PRIMORSKI DNEVNIK jJMAim MODUL INTREPIlh LAHNO PRISTAL NA LUNI DEIECACIJA PRIMORSKEGA DNEVNIM V BANJALUKI : HIŠE ZAl nri .as irm ... "■ - : “ • Včeraj ob 12.45 je tretji človek Predsedniku banjaluške občine Babiču izročeno nakazilo za 2 milijona lir Charles Conrad stopil na Lunina tla P°l ure za nJim je stopil na Luno tudi Alan Bean - Astronavta sta pristala na področju «meženega moža», zraven avtomatske sonde «Surveyor», ki leži na Luni od leta 1967 Predsednik Živko Babič se je toplo zahvalil za solidarnostno pomoč naših ljudi ■ Četrt ure pred prihodom naše delegacije potresni sunek 6. stopnje — Danes ob 7.54 po italijanskem času je lunarni Hi :g «totrep|d» lahno pristal na Lunini površini. Ob pristanku na Lu-l Conrad navdušeno snnrnril «n reiomnernu centru v Houstonu, da redu. Šest ur pozneje, in »»m™, u«.|i i.uvek v zgodovini, stopil Altist" -1® nap.ra.vil prvi korak na Luni ie šaljivo dejal: «Za toliw°n?a prvi k?rak kratek, zame pa je ogromen«. Pol ure bsjgj*8 I® stopil na Lunino površino tudi Alan Bean. Prve njegove K 8 °k s*'ku z luno so bile: «Dečki, tu je vse mehko in čisto.® I . C m nnoifšn u . I . ! I — - _ ___ _ 1iijjZ,nonavta sta ostala na Luni do "lod/t **° sta se vrnila v lunarni j, "V" Prvi se je vrnil Bean, takoj Za1'"1 Še Conrad. site i ^ okvare barvne televizij-0^. kamere, je bila televizijska a,a ^ ~---------------------- TjU- Charles Conrad Alan Bean ***»*&» po nekaj minutah J:. Conrad bo zapustil «Int.rep:d'» ob 6.45, deset minut za njim pa še Bean. Rozman avtom so naročili, naj prineseta na Zemljo nekaj delov avtomatske sonde ta naj poskusita, če jima bo mogoče, vzeti iz sonde fotografski aparat, ki je svoj čas poslal na Zemljo nad 6.000 slik. Predvidevajo, da se bosta astronavta vrnila okrog 10. ure v «Intrepod», ob 15.30 pa bosta začela z najbolj tvegano operacijo, se pravi z odletom z Lune proti matični ladji. Do priključitve z «Apoll«m 12», kd kroži okrog Lune z Gordonom, bi moralo priti ob 18.30. ----------- Scotland Yard išče morilca LONDON, 19. — Vsi najboljši agenti Scotland Ys rda iščejo po Londonu sadičnega morilca 53 - letne vdove Aliče Stamp iz Woolwicba (južne tandemske četrti). Umor so odkrili šele predvčerajšnjim popoldne, ko je Aličem 28-letni sin prišel na obisk k materi ta našel njeno truplo. Sklepajo, da je morilec ubil žensko med, četrtkom ta petkom preteklega tedna. Napadel jo Je v stanovanju, jo posilili ta jo potem večkrat zabodel z nožem, na kar Jo je še močno udaril po glavi. Eden od funkcionarjev preiskovalnega urada je Izjavil, da skušajo narediti vse, kar je mogoče, da bi čtkmprej našli nevarnega morilca, vsekakor pa preden mu uspe tibdta koga drugega. Domnevajo, da je ta umor tevršila tata oseba, ki je oktobra umorila TOtetno Neilde Bond. Način umora je zelo podoben, poleg tega je Ubijalec v obeh primerih oropal stanovanja svojih žrtev. M-letoa Mirja Larsson, zaročenka Guntherja Sachsa Delegacija Primorskega dnevnika v Banjaluki jjjiili# ' -v. *..y, v./ vMv A * <.#: č č-:.'oV C ./ liit * : j - . A i i "MM 4 Posvetilo načelnika štaba za stanovanjsko preskrbo v Banjaluki Primorskega dnevnika Milorada Miše Popoviča delegaciji (Nadaljevanje s 1. strani) je našim ljudem. Stopamo v zimo, kar pomeni, da lahko vsak trenutek zapade sneg, saj je za nas normalno, da imamo v novembru sneg ali pa dolge ta močne nalive s po- plavami. Imeli smo sicer srečo, da nam je doslej vreme bilo dokaj naklonjeno ta da smo lahko v relativno v kratkem času opravili o-gronrno delo. Opravičujem £e vam, ker vam osebno ne morem povedati kolikšna Je skupna vrednost ta količina doslej prejete moči. Osebno se s tem ne ukvarjam, kajti za to so poverjeni drugi organi naše samoupravne oblasti ta naši operativni štabi. Lahko samo rečem, da je ta pomoč velika, da prihaja dan za dnem, da nas dan za dnem prepričuje o tem, da v naši nesreči nismo sami. Prav danes zjutraj smo imeli tu ekipo zdravnikov epidemiologov iz medicinskega centra ta strokovnjakov iz Sarajeva, ker smo hoteli oceniti epidemiološki položaj ta videti, kako je z zdravjem ljudi. Prav danes se zaključuje tretji teden od potresa, a to Je čas talku-bacije. S strahom smo čakali, kaj nam bo pokazal današnji dan, toda ohrabrilo nas je mišljenje strokovnjakov, da je položaj relativno miren in relativno zadovoljiv. Pravim relativno, ker v tem pogledu nimamo zaskrbljujočih pojavov.« Predsednik Živko Babič je nato v skoraj enournem razgovoru obširno odgovarjal na naša vprašanja in na našo ugotovtiev, da nas je presenetita vzorna organizacija posameznih služb, vzorna disciplina ljudi ,je predsednik Babič poudaril, da je to zasluga ne samo iz-redne požrtvovalnosti vseh samoupravnih organov družbene dejavnosti, temveč tudi prebivalcev samih. «Naš štab, Jaz sam, ne bd 'mogel ničesar narediti, če ne bd delovala ljudska iniciativnost, če ne bi vsak posameznik spontano prijel za delo ta se spontano podredil potrebam ta nujnostim trenutka, kar je rezultat našega samoupravnega sistema«. Razgovor pri predsedniku Babiču so posneli za televizijo ta radio, ki sta o obisku naše delegacije poročata že uro ali dve kasneje. Po zaključenem razgovoru v mestni hiši se je nota delegacija podata še na razgovore v štab za stanovanjsko preskrbo in v informacijski center, kjer so nas v podrobnostih seznanili s trenutnim položajem v Banjaluki ta okolici, s številom družin, ki so se lahko vrnile v stanovanja, s številom onih, ki prebivajo pod šotori, v camp-prikolicah, v drvarnicah, kleteh ali drugod pri manj prizadetih svojcih, s številom evakuiranih šolskih otrok. itd. čas pred in po razgovorih smo izkoristili za dokaj podroben ogled mesta ta tako iz razgovorov pri predsedniku občine in pri načelniku štaba za stanovanjsko preskrbo kakor iz razgovorov z ljudmi pod šotori ali v drugih zasilnih bivališčih, pa še iz samega ritima življenja v Banjaluki, smo odnesli vtis vzorne organiziranosti ta čvrste odločenosti, da se ogromne rane, ki jih je povzročal potres, zacelijo v najkrajšem možnem razdobju. Seveda bodo potrebni velita napori ta tudi velike samoodpovedi* prizadetih ljudi, zlasti pa bodo potrebna ogromna materialna sredstva, ssj dejanske škode sploh ni mogoče izraziti v kakšnih številkah. Dejstvo je namreč, da je mesto z neposredno okolico dejansko mnogo bolj prizadeto, kot je mogoče soditi na prvi pogled, saj se mnogokrat za navidez nepoškodovanimi pročelji krije popolno razdejanje v notranjosti in so rumeni križci na stavbah, ki pomenijo, da bodo morali te stavbe podreti, številnejših od zelenih (vseljiva poslopja) ta rdečih (poslopja, ki jih Je treba prej popraviti). četrt ure pred prihodom našo delegacije v Banjaluko, ob 9.45 v torek, se je zemlja ponovno tresla Povedali so nam, da je bil potres 6. jakostne stopnje. Toda iz tega kar smo videli, smo spoznali, da so ljudje na take sunke pripravljena in da ne povzročajo nobene panike, življenje so odvija naprej, mnogo trgovin posluje v zasilno popravljenih prostorih ali nia prostem ta nikjer ni nobene potrošniške nervoze. Povsod, kjer je razdejanje najhujše, je videti delavce, kako z mehaničnimi sredstvi odstranjujejo ruševine ali podirajo napoi podrte stavbe, na prostorih okrog šotorov ta camptaških prikolic se igrajo otroci in si kurijo kresove. Moč življenja že premaguje tragedijo ta jo bo premagala. Ko smo odhajali, smo si želeli samo to, da bd se mogli čtaiprej povrniti v obnovljeno m še lepšo Banjaluko. ZNAČILNOSTI KITAJSKEGA GOSPODARSTVA Kljub kulturni revoluciji juan še ni izgubil družbene in gospodarske vloge Številni plačilni razredi se odražajo v močnem razponu cen zagotovljene preskrbe in prostega trga Juan je kitajska nacionalna valuta. Danes lahko slišite geslo, da ni treta delati za »papirnate bankovce«, temveč iz visokih moralnih in političnih pobud. Vendar ta »papir« ni izgubil svoje vrednosti in vloge v družbi. Kitajsko gospodarstvo sicer ni tržno, vendar ni niti povsem naravna razdelitev. Je nekje v razponu med zagotovljeno in radonirano preskrbo. Skratka: na Kitajskem mnogo bolje živi tisti, ki ima juane, od tistega, ki jih nima. Na pekinškem trgu stane liter olja v racionirani preskrbi dva Juana (500 lir), vendar je količina omejena na približno poldrugi liter mesečno za petčlansko družino. Kdor želi več — mora plačati višjo ceno, v svobodni prodaji pa stane olje 5 juanov liter. Podobno je s sladkorjem: v racionirani prodaji velja 2 juana, na svobodnem trgu pa 4 juane kilogram. Priljubljeni kitajski čaj na posebne bone in v orne jenih količinah stane 16 juanov kilogram. V svobodni prodaji se cena povzpne na 50 