Ukaz ministra za uk in bogočastje z 8. junija 1883. 1. št. KKilS., <la se izpelje postava z 2. maja 1883. ]., drž. zak. št. 53., s katerim se prenarejajo nekatere določbe postave dne 11. maja 1869, 1., drž, zak. št. «2. (Dalje in konec.) V. (K §. 21. te postave.) Da se po jedni strani predpisan splošni učni smoter doseže, po drugi strani pa udeleženim zlajša ali za nekaj časa odvrne breme, katero jim nakladajo pomnoženi šolski troški in prizadeva beganje njih gospodarskih razmer, se je treba zastran šolskih olajšav držati naslednjih pravil: 1. Olajšave o šolskem obiskovanji se morejo deliti le na splošnih ljudskih šolah otrokom, ki so bili v šoli poučevani celih 6 let. 2. Na jedni in isti šoli se more v šolskem obiskovanji deliti le jedna odločena vrsta olajšav. 3. Poučevanje ne sme popolno prenehati ne v 7., ne v 8. letu. 4. Poučevati se inia le v dnevih med tednom. 5. Učitelj ni dolžan poučevati višej od 30 ur na teden. 6. Ako se privolijo šolske olajšave le posameznim otrokom ali otrokom celih šolskih občin in se ti otroci ne poučujejo v posebnih, od drugih učencev odločenih oddelkih, tako olajšanje o šolskera obiskovanji poprek ne sme več iznašati, nego polovico navadnega (normalnega) učnega časa. Šolske olajšave, ki dalje segajo, smejo se dovoliti izjemno le posaineznim otrokom iz vzrokov posebnega ozira vrednih, ako je po meri pridobljenih vednosti zagotovljeno, da se doseže splošni prejpisan učni smoter. Ne izključevaje druge mogoče slučaje (kombinacije), prikažejo se potem naslednje olajšave o Solskem obiskovanji: a) Obiskovanje šole zimskega poluletja, popolno oproščenje poletenskega poluletja. b) Obiskovanje šole ob šterih dneh v tednu (celodnevno ali poludnevno po šolski uravnavi) v treh ziniskih polletjih (čez 14. leto, tedaj tudi na 9. starostni stopinji od začetka šolske dolžnosti), popolno oproščenje mej poleteuskim polletjeni. c) Obiskovanje šole ob treh dneh v tednu (celodnevuo ali poludnevno po šolski uravnavi) mej celim 7. in 8. šolskiin letom. d) Obiskovanje šole mej celim 7. in 8. šolskim letom poludnevno, kadar imajo drugi otroci celodnevni pouk. e) Redno obiskovanje ves čas mej 7. šolskim letom; na teden tri ure poučevanja mej zimskim časom v 8. šolskem letu (brez razločka šolske kategorije). 7. Ako se otrokom celih šolskih občin privoli šolsko polajšanje, in če se dotični otroci poučujejo v posebnih oddelkih, ločenih od drugih učencev, ne sme število poučnih ur na teden (mej časoru šolskega obiskovanja, kakor je to naznanjeno v točki 6.) mauje biti, kakor tistih ur, ki se dobe, ako se število poučnih ur na teden, ki so prejpisane v vzornih učnih črtežih, enakoraerno razdeli na starostne stopinje, ki so zastopane v dotičnem oddelku ali razredu. V tistem času mej šolskim letom, mej katerim otroci dveh gornjih najviših starostnih stopinj v šolo ne hodijo, iniajo se drugi učenci poučevati v tistem številu ur, ki je naznanjen v vzornih učnih črtežih za vseh osem starostnih stopinj. (Glej pristavek temu ukazu!) 8. V krajib, kjer je več splošnih Ijudskih šol, kjer se dovoli posameznim otrokom jeden in isti način olajševanja šolskega nauka (točka 6.), lehko se dotični otroci raznih šol združijo v jedni šoli v skupno poučevanje. 9. Da se dobe posameznim otrokom šolske olajšave, imajo za to prositi stariši ali njih naraestniki pri krajnem šolskem svetu in za to navesti vzrokov obzira vrednih. Ta poroča okrajnemu šolskemu svetu in stavi nasvet, na kak Dačin bi se dalo privoliti šolsko olajšanje. Okrajni šolski svet razsodi o ti prošnji, in če jo usliši, pove tudi, na kak način se ima olajšati šolsko obiskovaDJe. 