^Ja ođ bKorJitf 1947 *ot tednik - Od 1. januaiv * 19S8 kot poltednik — Od (J^anUarja 1960 111151,31 te" J1^0' in sicer ob pone- ^ sredah in sobotah SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUD KRANJ, PONEDELJEK, 7. OKTOBRA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 117 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič —Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan STVA ZA GORENJSKO Jjjjcastna proslava 20-letnice kočevskega zbora , ki so bili takrat pred nami, se naglo uresničujejo >e v svojem govoru dejal sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko Vfei 5o-000 udeležencev je pozdravilo tovariša Kardelja, Rankoviča in ■K n. »stične republike Jugo-{Jtobliu * . u 8 podpredsednikom JOVlcj;* ALEKSANDROM RAN-* »kuniAt' predsednik zvez- NednuT* E°VARD KARDELJ, IVAv ,.8kuPSčine SR Sloveni- 5Nki MACEK ,n mno«* Pred" ^enia Itčne«a družbenega ,s &K,,kater,ml Je bil B0" ^UGHER, UDIJA ŠENT- letu, je tovariš Marinko dejal, da se cilji, ki so bili takrat pred nami na Kočevskem zboru zelo vna-glo uresničujejo. Slovenija ima danes samo še "okrog četrtino prebi-vavstva, ki se preživlja s kmetij- K«:***. Predstavnike ter delegacije iz vseh bratskih republik, iz Trsta in uroske jjj ^°CEVJE, 6. oktobra — Z veličastnim zborovanjem, Pra^b!1° danCS tU v KočevJu' se Je zaklJ«^»o obširno w °Va«je 20-letnice Kočevskega zbora odposlancev slo-$lo ega naroda. Na proslavi je govoril sekretar CK ZK VeniJe tovariš Miha Marinko. J^J« sJS81,1 815 *e "deležila dele- JURC, VIDA TOMSIC, JANKO RU-H*vi]e „ilnf^Uine republike Jugo- DOLF, FRANC LESKOŠEK, JO SIP VIDMAR, BORIS ZIHERL, člani izvršnega sveta Slovenije, mnogi odposlanci zgodovinskega Kočevskega zbora, predstavniki JLA, voditelji partizanskega gibanja in političnega življenja In Izgradnje oblasti v času narodnoosvobodilne vojne. Popoldne so se nadaljevale še mnoge kulturne, športne in zabavne prireditve. Prireditve z raznimi razstavami in svečanostmi so bile že malone ves teden. Malo mesto Kočevje se je za ta zgodovinski dogodek posebej skubno pripravilo, obnovilo, uredilo in olepšalo ter se zlasti za današnji dan spremenilo v 'enotno organizirano gostišče in zabavišče. Dosežen je velik napredek Ko so od visokih zidov okoliških hiš polegli odmevi mogočne pesmi »Vstanite v suženjstvo zakleti...«, je prišel na govorniško mesto tovariš Miha Marinko. Najprej je tovariš Marinko govoril o pomenu Kočevskega zbora po dvoletnem oboroženem boju protu okupatorju in o njegovem pomenu pri nadaljnjem utrjevanju oboroženih sil ter izgradnji oblasti. Naš boj in končna zmaga je bla pogojena s tem, da je bila na čelu vsega gibanja organizirana sila — Komunistična partija, ki je v sklopu teženj vseh jugoslovan-kih narodov na. čelu s tovarišem Titom prikazala množicam ne le osvoboditev, marveč zahtevo po lepšem življenju in jasni prihodnosti. Potem, ko je omenil prve povojne težave za obnovo dežele, ki smo jih morali izvršiti sami brez tuje pomoči, ko je spomnil na nepričakovane težave, ki so nam pri- vtsom, medtem ko jih je bilo 1939. leta 55 odstotkov. Narodni dohodek se je v tem času povečal za približno trikrat. Dosežen je velik napredek v gospodarstvu, zdravstvu, v kulturno-prosvetnem pogledu itd. Na visokih šolah imamo danes približno osemkrat več slu- Nadaljevanje na 2. strani Deset dni pred zaključkom vpisovanja posojila Uspeh je vse večji Na Gorenjskem je že vpisano okroglo 337 milijonov dinarjev posojila, v celotnem ljubljanskem okraju pa 1600 milijonov dinarjev Kranj, 5. oktobra — Samo danes so iz vpisnih mest na Gorenjskem poročali, da je na novo vpisanega posojila za 8 milijonov in 621.000 dinarjev, tako da so opoldne na vseh službah družbenega knjigovodstva imeli vknjiženega skupno 337,315.000 dinarjev posojila za obnovo in izgradnjo Skopja. V celotnem našem okraju pa je bilo že včeraj vpisanih milijardo in 578,736.000 dinarjev. Največji uspeh so danes dosegli v KRANJSKI OBČINI, in sicer za novih 5 milijonov in 520.000 dinarjev. V JESENIŠKI OBČINI so danes vpisali 946.000 dinarjev, v TRZIŠKI 844.000, v RADOVLJIŠKI 283.000 in v ŠKOFJELOŠKI OBČINI 1,028.000 dinarjev novo vpisanega posojila. »iL'^Ven./ KeS» zbora odposlan-tftf C* t8a naroda je govoril zbora odposlan-Clf narOda je govoril prjcaKuvaiic it/.avt, »i »v *»*.w. * ZKS Miha MARINKO zadejale hud udarec tudi v 1948. Množica desettisočih ljudi iz vse Slovenije, ki se Je včeraj zbrala v Kočevju, posluša govor tovariša Marinka S plenuma ObSS Radovljica ■v^SSm matere In otroka poten program skupno delo Qtro§Levanie prizadevanj za ureditev v Kega varstva, NS? S1!?!} ted«u matere in jCi^Jo -°- "-oktobra - se *0Ceta »zadevanja, V*« £ V lanskem ki so letu — S Je ?°8e»ne pomočil. V nenehna in dolgo-naj bi ob tej pri- a le novih spodbud, M**1* in Pa j e to tudi čas za za izdelavo novih SSiJ^aiM, SV.*1 iT' kI 8° Pogoj w» Nl> ko^jenih Prizadeva-SrV Vk?dinaclja dela vseh P* i V kolaJevn* *k«Pnosti in iS ? enm?1' ^nižitcv sred-N6,),Clm Programi dela. uspešno delo. UNI-za otro- vCtv° ob ^?ne uniJe za a\ ** - 7 mednarodnem dne oktobru. V njej je roka°ra biti družbena i> na,0ga vsakega na- ^Žev n^lnova obveznost anJa In vzgoje dr- žavljanov bodočega sveta, v katerem morajo živeti narodi v miru, svobodi in enakopravnem sodelovanju. Problematika otroškega varstva bi morala zavzeti pomembno mesto v statutih občin, ki so v tem času v pripravi. Sodelovanje najširšega kroga občanov naj bo zagotovilo za to, da bodo pravice in dolžnosti občanov tudi na tem tako zelo pomembnem področju zajete v celoti in dobro obdelane. Problemi otroškega varstva naraščajo vzporedno z večanjem zaposlenosti staršev in so posebno pereči v večjih delavskih središčih. Tako je na primer občinska skupščina Kranj naročila centru za- socialno delo, da izdela program razvoja otroškega varstva. Center je izvedel anketo pri starših in v gospodarskih organizacijah, njene rezultate bodo obravnavali vsi pristojni organi in Izdelali dolgoročen program razvoja varstva, kjer bodo upoštevane vse oblike: varstvo v šoli, v vz^o'-no-varsvenih ustanovah, na Igriščih, letovaniih, v klubih in delavnicah in drugje. Skrajno kritičen položaj Občinski sindikalni svet terja odločne in korenite ukrepe v »Plamenu« — Zadeva s poizkusnim obratovanjem samo otežkoča rešitev problema — Komisija za družbeni nadzor predlaga trajno sanacijo nenormalnih razmer — Absolutistični režim duši pobude Splošno gospodarsko In financ-. niso izkoriščene. Podjetje bi sicer no stanje v Plamenu je do kraja | moralo na sedanji stopnji rekon- Gospodarskc