juanov. Racionirani bombažni tekstil — na prebivalca (xipa de od 6 do 7 metrov — prodajajo za vsoto od dva do tri jua-nc za meter. Lepi kitajski tropikali, gabardeni in težka volnena sukna pa dosegajo v svobodna prodaji ceno 10, 15 in 20 juanov za meter. Po nizkih cenah in v omejeni količini zagotavlja država vse tisto, kar je po njeni sodbi najnujnejše za vsakdanje življenje. Gre za riž. žito, olje, sladkor in še za nekatere predmete široke potrošnje. Svinjsko meso je n.pr. samo v svobodni pro- daji in je petkrat dražje od riža, slanina osemkrat, sir desetkrat, maslo pa petnajstkrat. Kako naj potem razporediš in za kaj porabiš tistih 50 do 60 juanov poprečne mesečne plače? Seveda je to vprašanje tesno povezano s skrajno racionalnim, varčnim in skromnim življenjem. Dalje je vprašanje, koliko si lahko kdo privošči nad zajamčenim poprečjem. Da si eden lahko kaj privošči, drugi pa ne, je dokaz tudi v tem, da obstajajo velike razlike med cenami blaga za zajamčeno ta svobodno preskrbo in da porabijo za slednjo tudi precej denarja. Za tipičen primer omenjenih razlik naj navedemo, da dobi delavec v tovarniški kantini kosilo za skoraj simbolično vsoto 3 juanov mesečno. Zato pa stane samo ena steklenica piva pol juana. Celo v skromnih javnih restavracijah brez tovarniških in državnih dotacij lahko poprečen človek kosi za približno 40 penov (1 juan je 100 penov). Škatla najbolj dragih cigaret stane 10 penov več. Juan po vsem tem sodeč ni samo sredstvo za posebno urejanje velikih socialnih in ekonomskih vprašanj na Kitajskem, temveč zrcali tudi vrednotenje ljudi in poklicev, hkrati pa ugotavlja razliko, ki obstaja med njimi. Da je to resnica, priča tudi dejstvo, da so na Kitaj skem — morda celo bolj kot v mnogih drugih deželah sveta — do podrobnosti izdelali razvrstitev ljudi v veliko plačilnih razredov. V ogromnem državnem aparatu je bilo nekaj časa 24 takih razredov, plače pa so bile v razponu od 33 do 450 juanov mesečno. Učitelje in profesorje osnovnih in srednjih šol so prav tako razvrstili v 24 razredov, prejemki pa znašajo od 55 do 170 juanov mesečno. Univerzitetne delavce so razdelili v 12 razredov z razponi od 55 do 350 juanov. Delavci v industriji so razvrščeni v osem plačilnih razredov, mesečni prejemki pa znašajo od 33 do 104 juane. Iz navedenih številk izhaja, da je poprečna plača na Kitajskem 60 juanov. Zlahka sklepamo, da predstavljajo ljudje na vrhu razponov manjšino in da je velika večina v spodnjih kategorijah. V posebnih primerih uživajo ljudje tudi posebne bonitete. Dober kitajski izvedenec, ki se vrne iz tujine, ima do 10-krat večje dohodke kakor poprečen Kitajec. Če upoštevamo moža in ženo, ki se vrneta iz tujine, dosegajo njuni dohodki mesečno tudi do 1000 juanov. To je za kitajske razmere in standarde naravnost fantastično visoka vsota. Sicer pa tudi državljani v nižjih plačilnih razredih, če delata vsaj dva v družini, prinesejo domov od 130 do 150 juanov (od 32 do 25 tisoč lir). Tudi v tej družini si lahko kupijo kaj dražje ga, n.pr. ročno uro, kolo in radio-aparat. Ti trije predmeti so namreč trenutno simbol dobre kitajske življenjske ravni. Omenjene kategorije in plačilni razredi so veljali do kulturne reve lucije. Leta pa je prinesla precej sprememb. Eno izmed poglavitnih PO MNENJU ZUNANJE POLITIČNE KOMISIJE SKUPŠČINE SRBIJE Napredek nekaterih oblik sodelovanja med SFRJ in Albanijo Jugoslovanski izvršni svet o likvidnosti v gospodarstvu ter o ukrepih na področju elektrogospodarstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. - Komisija za zunanjepolitična vprašanja skupščine Srbije je na današnji seji, katere so se udeležili tudi predstavniki zunanjepolitičnih komisij skup. ščine Makedonije in črne gore in ustreznih komisij avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine, razpravljajo O odnosih z Albanijo. U-: vodno poročilo je na seji podal odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Tirani Ljubo Hr-r.jak. Člani komisije so z zadovoljstvom ugotovili stabilnost na meji z Albanijo in napredek nekaterih oblik dvostranskega sodelovanja. V razpravi je med drugim poudarjena potreba nadaljnjega napredka trgovinske izmenjave in razširitve sodelovanja na druga področja obojestranske koristi. Zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča sprejel predloge zakona katerih smoter je izboljšanje likvidnosti v gospodarstvu, informacije o aktualnem energetskem položaju, predlog zakona o spremembi invalidskega zakona in nekatere druge odloke. Zvezni izvršni svet je proučil informacije skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva o aktualnem energetskem položaju in ukrepe, ki so predvideni za ublažitev položaja do katerega je prišlo zaradi težav v proizvodnji in dobavi električnega toka potrošnikom. Nepričakovana sušna doba je povzročila občutno zmanjšanje proizvodnje hidroelektrarn zaradi česar je prišlo do občutne omejitve v potrošnji toka. Položaj se iz dneva v dan slabša tako, da bodo potrebne še večje omejitve, če se v najkrajšem času vremenske razme. re ne spremenijo. V Beogradu na primer že več dni po več ur dne v- aiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMMiiHMiiitiiiiifiiiiiiiimiiimi|iimiiii|||||||||||MI||M|, umni DRZEN ROPARSKI NAPAD V PIEMONTU Iz zlatarne so odnesli za 30.000.000 lir dragocenosti Zlikovci so vdrli v trgovino predvčerajšnjim zvečer AVIGLIANA (Torino), 19. — Tri. Je oboroženi roparji so sinoči vdrli v neko zlatarno v Glavemu ter se polastili dragocenosti in ur v skupni vrednosti za Okoli 30 milijonov Ur. Roparji so se pripeljali pred zlatarno, ki je last 46-letnega Mlche-loja Priola v Ul. Torino 9 z avtom znamke «ferrari» s torinsko evidenčno tablico. Eden od zlikovcev Je ostal za volanom s prižganim motorjem, druga dva pa sta planila v zlatarno s pištolami v rakalh. Oba st.a bila zakrinkana. V zlatarni so bili tedaj zlatar, njegova žena Gior-Rina in 14-letna hčerka Norma. E-den od roparjev, ki je bil ntake postave In z razločnim južnjaškim narečjem, je naperil revolver proti Priolu ter mu zagrozil naj molči, naj ne napravi nobene sumljive kretnje in naj mu takoj toročl ure in dragocenosti. Zlatar se je vdal brez obotavljanja, ker Je takoj rar zumel da se neznanec ne šali. Roparja sta nato Izpraznila predale in tudi blagajno, ki Je bdla tedaj odprta, ker so Priolov! prav tedaj spravljali vanjo svoje blago. Takoj nato sta elllkovca zapustila trgovino, skočita v avto ta se odpeljala. Priolo Je tekel za njima. Skušal je celo streljati s pištolo na vozilo, toda prav tedaj mu ga je zakril neki drugi avto, ki Je šel slučajno mimo. Policijski orgami so postavili cestne bloke, ki pa se do sedaj še niso obnesli. _________________ no izključijo dobavo toka posameznim mestnim četrtim. Po podatkih skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva bo rezerva vode v akumulacijskih jezerih pri najracionalnejši uporabi toka omogočila proizvodnjo največ za dva tedna. Zvezni izvršni svet je sklenil, da sporazumno z republiškimi izvrš- nimi sveti sprejme ukreje za omilitev položaja posebno z namenom, da se v bodoče podobni položaj ne bi ponovil. Predlog spremembe zakona o vojnih vojaških invalidih, ki bo predložen v odobritev zvezni skupščini, predvideva povečan:e invalidnine za 23 odst. S predloženimi spremembami bodo dobili pravico do invalidnine tudi starši padlih borcev. Zvezni skupščini ta predložen tudi sprejem zakona o udeležbi zveze v financiranju akcij jugoslovanske zveze za telesno kulturo in jugoslovanskega olimpijskega komiteja. H. B. evidenčno tablico so se peljale štiri osebe, ta so bile namenjene v Piom-b:no ina pogreb. Mauro Maltaglia-ti, star 46 let, je upravljal avto, trije drug!, in sicer 56-letni Giuseppe Costi in njegova žena Norma ter 23-letnii Glorgio Guerrind, pa so se peljali z njim. Iz neznanih razlogov je avto zdrsnil na cesti ter zavil na levo stran, kjer je treščil v debelo deblo. Od štirih potnikov se je rešil samo Guerrind, ki pa je hudo ranjen. V Beogradu «Vcčer solidarnosti z vietnamskim ljudstvom» Imenovanje škofa za Albance v Jugoslaviji BEOGRAD, 19. — Papež Pavel VI. je Imenoval trnsgr. Nikola Pre-la za škofa albanske etnične skupine v Jugoslaviji. Agencija «Rela-zionii reliigfose« pravi, da je ta odločitev nekoliko presenetila beograjske cerkvene kroge. Novi škof bo pomočnik škofa msgr. Joahdma Herburta. Po poročilih agencije v Beogradu mislijo, da je s tem i. menovanjem Pavel VI. hotel razrešiti nekatere probleme katoliške cerkve v Jugoslaviji, ki so nastali zaradi albanske narodnostne skupine. Poleg tega pa je papež hotel, po