10. Da se otrokom celib šolskih občin po selih zadobe šolske olajšave, imajo za to prositi zastopi vseh všolanih občin pri okrajnem šolskem svetu ter predložiti zapisnik o dotičnih sklepih občinskega odbora; ti občinski sklepi imajo tudi obsegati način kolikost (mero) šolskih olajšav. Okrajni šolski svet predlaga to prošojo se svojim mnenjem deželnemu šolskemu svetu v razsodbo. Ako se občinski sklepi zlagajo v tem, kar se tiče šolskih olajšav, ima se prošnja privoliti, ako ni zoper zgoraj navedena določila (točka 1. do privz. 7.). Ako se občinski sklepi ne zlagajo v teni, na kak način in koliko se ima privoliti šolskih olajšav, ali pa se ti ne zlagajo z omenjenimi določili, ukrene deželna šolska oblast način in kolikost olajšave. Ako pa ne prosijo vse všolane občine, ampuk le ena ali njih več za šolske olajšave, tako pa o tem razsoja okrajni šolski svet takisto, kakor o prošnji posameznih starišev (točka 6. in 9.). 11. Ako pa dobivajo otroci dveh imjviših starostnih stopinj prikrajšan pouk v posebnem oddelku od drugih odločenem, iina za ta oddelek okrajni šolski svet sestaviti poseben učen črtež in ga predložiti v odobrenje deželni šolski oblasti. Pri tem gre gledati posebno na prihodnje življenje pri otrocih. 12. Čas za poučevanje posebnega oddelka (točka 7.) za šolsko mladež, ki spada mej zadnji dve starostni stopinji, določi krajui šolski svet. 13. Ako je tako uravnano, da se otroci dveh najviših starostnih stopinj poučujejo v posebnem od drugih ločenem oddelku, tako so obvezani vsi otroci teh starostnih stopinj, da se udeleže tega nauka, in šolsko obiskovanje je strogo nadčuvati. Posameznim teh otrok sme krajni šolski svet dovoliti, da se po vscm ali le po nečem, udeleže nauka, ki je odraenjen za šesto starostno stopinjo; to se ravna potem, koliko je prostora za to pnWnegB- VI. (K §. 23. postave.) Obiskovanje strokovnih šol ali tečajev (godbenih šol, jezičnih šol, gospodarskih ali obrtnih tečajev, strokovno-risarskih in obrazilskih šol i. dr.) je dovoljeno šolskim otrokorn le s tem pridržkom, da jih to ne zadržuje, redno obiskati Ijudsko šolo. Ako so obrtne ali gospodarske šole ali tečaji tako vravnaui, da nadomestujejo šolsko poučevanje, oproščeni so otroci obiskovanja ljudske šole. 0 tem gre razsoditi deželni šolski oblasti, ki se ozira pri tem, kako so uravnane dotične šole in tečaji strogo drže se načela, da si mora vsak šolski otrok prisvojiti naj potrebniših vednost, ki so: verouk, branje, pisanje in številjenje. VII. (K §§. 29., 30., 32. postave.) Določila osnovnega statuta izobraževališča za učitelje in učiteljice dne 26. maja 1874. 1., št. 7114., ostanejo veljavna s temi premembami: 1. Za vzprejem v I. tečaj je dokazati, da bode gojenec pri začetku šolskega leta dovršil 15. leto. Deželne oblasti se s tem pooblaščajo, da smejo, dokler se kaj druzega ne ukaže, iz vzrokov obzira vrednih pregledati starost največ za šest mesecev (§. 14. osnov. štatut). 2. Pri vzprejemni skušnji je dokazati pridobljeno spretnost v risanji po predloženih risarijah, oziroma pri deklicah ono za ročna dela z ženskirai ročnimi deli. Pri vzprejenini skušnji je tudi gledati na to, koliko da je prosivec v godbi izvežban, ali iraa kaj godbenega sluha in čuvstva za glasbo in je upati, da bode kaj napredoval v godbi in zarad tega ozira vreden. Pri jednakem izidu vzprejemne skušnje gre prednost tem, ki so po postavi zadost stari. Gojenci, kateri so v treh mesecih, ko so bili vzprejeti v I. tečaj, po mnenji učnega osobja pokazali svojo nesposobnost, imajo se odpraviti (§. 15. osn. štatuta). 3. V verouku gre poučevati tudi v III. in IV. letu po dve uri na teden, posebno gre pa gledati na specielno metodiko verskega pouka po ljudskih šolah (§§. 