SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Sa telo lato pre4platas 16 (14.. u pol leta S fld., ia četrt le*« A (14., ia jedea meiec X (14.40 kr. V administraciji prejeman velja: ■a eele leto U «14., ia pol leta 4 «14., «a tetrt leta I (14., ia jeden meiee 1 (14, V LJubljani na dom počlljan velja l (14. 30 kr. v*d it leto. Posamne Številke po 7 kr. K j Naročnino ln oxnanlla (laserate) »«prejema npravnlltro ia ekipe41el]a v „Katol. Tli karal", Kopitarjeve allee it. 3. Rokoplal se ne vračajo, aefrankovana pisma ne viprejemaje. V red nI it v o je v Bemenllklh ulicah It. 3, I., 17. Ishaja Tsak dan, tsnemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. SIS. V Ljubljani, v petek 24. septembra 1897. Letnilt XXV. Državni zbor. Dunaj, 23. septembra. Slab začetek. Kakor eem ie včeraj brzojavno sporočil, je položaj popolnem nejasen, da, nam neogoden. Med strankami večine ni nobene prave jasnosti in odkritosrčnosti, najmanj pa zaupanja do sedanje vlade. Ministerski predsednik, grof Badeni, je dne 2. junija, ko je bil prisiljen vsled obstrukcije nenadoma zaključiti državni zbor, slovesno izjavil v zbornici : „Vlada smatra za svojo dolžnost, da na veak način prepreči vse poskuse, ki merijo na to, da se v čkodo državi zaustavi parlamentarno delo." In kaj je grof Badeni ob počitnicah storil in ukrenil v tem oziru ? Ako je kaj ukrenil, povć naj to večini, na katero se baje hoče opirati. Tega ni storil, kajti nihče ne pozna vladnih načrtov. Samo to čutimo, da neka skrivna reka skuša zgraditi most vsaj jednemu delu nemške opozicije preko deroče reke parlamentarnih bojev do vladne večine. Grof Badeni hoče, to jedino je jasno, da se mu večina brezpogojno vpreže v državni voz in ga potegne zopet iz mlakuže na trdno in ravno cesto. Toda nobena stranka tega storiti noče in ne more, da bi se žrtvovala kot stenolom proti opoziciji brez najmanjše konkretne obljube, da hoče v prihodnje vladati po načelih ravnopravnosti in pravičnosti. Saj smo videli, kaj pomeni prazna obljuba povodom zadnjih imenovanj sodnih uradnikov na Štajerskem itd. Jasno je tudi, da hoče vlada vso odgovornost glede nejasnosti in obče zmede zvrniti na sedanjo večino. Neki list, ki je v ožji zvezi z ministerskim predsednikom, pisal je včeraj jasno in pomenljivo: „Desnica se zaveda, da pododsek parlamentarne komisije n i izvršil svoje naloge. Ta naloga je bila, da razjasni stališče večine nasproti vladi, da reši vprašanje o predsedstvu in o sredstvih, s katerimi je mogoče zadašiti obstrukcije. Razmere mej večino in vlado so bolj nejasne ko preje, in v sejah se je pododsek izogibal temu vprašanju. Istotako ni rešeno vprašanje glede predsednika." — Torej hoče reči oficijozni list: Vlada išče večine, a je ne najde, in si omije roke. Temu odgovarjamo, da večina ni državni organ, ki bi moral služiti vsaki vladi v vsakem slučaju. Večina je v glavnih potezah v adresnem načrtu obrazložila svoj program in je tudi pripravljena podpirati vsako vlado, ki pokaže resno voljo, da hoče izvršiti ta program. Aut — aut! Ako vlada tega noče, potem naj odstopi ali pa razpusti državni zbor ter apeluje na volilce. Istina pa je tudi, in te ne moremo prikrivati, da večina leze iz obojev in da so vse lepe besede o slovanski solidarnosti le izrazi hipnega navdušenja ob slovesnih prilikah. Ko treba to solidarnost dokazati v dejanju, tedaj čujemo razne