poročilih iste agencije, nuditi Albancem stik s katoličani, ker po državnem ukazu ne smejo imeti verskih organizacij. «Diplomatsko prcmirjc» za Gibraltar Trčenje ladij na Temzi LONDON, 19. - Sinoči je italijanska trgovska ladja »Elisa F.» trčila ob izlivu Temze v grško trgovsko ladjo »Homer«. Ladji sedaj pregledujejo izvedenci, da bi natančno u-gotovili škodo. Družba «Lloyd» je sporočila, da ima italijanska ladja precej poškodovani krn in se ne more posluževati sidra. Grška ladja je le lažje poškodovana. NEW YORK, 19. - Z resolucijo na skupščini OZN sta britanska in španska delegacija sklenili, da zaenkrat ne bosta razpravljali o gi-braltarskem problemu. Predstavnik španske vlade je pojasnil, da bi sicer problem ostal na dnevnem redu in bodo v katerem koli trenutku lahko o njem razpravljali. Britanski predstavnik pa je poudaril, da bodo to vpraša, nje rešili samo s sporazumevanjem. Po njegovih besedah si je Velika Britanija vedno prizadevala za dobre odnose s Španijo, vendar pa se ne bo odpovedala Gibraltarju, dokler se prebivalstvo tega ozemlja ne bo odločilo za špansko vlado. Trije mrtvi pri trčenju «fiata 125/S» v drevo CEOINA (Hiramo), 19. — Tri mrtve in enega ranjenca je terjala prametaa nesreča, ta se Je pripetila davi na državni cesti «AureUa» med krajema Danoratdco in San Vin-cenzo. Z avtom «fiat 125-S« z milansko BEOGRAD, 19. — V veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu je bil nocoj v okviru tedna solidarnosti z vietnamskim ljudstvom večer solidarnosti z borbo vietnamskega ljudstva. Na slovesnosti, katere so se udeležili poleg številnih Beograjčanov tudi Mirko Tepavac, Svijetin Mijatovič, Marjan Brecelj, Aleš Bebler in druge osebnosti je poleg govora predsednika Zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstvu Jugoslavije Milatoviča bil tudi priložnostni kulturno - umetniški program. Veljko Milatovič je v svojem govoru med drugim ugotovil, da stalne napovedi o umiku tujih čet iz Vietnama niso povečale upanja na skorajšnji mir in obsodile politiko dominacije in hegemonije, kateri se vedno bolj odločno zoper stavlja svetovno javno mnenje, ki stremi po trajnem miru in varnosti. Takšen mir pa je po besedah Milatoviča nemogoč brez spoštovanja enakopravnosti, nacionalne neodvisnosti in suverenosti vseh držav in narodov. Na spoštovanju teh načel temelji politika vseh naprednih posebno neuvrščenih držav. Solidarnost z borbo vietnamskega ljudstva je ustvarila široko protiimpe-rialistično fronto naprednih sil ne glede na idejne, politične, verske in druge opredelitve. Jugoslavija, dosledno s svojo revolucijo, podpira vietnamsko ljudstvo v njegovi borbi in v njegovi zahtevi da samo odloča o svoji usodi. «Mi smo prepričani, da bo iz te junaške epopeje izšel svoboden in neodvisen Vietnam« — je zaključil Milatovič. Jugoslavija in Avstrija o političnih vprašanjih DUNAJ, 19. — Zastopniki jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve in avstrijskega zunanjega ministrstva so imeli včeraj in danes na Dunaju informativne razgovore o aktualnih vprašanjih mednarodne politike posebno s področja evropskega sodelovanja in varnosti. Razgovorov so se z jugoslovanske strani udeležili državni podtajnik Milorad Pesič, svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve Djuro Minčič in jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Voš njak, z avstrijske strani pa glavni ravnatelj političnega ravnateljstva avstrijskega zunanjega ministrstva dr. Halusa, načelnik oddelka dr. Schumberger in druge osebnosti. Zastopnike državnega tajništva za zunanje zadeve je danes sprejel avstrijski zunanji minister dr. Wald-heim. ANKETA TEDNIKA «PARIŠ MATCH» Francoska mladina o združeni Evropi Večina se jih je izrekla za «politično » združeno skupnost in za vstop Anglije v SET PARIZ, 19. — Iz ankete, ki jo je tednik «Paris - Match« sprožil med Francozi, se je večina teh izrazila za vstop Velike Britanije v evropsko gospodarsko tržišče. Prvo vprašanje, ki so ga na anketi postavili je bilo: »Mislite, da bi nastanek politične Evrope morali takoj odobriti z referendumom?« 57 odst. prebivalstva je odgovorilo »da«, 20 odst. »ne« 23 odst. pa se o tem ni izrazilo. V prejšnji anketi iz leta 1962 je bilo 44 odst. ljudi za to, 22 odst. proti in 36 odst. neodločenih. Pri vprašanju, ali bi v politični Evropi želeli skupno diplomatsko mrežo in skupno obrambo, je bilo 10 odst. Francozov proti temu, 24 odst. pa neodločenih. V maju se je proti temu izrazilo 53 odst. prebivalstva. Večinoma so se za take ukrepe izrazili mladi, tako pri prvih dveh vprašanjih, kot pri ostalih. Pri tretjem vprašanju, ki se je dotikalo izvolitve predsednika za politično Evropo, se je 41 odst. izrazilo, da bi »gotovo« volilo za takega predsednika, tudi če ne bi bil Francoz, 25 odst. je menilo, da bi »verjetno« glasovalo zanj, 9 odst. je dejalo «verjetno ne«, 12 odst. pa »gotovo ne«. Velika večina želi vstop Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče. 52 odst. prebivalcev je bilo za to, 16 odst, proti in 32 odst. neodločenih; za vstop so se izrazili podjetniki in samostojni obrtniki, niso pa tega želeli poljedelci. Pri zadnjem vprašanju: «Ali bi sprejeli rahlo pojemanje svoje kupne zmožnosti, če bi bilo to potrebno za zgraditev politične Evrope?«, je 48 odst. odgovorilo «ne», 35 odst. »da«, 17 odst. pa je bilo neodločenih. Mrtvi voznica in sopotnica RAVENNA, 19 — V bližini Ra. venine, ta sicer na križišču držav-ne ceste za San Vltale, se je pripetila prometna nesreča pri kateri sta izgubili življenje dve ženski 37-letna Giuseppina Ootto iz Ra venne je šofirala avto s katerim se je peljala tudi 44-letna Nelide dani, pravtiafco iiz Rovenns. Ko je prišla do križišča, ni šoferka upoštevala prometnega znaka «stop», temveč Je pridrvela z veliko naglico na sredino križišča. Prav v tistem trenutku se je pripeljala mimo težka avtocistema. ki jo je u-pravljal Andrea Casall. Zaradi silnega udarca v težko vozilo se je avto prevrnil pod cesto. Obe ženski sta bili skoraj pri priči mrtvi. «buf' gesel je bilo ravno boj proti , žujskemu ekonomizmu«, ljničeva. nennu delovanju gmotnega štiri1-1 ranja ipd. Vendar juan najbri ne ta tako kmalu izgubil * * * * v‘°® vrednotenja ljudi. V Turinu prikolice Trignano-Caravellair RIM, 19. - Zdi se, da italiM ske državljane iz leta v leto 001 pritegujejo počitnice na svež®. hotel*® urnike, ker se je število tistih, šotorijo ali tistih, ki so si zraku, ki niso vezane na kupi^ prikolico, povečalo. Letos je ^ reč bilo na letovanju 17 milij°nj Italijanov, to je za 3 milijone ) kot lani; 20.000 prebivalcev Pa prikolico. Če pomislimo, da na zozemskem pride ena prikolica 22 prebivalcev, v Italiji Pa e vsakih 2.500 ljudi, ni to noben £ kor d. Vendar je videti, da se 1 lijani vedno bolj zanimajo za ta vrsto turizma, tudi zaradi N«? ker se je gradnja prikolic izh°r šala in njih cena znižala. Izvedenci menijo, da je za n* kup prikolice najugodnejša zinis doba, ker je takrat dostava hi»*jj ša in podjetja nudijo popust- jto kolice so vzbudile veliko zaruri nje tudi na torinskem Avtoma0, skem salonu, kjer je na razsta kjer je sodelovalo 19 podietij. Med -je razstavljala tudi tvrdka Trifri no - Caravelair, ki je predstaV1 svoje modele BeHe Pe za 3 + 2 bi, ki stane 765.000 lir: Marnu«« za 3 + 2 osebi za ceno 900.000 Moorea (3 + 2) za 1.240.000 lir: J moreš (4 + 1), ki stane 1.390.000 Brehat za 6 oseh, katere cena • 1.665.000 lir; Anttops (5+11 s 1.970.000 lir in Reunion (4 + » ceno 2.390.000 lir. Ropar BS^s na poG iz Avslralijc v Anglijo LONDON, 19. — Po vesteh' ^ jih je preiel Sootlamd Yard to na londonska policija) je B!'ggs. ki je eden od sode!'lVf' pri slovitem roparskem napadu poštni vlak med Olasgovom I-ondomom, zapustil AvstraliJ0 s“ skuša vrniti v Anglijo. .. .. hi | pešal knrtoikntce v Waind®worfihu, prestaiial zaporno kazein tolde^to let. ta mu jo Je naložilo sodto, Blggs Je edioi od roparjev.$ še na srvotadii. L. 1965 je zb*®" $ Zbežal Je v Avstralijo, kjer j® iiV* Smrt Josepha Kennedyja HYANNIS PORT (ZDA), 19. -Včeraj zjutraj Je zaradi srčnega napada umrl v svoji hiši v Hyan-nis Portu (Massachusetts) Joseph Kennedy. Jutri bodo pokojnika pokopali na pokopališču Holyhood, v bližini Bostona. Pri umirajočem so bili njegov sin Edvvard, tri hčere, Jacqueitne Onassis in njegova žena Rose. Joseph Kennedy je bil po rodu Irec, poročil se je z Irko Rose Fitzgerald in imel z njo devet otrok. Že pred časom je dobil dva srčna napada, zaradi katerih ni mogel prisostvovati pogrebnim svečanostim sinov, predsednika Johna Kenne-dyja in senatorja Roberta. skumait z ženo ta tremi otroki' st ral'ki poVciji se Je posrečijo ^ odkrije njegovo skrivališče, l0(!Lpi preden so ga prijeli, se je posrečilo zbežati. Zaman je b» napor, da bi ga prijeli. Rooarskil napad na poštah je vrgel ropartam dva milU°na po! funtov šterltaigov. #* ID Obsojen zaradi strelov v tablo KPI v tatek ^ lalec Benla*toj FIRENCE. 