organizacije v glavnem še niso vpisale. Pričakujejo, da bodo v prihodnjem tednu samoupravni organi razpravljali Q tem in po svojih možnostih izlo čili iz skladov del sredstev za po« moč Skopju. Doslej jc vpisalo posojilo samo 16 gospodarskih organizacij v skupni višini 48,860.000 dinarjev. To nedeljo, 6. oktobra, pričakujejo povsod večji odziv pri kmečkem prebivavstvu. V nekaterih občinah so to posebej pripravili, da bi ljudem na vasi olajšali poti in izgubljanje časa. Prav tako pa tudi vpisovanje raznih svobodnih poklicev (obrtniki itd.) ni dobilo še zamaha. V kranjski občini so do danes opoldne zabeležili 708 takih vpisnikov, v tržiški občini 461, Nadaljevanje na 2. strani 2 Prihodnje delo škofjeloških komunistov IVAN GORENC — novi sekretar ObK ZKS Škofja Loka ŠKOFJA LOKA — Na nedavni razširjeni seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Škcfjl Loki so kot prvo obravnavali odmeve, ki jih je v javnosti povzročil V. plenum CK ZKJ in nekatera vprašanja, ki so s tem v zvezi. Na razširjeni seji komiteja so obravnavali tudi program in smernice dela ObK ZK škofja Loka v prihodnjem obdobju. Del razprave na torkovi seji je bil namenjen tudi vlogi in nalogam komunistov pri izvedbi vpisa ljudskega posojla za obnovo in izgradnjo porušenega Skopja. Ker sprejema dosedanji sekretar ObK ZK škofja Loka Franc Urevc novo službeno dolžnost, so na tej seji za novega sekretarja imenovali dosedanjega sekretarja tovarniškega komiteja v LTH in poslanca v republiškem zboru skupščine SR Slovenije Ivana Go-renca. Novoizvoljeni sekretar ba prevzel dolžnosti 15. oktobra. —» St.S. kritično in nujno terja rešitev Za občino pomeni problem številka 1 in ga je nujno treba reševati odločno in korenito. Takšno je bilo stališče članov plenuma ObSS na petkovem posvetu, podoben duh veje tudi iz zaključkov posebne komisije za družbeni nadzor, ki je pregledala stanje v Plamenu, analizirala in predlagala ukrepe. — Vsako olepševanje ali opravičevanje položaja in kritičnih razmer je samo v škodo celotnega delovnega kolektiva in komunalne skupnosti. Proizvodnja v podjetju iz leta v leto pada in je v letu 1963 dosegla najnižjo stopnjo. Letna odplačila od najetih kreditov so tolikšna, da jih Plamen pri najboljši volji ne bo zmogel. Letošnja proizvodnja dosega komaj polovico že tako nizko postavljenega plana. V prvem polletju je podjetje zaključilo poslovanje z 32 milijoni nepokritih osebnih dohodkov. Tudi finančni rezultat je skrajno negativen, ker mora podejtje pokrivati izgube, namesto da bi prihranilo za sklade. V težavnem položaju Ker dela podjetje v poizkusni proizvodnji, ni obvezno plačati prispevka od dohodka, vendar takšno stanje samo otežkoča rešitev problema. Nesmotrno in negospodarsko izvršena investicijska vlaganja so privedla Plamen v težaven položaj, saj nove delovne kapacitete strukcije izkoristiti vse možnosti specializacije in delitve dela. Tej nalogi pa s sedanjim strokovnim kadrom, ki ga v podjetju tako rekoč sploh ni, ne more biti kos. Menda je Plamen v tem primeru edinstven primer daleč naokoli., da na 403 zaposlenih nima niti enega inženirja in samo 4 tehnike. Sedanji kader ne more rešiti težavnih tehnoloških in organizacijskih nalog. Kdo je kriv Po vsem tem se nam razumljivo vsiljuje vprašanje, kdo je kriv za takšno stanje. Namesto odgovora naj navedemo naslednji primer: Po dogovoru z ObSS so skli-cail za soboto, 5. oktobra, izredno zasedane delavskega sveta v Plamenu. Dan prej, to je v petek, pa je direktor napovedal sestanek upravnega odbora, hkrati pa je preprečil sklic delavskega sveta za soboto. Ta primer in še vrsto drugih, o katerih pripovedujejo sami člani delovnega kolektiva, priča, da so notranji medsebojni odnosi nepravilni in nedemokratični. Kako more direktor posegati v osnovne pravice voljenih organov in ljudi. Pa še drugo vprašanje: Ali delavski svet in sindikalna organizacija res nimata nobene besede in veljave? Ali naj o proizvodnih in o drugih gospodarskih ter strokovnih problemih odloča en človek? V tem Nadaljevanje « na 2. strani « Visoki gostje — predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, član IK CK ZKJ Franc Leskošek in podpredsednik SFRJ Aleksander Rankovič — prihajajo na tribuno, pozdravljeni od številnih udeležencev kočevske slovesnosti TE DNI PO SVETU 0 MF.HIs.KO GLAVNIC) MESTO NAVDUŠENO SPREJELO * PREDSEDNIKA TITA Mehiški časoplr-l posvečalo obisku naših državnikov veliko pozornost. Ob sprejemu v glavnem mestu so časopisi zapisali: »Množice so navdušeno pozdravile Tita. Možje so jokali.« Sprejem je bil res zelo prisrčen. Tito je postal častni meščan Mehike. # PLENUM CK KP FRANCIJE V Parizu se je začel sestanek C K KP Francije. Na dnevnem redu sta referata »Enotni boj za mir ;,i demokracijo« ter »Položaj v mednarodnem komunističnem pihanju«. # ZDA SO UKINILE POMOČ HONDURASU IN DOMINIKANSKI REPUBLIKI Ameriški državni sekretar za zunanje zadeve Dean Rusk je izjavil, da so ZDA zelo zaskrbljene zaradi vojaSkih udarov v Hondurasu in Dominikanski republiki. Izjavil je tud, da umikajo svoje vojaške in gospodarske misije. V sedanjih pogojih ni mogoče nobeno sodelovanje s tema državama v okviru Zveze za napredek, niti za normalizacijo diplomatskih stikov. # SPOPADI V VENEZUELI V Caracasu je prišlo do spona-da med policijo in skupino pripadnikov osvobodilnega gianja. — Življenje je zgubilo šest ljudi, več pa je bilo ranjenih. fiudie in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje ln dogodki • Ljudje in docodki # ljudje in dorrcdki # Liudie iti Vsestranska dejavnost Jeseniška delavska univerza je izdelala ■ program svojega izobraževanja Zgledu tržlške delavske univerze, ki je pred nedavnim Izdala prikupen prospekt, s katerim Je seznanila javnost s svojim izobra« zeval nim programom v sezoni 1963/64, je te dni sledila tudi delavska univerza na Jesenicah. Razen treh področij izobraževanja -j- družbenega, strokovnega in sn'osncpa — ima jeseniška delavska univerza tudi tehnično-propa-gandni servis, ki bo izposojal filme in diafilme, izdeloval zidne liste, flanelograme in ostala ponazorila za odkup ali posojilo, posojal razna tehnična sredstva (magnetofon, epidaskop, diapro-jektor. kinoprojektor Itd.) In opravljal razno propagandno službo. Jeseniška delavska univerza oziroma njetl oddelek za družbeno izobraževanje bo v letošnji izobraževalni sezoni organizirala po naročilu gospodarskih organizacij, zavodov ter ustanov in družbenopolitičnih organizacij seminarje in predavanja z družoeno-ekonbm-skega področja, Ti seminarji so namenjeni predvsem