izgovore in pomisleke. Saj so Čehi in Poljaki svoj čas zatajili svoje sorojake v Sleziji, ђег so baje to zahtevali taktični vzroki. In mi Slovenci s Hrvati v Istri smo pač še dalje, nego Slezija od češke in Galicije. Žalostna nam majka ! Včeraj se je naša „Slovanska krščansko narodna zveza" posvetovala o položaju dolgih šest ur. Vsi govorniki so naglašali, da naša zveza ostane solidarna z večino, ako vsprejme naše itak skromne in povsem opravičene zahteve kot svoje; ako večina lojalno obljubi, da nas v kritičnih trenotkih ne pusti na cedilu. Za nas Jugoslovane bil bi naravnost samomor, ko bi mi podpirali katerokoli flado, ki čez naše glave paktuje z našimi najkrutejšimi nasprotniki. Noben slovenski niti hrvatski poslanec ne more slepo podpirati zistema, ki nas tira v narodno smrt in politično brezpravnost. Mi ne moremo služiti nikomur, da bi naš najhujši nasprotnik užival sadove ter se nam še rogal v obraz. Ako torej vlada pritegne Italijane na svojo stran, tega ne stori brez obljub v našo rajvečjo škodo, in v tem slučaju morajo naši poslanci iskati mesta v skrajni opoziciji. Toda, ali pride do tega ? Ali so avstrijski državniki res tako zaslepljeni, da hočejo žrtvovati nenasitnemu levu cel narod, ki je stoletja trpel in krvavel le za Avstrijo in prestavno nje vladarsko hišo ? Ali je narod, in četudi najmanjši, le za klado, na kateri naj bi razni zistemi, razne vlade poskušale svoje železne roke ? Ne, narodi so preje nego države, in države, oziroma njih koristi nad koristim posameznih režimov. Naši narodni zastopniki so s samozatajevanjem podpirali že razne vlade za prazne obljuba, čas je, da vlada, ta ali druga, di narodu našemu to, kar sme tirjati po naravnem in državnem zakona. V tem smo vsi jedini in to je vsaj nekaj nade za nas, da še nismo zgubljeni. Prva seja. Točno ob 11. uri pridejo v zbornico vsi ministri, na čelu jim grof Badeni. Ko ga zagledajo Schonerer, Wolf, Iro in Tiirk, zagromć kakor iz enega grla: Zivio Badeni, ki je združil Nemce v Avstriji I Živel nemški narod ! Med poslanci občen smeh, a gn.f Badeni meri znane svoje .prijatelje" s srpimi pogledi. Ko se krik poleže, otvori grof Bi-deni 13. zasedanje ter pozove najstarejšega člana zbornice, dr. Z u r k a n a , da kot starostni predsednik začasno vodi obravnave. Dr. Zurkan, častitljiva, vznešena oseba stopi na predsednikovo mesto ter s kratkimi, a krepkimi besedami pozdravi zbornico z željo, naj bi opozicija opustila brezplodno obstrukcijo ter omogočila resno delo v korist državi in volivcem. Levičarji se posmehujejo temu opominu, in ko se poležejo hoch-, slava- in živio-klici na presvetlega cesarja, zakliče Schonerer: Hcch desdeutsche Volk ! Skoraj vsa levica kliče hoch. Nato stori obljubo novoizvoljeni poslanec Eich-horn. Posl. dr. Pergelt sklicujoč se na § 2. poslovnega reda med glasnim pritrjevanjem svojih somišljenikov vpraša, zakaj se ni državni zbor slovesno otvoril s prestolnim govorom. Predsednik odgovarja, da ima po njegovem prepričanju krona pač pravico, LISTEK. Dekla se moži... (Ruski spisal Anton čehov.) Griša, sedemletni poniglavček, je stal ob kuhinjskih vratih, prisluškoval in kukal skozi ključavnico. Mislil je, da se mora goditi v kuhinji nekaj nenavadnega, 6ieto novega. Na kuhinjski mizi, na kateri so navadno sekali meso in trebili rozine, je sedel visok in močan fantin v kočijaSki obleki; imel je