19. je potujoči prodajalec B611'1 torni* Pantillo prišel z vlakom ^ Ifir v Firence, odšel je pred sedež )(l mumistične federacije ta triWa^rj. strelil v tablo z napisom KPT ji tarju, id ga je hotel ustavi*3^ . j# „ grozil s pištolo, takrat pa jjl- P Mila ustavili uradniki, ki soj? p 3 teli iz sadeža federacije 10 predali policiji. $ Včeraj so Pontilla sodili P^. ul rektnem postopku ta ga obso®1 5j 4 mesece ta 22 doi pripo^^jC dlni zapora ta na 20.000 Mr ^ ne kazni. Pootillo je bdi e0' il> ker je imel pri sebi *«' nož brez potrebnega dovoljenj 'tol rada nasilja in poškodb. Po,e® J&i so Pontillu že leta 1968 prePj^;! iti v Firence, ker Je s razbil izložbo knjigarne i(FeMrJto Kdor se vozi s taksijem, pa tudi drugi meščani, bodo te dni zapazili po tržaških ulicah novost. Temno zelene taksije bodo polagoma nadomestili novi, rumene barve. Novost bo brez dvoma posodo- bila videz mestnih ulic ter povečala pisanost avtomobilskega prometa. V torek dopoldne je bilo na Trgu Unitš, pred županstvom, kar 40 novih taksijev, ki so jih predstav- niki tržaške Fiatove filitae kUNa6sliki: predstavniki med katerimi so ravnatelj ci, občinski strokovnjak in 1 pred županstvom. fle' C11° vzeto bd se vpnaša-'aiwij postavljati niti v mt‘ .P*"* nas- Tradicija in Reditev določa, da imajo ^ Pa o &es®t*P vladajoči politiki, Sl rt^nera^- V praksii pa je po-Ko JU?a&' ^lika^0 ^ri'ja 1^40. leta tretja loviti zna^a v nevarnosti pred ^ m napredovanjem Nem-Sin SaneraJi z maršalom Pe-ShL? Ce'u ter z vrhovnim po-Hajj”, odstranili vlado in za-!l iVa*08 nai se staene prerndr-Sitv, ®enerali so ukinili demo-1,bei|1jTnrepil“l>l;>k0 in jo zamenjali jjkyjg. avtoritarnim režimom iSekt?0 m’ “snao pred takšno Jfitvo j?' Vendar pa obstaja ’ oa v naši deželi in v ^Morski DNEVNIK — 3 - . ZNAČILNA PRIMERJAVA «NEW YORK TIMESA Kdo pravzaprav vlada Bela hiša ali Pentagon Fulbright ugotavlja, da ZDA vodijo vojno tudi v Laosu in to brez znanja in odobritve kongresa - Me Ca rt h y bi šel v Pentagon it «ta tretje republike (Francl-litjj j u.r') se je na koncu deset-S negotove eksistence zna-HoltPv! starim problemov — de-S ^ priimer je tudi z ” “ v tej dobi množičnega liif^^nja in naše vojaške an-t- osti v jugovzhodni Aziji. In fe£an)a Vl?6 v Jugovznoani aziji. in d^stsj® v naslednjem: ,a .vojaško politiko ■tal* *--— - —* -1 — izvoljena civilina ob- zgodovini niso generali fcji) .Vl zavezniki v vojoi iindu-So .Oaeld večje moči kot jo u ^iktfnes' 1’>V0JTah mestih, ki pa ne E' bivši 0irrnp- Celo general D.N. je *3°Ve’l.i,nik mornariške pe-sovoril o tem, da v vla-militarista. Po nje-jjjd kj^tah «Amenito postaja militaristična in na- k ..»m «česar ne vedo filozofi, ve — 'Golem 4004’!* Takšen je bil naslov dveh oglasov, ki ju je podjetje «Siemens A.G.* objavilo v nemških časopisih »Siiddeutschen Zeitung* in »Frankfurter AUgemedne Zeitung*. V vsakem izmed teh listov je oglas obsegal pol strani. Bila je to velika reklama za nove elektronske možgane «Golem 4004». Filozofski inštitut na univerzi v Diisseldorfu že uporablja te elektronske možgane. Toda podjetje Siemens A.G. m v reklamo za svoje izdelke Vlo-' žilo le denar, s katerim je plačalo ta dva oglasa, pač pa je diisseldorfskkn filozofom dalo v najem elektronski računski stroj popolnoma brezplačno, pa čeprav se najemnina za ta stroj plača po navadi kar po 200.000 lir na uro. Ta nekoliko neverjetna mecenska poteza pa ima vendarle povsem nemecenski namen, da vzbudi večje zanimanje in večjo rabo elektronskih strojev. V Zahodni Nemčiji namreč vsak četrti elektronski stroj dela za kovinsko industrijo, vtem ko služi znanstvenim raziskavam le vsak dvanajsti računski stroj. Siemensovi vodilni ljudje so že zdavnaj iskali področja, na katerih bi njihovi elektronski stroji mogli najbolje pokazati svoje izredne sposobnosti in so se zato končno ustavili na področju filozofije. In to iz enostavnega razloga, kor je to področje najtežje programirati. V filozofiji namreč ni normiranega jezika, to se pravi, da ni nikakršnih normiranih načinov izražanja, kar u-stvarja tistim, ki izdelujejo pro- ■ n miim n n u n n m iimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii im n min iiiiiii n miiiiiiiiiiiiiiiinmmi L^itVi“aiVa». ki teži po vojia-V I1 .fadjučno političnih vpra-To pa je zelo dra-V v°iailr zn'an,ie vojaka, ki ni sa-»L pa tudi heroj in $ ^T^ške vojske. vito«86 na,te strniti na it v .risanje: kdo pravzaprav 31? 8meriki, v ZDA, oblast v S* „• . ‘ll. pri,;etno niiti pniizna-6Iana kongresa, ki ga L‘% v on,i izmed zadnjih ■ aci'e «Zunanjii posli* V*rawwe ^'cno, dia Pentegon, t * VmJ10 ministrstvo stalno za-b('W ® 'tedje in več.ie izdatke " %'rWan*e ^,n čiri- se trudijo, da bi apetiti zmanjšali, ne more.jo tega do- H' 6e ' tlv*, oni, kdo je ti- »SS-k? « mogel? V’>W,'K Nixon je pred nedav- k!, t rl ^ * 8'1 Viirvn -1IU ^ r. ^ ,, poseben odbor z na-premike v obo-i6 Toda neki se- bav^ovil, da kar asom čla-.. odbora ima vloše- love številke Doma grame elektronskih možganov, skoraj nepremostljive težave. In naloga elektronskih možganov »Golem 4004» je prav v tem, da dokažejo, da tudi na tem področju morejo uspeti. In vendar filozofom dusseldorf-ske univerze ni padlo niti na misel, da bi poverili stroju, naj mi-sli za njih. Direktor filozofskega zavoda prof. Alwin Diemer je bil že davno nerazpoložen, ker so se v knjižnicah kopičile velikanske gore knjig in člankov s filozofskimi temami, material torej, ki je spadal na njegovo področje, ki pa so ga vsi zanemarjali. In sedaj je sklenil, da bo napravil vsaj konkretno in popolno bibliografijo vsega tega obsežnega čtiva. Zaradi tega je že v začetku 19R7. leta začel na njegovem inštitutu delovati poseben dokumentacijski oddelek, ki ga je vodii miumiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi|llllllllllllll||||||t IZ UMETNOSTNIH GALERIJ SA*?*. številka «Doma» Sfc 1969, ki jo izdaja SN L>bianto v « ihC1 v«-sk.i list ■e pbJamri Tocchiale. Beneški Bollet- edizione Bi*.8?,‘^°nc (°dg- urednik «con appTOva- te-elij Jfebie,, Jtevilka je pisana — jy, članka - vsa v sdo-'ij*i Posebne omembe ie P^sem do-V6 k« se glasi: u«ofc, 'bij Počastiti h je "lKe. zasl ovne vasi in » u>». > svoje velike fe ljudi. Naša vas ,n,oa je da'a Uvlenje ki je najsvetlejši Benečije. Pridno m ? »* . —-_________ _______ i),.nat>rn’\,njeeow rojstni hiši Jv ."jeonii* 0 muzei za ohrani-len- sPomine, rokopise, jAgojj'®e, kakor so napra-fo* To J10 svetu imenitnim ^HIq jjfelinost, mislimo, da 'a lokalne cerkvene in fin Trčmunn komunalne oblasti». K dopisu je objavljena fotografija Trinkove rojstne hiše. ki jo povzemamo tudi mi. Od ostalih vesti navajamo še dva stavka iz dopisa iz Oblice, ki se glasita: »Ce.sto po naši vasi v Oblici so asfa!tirali. Zaradi velike grive bo v zimi, kadar bo ied, nevar na. Zato priporočamo moškim, posebno kada bojo na malo okajeni, previdnost da se ne potuce-jo glavo, ženskam pa da se ne polomijo hrbata.» In končno še vest, ki smo jo zasledili v dopisu iz Dreke: »V Koderjeni, pod vasjo Ravne, na konfinu za lažem da straš vsako noč. Sliši se strašno šumenje po host, teško hodenje in tudi tacanje kamnu iz hriba. Kdo so te nočne strašila? Mislimo da so duje praseta, ki hodiju snubit čez konfin v Benečijo. Kaj pravita pa vi, jagri?» Nicola Sponza pri Russu Nicola Sponza, ki se je rodil v Rovinju, a izšolal na akademiji v Atenah, se je že dolgo tega uveljavil na Tržaškem kot odličen pokrajinar. Njegova najnovejša olja sedaj vise v galeriji Russo. Če bi hoteli dobremu poznavalcu slovenskega slikarstva z besedami objasniti Sponzov način slikanja, bi ga mogli primerjati s slikanjem pastelov Božidarja Jakca, ki je v tem še vedno neprekosljiv mojster, čeprav ta Sponzova razstava obiluje na obmorskih razgledih, je njihova barvna urejenost ponekod pieseneUjivo ista. Posebno v nekaterih oljih lagun, kjer ni videti morja in ki po pastelnem učinku rahlega razstira-nja barv sličijo Jakčevim najboljšim pokrajinam brez znanih kozolcev. Pastelni videz podčrtujejo še široke mirne ploskve morja, neba in peščenin modrikasto tople in rumenkasto zelene barvne obdelave, katere svetlobno u-tripanje nam čara izredno resnično opredeljivost podanih krajev. Sponza je tu mojster obalnih lepot Gradeža. Smo pa nekoč videvali