upravljavcem, članom organov delavskega in družbenega samoupravljanja, vodstvenim kadrom in družbenopolitičnim delavcem. Vendar pa samo z organizacijo omenjenih seminarjev še ni izčrpana dejavnost družbenega izobraževanja, sej bo delavska univerza priskočile na pomoč pri dopolnilnem splošnem in družbenem izobraževanju mladine, na željo delovnih organizacij bo izdelala programe potreb po družbeno-ckonomskem Szohraževanju proizvajavcev, na-tro&ilkom bo posredovala ugoto- gtv« te določenih analiz in po->bno. Oddelek za splošno izobraževanje bo organiziral šolo za dora-ičajočo mladino in šolo za starše v okviru roditeljskih sestankov. Razen jezikovnih tečajev bo delavska univerza v okviru splošnega izobraževanja v vseh več »h krajih jeseniške občine priredila predavanja s področja zdravstva, znanosti, umetnosti, kulture, kmetijstva Itd. Razen tega bo jeseniška delavska univerza organizirala tudi strokovno izobraževanje, saj naše gospodarstvo potrebuje hitrejši in ustreznejši sistem izobraževanja od tistega, ki smo ga podedovali. Slari način triletnega Izobraževanja kvalificiranih delavcev je bolj ali mani preživel, zato je nujno, da prehajamo k Rodobnešji koncepciji izobraževanja strokovnih kadrov, ki jih naše gospodarstvo vsak dan zahteva. — V vseh oblikah strokovnega izobraževanja — tako zagotavlja jeseniška delavska univerza — bodo predavali strokovnjaki praktiki. Tudi izobraževalnemu programu Jeseniške delavske univerze je priložena prijavnica, ki pa je sicer samo informativna. Polno-vcljavno prijavo z vsemi obveznostmi podp'še kandidat Sele na prvem skupnem sestanku prijavljenih Slušateljev ln predstavnika delavske univerze, na katerem-$e seznani tudi / v*errt' no*»0"M. Rok Za prijavo poteče 10. oktobra. Železo je treba kovati, dokler je vroče; zato bi bilo prav, čc bi letošnje zasedanje Generalne skupščine OZN kar najbolj izkoristilo ugodno priložnost |n ' vplivalo na velesile, da bi opustile tekmovanje v oboroževanju. Nekateri namreč trdijo, da Se nikoli ni bilo ugodnejšega vzdušja in večje pri- Nl dvoma, da spričo moskovskega sporazuma (začel bo veljati 10. oktobra) lahko z večjo gotovostjo pričakujemo, da bomo šli še korak naprej, kar naj bi pregnalo sence in Človeštvu pokazalo svetlejšo pot. Zavzetost, s katero so se na letošnjem zasedanju mnogi predstavniki lotili številnih bolj boleče naslednje stvari: popolna razorožitev, odprava koloni-alizma, vprašanje razvoja dežel v razvoju, vse oblike diskriminacije itd. Ker smo priča izboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom, lahko seveda tudi upamo, da nam bo razočaranje tokrat vsaj delno prihranjeno. st*t 0 nlh narodov. Videti jc, da bodo pomembnosti. Spojin ^ potrebna resna prizadevanja, če vedi pošiljanja umetni • f hočemo, da se napetost v svetu z jedrskim orožjem ... , ... ske poskuse v Sahari j« J> Kolonializem in rasno razliko- rilr„ .„„,,„ ,.a?e da r1,* fiku. To jasno kaže, a* 'j^t vanje sicer oreživljata zadnje tre- spremeJn11a mnenJa ° O nutke. vendar pa lahko novzro- yanju fc| ga mo»»v pravljenostl kot prav sedaj. Ob vsakem zasedanju smo ugotavljali, kako bi bilo nujno, da bi prISlo do rešitve najrazličnejših perečih problemov, ki ogrožajo miren razvoj človeštva, vendar smo bili ob koncu velikokrat razočarani. Ob letošnjem t8. zasedanju Gen. skupščine so želje še toliko boli goreče, hkrati pa je večji tudi optimizem. težkih vprašanj, vzbuja prepričanje, da se v glavnem vse države članice OZN dobro zavedajo, kako nujno so potrebni ukrepi, ki naj pomagajo -razvozlati uganke v mednarodnih odnosih. To zasedanje naj bi razrešilo čimveč problemov, saj so mnogi že tako pereči, da rešitev ne kaže zavlačevati, če hočemo, da ne bo izbruhnili zopet kakšen požar. Jasno je, da so v ospredju še vedno naj- Led se Je že začel tajati. Vsesplošno dobro voljo ne morejo pokvariti drobne praske, ob katerih je sicer potrebno takoj posredovati, vendar pa ne morejo bistveno vplivati na dogajanje v prihodnosti. Vse skupaj je pod močnim vplivom problema razorožitve, vendar pa tudi ostala vprašanja krepko prihajajo do izraza. Dežele v razvoju nričakujejo ogromno od Organizacije združe- čita še marsikatero nevšečnost. ' * ., . „.».Vn Vprašanje neodvisnosti priliva s"™' ™' *fft K olje na ogenj napetosti. *,cđe \ahk° ™'JS**! . , soeva k reševanju wro t0 i(P Obdobje po moskovskem spo- dobnlh prob3em0v. Tn*88 ° # razumu označujeta nrinravljpnost |anje pr. negem kar In dobra volja, zato lahko trdimo. sk - težnjami »J/ da je zelo primeren čas za nasrlo ciove.*tva te samo m ufinkovUo sporazumevanj. ,1litlvllost| ln liezrelt^ Res bi bilo treba »od dobrih b* n svelovno dogajanje. sed preiti k dobrim deloma. Taka! vsako zavlačevanje v tem tre Toda kljub vsemu uj s bo uresničilo pre] ščevalo. čeprav nas niso preveč sekretarja U Tanta. nI' ■ nutku se bo kasneie bridko ma- se bo uresničilo preprl # »da rjiš zadovoljili, a so nas vseeno rnz- nost, ki jo človeštvo ta veselili trojni razgovori, ki so do- pričakuic. ne bo izp«»c slej potekali ob zasedanm Gen. nacionalnih interesov skupščine ln ki so obroditi dro- skrajna stvar mim «a ]n1) f ban sad, vendar pa kljub temu vladala nad kratko!«**! takšen, da mu ne gre odrekati tičnimi oziri.« — G. K- Ljudje in dogodki 0 Liudje in dogodki €1 Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Uudte in do^orlVi # Mudi* 1»vi Takoj zatem, ko so v soboto v Kranju odprli vrata prenovljene blagovnice Kokra, si Je nove prodajne prostore ogledalo zelo veliko Kranjčanov ln okoličanov Velika pridobitev Nadaljevanja s Nova blagovnica podjetja »KOKRA« je prva te vrste v Kranju in na Gorenjskem sploh V devetih oddelkih zaposleno 65 prodajavcev KRANJ, 6. oktobra — številni gostje, ki so se udeležili včerajšnje otvoritve blagovnice »Kokra« in prvi kupci niso skoparili s pohvalami na račun urejenosti lokalov in pridobitve, ki jo blagovnica predstavlja tako za mesto kot tudi za okolico. Njen največji pomen Je v tem, da je pri. maknila velik delež k sicer tako obremenjeni in skromni trgovski mreži na našem območju. Preurejevan je starih prostorov jc bilo dolgotrajno in precej dra-go (skupaj z opremo je veljalo okoli 55 milijonov dinarjev) veni dar zelo uspešno. Notranja ureditev in razporeditev prodajnih oddelkov z zelo obogatenim asorti-mentom zaslužijo vso pohvalo. — Razen številnih novih ugodnosti ki so iib z novo blagovnico deV*^"' potrošniki, so se izcedno izboi'šr>,; tudi delovni posroii zaposlenih. V dveh izmenah bo v devetih odde'-kih blagovnice skunaj z vajenci delalo 65 prodajavcev. Prenovljeno ?n