rudečkaeto-rujave lase, veliko brado in potno kapljico na nosu. S peterimi prsti desnice je držal krožnik ter pil čaj, pri tem pa je grizel sladkor e tako glasnim škrtanjem, da je Grišo spre-letaval nekak hlad po hrbtu. Pred njim je sedela na umazani klopi stara poetrežnica Aksinja Stepa-novna in tudi pila Caj. Njen obraz je bil reaen in nekaj prazničnega je sijalo z njega. »Alfa in ornega« kuhinje — kuharica Pelageja, si je dala nekaj opraviti pri peči, izkušaje skriti svoj obraz. Na njem je zapazil Griša celo iluminacijo: žarele in menjavale so se barve, od najbolj temne rudečice so prehajale v smrtnobledo belino. Prijemala je vedno iznova s tresočo roko nože, vilice, polena, cunje, premikala se sem ter tja, mrmrala in tolkla, storila pa ni ničesar. K mizi, kjer se je pil čaj, ni povzdignila očesa, na vprašanja postrežnice pa je odgovarjala kratko, zadirčno, ne da bi se ozrla. »Pijte, Danilo Semenič!« je silila poetrežnica kočijaža. »Pa čemu pijete vedno le čaj, samo čaj? Vzemite tudi malo žganjice!« In poetrežnica je porinila pred gosta steklenico z žganjem in kozarec z nekakim hudomušnim izrazom. »Nimam navade ... Ne ... « je odklanjal kočijaž. »Ne zapeljujte me, Aksinja Stepanovna.« »Kakšen človek ste vendar vi! Kočijaž — pa ne pijete . . . Neomožen človek niti ne more, da Di ne pil. Pijte-« Kočijaž je poškilil na steklenico z žganjem, potem pa na hudomušni obraz postrežnice in njegov obraz ni dobil nič manj hudomušnega izraza: niik, stara kukovica, ne smeS me vjeti I »Jaz ne pijem, prizanesite mi... Pri našem poslu ee ne izhaja s tako razvado. Rokodelec lahko pije, ker sedi vedno na istem mestu, kočijaž pa mora biti vsak trenutek pred občinstvom. Mar ni tako ? Grem naj v gostilno, uide mi konj; naj se napijem, potem je še slabejše: bati se je, da za-spim ter se zvalim s kozla. Naš posel je že tak!« »Koliko pa zaslužite na dan, Danilo Semenič?« »Kakor je dan. Včasih se zasluži trijak, večkrat pa se pride tudi brez beliča domov. Dnevi so različni. Dandauašnji naš posel nič ne nese. Kočijažev je že toliko — kakor sami veste — da bi jih bilo treba kmalu topiti! Seno je drago in pasažirji niso vredni piskavega oreha; vedno si obrnejo tako, da se peljejo s konjsko železnico. Vendar se nimamo, hvala Bogu, preveč pritoževati. človek je oblečen in sit . .. in more še druge osrečiti . . . (kočijaž se je od strani ozrl na Pela-gejo)... če jim je to všeč.« Kar se je govorilo dalje, Griša ni mogel slišati. Mama je pristopila k vratom in ga poslala v sobo k učenju. »Pojdi, uči se! Nimaš prav nič poslušati.« Ko je prišel Griša v sobico, je položil pred-se čitanko, toda Citati ni mogel. Vse, kar je pravkar slišal in videl, mu je vzbudilo celo ploho vprašanj. a ne dolžnost, da pozdravi drž. zbor s prestolnim govorom. S tem odgovorom Nemci niso zadovoljni ter kriče in ropotajo po svoji navadi. Najglasnejši so zopet Iro, Wolf in SchOnerer. Predno se prične volitev predsedstva, oglasi se antisemit G r e g o r i g ter zakliče : Naznanilo se mi je, da je v zbornici 16 policajev, preoblečenih kot sluge. V trenotku zatuli ves kor na levici: Škandal, sramota, vču ž njimi! V kriku Gregorig ni mogel nadaljevati svojih besed. Glasovanje vrši se med vednim krikom. Uprav surovo psujejo nemški omikanci člane katol. ljudske stranke, ko oddajejo glasove za predsednika. Eakor vse kaže, bode glasovanje jako kratko, ker kričači so smelejši in pogumnejši. Schonerer je imel danes prvo besedo in utegne imeti zadnjo. A tisti, ki bi mogel spraviti parlamentarni voz zopet v pravi tir, se smehlja in samozavestno suče brke. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 212 glasov, ker se opozicijske stranke niso udeležile volitve ; izvoljen je predsednikom zopet dr. Kathrein z 203 glasovi; 9 listkov je bilo praznih. Dr. Kathrein, ki se je šele danes odločil, da zopet prevzame predsedstvo, stopi na svoje mesto, a v tem trenotku prično Schonererjanci nepopisen krik. Izdajica, Juda, nesramnež in jednake psovke so Kathreinu metali v obraz. Ker jim nemške opo zicijske stranke ne pritrjujejo, stopi Schonerer s svojega sedeža za levičarske klopi ter jim preti s pestjo, zakaj molče. Mož, rudeč kot purman, kriči nad levičarji : Kje je vaša obstrukeija ? To spravi levičarje po koncu, da začno kot na komando razgrajati. Dr. Pergelt, Kaiser in Hoffinann izjavljajo, da je volitev predsednikova ničevna, ker — Kathrein ni razgrajač proti vladi. To je govoril dr. Pergelt, ki je pred volitvijo v imenu svojih tovarišev izjavil, da ne bodo delali zaprek pri volitvi. In da se mož še bolj osmeši, predlega konec seje in zahteva za la predlog glasovanje po imenih. Predlog je bil z veliko večino odklonjen. Prvim predsednikom je bil s 182 glasovi izvoljen David vitez Abrahamowicz, pet glasovnic je bilo praznih. Drugim podpredsednikom dr. Kramar s 170 glasovi, šest glasovnic je bilo praznih. Zatem se je prebral dopis ministerskega predsednika, s katerim se vabi zbornica k volitvi v delegacijo, ki se vrši najbrže v soboto. Nujni predlogi. Zapisnikarji so nato prečitali dolgo vrsto nujnih predlogov gledć elementarnih nezgod itd. Mej temi omenjamo le nastopne: Predlog viteza Jaworskega glede revizije oziroma spremembe poslovnega opravilnika, o čemur naj dotični odsek poroča v štirinajstih dneh ; pristaši nemške ljudske stranke predlagajo, naj se posadi na zatožno klop ministerski predsednik radi naredbe z dne 2. junija glede postopanja vladnih zastopnikov pri zborovanjih in shodih; isto zahteva tudi predlog liberalcev in Schonerijancev radi do godkov v Hebu. V posebnem nujnem predlogu zahtevajo nemški liberalci obtožbo ministrov Badenija, Gleispacha, Bilinskega, Glanza in Ledeburja radi je- »Kuharica se moži. . .< je mislil. »Res čudno. Jaz ne razumim, zakaj se ljudje možć. Mama je vzela papa, sestričina Veročka Pavla Andrejiča. Nu, papa in Pavel Andrejič — to bi že bilo — ta dva se lahko vzame: imata zlate verižice, lepo obleko in svetle črevlje; toda vzeti tega nesrečnega kočijaža z rudečim nosom in volnenimi črevlji . . . fej ! Bog ve, zakaj postrežnica želi, da bi se omožila uboga Pelageja?« Ko je gost ostavil kuhinjo, je prišla Pelageja v sobe, da bi jih posnažila. Vznemirjenost je Se ni bila pustila. V obraz je bila zarudela in stra-homa je gledala. Komaj je dotikala z metlo tla in vsak kot je pometala petkrat. Dolgo se je mudila v sobi pri mami. Vidno jo je mučila zapuSčenost in rada bi se bila izgovorila, povedala komu svoje vtise, komu razkrila srce. »Odšel je!« je zagodrnjala, ko je videla, da mama ne začne razgovora. »Pa je dober človek, kaj ne?« je pristavila mama, ne da bi prenehala vezenje. »Zelo trezen, postaven mož I« »Za Boga, miloetljiva gospa, jaz ga ne vzamem!« je hkrati vskipela Pelageja in zarudela. »Za Boga, jaz ga ne vzamem!