17. in 38. osn. štatuta). 4. Pri pouku v pedagogiki na učiteljiščih gre gojence seznaniti tudi z osnovo otroških vrtov, tako tudi z vzgojo in vzgojišči za nravno zanemarjene otroke (§. 18. osn. štatut). 5. Kar se tiče poučevanja v godbi s posebnim ozirom na cerkveno godbo, ostane veljaven ministrski razglas z dne 2. februarija 1882., št. 1811. Pri pouku v petji gre gledati tudi na cerkveno pesen (§§. 30. in 44. osn. štatuta). 6. Ker se pouk v godbi prenareja in ta preosnova napreduje, se imajo tudi obrazci za spričevalo prenarediti tako, da se v vrsto zapovedanih naukov in precej za prostim risanjein navedo ti-le predmeti: splošen pouk v godbi in petji, Bgosli", Bglasovirtt in potem ,,orgle" oziroma zviranje na teh strojih. VIII. (K §. 38. postave.) Predpisane preizkušnje za učitelje na splošnih ljudskih in meščanskih šolah ostanejo veljavne; prenarediti se ima to-le: 1. Učiteljska sposobnost za splošne ljudske šole in za meščanske šole se ne more zadobiti ob jednem in istem dnevu za preizkušnje (§. 4. ukaza za preizkušnje z dne 5. aprila 1872. št. 2845.). 2. Kdor hoče pripuščen biti k učiteljski preizkušnji, rnora vložiti prošnjo, katero je sam spisal, okrajni šolski oblasti. V prošnji gre natanko povedati, ali hoče kandidat izprašan biti za splošne ljudske šole, ali za mesčanske šole in pri kateri komisiji. 3. Piošnji za privoljenje k skušnji za splošne ljudske šole se pridene: a) Kratek popis življenja in izobraževanja. b) Spričalo zrelosti pridobljene na kakem učiteljišči. c) Dokaz praktičnega službovanja najmanj dveb let (v Galiciji za kandidate, v Dalniaciji za kandidate in kandidatinje najmanj po 3 leta) na kaki javni šoli, ali taki, ki imajo pravico javnosti. Tisti, ki niso hodili v javna učiteljišča, morajo priložiti spričalo o telesni sposobnosti. 15+ Iz uzrokov obzira vrednih oproščajo se spričala zrelosti osebe, ki so z dobrim uspehom bilc na poinožnih službah v ljudski šoli. A tega sme oprostiti le naučni minister (§. 7. uknz za preizkušnje z dne 5. aprila 1872. 1.). 4. Prošnji za meščansko preizkušnjo se ima priložiti: a) Kratek popis življenja in učenja. b) Spričalo učiteljskc sposobnosti za splošne ljudske šole. c) Dokaz praktičnega službovanja najmanj treh let (v Galiciji za kandidate, v Dalmaciji za kandidate in kandidatinje najmanj štirih let) na ljudski šoli ali na kaki drugi učilnici. 5. Šolska vodstva imajo prošnje za pripuščenje k preizkušnji učiteljske sposobnosti s poročilom poslati predstavljeni okrajni šolski oblasti, ako so bila priložena potrebna postavno prejpisana spričala in dokazi, ozira se ona na uporabo prosilcev pri šolskim poučevanji in razsoja, ali jim gre dovoliti meščansko preizkušnjo, ako se privoli, pa to obznani dotični komisiji izročevaje ji pisma. Službene izjave o uporabi kandidatov se ne vračajo, marveč hraniti jih gre pri spraševalni komisiji. 6. Kandidatje za preizkušnjo, ki niso (zdaj) v šoli v službeni uporabi, imajo praviloo spisano prošnjo (točka 2. — 4.) priloživši službena spričala, predložiti neposrednje pri tisti okrajni šolski oblasti, kjer so zadnji čas bili v službi, ta (okrajna šolska oblast) razsodi, ali jim gre dovoliti skušnjo; ako se dovoli, naznani to spraševalni komisiji, izročevaje ji pisma (akte). 7. Preizkušnja za meščanske šole obsega le nauke, ki spadajo k odbrani skupini. Učiteljska sposobnost za poučevanje v krščanskem nauku, pridobljena za splošne ljudske šole, velja tudi za meščanske šole. (§. 6.ukaza za preizkušnje z dne 5.aprila 1872.1.) 