razširieno b'agov-nico je (otvoril podnredsedn'k občinske skupščine Kreni S'^-ko Beznik. ki jc v svoiem nagovoru osvetlil pomen pridobiienih nro-dajnih nrostorov v sklomi problemov trgovske mreže v Kraniu. — Navedel je. da sedanji trgovski lokali ne zadoščajo naraščajočim r»o-trebam. Samo v mestu se let"o poveča preblvavstva za več kot °70 oseb. Domnevalo, da se bo do leta 1970 kunna moč nreblva^cev povišala za 33 odstotkov in bo za bla- govno potrošnjo v komuni na voljo 11 milijard dinarjev. Razen tega Je Kranj pomemben trgovski center, v katerem labko pričakujemo tudi porast maloobmejnega ln tujskega prometa. Na manufakturo ln konfekcijsko trgovino odpade sedaj dobri 2 milijardi promelo, razpolaga pa le s 743 kv. metri prodajne površine tako, da na cn kvadratni meter odpade skoraj 3 milijarde dinarjev prometa, namesto 850 tisoč, kot predvideva normativ. Za normalizacijo pogojev v tej stroki bi morali predvidoma v sedemletnem obdobju zgraditi prek tisoč kvadr. metrov novih prodajnih površin. S. i Cilji, ki so bili takrat pred nami, se naglo uresničujejo Šaleliev kot pred vojno. Višje in visoke šole imajo danes toliko slušateljev, kot je trenutno vsega kadra s tako izobrazbo. To dokazuje velike spremembe in zagotavlja nadaljnji npredek. Današnje naloge Vendar pa samo to ne zadostuje. Treba je misliti na današnje in prihodnje naloge v našem družbenem in gospodarskem razvoju, o katerih je pred kratkim razpravljala tudi republiška skupščina. Sem sodi zlasti vsa skrb za kvaliteto izdelkov v gospodarstvu, v tehnološkem izpopolnjevanju proizvodnje in utrjevanju samoupravnega sistema. Sedai izdelujemo sedemletne načrte.- Ena od glavnih stvari v teh načrtih bi morala biti perspektiva v povečanju delovne storilnosti ob uveljavljanju sodobne mehanizacije. Hkrati ob tem pa je treba predvideti tudi dviganje osebnh dohodkov in dati delavcem jasno perspektivo. To zlasti velja za prejemke nižjih kategorij. Se lani jc bilo 23 odstotkov vseh zaposlenih, ki so imeli osebne dohodke v povprečju nižje od 20.000 dinarjev. Sedaj se je ta odstotek znižal le na 12. želeti pa je, da ne bi bilo nobenega zaposlenega s takim dohodki. Pred zaključkom svojega govora jc tovariš Marinko dejal, da proti odpravljanju raznih težav in slabosti, ki izvirajo iz našega gospodarskega in družbenega razvoja je edino sredstvo organizirano in povezano delo vseh socialistični! sil. Po govoru tovariša Marinka so navzoči z velikim odobravanjem potrdili pozdravno pismo tovarišu Titu. Zalem pa so znova odjeknile revolucionarne pesmi in celotno okrašeno mesto je zaživelo v srečanju med mnogimi borci, aktivisti in organizatorji, ki so se po dveh desetletjih znova videli. — K. M. ,«4 ie vse v radovljiški 376. v 'eSfC& ni samo 52 in v šk^.jjf'^ take vpisnike. Pričaj jjjjg bo v prihodnjih dneh JJJ med kmeti in svobodi™' j, še dalo precejšen PrlSJJnili»t danjim naporom zaoO»' ^ w lovnih organizacijah- .1aJi| ^ pričakujejo, da hodo upravnih organov V a ganizacijah z razume^Jhsf pravljali o posojilu 1,1 toliko, kolikor trcniil«10^«7 grešajo brez škode za slovenje. — K. M. 3 Skrajno kriti*«* položaj y primeru je Plamen ^0f zgleden primer, kei« 1 * Jjj gospodarstvo P°»l?tJ*'e sko samoupravljanje n veljave! , Bilo je očitno, * Po pričevanju s**Lf kolektiva je direkto" , vj i režim ^ marsikatero pobudo ,()j^jy hkrati pa jc pri vedel V* jfo deleč, da so njaki zapuščali vo&i^tdp' Mladi proizvajajavci o svojih problemih Te dni potekajo na področju škofjeloške komune letne konference tako tovarniških kot vaških aktivov ZMS. Doslej jih je bilo že 9, v ostalih 16 aktivih pa naj bi bile zaključene v prvi polovici tega meseca, zakaj občinska mladinska konferenca je predvidena v drugi polovici naslednjega meseca. Na dosedanjih konferencah so mladi občani razpravljali predvsem o dvigu produktivnosti, o delovni disciplini, o stanovanjskem problemu samskih delavcev ter o uveljavljanju mladih v organih samoupravljanja in njihovih nalogah. Na splošno velja poudariti dokaj kritično ugotovitev glede števila razpravljavcev na omenjenih konferencah, čeprav so bile razprave razmeroma zadovoljive. Kaj je temu vzrok? Nepoznavanje problematike ali bojazen pred morebitnimi posledicami zaradi izrečenih besed? Pri tem pa morda rubi bilo odveč, da povzamemo nekaj ftiisli z raznrave na konferencah v Elrl in LTH. V Elri so razpravljali predvsem o delovni disciplini in o nalogah mladih proizvajavcev, ki iih bo prinesel novi statut podjetja. Pri tem so poudarili: s .statutom pod- jetja bo prešlo vse več djela in odgovornosti na mlade ljudi, za kar pa morajo biti pripravljeni. Težiti -je treba, da bi si izpopolnili znanje, zakaj le tako bo moč dosegati večjo produktivnost vsega kolektiva. Mladi eltehajevci so se v razpravi dotaknili vprašanja vzgoje oziroma strokovnega usposabljanja vajencev in spremljanje njihovega dela. Razprava je dala tudi nekaj dobrih misli glede odnosov gosnodarska organizacija — štipendisti. — St. S. Vreme VREMENSKA SLIKA S prodorom hladnega zraka se je pričelo sredozemsko področje 'nizkega zračnega pritiska polniti in umikati proti vzhodu. Hkrati je nastopil porast zračnega pritiska, ki se širi proti nam. Napoved za danes fn Izgledi za naslednje dni: Spremenljivo oblačno bo. Najnižje nočne temperature med 2 in 5 stopinj, najvišje dnevne do 15 stopinj Celzija. V naslednjih dneh bo prevladovalo spremenljivo oblačno in Mtitan .vrcnafei VtfflK grVliHtl" flfl ^ " Za odoravo zastojev v proizvodnji in nesmotrnosti v planiranju so potrebne temeljite analize Z razliko od nekaterih dosedanjih sej ima prihodnje zasedanic občinske skupščine v torek, 8. oktobra na dnevnem redu le 5 točk. Razprava pa, kot kaže pomembnost dnevnega reda, se bo omejila le na tri glavna vprašanja: statuti delovnih organizacij, obravnava ekonomskeg položaja v podjetju Plamen Kropa ter vprašanje ekonomičnosti in smotrnosti Investicij za rekonstrukcijo obratov LIP Bled. Za prvo točko je pripravil izčrpno poročilo o statutih v podjetjih občinski sindikalni svet. Občinska skupščina se bo to pot prvikrat lahko seznanila z vpra- šanjem, kako so se lotile dela pri sestavi statutov posamezne delovne organizacije. — V. B. se je položaj samo P0^ vzlic temu pa ,anl{0-W> 5JI1 tudi subjektivne sil«? " le svojega niti ,1,sLy^ osnovnih pravic derP. pcpPp in samouprave, da ^5( ša organizacija vsaj 10 inženirjev i« ^ "J komercialnih uslu^^f*/ novih delavcev. ^^^J. tudi ka'drovske spre**■■ ura stvu podetja, podeli«1™ iff odplačevanje rednih ' ^ f obveznosti, delitev fif menom ln Verigo J ff končna