi — poglej to hišo, tam je vsega dovolj!«
Res — Karel je bil svoje mlade samo-stalnosti malo pijan, to mu je laskalo in — udal se je, A po vsakem razgovoru z Malko je tisto solnce, ki je bilo zašlo tam za daljnimi lesi, čedalje bolj žarelo. Spoznal je razliko. Spomini, zatrti od potrebe, so se pričeli dvigati šepetati, igrati dokler niso zmagali!
Darbujanovi in vsa njih »žlahta« so se potem ježih — hudo jezili!
Oskrbniku je bila ta jeza neprijetna, sam mora živeti med rmmi, pozna jih od
mladih nog, srečava se ž njhni, mater tQ muči, — Ah, kako neprijetna je bila ta njih jeza! Tudi si ni želel, da bi Gusta tu na« letela na nevoščljivost .kljubovanje in sovraštvo, kar bi mu bilo neprijetno in bi ga nazadnje celo mučilo. Te veljaške rodbine so tako složne!
In glej, zdaj je načelnik nevšečndkoV prišel sam in kako prisrčno je kazal svoje sočutje. To ni karsibodi, gotovo je doma dobil celo vrsto migljajev.
»Milostiva se je že priselila?« In kakai prijateljska skrb, se je li pri selitvi kaj poškodovalo. Nič — nič. —
Oskrbnik je šele zdaj mirno premislil) kaj so vse pripeljali a da stekleničnice medi tem ni bilo. Vendar tega ni dalje preudari jal na to ter mirnih misli hitel na grič) kjer je vrsta belih koscev skladala pše-nico,
Mlatiški mojster je sedel pri njih v jarku, zadovoljno pušil iz kratke pipe ter leno škilil v zlato verižico.
Šele ko je slišal znane čile korake, je. skočil pokoncu, se naglo odkril ter zakli« cal: »Dober dan Bog daj!« —
Ko si je bil oskrbnik ogledal pristav« niško delo v celi belški okolici, je prišel k obedu potan in ogorel. V kuhinji je potečo! se gospo prijel okrog pasa, se zavrtel ž njo, ji poljub pritisnil na ustnice ter takoj odšei v sobo.
Odloživši klobuk in suknjo, je obul brezpetnike, se iztegnil na divan ter čakal obeda.
Komaj je gospa prinesla juho, se je je lotil ko volk; Gusta je svojo pojedla v ku« hinji in šele ko je bila pred moža postavila meso, prisedla k mizi.
Nekaj časa sta jedla molče.
Naenkrat on hitro pogleda ženo in pravi začuden: »Kaj pa si tako čemerna?* »Saj nisem — čemu pa?« se ona zasmeje.
»Nič ne taji!«
»Res ne — prav res ne, ko ti pa pravim!«
Oskrbnik je zopet jedel nekaj časaf potem je pričel veselo pripovedovati o srečanju z Darbujanom,	.
»Primajal se je in takoj pričel, kaj dela milostiva, ali smo se že udomačili; ali se nam ni nič pobilo — morda steklenič-nica!« je pripovedoval in nazadnje spustii
smeh,	t
Gospa Gusta je naenkrat postala resna in oči so se ji razširile.
»Gledaš kot bi bila vsa prestrašena,« je nadaljeval on, videč to premembo, »nič se ni zgodilo, kar tajal se je same sladkosti. Rad vidim, da nas puste pri miru!«
»Ati si mu rekel, da nimam stekleničnice?« je vprašala ona še vedno resna. »Rekel — zakaj bi mu ne rekel?« Gospa je malo premislila,
»Glej, ko bi bil vzel Malko. bi lahko imel stekleničnico — pa še kakšno,« je rekla, po sili smejaje se, ___________(Dalje.)
Večernega lista«. Viktor Cenčič. iskarna« v Liubhanl.
Izdajatelj konsorcij j Odgovorni urednik Tinka »Jugoslovanska t