na njegovih razstavah enako uspele slike izrezov pesniško nastrojenega podajanja kraških gmajn, skal in grmičevja. Odkar pa preživlja Sponza večino leta v Gradežu, je pač razumljivo, da se je kraška motivika umaknila lagunski. Sicer pa je Sponza zelo mnogostranski v slikanju krajev, ker je slikarsko obdelal gotovo že vse znamenitejše kraje Italije. A ni se izneveril niti Trstu, odkoder pa so le slike ulic, ki so blizu morja. Umetniško težišče pa ostaja v takih slikah, ki nam posredujejo zadovoljnost lagodnega sprehoda vzdolž ulic in drevoredov ob mnogih kanalih Gradeža, polnih plovil jarkih barv. Slikarska spretnost prenašanja narave je v teh slikah toda blizu resnici, da iz njih skoroda veje vonj slanega ozračja toplih dni minulega poletja. Kamor usmeri oko, na morje ali v notranjost lagune, povsod uspe Sponzi ujeti v svoja olja pristnost gledanega, ker pač ni nikoli skušal izmaliče-vati pojavnost sveta. Zato mu morda kdo očita, da ne hodi s časom. Ustvarja pa gotovo po željah vseh tistih, ki žele v sliko vložiti ljubezen do prirode, ki naj jim za obresti prinaša predvsem stalno naraščanje umetniškega u Žitka. MILKO BAMBIČ vseučiliščni asistent dr. Norbert Henrichs. Delo tega oddelka finančno podpira deloma vseučilišče samo, deloma pa frankfurtski zavod za dokumentacijo. Dr. Hen-richsu danes pomagata še dva znanstvenika in nekaj drugega pomožnega osebja. Ti ljudje najprej vnašajo v kataloge vse članke iz filozofskih časopisov. Obseg materiala, ki so ga zbrali od vse povsod, obsega nič manj kot 10 milijonov strani. Prva knjiga je izšla lansko leto. Z razliko od vseh dosedanjih bibliografij, ki so se brez izjeme omejevale samo na navajanje imen avtorjev in naslovov del, sta se Diemer in Henrichs odločila tudi za beleženje kratke vsebine. Toda dokumentaristi iz Diissel-dorfa niso izdelali mreže vseh pojmov, da bi strnili vsebine na tesne osnovne pojme, ki bi se nato za vedno ponavljali, pač pa so uporabljali izključno besede avtorjev samih. Namen takšnega načina je. da se ohrani tudi sam način mišljenja posameznega avtorja. Tak način dela pa zahteva veliko truda, vrhu tega pa je takšno delo zelo dolgočasno. Ena delovna moč v takšnem primeru more v enem tednu pripraviti le en letnik določenega filozofskega lista za programiranje, odnosno, kakor se oni sami med seboj izražajo, ti ljudje «liste molzejo*. Doslej so »pomolzli* tri liste s skupno sto zvezki, če upoštevamo dejstvo, da izhaja na svetu danes kakih tristo filozofskih listov, pomeni, da so v Diisseldorfu obdelali le en odstotek, če pa vse to primerjamo s številom časopisov s tega področja, ki so izšli od srede 18. stoletja, potem je to, kar je bilo doslej storjenega, le neznaten, komaj opazen delček. Poleg tega število filozofskih knjig močno prekaša število strokovnih časopisov in zato te knjige zahtevajo, da se o njih poseb no razmisli, oziroma da se raz misli o tem, kakšna metoda naj se uporabi za njihovo katalogiziran je. Znanstveni sodelavci so dobili pravico in možnost, da pripravijo tako imenovana habilitacijska dela, tor je osnovni pogoj, da nekdo postane docent ali profesor na kateri koli univerzi. Pri tem se more komaj opaziti kakršna koli zveza med filozofijo in habilitacijskim delom, kajti pri tem delu — kakor trdi prof. Diemer — «ne gre sploh za filozofiranje*. Kljub temu bi nekega dne to delo moglo imeti izredne posledice za vso filozofijo. V trenutku namreč, ko bo tega indeksa filozofskih časopisov že 2000 zvezkov, se bodo morali bodoči avtorji obračati na vso dotedanjo literaturo, ki se nanaša na določeno fiolzofsko temo. In računati bo treba z večletnim prebiranjem tudi tedaj, če se bodo potrebna navodila mogla najti v nekem določenem mestu Toda to dusseldorfsko zbiranje snovi in besed ni niti prvi niti poslednji poskus, da se izpolni zbiralna obsedenost 19. stoletja na področju filozofije s pomočjo elektronike. Že sredi 50 let je to začel jezuit R. Busa, ki je hotel velikansko knjižno dediščino sv. Tomaža Akvinskega zabeležiti od besede do besede na preluknjane kartone. Ti kartončki bi služili za arhiv tega, kar je Tomaž Akvin-ski zabeležil v latinščini. Leta 1960 pa je direktor bonskega filozofskega seminarja prof. G. Martin začel pripravljati vse, kar je bilo potrebno za indeks vseh del filozofa Kanta. Prof. Martin se je oprl na zbrana dela tega filozofa, ki jih je 1902. začela izdajati pruska akademija in ki v tej izdaji obsegajo 24 knjig. Doslej je izšlo vsega skupaj 9 knjig. Elektronski možgani «IBM 7090» iz bonskega vseuči-liščnega računskega centra so zabeležili sleherno Kantovo besedo skupno z navodilom, na katerih mestih in v katerih delih je bila uporabljena. Leta 1965 so bili že vsi ti podatki na razpolago za notranjo rabo na bonski univerzi. (Leta 1965 je bil H. mednarodni kongres o Kantu). Čeprav se tako bonski kot diis-seldorfskl filozofi borijo z istimi problemi, še niso prišli do kakega medsebojnega sodelovanja. Fronta med tema dvema filozofskima grupama je že zdavnaj točno postavljena. Vtem ko filozofi iz Bonna očitajo Henrichsu, da mu pri izbiri osnovnih besed ni uspelo osvoboditi se njegovih vnaprej določenih stališč, jim on odgovarja, da bonsko »vskladiščevanje besed in pojmov more privesti samo do velikanskega informativnega bala sta»... Ko pa se uporablja njegov način dela, se to ne more zgoditi. In, kot on optimistično in tudi nekoliko hudobno pravi, informacije iz informacijskega centra morejo morda «umoriti» kakega »filozofa*, nikoli pa ne filozofijo kot takšno, pač pa filozofiji pomagajo. ......■■»■iiiiii.■■im...mi............................. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Teme Ijito proučite ponudbo iz tujine. Spokojnost v odnosih med zaljubljenci. BIK (od 21.4. do 20.5.) V vašem dosedanjem življenju bodo nastopile dokajšnje spremembe. Odgovorite na neko pismo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Za dovoJjivo boste rešili neko finančno vprašanje. Zelo pretiravate s svojo nepopustljivostjo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Odličen dan za vse, ki se ukvarjajo z obrtjo. Otresite se svojega pesimizma. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nadome stili boste z uspehom neko zamudo. V vašem interesu je, da se pokaže te bolj pomirljivi DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Ne iščite svetovalcev med ljudmi, ki so strahopetni. Prijetno srečanje na nekem izletu. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne pozabljajte na previdnost, brez ka terc ni uspeha. Prejeli boste važno sporočilo, ki vam bo v spodbudo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11 ) Potreben bo izdaten napor, da bi popravili napako. Uspehi najmlajših vam bodo v uteho. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Ne ozirajte se na mnenja drugih, zakaj drugi se ne ozirajo na vaša. Vsesplošno odlično počutje. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) V vseh vaših dejanjih naj vas vodi razum. Nepričakovano srečanje s staro ljubeznijo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanimiv razgovor na neki poslovni večerji. Ne dvomite o tem, kar boste izvedeli od nekega prijatelja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odpovejte svoje sodelovanje v nekem podvigu. Umaknite se v zatišje in se spočijte. Po gostovanju skupine «1 nuovi» v Avditoriju Nemški literat Wolfgang Bor-chert je za gotovo do konca spoznal absurdnost in zločinstvo vojne. In ko je na koncu zadnje voj ne prišel po treh letih z vzhodnega bojišča, je bil duševno in telesno docela strt. Strla ga je vojna, posebej še nesmiselna nacistična vojna. In verjetno prav zato, ker mu je ta zločinska vojna uničila življenje že pri 26 letih, je hotel pustiti preživelim in vsem bodočim generacijam svoje osebno sporočilo, svojo poslanico, da naj se ne vojskujejo več, da naj bo vseh vojn konec. Čeprav v svojem delu omenja Stalingrad in druga ruska mesta, je njegov po ziv svetu takšen, da lahko za obseže vse človeštvo in za vso zgodovino, kajti svoj poziv pošilja delavcu, pesniku, duhovniku, materi. Da, še najprej ali še najbolj izrazito materi, vsem materam sveta, ki jih roti, naj ne rojevajo več otrok za vojsko, naj ne dajo svojih otrok tovarnam, v katerih bi se izdelovalo orožje, skratka naj pazijo, da njihov otrok ne bo v službi zločina, ki se imenuje vojna. In to poslanico nam je v soboto, nedeljo in ponedeljek zvečer prinesla v Trst gledališka skupina «/ Nuovi», ki je nastopila w prejš njih dneh v nekaterih istrskih me stih in mestecih in nato gostovala v Avditoriju z delom že omenjenega