združitev * J.T0J^ prejšnji ureditvi oh^j.0 blemov v Plamenu. "*" 10. krajev^ praznik v Preddvor^ Preddvor, 6. ^io^A vavci bivše občine PJJ s fj nes zvečer zaključi" njem tradicionalni gk0 WA praznika. Ob njen"1 VoviOi de spomin na ustaH^V NOO v Mačah Vl'\.L^ # množičnega prese lje^j varstva v koncentt* šča. Razstava v počastitev 20-letnice Kočevskega zbora V delavskem domu na Jesenicah so v soboto zvečer odprl? razstavo Hinka Smrekarja. Organizirala jo je jeseniška Svoboda, pomagala pa ji je Narodna galerija iz Ljubljane. Ob otvoritvi, ki so se je udeležili predstavniki družbenih in politič- nih delavcev, ie Ji kot predstavnica ^fji^ji/ je, podala živi jen jcP1'^^ J karja in strokovno ]ft jfA ginala razstavljen3 Razstava, ki J« ^ i« M niči Kočevskega WnfW imivejših. kar 1« ,,K. "iS v in nedeljski on j Vijj rall bodo kolektivne* ,ni y na katerih bodo ^ V*1 dela predstavniki f iz LJubljane. zan ritev I Riii: litim I tom moped Kran; dva oleandra. Omahm, tuper 3775 »Vod »Ura ra c. 12 3776 Ijl^*"1 zelo dobro obran leno Peč. Lesce. 42 3777 »ntof 58 i,Sla dober krmilni krompir. 3778 V«lbur!m ,nov Phillpsov televizor. | Ur*a 41, Smlednik 3779! Učenca z dobrim šolskim spričevalom sprejmemo v lik v trgovino s čevlji Peko, škofja I.oka 3781 Avto-moto društvo škofja Loka — šola za šoferje amaterje A, B kategorije — organizira nov tečaj. Prijave sprejema tov. Jescnovec v trgovini Peko, šk. Loku 37S3 Avto-moto društvo Škofja Loka — šola za šoferje amaterje organizira kratek tečaj za mopediste. Prijave sprejema tov. Jesenovec v trgovni Peko. škofja Loka 3783 ZAHVALA Ob nenadni smrti naše sestre in tete MARIJE HAFNER 74-letne upokojenke se Iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč, izraženo sožalje, vence in spremstvo na njeni poslednji poti vsem sosedom, prijateljem in znancem. Sestra Ivana, brat Ciril, nečakinja Štefka Presterl in ostalo sorodstvo Stražlščc pri Kranju, Gasivska 7, dne 5. okt. 1963 kupim S,e*ilX desn5 VTidl^v kromiran "*.1W- Tončka Klinar, Jescni-"^ica 23 3724 ko. v , rabMcno omaro za obletov v oglasnem oddelku 3780 Ntf^,0*0 sekcija Zabnica or-[Hj»Ve **al za šoferje amaterje. *» «Jo |,|Prejema tov. Jože Podre-oktobra. 3748 ^ veste..., iKte ni SE NADINA TR2I-^•i INE žc Pripravlja za PredviJ0 koi>ferenco, ki bo *mbra°ma V prvlh dneh "°" bo ojT8" ^a bi konferenca, ki tonfcarii'Un dc,a '"ladinske or-% hit V llretcklem letu, •ker« i Mspe,a> so na °W*>" v Tri|*°nvllc,u Zvc/C mladine kojn;,,.u *p formirali posebno u ^ k° s^rbela za or-Vcdbo i in tehnično Iz- "etne konference. •W?A»,JE TR2ISKO AVTO-We^?RUSTVO v svojem iz- *beriprr. svojem iz- l^ični °kn" Pripravilo sta-Prikaz, lvi govori o Drete^j orometmb nesreč ,(i"ih lelu v Sloveniji, ki K rtve so bili otroci. Pr ^kih ■ 'a Jn" V okviru Prometno iTr^Jkc'Je pod imenom "H>»^.. Prvim oktobrom Nagradno žrebanje! Medobčinska komunalna banka Kranj s svojimi poslovnimi enotami na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču razpisuje nagradno žrebanje za svetovni dan varčevanja »31. oktober« Vlagatelj, ki vloži na hranilno knjižico v mesecu oktobru vsaj 5000 dinarjev, pride v poštev pri nagradnem žrebanju, žrebanje bo pri vseh poslovnih enotah v prvi polovici meseca novembra 1963. Obenem sporočamo vsem vlagateljem, da lahko dvigajo pri naSi banki iz svojih hranilnih knjižic neomejene vsote, pri drugih komunalnih bankah v državi pa sedaj dnevno50.000 din (prej 20.000 din). Vlagatelj lahko tudi pri drugi komunalni banki dvigne vso hranilno vlogo, če banka primerja saldo knjižice z banko, ki je izstavila hranilno knjižico. Vlagaj in varčuj pri Medobčinski komunalni banki Kranj! '•^SciTr. ''e I101« imenon ^TlJ !M° ?TROKA V PRO ^U\\' 8e 'e Pričela po vse. in kložb do konca leta. Zato enem oknu še po- °Ha °2°*oriIo. ki ob figuri ^•"ia, '„ , P'*ceka cesto, opojno "krenemo vse po-""ajSih ?a za^čito na^ih naj-■ Prometu N on R,:I*KI FOTOKLUB Hi POzo'-',i na svoji oglasni ">I * r»*Hčne foto razstav« !S> £,e člane tudi na raz-^dll io bo 16- novembra lrJ'«ki fotok'.ib. To ho ** kat! rT,obe!t; fotografije, ^ddatf r°.morajo interesenti fotofci '''a lltlil oziroma sli-K,l,bu 8. in 9. novembra. JpVADAVr Sn MLADINCI V izvori PFK() organizirali % s,"c konference, na ka-»N'la razPravlJaII o vpisu '0 Slr^ 7,1 obnovo in Izgradnja. Sbrn D - V mesecu sep-? v Pri S° v 0'ejskih hotelih Na 4,V-a-tT1'h sobah zabeležili *°stov v3'0 domačih in tujih n'a *>s mesec je prenoče-fioUledu dnevno nad ti-*bi]Q st°v. Domačih postov '/.70l , ,septemhn! na Bledu ' tu"b- pa 23.819. V soboto so v gasivskem domu v škofji Loki zaprli zelo uspešno razstavo dela loških gasivcev. — Razstava, ki si jo je ogledalo več tisoč ljudi, Je bila prispevek k požarnovarnostnem tednu Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75 , 28-97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek -sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. GOLOSOVSKI ^lim verjeti 44 Niine sej . vendar ni ^"Utkov k^av^Vkoh sem zinil. menda razločno govorim. Galjine?« padla! Galja ^ivi!« neumno* strmel v Igorja Jakovijeviča, ne me razlog mojega !C^au.*ianja. »Kajpak, Galja jc Živa. Leta 1944 sem jo srečal mogei, vedeti, kakšen' je O^a ql^rašal s, JvNa •• Se a oddclku nekc na*c armade. Dva tedna sva preživela Nmu^v - lVoritl scm ii poskuSal. Pojavil pa se je neki stotnik /Ua • v 7- • 111' 10 l,:,l vede,ti da mu moja podjetnost ni Všeč. \ JU. vruVezi s tem srečanjem sem opisal v dvaintridesetem »i "ajin U tepa mi je Galja $ama povedala o vsem, kar se jezgo-» $ k*i k - s'ovesu v Gerdovi vili.« lSSfSncJc» vC .Z80dil° kasneje?« !%i s° ič 'n;i ie b''a končana in Galja se jc demobilizirali!. *^°&ocji J s stotnikom Nnzarovom, tistim, ki je že kar spočetka m^fclgj^ P'e dvorjenje. Skupaj s soprogom je odpotovala 'to i„* ^"eče ni imela. Njen mož se je odpravil z ekspedicijo CC!" Po21nii Jij i'"m| > 7"'"" mnrl — za skorbutom oziroma za njegovimi NiiL nre*lv i ° 'r spct ost&la popolnoma sama. Na daljnem se-? bk« ' Uf«'!« fie ,ri leta, ker se ni hotela ločiti od groba svojega KS« V95l "'a i* io — • sia ]i tašča in tast poslala pismo, v katerem sta bSi-o^eli °^?bi)a, naj se preseli v njuno vas in se tamkaj za l'. Gaj• - ''ima Je umrl in zato naj Jima nadomesti hčer K.^ta*'UniJa ^e "Prejelo vabilo in zdaj živi v tej vasi. Nemščino iN w *■ v^T1 J0 vidcl- Potovala jc počitnice, na Krim .. . Malce Al ;(lrhtHnv?r 'e žc vedno zelo lepa.« Glas Igorja Ceniiša je ijj"' da s"' ^aglo mc je pogledal, menda mu je bilo narodno. 