« zikovnih naredeb. Socijalni demokratje so vložili predlog glede uvedbe splošne, jednake, direktne in tajne volilne pravice ter glede jezikovnega zakona na podlagi jednakopravnosti vseh narodov. Nadalje lahtevajo nemški liberalci, naj se pozove na odgovor vse organe, ki so zakrivili nemire v Plznu, naj se takoj prekličeta jezikovni naredbi ter naj se razpusti občinski zastop mesta Vašovic radi nezakonitega demoliranja nemške šole. Krščanski socijalisti so stavili dva predloga, katerih prvi meri na to, da se prekličeta jezikovni naredbi, drugi pa zahteva, naj vlada izposluje potrjenje zakona glede preosnove uradniških plač, da bo zamogel stopiti v veljavo s 1. januv. 1898. Na to se predsednik dr. Kathrein mej glasnim vriščem zahvaljuje za naklonjenost ter izjavlja, da si bode na vso moč prizadeval zadostiti naloženi mu dolžnosti ter kolikor dopušča opravilni red, ustreči željam manjšine. Konečno apeluje na opozicijo, naj v interesu parlamentarizma omogoči delovanje zbornice, ki mora rešiti nebroj velikih socijalno-političnih nalog, ter konča svoj govor s trikratnim živioklicem na cesarja. Konec seje ob '/»б. uri; prihodnja je jutri ob 11. uri. Na dnevnem redu so volitev zapisnikarjev in nujni predlogi. Mažari v hrvatskem Primorju. XIV. Iz Zagreba, 17. sept. Te dni smo brali po časopisih brzojav, seveda skovan v mažarskem brzojavnem uradu na Reki, da je reško mestno redarstvo zabranilo obdržavati narodno skupščino, na katerej je hotelo 18.000 reških Mažarov izjaviti se proti avtonomiji za mažarsko vlado, ki je pripravna Reko popolnoma zediniti z ostalo Ogersko. Komur so znane narodnostne razmere na Reki, moral je zvedljivo popraševati, od kodi kar polovica reškega prebivalstva mažarske narodnosti. Mažari tako pišejo, ker mislijo s tem svet zaslepiti, ali to dandanes vendar le ni tako lahko mogoče. Hudo se pa jeze na Rečane, da so to skupščino prepovedali, češ da so s tem pokazali, da se boje javnega mnenja. Zna se dobro, kdo bi bil prišel na to skupščino; mažarski činovniki in podkupljena reška druhal. In to bi po tem bilo po mažarskem receptu javno mnenje reškega prebivalstva. Radi tega neuspeha je napovedalo mažarsko časopisje pravo vojsko Rečanom, ki nočejo biti Mažari. V Budimpešti dobro vedo, kako je z mažarst-vom na Reki; a ko bi oni imeli že 18.000 svojih, potem ne bi bilo niti teh borb, kakor zdaj trajajo. Zategadelj je zdaj geslo vseh Mažarov: Reko treba do kraja pomažariti, poprej ne bode miru, poprej nismo varni na morju. A kako to storiti ? Da gre to s silo, izveli bi -Mažari kmalu, kakor znajo svoje postave uvesti. Ali skušuja uči, da odnarodovanje vendar le ne more tako hitro napredovati, kakor se želi. Saj skušajo na Reki odnaroditi prebivalstvo že celih trideset let, pa so kaj slabo napredovali. To priznavajo zdaj sami ter se domišljajo, na kakšen način bi jim moglo delo vspeti. Zdaj nagovarjajo duhovne in posvetne velikaše, da si na Reki in v »Nikar se ne izgovarjaj, saj nisi otrok! To je resen korak; premisliti ga je treba natanko, tako nepremišljeno vpiti pa je brez pomena... Ali ti je vSeč?« »Kaj vendar mislite, milostljiva gospa!« je rekla Pelageja sramežljivo. »Vi pravite nekaj, kar ... za božjo voljo ...« »Naj bi vsaj rekla, da ji ni vSeč I« je mislil GriSa. »Kako se izogibljeS ... Ali ti je všeč?« »Saj je star, milostljiva gospa! Ha, ha!