nemškega pisatelja z naslovom tZunaj, pred vrati*. Glavno vlogo povratnika z vzhodnega bojišča je igral Edgar-do Siroti, Lea Padovani je igrala «onega drugega», namreč tis‘o še pozitivno silo v pokvarjenem povojnem svetu, ki skuša povratniku pomagati, da se pri vsem materialnem in moralnem uničenju, Ki ga je prinesla vojna, vključi v življenje, kar pa povratniku ne uspe, kajti obupanca celo voda ne sprejme in ga valovi naplavijo na prod. Povratnik ne najde razumevanja nikjer, še najmanj doma, pri svoji ženi, ki jo najde v postelji z nekom drugim, kajti utri leta so dolga» in žena ga ni mogla čakati *v mrzli postelji». In tudi tedaj, ko vendarle sreča žensko, ki ga razume in povabi na dom, doživi tragedijo, ko spozna, da je s tem, ko je prišel na dom edine osebe, ki ga še upošteva, napravil veliko zlo, da je napravil takšno krivico nekomu drugemu, kakršno je napravil njemu tisti, ki ga je bil našel v svoji postelji s svojo ženo. In ves čas, ko tava in trka od vrat do vrat, da bi ga ponovno sprejela družba vase, ga grize vest, da je kot podčastnik kriv smrti enajstih soborcev. In ko hoče to svojo odgovornost zvreči na tistega, ki mu jo je bil nekoč naprtil, to je na svojega bivšega poveljnika, polkovnika, ga ta sprejme kot burkeža in tako rekoč požene\ V tem tavanju je povratnik doživel veliko razočaranje celo na rojstnem domu, kjer ne najde več staršev, pač pa neznano ženico, ki mu pove, da njegovi starši — rasisti niso prenesli nove realnosti in so napravili sa momor, ter pri tem tpotrošili preveč tako potrebnega plina*. Skratka, povratnik se v tej tako hudobni družbi ni mogel znajti in mu ne preostane drugega, kot da se ponovno vrže v vodo, ki ga tokrat ne vrne več, vtem pa toni drugi* poziva vse, predvsem matere, naj rečejo vojni ne Ker je bila premiera tega dela v Avditoriju v soboto zvečer, torej na dan, ko so v ZDA in drugod po svetu milijoni ljudi pgote-stirali proti vojni v Vietnamu, in ker je občinstvo z navdušenjem ploskalo izvajanju in delu, smemo tudi to predstavo šteti v splošen odpor proti sedanji vojni v Vietnamu in proti vojni nasploh. Delo je pripravil za oder Tržačan Spiro Dalla Porta Xidias. ZA NAS IZREDNO VAŽNO DOKUMENTARNO GRADIVO lz knjige «Aula 1V» Vsi pro teši proti Slovencem in Hrvatom ter drugim antifašistom iz Jul. Krajine pred fašističnim Posebnim tribunalom (1927-1943) Predsednik Griffini — 24. Sodba štev. 152 od 18. 6. 1943. Poročevalec Masala. Pii nekem obrtniku, ki so ga aretirali v Idriji v decembru 1942, so našli ročne bombe ter različen komunistični propagandni material. (Pripadnost uporniškim tolpam.) Havala (verjetno Hvala, op. ur.) Fioriano, Idrija (Go) 28. 4. 1911, čevljar g _ _ Sodba štev. 153 od 19. 6. 1943. Predsednik Griffini — Poročevalec Milazao. V marcu 1943 se štirje vojaki vračajo v taborišče pojoč cBandiera rossa» ter vzklikajoč «Zivela Sovjetska zvezan. (Subverzivna propaganda in žalitev «duceja»J Poretti Mario, Rovinj (Istra) 24. 8. 1909, tesar Millo Albino, Miije (Ts) 27. 10. 1909, delavec Brailo Natale, Poreč (Ist-ra), 26. 10. 1909, ribič Ganz Benedetto, Trst 8. 3. 1909, delavec 5 — — oproščen oproščen oproščen Sodba štev. 160 od 23. 6. 1943. Predsednik Le Metre — Poročevalec Milazzo. V novembru 1942 aretirajo v Idriji dve ženski. Mikuzeva je nosila obleko ter komunistični časopis «Delo» partizanom, pri Zustovi so zaplenili številne letake, ki so poveličevali partizansko gibanje. (Pripadnost uporniškim tolpam.) Mikuž Albina, Kana] (Go) 3. 1. 1919, šivilja io — — Zust Francesca, Idrija (Go), 22. 2. 1913, šivilja 10 — — Sodba štev. 162 od 25. 6. 1943. Predsednik Le Metre — Poročevalec Lanari. V juliju 1942 aretirajo nekaj komunistov, ki so se po navadi zbirali v Sv. Križu pri Trstu. Ugotovljena je bila ustna in pisana propaganda z obsežnim razširjanjem letakov. (Ustanovitev KP1, pripadnost isti in propaganda.) Cossutta Felice, Trst 17. 10. 1929, študent 12 — _ Maizen žarko, Maribor 3. 4. 1921, mehanik 6 — — Sedmak Vida, Maribor 30. 7. 1922, študentka 6 — — Cossutta Ida, Trst 9. H. 1919, gospodinja 3 _ _ Sedmak Drago, Trst 17. 1 1920, študent 6 — — Certalic Antonio, Jugoslavija 30. 5. 1919, študent 6 — — Sedmak Giovanni, Trst 28. 5. 1874, upokojenec 3 _ _ Predsednik Griffini Sodba štev. 183 od 20. 7. 1943. Poročevalec Lanari Po neki bitki v bližini Tolmina 12. novembra 1942 policija strelja proti partizanu, ki skuša rešiti neko žensko. Partizan je ranjen, ženska umorjena. (Pripadnost uporniškim tolpam.) Štrukelj Stanislao, Sv. Lucija (Go) 1. 9 1920, kmet ’ 26 — — Sodba štev. 184 od 20. 7. 1943. Predsednik Griffini — Poročevalec Lanari. Komunistična organizacija na področju Pulja. Glej sodbo štev. 28 od 1943. Ustanovitev komunistične partije, pripadnost isti.) Picconi Michele, Stinjan (Pulj) 24.11.1914, strugar Zucconi Ilario, češkoslovaška 21. 8. 1917, mehanik Zuccomi Pietro, Medulin (Pulj) 5. 8. 1922, študent Ardos&i Giovanni, Medulin (Pulj) 15. 10. 1920, študent Chiraa Giuseppe, Medulin (Pulj) 28.5.1921, študent Ardossl Gloria. Medulin (Pulj) 26. 4. 1921, uradnica Remsi Pietro, Pulj 28. 6. 1908, dekorater 15 3 12 3 3 3 3 Na našem uredništvu se je zglasil Albert Kermac in nas opozoril na napako, ki smo jo — po knjigi «Aula IV» — napravili v četrtem nadaljevanju navajanja podatkov s procesov pred posebnim sodiščem proti Slovencem in Hrvatom ter proti antifašistom iz Julijske krajine Kakor je v knjigi «Aula IV* na strani 151 zapisano, je bil Chermaz Alberto — Kermac Albert — na procesu oproščen, v resnici pa je bil obsojen na 3 leta zapora, ki jih je prebil v zaporih v Nisidi prt Neaplju nato pa je bil še 3 leta pod posebnim policijskim nadzorstvom. In tudi pozneje, vse do fašističnega zloma, so ga fašisti stalno nadzirali in kar 23-krat so ga policijske sile aretirale. * # # S tem je seznam procesov pired Posebnim tribunalom proti Slovencem in Hrvatom ter drugim antifašistom iz Julijske krajine, izčrpan kot so ti procesi objavljeni v knjigi Aula IV. Jutri pa bomo objavili iz iste knjige vsa imena Usih slovenskih in hrvatskih ter drugih antifašističnih obtožencev iz Julijske krajine, ki jih je Posebno sodišče poslalo na sojetre pred redna sodišča" in sicer samo po 1. 1937, ker se P. s. prej te možnosti ni posluževalo. 1 hnuanevariit nem, M TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Po društvih in krožkih; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Umetniki in občinstvo; 19.00 Ansambel; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Priljubljene melodije; 20.00 šport; 20.35 Vol-poni: »Spomenica* (dramatizaci ja); 22.35 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče: 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box: 13.40 Radijska priredba; 14.05 Simf. koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 19.15 Po ročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Glasbeni barok; 9.00 Melodije in ritmi; 9.45 Orkester Clebanofr; 10.00 Prisluhnimo jim skupaj; 10.45 Znani pevci; 11.00 Ansambel Ba-selld; 1115 Nove plošče; 11.30 Da našnji pevci; 12.00. 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 15.30 Iz operet nega sveta; 16.00 Turistične be težke; 16.40 Disneytand; 17.00 Radijski oder; 17.35 Ritmi za mladino; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Italijanske . narodne; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11.06 Ura glasbe; 11.30 Baritonist Dietrich Fischer; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.45 in 15.10 Natečaj za nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Aktual ČETRTEK, 20. NOVEMBRA 1969 nosti; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 O peretna glasba; 21.00 Trio Kogan; 22.00 Politična tribuna. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Orkester; 9.05 Kako in zakaj?; 10.00 Radijska prired ba; 10 40 Telefonski pogovori; 13.00 Program z Ginom Cervijem; 14.05 Juke box; 15.18 Paisiellove skladbe; 15.35 Oddaja za avtomo biliste; 16.00 Popoldanski program; 18.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Pevec med množico; 20.11 Glasbeno tekmova nje; 21.10 Radijska priredba; 22.10 G. Negri; »H fatale equivoco»; 23.10 Nove pesmi. III PROGRAM 10.00 Strauss in Sibelius; 11.15 Hindemithov kvartet štev. 2; 12.20 Cherubini in Petrassi; 13.00 Bee thovnova sonata op. 30; 14.00 Ba sista Plancon in Siepi; 14 30 Sopranistka Reys in pianist Fava retto; 14.55 Sodobna glasba; 16.45 Clementijeva sonatina op. 37; 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz; 18.30 Zgodovina gledališča; 20.30 Orke ster Kenton; 21.00 Verdijeva opera: »I lombardi alla prima cro-ciata*. filodifuzija 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Glasba in podoba; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske sklad be; 12.30 Portret avtorja; S. Bar ber; 13.25 Prokofjev: »Ivan Grozni*. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.45 Inform. oddaja; 8.04 Glasbe- na matineja; 9.05 Glasbena roman tika: 9.35 Lahka glasba; 10.15 Pri vas dana; 12.30 Kmetijski nasve ti: 12.40 čez polja m potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 »Pesem iz mladih grl*; 14.25 Plesni or kester RTV; 14.40 Lirika za otro ke; 15.40 Komorni zbor RTV; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Morda vam bo všeč*; 18.45 Kul turni globus; 19.00 Lahko noč. o-troci!; 19.15 Metka Štok; 20.00 Do mače pesmi in napevi; 21.00 F. G. Lorca: Ljubezen don Perlinplina; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz opusov Lipovška in Žebreta; 23.00 Prenos v Hamburg; 23.30 L. No vakovič, V. Vukov itd. ITAL I bLL VIZIJA 12.00 šola; 12.30 Angleščina; 13.00 Anketa o gospodinjstvu; 13 30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlaj še; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kmetijska od daja; 19.15 Tajnosti živali; 19,45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Loverso Seri no: »Eleo nora Duše*; 22.00 Politična tribu na; 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Pazi. kako govoriš; 22.10 Zoanost in tehnika JUG. TELEVIZIJA 20.00. 22.30 Poročila; 6.15, 16.15 Vesoljska ladja Apollo 12 na Luni' Iv V 12.35 Nemščina; 12.50 Angleščina; 13.05 Francošči na; 17.45 Tiktak: Kje je medve dek; 18.00 Zapojte z nami; 18.15 Po Slovenija; 18.30, 19.15 Prenos športnega dogodka; 20.30 3—»-1-20.35 Thomas Mann: Buddenbroo-’ kovi; 21.20 Večer z Josipom Vidmarjem; 22.05 Shenandoah — film Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11.8. najniiižja 6.9. ob 19. uri 9.9 stop., zračni tlak 1023,7 narašča, vlaga 75 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj m nno. temperatura morja 15.5 stopinje, dežja je padlo 6,8 mm. Tržaški dnevnik Danes. ČETRTEK, 20. novem»r SREČKO Sonce vzide ob 7.11 in za-to*^ ^ 16,30 — Dolžina dneva 11.19 ""3 na vzide ob 14.30 in zatone o Jutri, PETEK, 21. novemU« MARIJA MED VČERAJŠNJO SPLOŠNO SINDIKALNO STAVKO Mogočne povorke in enotno zborovanje ob popolnem prenehanju vseh dejavnosti Govor Claudia Truflija na Goldonijevem trgu: nastopi se bodo nadaljevali, nihče pa naj ne upa na povratek k reakcionarnim pustolovščinam - Delavcem in trgovcem so se pridružili tudi tržaški srednješolci • Zborovanje v Miljah Splošna celodnevna stavka, ki so jo oklicali po vsej Italiji tri velike enotne sindikalne zveze in nekaj manjših samostojnih sindikalnih organizacij, je tudi v Trstu popolnoma uspela. Življenje v mestu, tovarnah, trgovinah, kinematografih in gostilnah je popolnoma zamrlo, medtem ko je število ljudi na ulicah bilo znatno večje kot druge dni. Vse delovne kategorije, od obrtnikov in trgovcev, uradnikov in dijakov do tovarniških delavcev, so se udeležile stavke skoraj stoodstotno in primeri stavkokaštva so bili dejansko osamljeni. Mestno življenje so razgibale samo jutranje demonstracije in zborovanje na Goldonijevem trgu, na katerem je v imenu treh sindikalnih zvez spregovoril množici delavcev in dijakov tajnik ene izmed zvez gradbincev, Truffi. Do prvih povork, v katerih je nastopila predvsem mladina, je prišlo že zgodaj zjutraj, ko so dijaki tržaških višjih srednjih šol sklenili stavkati in se pridružiti, v znak solidarnosti, delavskim manifestacijam. Stavkale so šole »Volta*, «Dante», »Carducei*, «G.R. Carli*, poleg teh pa tudi slovenski tehnični zavod »Žiga Zojs* ter licej «Franceta Prešerna*. Stavki so se pridružili tudi slovenski šolniki, ki so s tem v zvezi izdali posebno radijsko sporočilo. V gručah so se slovenski dijaki podali od Sv. Ivana proti mestnemu središču in se pridružili večji skupini italijanskih vrstnikov. Nosili so napise, v katerih so izražali svoje nezadovoljstvo zaradi socialnega po ložaja v Italiji in nerešenih vprašanj slovenske šole. Množica dijakov se je nato izpred tehmiidnega zavoda « Volta« podala po mestnih ulicah proti Sv. Jakobu, kjer so se medtem zbirali delavci. Druiga giruča delavcev se je medtem Zbrala tudi pred železniško postajo din odkorakala od tod na Goldonijev trg. Od. Sv. Jakoba je več tisoč de-lovcev in dij alkov krenilo po Trgu Samsovino in Ul. Madonnima k. Sta. ni mitnici, odtod pa po Carduccije-vi ulici na Goldonijev trg. Nosili so transparente z zahtevami, zaradi katerih je prišlo do splošne stavke v Italiji, se pravi dostojnih stanovanj, zamrznjenja stena-icije zazidalnih V soboto je bila v gledališču Verdi druga premiera letošnje operne sezone, a ker je bila prva premiera posvečena baletu milanske Scale, je pravzaprav bila sobotna prva operna predstava letos nje sezone. Predvajana je bila opera «Francescn da Rimini», ki jo je po VAnnunziovi tragediji u-glasbil skladatelj Riccardo Zando-vai. Opero uvrščajo med najbolj uspele odrske stvaritve tega skladatelja in kot piše M. Nordio v programu, je skladatelj napisal dolgo in zahtevno partituro štirih dejanj v samih dvanajstih mesecih, kar mu je omogočil neposreden navdih, ki ga je mogel vzbuditi umetniški poetični tekst ter tudi ljubezen do takrat znane pevke Targuinie Targuini, kateri je opero tudi posvetil. In res občutimo že po prvih taktih opere in do konca četrtega dejanja, skladateljev zanos in globoko čuteči navdih, ki je prav tako neposreden v živih, tehnično zelo razgibanih odlomkih, kakor tudi — ali morda še posebno — v romantičnih liričnih scemh, in to posebno v izredno sugestivni zaključni sceni prvega dejanja, ali pa v ljubezenski sceni tretjega dejanja. Opera pa je sploh take vrste, ki «pritegne» občinstvo kljub temu, da je tu pa tam nekoliko preveč mzvlečena in statična, ter je vse prepuščeno moči in zanosu glasbe. Sobotna predstava — ista opera je bila predvajana v Trstu nekajkrat, zadnjič pred 9 leti — je bila na novo postavljena na oder. Režiser jc bil Carlo Piccinalo, sce- Dijaki in delavci na Velikem trgu po sindikalnem zborovanju nograf Tito Varisco, zborovodja pa IflllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIlUfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli NADALJUJE SE RAZPRAVA O DEŽELNEM PRORAČUNU DRUGA PREMIERA V VERDIJU Odlična izvedba Zandonaijeve opere «Francesca da Rimini» Velik aplavz so poželi sopranistka Luisa Ma- ragliano v naslovni vlogi, dirigent in orkester Gaetano Riccitelli. Dirigiral jo je res uspešno in z velikim smislom za interpretacijo tragično melanholične Zandonaijeve glasbe dirigent Oliviero de Febriitis. Nosilka naslovne vloge je bila sopranistka Luisa Maragliano, ki nas je čeprav smo jo v gledališču Verdi že poslušali, skorajda presenetita — bila je res odlična Francesca v vseh ljubezenskih ali dramatičnih odlomkih, tudi ona polna «zanosa» s čudovito zvonkim in čistim glasom, ki je tudi v najvišjih legah popolnoma preglasila še tako > menil zagotovila italijanske vlade iz leta 194(5, ki pa so šla skoraj popolnoma v pozabo. Razen zakona o slovenskem šolstvu in zakona glede slovenskih imen otrokom ni bdi izdan do sedaj noben drugi zakon za slovensko manjšino, medtem ko stalno izhajajo zakonske določbe glede zaščite francoske in nemške manjšine. Dežela ne sme ostati križem rok, ampak mora dajati zakonodajne pobude, tako glede uporabe slovenščine v odnosih s političnimi, upravnimi m sodnimi oblastmi, o dokončni ureditvi šolstva, otvoritvi slovenskih osnovnih šol v Beneški Sloveniji itd. Dežela naj odločno nastopi pri vlaidl,_ Maria«. Leonard Mann, Lucri luzzi, Technicolor. Grattaclelo 16.00 «Una ragazza ,|il voleva essere amata«, sflirl Latne, John McMartin, R- rijor ban, Sammy Davis. Techh1^ ^ Eden 16.00 «La caduta <3egl pevt Dirk Bogarde, 1. ThulUn- * dano mladini pod 18 letori- gjgfi> Excelsior 15.00 «Nell’anno .,(»• re« Nino Manfredi, E. M- ®.j/ Claudia Cardinale, U. Tog"3 Sordi. ** Ritz 15.00 «Amore mio aluta" niča Vitri. Alberto Sordl „rll!» Fiiodrammatico 16.30 «11 ®0ye^ Soho«. Technicolor. PreP mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Lady D« garet Ta.ylor, John Hestof- to color. Prepovedano mlado11 letom. — Aurora 16.30 «Una suira'trV|arti|'(, Sorel, Marisa Mell, R'sa.„no 1,1 11. Technicolor. Prepoved3 d ni pod 18. letom. Cristallo 16.30 «D;struggete n VIK stein«. Peter Cushing, Sin’0,[t)iad1' Technicolor. Prepovedano pod 18. letom. navlv Capitol 16.00 «11 cervello«. u jtt' ven. Jean Paul Belmondo ^ color furt° Impero 16.30 »LMncredibll* .