'em uganil njegovo skrivnost. Zato jo končal s suhim to Je vse! Ne verjamem, da bi vem lahko Se kakorkoli Pogleda] je na uro. Najbrž se jc kesal, ker ie razkril srce pre-1 tujim, skoraj neznanim človekom. »Najlepša hvala in oprostite, ker sem vtai: ukradel toliko fcasa.« poveste, kakšen jc sedanji naslov Galine Na'ivajko1 »Lahko... Vendar se ne piše več Nalivaj ko, temveč Nazerova ... Jaroslavska oblast, vas Nekrasovskoje, hiša št. šestins!irilc ci.« Zapisal sem naslov in dejal: Najlepša hvala in oprostite, ker sem vam ukradel loliko 5asa.< Bil sem zadržan in resen, v resnici pa bi najraje kričal na ves glas, treščil Cerniša s pestjo po hrbtu ali sčdel na stopniščno ogrpio in se popeljal po niei kot desetleten otrok. Igor je menda vidri, da sem nenavadne vol je in irato je pohitel s slovesom: •Veseli me, ker sem vam lahko pomagal. Obiščite me Se kdaj.« Zadpje besede sem slišal že na hodniku. Planil sem na tdico in le malo je manjkalo pa bi padel pod kolesa taksija. Vo/,nik je JiVrl in me hotel pošteno opsovati, ko sem ga prekinil z nasmehom na obrazu in dejal: Odpeljite v Jaroslav, prosim. Naglo sem odprl vrata in zlezel na zadnji sedež. Voznikme je gledal z zaprtimi očmi. Psovka mu Je zamrla v ustih ... »V Jaroslav, pravite?« je nejeverno ponovil. >Da.Jn takoj!« -»Vesela reč. bi rekel!« je zamišljeno dejal voznik. »Toda, ilovek, jutri /iutrnj me bodo zamenjali. Razen tega vozimo po predpisih le petdeset kilometrov daleč. Toda povejte mi — bova vozila in obračunavata po Števcu? je vpraial m mc radovedno pogledal. »Kakor želite, le cim hitreje: • »Prav, če jc tako,« jc feselo privolil voznik. »Dvestoosemdeset. kilometrov — kilometer velja poldrugi rubelj. Izpolnil bom normo /a teden vnaprej. Bencin je tvoj, gospodar. Soglašaš?« »Prav. po/em vendar!« Pojdua torej, le poprej ^o'11 napolnil rezervoar.-< /aneljala iv« na Sadovski krožni bulvar. »Počakajte« sem dejal, ko sva se pripeljala na Trg upornikov. »Kaj je? Si se premislil?' me je vprašal voznik. »Ne, le nekam moram stopiti. Prav v bližini. V Barikadno ulico.« Nekaj minut zc\ tem bem stekel po stopnicah v tretje nadstropje in potrkaj na vuua. Udprla mi je MftŠfc Oblečena je bila v novo belo obleko in lepe rjave lase si je zvila v kito, podobno kroni. Usta 52. Obleka, ki mu jo jc dal starček, je imela vonj po naftalinu, kor je bila čez zimo v omari. »Neven,« Jc poklical starec. »V žep suknjiča sem ti dal bone za cigarete, ker Jih zdaj brez njih nikjer ne dobi*. Tudi nekaj denarja sem ti vtaknil v žep. Veš, mala Ema se je žc močno postarala. Jc kot prava starka. Cisto siva Je ln komaj hodi. Rekel sem Ji, naj gre na »črno borzo« po mast. Vešr čakamo lvico, lahko pride vsako minuto.« ■ 53. Inženir Novak se je hitro preoblačil. Starec je pravil: »tvtce mora priti vsak čas, dobil je dopust. Sicer pa imajo ti vlaki tako vedno zamudo.« Inženir Je bil hitro oblečen. Pr»d vrati je srečal starčkovo ženo, ki ga je bila zelo vesela. »Ne zadržuj ga, Em.i, Nevenu se mudi!« je tedaj nekaki nervozno dejal stari Dobrič In ga spremil do hodnike. Preden sta se poslovila, mu je stari rekel: »Oprosti, saj vidi«, kako je!« 54. Nemški vojak Ivica Dobrič Je krenil s postaje peš proti domu. Vlak je imel čisto malo zamude, skoraj nič, ln noč Je bila] zelo prijetna. Ulice so bile polne sprehajavcev. Ivica Je mislil, d« bo srečal kakšnegu znanca, ki mu bo toplo stisnil roko in s katerim sc bo lahko vsaj malo pogovoril, a nI imel te sreče. Samo enkrat ec mu Je /delo, da jc videl med sprehajavci znan obraz*' vendar o tem ni bil prepričan. x ^,1 je imela le rahlo nania/ana. Videti je bila nekam nenavadna, praznična . .. »Oprostite, Maša, ker sem potrkal, ne da bi vam poprej sporoči po telefonu . ..« »Nikar, prosim. Nasprotno, veseli mc, da ste prišli.« Njene sive oči so se lesketale ali pa se mi je morda le zazdelo. Prehudo sem bil vznemirjen. •Kaže, da ste nekoga čakali?« »Vedela sem, da boste prišli...« »Prišel sem le za trenutek. Povedati sem vam želel, da sem obiskal inženirja Igorja Ceršina.« cerniša?- Spregovorila je s takšnim glasom, ko da prvič sliši ta priimek, »Kajpak, Cerniša. Mar ne veste, za kaj gre? Saj sem vam vendar pripovedoval. Tore i —- bil sem pri ti jem in zvedel presenetljive stvari... Ne, ne Meša, Zaenkrat vem ne morem ničesar povedati. Oprostite mi.. Prišel sem le rttto, ker nisem mojrel odpotovati, ne da bi vam poprej sporočil ...« »Nameravate odpotovati?« »Da. Vendar sc bom kmalu vrnil. Najbrž žc jutri I jutra j. Bosla zjutraj doma?« »Da.« »Bodite res doma. Za važno reč gre. In zdaj — na svidenje, Maša!« Stisnil sem ji obe roki in znova/drvel na ulico. Tam sem /aklical vozniku: »Počakajte šc trenutek!« £ Stekel sem v Konju>škovsko ulico, odprl Mata p stanovanja in zasopiban poprosil Katjušo »Daj mi tisoč rubljev! Tisočaka potrebujem, nujno! futrj ti bom vrnil. Sposodil si bom v blagajni vzajemne pomoči ... In zatem bom natisnil SVOJ članek. Takoj mi dej tisoč rubljev!« »Nimam,« je prestrašeno rekla sestra. »Le šest stotakov imam.« štiri itOtak« mi je posodi! sosed, striček Kostia. Pobrskal ie pO vseh cepili. Ne da bi se poslovil, sem (drvel na ulico. Sosedje in svojci &0 razmišljali, kaj se je zgodilo. C. G LAS Šport # Šnort |»r>VFI>F» TFV, T m ^ * a* $r»o»-r * ftnoH *-----♦ A fcr»ort Šnort • Šnort • Šoort • Šoorf r\ Šoort Janez Pavčič o treningu smučarskih tekačev »Vsekakor moramo na olimpiado« Kranj, 6. oktobra — Poklicali smo znanega smučarskega tekača Janeza PAVČIČA, ki na Pokljuki vodi prvi skupni trening naSib izbranih tekmovavccv. Rad je odgovoril na nekaj naših vprašanj O dokaj zgodnjih skupnih pripravah na letošnjo pestro tekmovalno sezono. — Kateri tekmovavci so zbrani na Pokljuki? # »Na trening je v petek prišlo 16 tekmovavcev, ln sicer: Lakota (Mojstrana), Kobentar (Jesenice), Grašič, Bešter (Triglav), Kranjčan, Krpač (Fužinar), Kalan, Bavče, Strbenk (JLA), Jodl (Lovrenc), Peternel, Rajšp, Brezavšek, ReS ter Cveto in Janez Pavčič (Enotnost). Pričakujemo še Gregoriča iz Bohinja in Seljaka iz Kranja, ki je danes službeno v Kočevju.« — Katerega tekmovanja sc bodo naši tekači najprej udeležili? # »že 20. tega meseca bosta šli dve ekipi v Ponteppo (Italija), kjer bo nekakšen smučarsko-planinski kros na 17 kilometrov dolgi progi s 1000 metri višinske razlike. Ekipo Enotnosti bodo sestavljali Peternel in oba Pavčlča, Triglav pa bo nastop?! v postavi Grašič, Kobentar in Rajšp.