« »Še kaj si izmislil« zavpije jezno postrežnica iz stranske sobe. »Saj jih niti Štirideset nima! Iu čemu ti bo mlad ? Lep obraz, neumnica, nič ne izda! Vzemi ga in pri kraju je stvar!« »Za Bega, jaz ga ne vzamem!« je hohnjala Pelageja. »Ti si bedasta! Za vraga, kakšnega moža bi pa rada ? Druga bi na tvojem mestu pokleknila same hvaležnosti, — ti pa praviš: jaz ga ne omo-žim! Ti bi se vedno le rada pogledovala s posti-Ijoni in repetitorji. Veste, milostljiva gospa, h GriSi hodi repetitor, za katerim vedno pogleduje.« »Si že kedaj poprej videla tega Danila?« je vprašala gospa Pelagejo. (Koneo sledi.) okolici zidajo hiše ter tako pospeiujejo mažarizacijo. Za lep primer navajajo nadvojvodo Josipa, ki živi že dlje časa na Reki. Ta plemeniti nadvojvoda se pa ni naselil na Reki z namero, kakoršno mu Mažari pripisujejo, marveč je dobro znano, da njegova rodovina kakor tudi on sam govori hrvatski, ker tako zahtevajo okolnosti na Reki. Mažari se vrlo motijo, da bi se mogli njihovi velikaši šopiriti na obali Jadranskega morja z mažarskim jezikom ter semkaj namamiti svoje zemljake. Ti kraji so hrvatski in kdor pride semkaj, je prisiljen, da se nauči ta jezik. Kar Mažari snujejo na Reki in v hrvatskem Primorju, ni mogoče iz« vesti, ves njih trud je zastonj. Ce ni mogla hrvatskega življa na Reki ugonobiti talijanska kultura, ne bode ga niti mažarska. Reka živi od okolice in ta je hrvatska, a če Bog da, tudi ostane. Sicer pa bi Mažarom bilo malo pomagano, tudi ko bi Reko predobili, dokler je Hrvatska obvarovana v narodnem pogledu. Sicer je začel naš dobri zaveznik tudi po Hrvatskem sejati raznovrstni plevel, ali Hrvati g& pulijo ter mu ne dado rasti, kakor bi oni želeli. Oni sicer sanjajo, da bodo Hrvatsko pomažarili ter si tako odprli neposredno pot do morja; ali ne bodo vepeli, kakor niso tudi doma mogli pomažariti Slovakov, Malo Rusov, Srbov, Rumunov in Nemcev, če tudi so v svojej zemlji neomejeni gospodarji, to je ma-žarizira se po svojej volji. In če tukaj niso napredovali, kakor so mislili, da bodo, kaj morejo pričakovati od nasilne mažarizacije na Hrvatskem, a še posebej na Reki? Hrvatski in talijanski živelj na Reki sta tako jaka, da tretji mažarski ne more vspe-vati. Kar je do zdaj v tem pogledu storjeno, je le navidezen napredek, a Mažari so dovolj kratkovidni, če narivavajo svoj jezik prebivalcem, ki ga ne marajo, a sicer za to, ker ga ne morejo rabiti posebno v pomorskem prometu. Mažari bi zategadelj pametno storili, ko bi se zadovoljili z dosedanjim vspehom na Reki, zavrgli mažarizacijo, ter prenehali z borbo proti avtonomiji, na katero so Rečani tako ponosni. To nasilno ravnanje more le pospešiti njihov poraz v tej nepotrebnej in tudi krivičnej borbi. Politični pregled. V Ljubljani, 24. septembra. Srednja stranka državnega »bora. Kakor znano, imeli smo dosedaj v poslanski zbornici dve glavni stranki, namreč slovansko-krSčansko večino ali desnico in nemSko - liberalno manjšino ali levico. V zadnjem času se je pa ministerski predsednik grof Badeni mnogo prizadeval, da bi se sostaviia še tretja stranka v poslanski zbornici, nekaka srednja stranka. Kakor smo 2e poročali, je pridobil grof Badeni za-se italijanski klub, ki naj bi imel nekako posredovalno nalogo v zbornici. Temu povabilu so se ti možje odzvali, seveda gotovo ne zastonj, ter se sedaj namerava osnovati neka srednja stranka, katero bi tvcr