8. Spraševalci, postavljeni za verska izpraševanja, imajo sedež in glas v spraševalni komisiji in določivni glas takrat, kadar gre za splošne zadeve pri preizkušnjah ali za njih nauk. Kako se je obnesla preizkušnja iz veronauka, to imajo določiti spraševalci in komisarji, katere je imenovala dotična cerkev ali verska družba za spraševanje iz veronauka. Ravnatelj spraševalne komisije ima tudi glede metodične obravnave gledati pazljivo na verouk in svojo razsodbo izreči cerkvenim zastopnikom. Na priznanje učiteljske sposobnosti v drugih spraševanjskih naukih nimajo ti spraševalci in komisarji nikakega vpliva (§. 10. navoda za spraševanja z dne 5. aprila 1872.1.) IX. (K §.41. postave.) Deželna šolska oblast sme kandidate, ki so si pridobili učiteljsko sposobnost za sreduje šole, pripustiti k preizkušnjam za splošne ljudske šole, ali pa tudi za mcščanske šole, ne da bi tirjala od njih dokazov, potiebnih po odstavku VIII., točka 3. in 4., b in c. Pri taki skušnji iinajo kandidatje le dopolniti skušnjo iz tistih naukov, iz katerih ne dokažejo učiteljske sposobnosti za srednje šole. Taki kandidatje morajo se vendcr stalno na ljudsko šolo umestiti le takrat, ako so bili najraanj jedno leto po tem, ko so dobili spričalo učiteljske sposobuosti, v službi na kaki javni ljudski šoli, ali na kaki zasebni Ijudski šoli, ki ima pravico javnosti. Ta pogoj za nanieščenje se mora v učiteljskem spričalu določno ouieniti. X. (K §. 46. postave.) Prihodnje deželne učiteljske konference bodo le šesto leto od časa, ko so bile zadnje učiteljske konference. XI. (K §. 48. postave.) Pri umeščenji šolskih vodjev je gledati: 1. Za časa, ko postane veljavna postava z dne 2. inaja 1883. 1., drž. zak. štev. 53., morejo postati šolski vodje le učeniki, ki dokažejo sposobnost za poučevanje v verouku tistega veroizpovedanja, kateremu pripada večina učencev dotične šole po premeru preteklih pet šolskih let. Ako pa pri kaki šoli ni raogoče določiti tega, ali da je šola še preraalo časa ali iz kakih drugih vzrokov, naj se za podlogo vzame popisovanje šolskih otrok. Dokaz za sposobnost poučevanja v verouku se dokaže z učiteljskim spričalom (§. 38. postave 2. maja 1883. 1., drž. zak. 53.), pridržaje misel, da kandidat za službo šolskega vodja, odkar je dobil učiteljsko sposobnost, svoje vere ni izpremenil. Učitelji, ki so dobili učiteljsko sposobnost pred 1. oktobrora 1872. 1., t. j. pred dnevom, ob katerem je veljavo zadobila postava za učiteljske preizkušnje z dne 5.aprila 1872.1., drž. zak. štev. 50., so sposobni poučevati v krščanskem nauku pod zgotaj omenjenim pridržkom (učitelji, po starem načinu sprašani, so bili tudi sposobni za poučevanje v verouku, ker so bili navadno v tem tudi izprašani). Učitelji, ki so bili izprašani po izpraševanjski postavi z dne 5. aprila 1872. 1. so sposobni za poučevanje v verouku pod zgoraj omenjenim pridržkom le takrat, ako je to določno povedano v spričalu učiteljske sposobnosti ali v napredku (izidu) dopolnilnega izpita (ministrski razglas z dne 30. septembra 1875. 1., štev. 829.). 2. Kadar se razpiše služba šolskega vodja za umeščenje, se služba kot taka določuje, naznani se kategorija Ijudskih šol in zahtevati se ima dotični dokaz po premeru veroizpovedanja večine učencev. Sicer se je pa pri nameščenji šolskih vodjev držati, kakor dosihinal določil, ki se tičejo pravnih razmer učiteljstva na javnih ljudskih šolah. 3. Zdaj naineščeni šolski vodje ostanejo tudi, ako niinajo zgoraj omejene sposobnosti v službi, in imajo dotično zmožnost dokazati le takrat, kadar prosijo druge službe za vodja. Šolskim oblastim se ukaže, delati na to, da se takoj zvrše ti ukazi glede na §. 75. postave z dne 2. maja 1883. 1., drž. zak. štev. 53., v dotičnem upravnein okrožji.