« — Ali dobri rezultati tekmovavcev lahko še vplivajo na negativno odločitev ZOTK o udeležbi naših tekačev v Innsbrucku? t) »Olimpijskih iger se bomo1 vsekakor udeležili, čeprav prej ne bomo dosegli ne vem kakšnih vrhunskih uspehov. Odgovorni predstavniki smučarske organizacije in ZOTK dobro vedo, da v preteklosti za naš napredek niso nudili vsega, z?.to nam sodelovanje v Innsbrucku ne smejo odreči; posebno še, ker je prihodnja olimpiada tako blizu.« — Od katerih tekačev pričakujete letos najboljše rezultate? 9 »Proti dosedanji praksi so letos že kmalu spomladi zelo resno pričeli trenirati Cveto Pavčič, Lakota in Kobentar; upam, da se bo to kazalo tudi pri njihovih rezultatih. Tudi Peternel in Reš sta iz leta v leto boljša, tako da utegneta letos poseči prav v »konico«. Presenetljivo dobro so pripravljeni tudi vsi trije tekači, ki trenutno služijo vojaški rok. Mlajša generacija z. Grašičem, Rajš-pom in Jodlom na čelu bo menda letos rekla »pomembno besedo«, ln — nazadnje — tudi sam še ne bom odnehal...» — J. Zontar Srečanji prve republiške rokometne lige — moški in ženske rri \/# v/ va zmaga i rzica TRŽIČ : MLADOST 14:7 (6:3) Tržič, 6. oktobra — V derbi srečanju med Tržičcm in Mladostjo so zmagali domači z rezultatom 14:7 (6:3). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: TRŽIČ - Hafner, Oodnov, Eržen, Ude, Jane 2, N. Hladnik 6, Teran 2, O. Hladnik, JakšiČ 3; Gros 1, Laibacher; MLADOST: Zavrl, Bevk 1. Bašar 1, Zupan, Arh 1, Žun 3, Bregar, Ankele, Krampi 1, šumi. Sodnik Nikola Savčič iz Ljubljane je bil dober. Domačini so zaigrali zelo dobro in dosegjj prvo, toda zelo pomembno zmago. S svojo obrambno taktiko so goste povem one-1 mogočih, tako da se ti niso mogli i Tako se je rezultat prvega polčasa končal z zmago Tržiča 63. V začetku drugega polčasa pa je igra postala enakovredna in gostje so znižali razliko na 5:7. Toda to ni trajalo dolgo. Domačini so nato igro vzeli v svoje roke in stalno povečevali razliko (14:5). V zadnji minuti so gostje dosegli zaporedoma dva gola in tekma se je končala 14:7 v korst domačinov. Pri Tržiču moramo pohvaliti celotno ekipo, medtem ko pri gostih ni ugajal nihče. Gorenjska rokometna liga Po pričakovanju Tudi v petem kolu so se vse tekme končale z zmagami favoritov. Zabnica je dorna visoko premagala drugo moštvo Tržiča. Tudi razigrati. Prvi gol na tekmi so do-1 drugi predstavnik z gornjega vrha segli domačini, toli gostje so ta-j lestvice — Križe —je gladko preko i izenačili. Tržičani so igrali v 1 magal Krvavec, prav tako pa tudi napadu zelo prenvšljeno in izko- R.-idovliica S Savico ni imela tež-ristili vsako napako Kranjčanov, kega dela. Kot gost je zmagala Zapravljeno drugo mesto Šiška : Mladost 13:8 (7:5) Ljubljana, 6. oktobra — V borbi za drugo mesto je Šiška zasluženo premagala Kranjčanke. Domačinke so gostje povsem nadigrale, tako v obrambi kot v napadu, če- Rokometaši Dupelj, ki Jih vidimo v napadu na dobljeni tekmi proti Medvodam, bi včeraj morali nastopiti doma proti moštvu Dobrega polja, vendar so se z nasprotniki sporazumeli, da bo ta tekma ljubljanske conske lige na sporedu v sredo Ponovljena tekma prve repuuliške košarkarske lige — moški prav Mladost ni igrala podrejene vloge. Nasprotno: zaigrale so celo bolje kot nretcklo nedeljo z Branikom. Šiška je grafa zelo premišljeno in tudi taktično dobro. Po-vedle so/takoj na začetku in vodile celo tekmo. Tako so tekmo zaključile z rezultatom 13:8 v svojo korist. Ljubljanska rokometna liga Neresnost ali kaj? Sava : Črnomelj 31:17 (13:6) Kranj, 6. oktobra - Igravci obeh moštev so ob napovedani uri zaman čakali na sodnika, ki bi moral vodit to srečanje'. Po 15-minut-nem čakanju so,se sporazumeli, da bo tekmo vodil Javoraik ir° Kranja, ki je bil tedaj na igrišču. — Svoje delo je zadovoljivo opravil. Upravičeno pa se vprašamo, kaj bi bilo, če on slučajno ne bi prišel na tekmo?! SAVA — Zorman 1, Dolšak, Sla-doje, Rus 10, Pirih 6, Pen 4, Asen-tijevič 1, Klavora 9, Todorovič; ČRNOMELJ -- Lazar, Sotelšek I 7, Strmec 2, Einsledler 6, Klepec 1, šimec, Crne 1, Bajt, Sotelšek, Grahek, Kovačič. Začetek igre je bil nervozen. Temu Je tudi kriva zamuda sodnika. Prvi so se znašli gostje in že v 2. minuti vodili z 2:0. Po začetni tremi so domačni izenačili in iz minute v minuto povečevali razliko. Gostje so se predstavili kot povprečna ekipa, pri kateri Izstopajo posamezniki. — C. Naposled krepka zmaga košarkarjev Triglava ELEKTRA : TRIGLAV 56:91 (16:41) ŠOŠTANJ, 6. oktobra — V ponovljeni prvenstveni košarkarski tekmi prve moške republiške lige je danes Triglav premagal Elektro T rezultatom 91:56 (41:16). — ELEKTRA: Moškon 17, Lukman 16, Natek 10, Cerar 10, Naraločnik 2, Dc Costa 1, Kemperle; prosti met! 32:15. — TRIGLAV: dr, Petrič 25, Rus II 19, Belchar I 13, Lam-pret 12, Todorovič 8, Rus I 6, Stružnik 4, Klavora II 4, Zakrajšek; prosti meti 22:17. Zelo dobro sta sodila brata Kavčič. Košarkarji Triglava so naposled apet dosegli visoko zmago. V ponovljeni prvenstveni tekm, ki je odločala o vrstnem redu na dnu lestvice, so kar za 3.5 košev v Šoštanju premagali Elektro, medtem ko so v prvi tekmi izgubili za 16 točk. S to zmago je Triglav zbral 16 točk in osvojil 8. mesto z istim številom točk kot petoplasirano moštvo. Kranjčani so danes zagrali precej bolje kot na prvi tekmi, medtem ko so bili domači slabši. Brez visokega Levstika so bili precej mani nevarni v napadu, razen tega pa so zelo netočno streljali na koš. Triglavani so tokrat še posebno uspešno zaigrali v napadu. Precej košev so dosegli 'z protinapa- Rezultati 8. kola SNL Sobota : Aluminij 1:1 Svoboda : OJlmpija B 2:5 LJubljana : Olimp 2:0 Delamarls : Celje 0:3 Zeleznčar : Maribor 0:0 Kladlvar : Slovan 2:1 Rudar : Triglav 5:1 JUGOSLAVIJA : MADŽARSKA 2:0 Nogometaši drugega moštva Triglava so se dogovorili, da bodo tekmo v okviru gorenjske no20-metne lige odigrali v torek. — Na sliki vidimo dobrega triglavovega reallzatorja Nikcliča, ki bo v tej tekmi nastopil proti Tržiču dov, ki se jih domači zlepa niso mogli ubraniti. Bilo je tudi nekaj uspešnih metov od daleč ter več potez kolektivne igre. V 4. minuti je bil rezultat 4:4, le 6 minut kasneje pa je Trglav vodil že z 21:6. V teh minutah Je bil odpor šoštanjčanov zlomljen, prav tako pa tudi niihova volja. Odtlej so gostje z učinkovitimi meti naglo višali razliko, še posebno, ker so domači zaradi solidne obrambe triglavanov ter netočnih metkov le poredko zadevali koš. V prvih sedmih minutah drugega polčasa so dosegli domači 3 točke, gostje pa 14. V 13. minuti je Triglav vodil že za 42 košev (70:28). V nadaljevanju so Kranjčani nekoliko popustili, medtem ko so se domači razživeli in zmanjšali razliko na 35 košev. — L. S. Peto kolo gorenjske nogometne 1iye Spet visoki rezultati SVOBODA : ŠK. LOKA 0:6 (0:1) Šenčur, 6. okt. — Gostje se kljub veliki terenski promoči v prvem polčasu niso znašli, čemur je bil v glavnem vzrok slab teren. Ko so se ga že privadili, so z lahkoto visoko zmagali. — Gole so dosegli: Stojanovič in Hribernik po 2 ter Petrovič in E. Rant po 1. SVOBODA — Erzin, Reš, Skr-jane, Ajdovec, Catner, Sitar, Fel<*r, Žlindra, Erzin, Svetelj, Erzin; ŠK. LOKA — Šušteršič, Berčič, Novine, Langerholc, Žontar, Trdina, Pire, Stojanovič, Petrovič, Rant in Hribernik (Košir). — K. Mladost : Naklo 3:0 (1:0) Kranj, 6. oktobra — Na stadionu Mladosti v Stražišču sta se dopoldne srečali enajstorici domačega /moštva in Partizana Naklo v tekmi V. kola gorenjske nogometne lige. Na težkem blatnem igrišču so se bolje znašli domačini, ki so kljub dobri igri gostov iz Nakla dosegli tri gole. Vse tri je dosegel vodja napada Mladosti Arsovski. Moštvo iz Nakla je nastopilo brez svojega vratarja Kalana. Mladost — Križnar, Žumer, Bov-ha, Povh, Zaletelj, Radon, Bajželj, Kastingcr, Arsovski, Brenčič, Stoj-čevski (Koncut); Naklo — Cerni-lec, Porenta (Lang), Zaplotnik, Fa-jan, Zupan, Marinšek, Čuk, Oman, Polak, Pajk, Hribar. Nogometni turnir v Preddvoru Preddvor, 6. oktobra — Danes dopoldne je bil na nogometnem igrišču v Preddvoru nogometni turnir med enajstoricami TVD Partizana Trboje, Predoslje in Preddvor. — (Povabljeno moštvo Partizana Visoko se turnirja ni udeležilo.) Turnir je bil organiziran v počastitev krajevnega praznika. edino ekipa Selc, in sicer nad drugim moštvom Dupelj. V žensk ligi je bilo tokrat na sporedu zadnje kolo. V boju za prvo mesto se je tekma med Stor-žičem in Dupljami končala neodločeno, tako da je ekipa Storžiča zaradi boljšega količnika zavzela prvo mesto. Rezultati —- moški: DUPLJE B : SELCA 8:13 (2:8) Duplje B — Z. Marinšek, Perne 1, Cubej 2. Jeruc 1, Frelih 2, Ra-kovec 1, Udovč 1; Selca — Gartner I. Krek I 3, Krek II 6, Lotrič II 2, Gartner II 3, Primožič 1. — Sodil je Hladnik iz Tržiča. 5. KRIŽE : KRVAVEC 41:2 (20:0) Križe — Dolhar 1, V. Ješe 17, J. .Teše 2, E. Ješe 1, Jazbec 6, J. Sitar 10, Uzar 3, M. Sitar 1; Krvavec — Lipar, Slapar 2. — Sodil je Porenta iz Kranja. RADOVLJICA : SAVICA 28:8 (11:5) Radovljica — Mesaric, Koren 3, Ravnik 5. Tadič 9, Razinger 1, Bu-t;nar 4, Vobič 5, Novak 1; — Savica — Peteh, Humar 5, Strgar 1. šušteršič 2. — Sodil je šparovec iz Kranja. ŽABNICA : TRZIC B 36:10 (13:3) žabnfca — Tonja 1. Miklavc 8, Ka'an 8, Pavel Pipp 10, Peter Ppp *, Mihelič 3, Pustavrh 2; Tržič — Perko 4, Plestenjak 1, Krištofek 3, Slapar 1, Brodar 1. — Sodil je Tabernik iz Kranja. Rezultati — ženske: TRŽIČ : MLADOST B 3:9 (2:3) Tržič — Pehare, Roblek 1, Eržen 1, Kramar 1; Mladost B — Trilar 1, Babnik 4, Lužan 4. — Sodil je Javomik iz Kranja. STORZIC : DUPLJE 2:2 Storžič — O. Dolen, M. Dolen 1, Hrušič 1. Duplje — Cuk 1, Vanc 1. — Sodil je Vidmar iz Kranja. Kvalitetni atletski miting v Kočevja. Odličen tek Olimpije na slabem teren« Kočevje, 6. oktobra - 'ju t tizan Kočevje je v sode«* ^ Atletsko zvezo Slovenije^ ob 20-letnici zbora °dP° SL venskega naroda kvalitet ^ bliski miting s sodelovanje ^ 85 atletov in atletinj xl. ru$& skih klubov in Dinama i■ ^ Vreme ie bilo na dan e.()tl nastopajočim zelo Jl&V ^[ & pa je deževje prejšnje $9 zelo omehčalo in zato n. j^iiUr seženi najboljši rezulta"- ^ i» odličen tek in nov slov* 0 kord švedske štafete ^ pije. Prejšnji rekord J« V { štafeta Kladivarja O^.'va*' disciplini je štafeta T™' gla nov gorenjski ^k°r ^li^ Zaradi poplavljenega s ^ so odpadli skoki v visi" ■ in s palico. rf* Na mitingu se je f gledavcev, ki so nastop ' vdušeno pozdravljah- ^ Rezultati: 110 m o^1*. Tjjri J (OS) 15,5, 100 m - g 400 m — Stanovnik O-^ ^9 r metrov — Stajner (Br) '^O, metrov - štros (^J) jtag 16:49,4, SvecUM 100) metrov Cvirn (Tr) (400 x 300 x 200 x pija 1:59,2 (nov 4. Triglav 2:08,1 (nov 9>^^ 1 [n.\wWW 100 m — M. Lubej (£" j*!** kord); — ženske: Ostrovška (Br) in - Urbančič (KI) 437^ — ZAK Maribor -51,6. M. Košnik na / nem maratonu v ^ V četrtek so odP°t?^aj5 pja v Združeno arab»K na ja v združeno ki Pf.# ajboljšl Jugoslovan«* ^Ajjjj - maratonci: DIKL V>A NIKO NESTOR, *LI*L,ed Z* in MILAN KOSNIK^JJ fifi bod°^Jr progi v pa svetovna V^hodo BOJADŽI. Nastopi« lometrov dolgi kanalu. >Med našimi član kranjskega taVS**** r Košnik, sicer znan P'* \tly nega sloga. Košnik » vič lotil te težavne M» JPj ge, vendar Je že v P'v osvojil naslov d— ^ med amaterji. — fla so bili pred odhodoit^ ^ pripravah v Ohridu. I. in II. republiška odbojkarska liga Na vseh igriščih točke JESENICE : NOVO MESTO 3:1 Jesenice, 6. okt. — Pod Mežak-ljo je bila dopoldne prvenstvena tekma I. slovenske odbojkarske lige med moštvoma Jesenic in Novega mesta. V izredno borbeni tekmi so zmagali domači s 3:1 (15:13, 15:11, 6:15, 15:13). *aze>f benosti so Jeseničani ^IJ-, di tehnično lepšo i^0, ^ POSTOJNA: KOČEVJE : *** NIČA 0:3 Počastili so krajevni praznik štefanja gora, 6. oktobra — Na Štefan j i gori pri Cerkljah so danes popoldne slovesno zaključili s praznovanjem tradicionalnega kra- Rezultatl: Predoslje — Trboje 1:1, Trboje — Preddvor 1:1 in finale: Predoslje — Preddvor 2:0. Zmagovalno moštvo iz Predoselj si je s tem priborilo pokal krajevne organizacije SZDL. — R. Občinska pionirska nogometna liga Naklo, 6. oktobra — Dopoldne sta bili v Naklem v okviru občin-sker pionirske nogometne lige tekmi med Partizanom Podbrezje in Partizanom Visoko 2:2 (1:1) ter Partizanom Naklo in Partizanom Preddvor 1:0 (0:0). Železniki : Ihan 0:4 (0:3) Železniki, 6. oktobra — Prvi polčas se je končal z zmago gostov, prav tako tudi drugi. Gole so dosegli v prvem polčasu Hribar 2 n Mejak 1. V drugem delu igre pa je bil strelec gola Urbančič. jevnega praznika kije. biv^' Dopoldne se je Krvavcem pr spotf'J ♦ t % . ___% rfrt ^ 11(0» A ': ju zbralo več sto okoličanov, ki so V£*om fi ni komemoraciji-. r%ei^l Ji je v gorski vasici zbralo številno pre,^.„jjrr prisostvovalo »kl.l>* _ ffljfr stim tega praznovanj .„ ložnosti so družen ožl organizacije «vedW je ni program, ktaerf* ^ vala tudi godba ^an'V'i Cerklje. Krajevna Cerklje pa je med P ittyf. delila svojim *M likovanja, s kateflJ^Jj kovani za zasluge v por, «. vanja je podelil 1*fpW program prireditve predsednik kluba * A Robas. .pol^ V AMD Cerklje je U f?-niziralo na Sentu^^. štveno ocenjevalno VJ0^ teri je sodelovalo j ga je bila dolga 5*n jevn» pra/novaP S ^gd^jjrf Letošnji i ves i^d«^ ne razsvetljave i" 0\fli°J akadetf'J3 tedeH nedeljo so bile v bila akademije vZ^^jj četrtek je ~— t; w ^rr krajevne skupnos». , tj Hiave in 9V>Jr la slovesna sovem. — R