„f, j Mister Girasoie« Technlt .jisFj Vittorio Veneto 16.15 «Un B ^ , novembre« Gina Lollobr Ferzettl. Technicolor Prfl 1 mladini nod 14 letom jts Ideale 16 00 «Surcouf, ''er0f te mari« Gerard Baraly- / la Lnaldi Technicolor. Abbazia 16.00 «Ra,rmorto jar. Base Stoccolma«. Beba LO f Clark. Techn'color, gjll* Astra 16.30 «L’ultimo volo qui!e» Technicolor KINO «|RIS» pR danes ob 19.30 Teci briljantni film: »O*'* PRUDEN7A E LA 1*] Igrajo: Deborah Kerr-ven, I Demich. — M|aP^,e(F, 14. letom vstop KINO NA danes ob 18 uri zarunuv GIRO DEL MOND^j IN OTTANTA GlOK^jjJ Zadnja predstava ob^/ imtiih. .|iiHlfii Naznanjamo žalostno Je za vedno zapustil nas to oče Josip Skerga* . ..Tol S«f/ ne bolnišnice naravnost , sko cerkev žalujoča žena. ^ vnuki in drug0 Po dolgi bolezni ,|e 18. t.m. preminil naš dragi cnoi & FRANC SARDOČ K zadnjemu počitku smo ga spremili v sredo, 19- ^ domače pokopališče. Žalostno vest sporočaj01 žena, otroci in drugi sorod0 Prosek, 20. nov. 1969. primorski dnevnik - 5 20. novembra 1969 ^načrtih jugoslovanskih prevoznikov Prihodnje leto redne avtobusne zveze praktično z vso Jugoslavijo? Predlagane tudi proge Trst-Paračin, Trst-Sombor, Trst-Kotor ‘n druge - Ekspresna avtobusna zveza Ljubljana-Stuttgart Je dni jo zapadel rok, do kate- rega 0sna Podjetja vložiti na pristoj-TO uradu pri Zvezni gospodarski ' rruci v Beogradu prošnje za u- so morala jugoslovanska 'edoo novih oziroma za potrditev okrepitev starih rednih Jn°- Zanimivo je, kakšno privlač-ima v očeh jugoslovanskih av-“^revoznikov naše mesto: kar 20 j vseh krajev sosedne re- drugim zaprosila dovoljenje za vzpostavitev ekspresnih prog Imot. ski — Miinchen, Zagreb — Miin-chen in Ljubljana — Miinchen ter Ljubljana — Stuttgart. J** ie namreč vložilo prošnjo ^postavitev redne dnevne, ali di 1 genske zveze s Trstom. Tu- Podjetja, ki že vzdržujejo proge našim mestom, — mcavuiii, so zaprosila za Dmle atevil° voženj. Če opustimo ^ Et> na relacijah Istra — Trst, pil So_ se še v zadnjih tednih okre- T ' 2 novo dnevno zvezo Reka — • želijo biti redno povezani z Jami Sar". Ljubljana, Maribor, Kranj, var rv°’ Lmotski, Paračin, Vuko-nJ .Laruvar, Virovitica, Sombor. in Kotor. Noi htipVe pr°Se naj bi se uvedle 1. devf .Prihodnjega leta .Kar za- ia v f rUgp države, želi Jugoslavi-6vtnKpr’dodnje okrepiti svoje redne mousng zveze ziasti še z Bolgare 'J1 Turčijo. Najdaljše ekspres-lial avtobusne proge naj bi se vpe-jj a .aa relacijah Jugoslavija — ”n a,ni strgala popkovino in se v sobo. Otrok ji je namreč So . ’ lako ona trdi, medtem ko Ift ^ShlMlOrii rvronri Aon! A rt rt n je ^abinjerji prepričani, da ga Hitj a’ ker se ga je hotela iz- v greznico. Krzna ELEGANTNI MODELI VISJA KAKOVOST velik prihranek PeLLlCCERIA CERVO Settembre 16/III Qrnostna slekla mke VIS Vs>i vozila ^°ohIa5čena trgovina ZANCH1 v ulica coroneo 4 t*st Telefon 29-684 A KNJIGARNA Ulica »v. Frančiška 20 Tel 61-792 Si01 stajT' Zgodovina modernega Pj^^stva od Cezanna dlo ^assa DZS 10.000 lir prli v Vidmu in jo tri mesece kasneje izpustili na začasno svobodo. Maja pa jo je porotno sodišče v Vidmu sodilo zaradi detomora iz častnih razlogov in zaradi opolzkih dejanj na javnem prostoru, česar so obtožili tudi Bernardisa. Razprava se je zaključila z obsodbo obeh: Pontonijevo na 2 leti, 1 mesec in 10 dni zapora, Bernardisa pa pogojno na 2 meseca zapora. Proti razsodbi so videmski državni tožilec, Pontonijeva in Ber-nardis vložili priziv, katerega so obravnavali včeraj pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem, kateremu je predsedoval dr. Franz. Tožilec dr. Franzot je zahteval poostreno kazen za dekle, in sicer na 3 leta in 3 mesece zapora in za .fcateregjije zahteval 3 meseca zapora. Medtem ko je odv. Cojutti zahteval za Bernardisa oprostitev predvsem, ker zaradi teme, oddaljeno sti od glavnih cest in zameglenih šip sploh ni bilo moč videti kaj se dogaja v avtu, je odv. Veritti skušal doseči zmanjšanje kazni za Pontonijevo, ki ni namerno vrgla otroka v greznico, kamor ji je, posebno zaradi njenega trenutnega živčnega stanja in oslabelosti, padel in umrl. Tržaški porotniki so delno spremenili videmsko razsodbo in Pon-tonijevi prisodili za detomor iz čast, nih razlogov 2 leti zapora ter jo skupno z Bernardisom oprostili zaradi pomanjkanja dokazov opolzkih dejanj na javnem prostoru * * * Nekaj zadoščenja pred prizivnim sodiščem je dobil tudi 33-letni Al-fredo Piccolo iz Ul. Trento, katerega je kazensko sodišče maja letos obsodilo zaradi obtožbe povzročitve telesnih poškodb na 6 mesecev zapora. Poškodbe naj bi med pretepom povzročil oktobra 1966. leta 44-letnemu Ottaviu Pridigi z Videmske ceste, ki se je v gostilni Stopar v Ul. Trento vmešal v spor ter hotel pomiriti dve razboriti osebi. Pridiga jih je pošteno izku-pil, tako da se je moral zdraviti nič manj kot 25 dni. Med preiskavo, ki je stekla po prevozu Pridige v bolnišnico, so ugotovili, da je bil tudi Piccolo vpleten v pretep. Piccolo sicer ni mogel zanikati udeležbe, vendar se je skliceval, da se je vmešal, ker je hotel miriti pretepače. Celo on jo je dobil po nosu, a se kljub bolečinam ni zatekel k zdravniku. Na prizivu so Piccolu priznali splošne olajševalne okolnosti in mu zato kazen žnižali na 4 mesece zapora, ki jih bo moral presedeti. Predsednik Zumin, tožilec De Franco, zapisnikar Mosca, obramba odv. Ghezzi. Natečaj za vzgojitelje v zavodu v Gradiški Pokrajinska uprava v Gorci! .le razpisala natečaj za nekaj vzgojiteljev pri zavodu «Duoa d’Aosta» v Gradiški. Prošnje je treba nasloviti na pokrajinsko upravo, personalni oddelek, kjer dobijo prizadeti vsa podrobnejša pojasnila. EK hibi IH Restavracija KRAS Vam nudi vsak četrtek svoj nagrajeni kraškl menu. • Tel. 22-71-13 NOV KAZINO V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v jugo slovanskem «Milanu» s sedežem v modernem, izbranem in središčnem HAM HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavarni, slaščičarna, sladoledarna. snackbar CHKMIN DE FER, BLACK JACK njem na Trgu Battisti v Gorici so delavci, kmetje, študenti in predstavniki raznih kategorij pokazali svojo odločno voljo, da po eni strani uredijo celo vrsto mezdnih vprašanj, istočasno pa rešujejo tudi socialna vprašanja, ki mučijo zlasti kategorije ljudi z nizkimi prejemki. Gre za sindikalno borbo, ki ima vse socialne značilnosti ter hoče pospešiti razvoj dogodkov v državi ter priznati delovnemu človeku večjo pravico kot mu je bila priznana doslej. Tako množične in tako reprezentativne demonstracije hkrati Gorica verjetno še ni videla. V njej je sodelovalo okoli 5000 oseb, med katerimi je bilo tudi 50 traktoristov iz Gradiške. Na včerajšnji manifestaciji so delavci in kmetje nosili tudi številne slovenske transparente, kar predstavlja nadaljevanje uspešne politike goriških sindikatov, zlasti Delavske zbornice, ki se zaveda, da borbe za narodno enakopravnost ni moč uspešno izvajati, če ne zajame vse sektorje delovanja. Pozivu sindikalnih organizacij CG IL, CISL in UIL na 24-urno splošno stavko so se na Goriškem odzvale vse kategorije. V vseh tovarnah, velikih in majhnih, v trgovinah, u-radih in tudi v šolah se je delo ustavilo. Pred parkom Rimembran-za se je ob 10. uri zbrala velika ! množica stavkajočih. Pridružili so se jim domala vsi študentje industrijskega tehničnega zavoda Gali-leo Galilei, ki so prišli na zbirno mesto z velikimi transparenti. Nekaj po deseti uri se je iz Gra diške pripeljala kolona kakšnih 50 traktorjev, ki so imeli razobešene rdeče zastave ter napise, med ka- i terimi so bili tudi napisi v slovenščini. Postavili so se na čelu povorke, ki je krenila po Korzu, se usmerili na Travnik, od tam pa je po Ul. Mameli, Santa Chiara in Ca-dorna na Trg Cesare Battisti. Za traktorji so nosili velik napis z imeni vseh treh sindikalnih organizacij, na začetku delavskega sprevoda so stopali voditelji vseh treh sindikalnih organizacij goriške pokrajine. V povorki so delavci nosili napise, s katerih je bilo moč razbrati, da delavci z mezdami 60-70.000 ltr ne morejo plačevati 30.000 lir najemnine za stanovanje. Na traktorjih so bili napisi z zahtevo po odpravi vojaških služnostih, po demokratizaciji kmečkih bolniških blagajn, po prejemanju zdravil in podobno. Povorko je zaključila množica študentov industrijskega tehničnega zavoda, ki so nosili čez celo cesto širok napis, vmes pa je bilo moč brati tudi sledeče transparente: delavci, študentje — skupni cilj: zahtevamo šolsko reformo. Opaziti pa je bilo tudi slike, ki kažejo politično zrelost študentov. Pred polnim trgom so nato spregovorili trije sindikalni voditelji: pokrajinski tajnik CISL Padovan, pokrajinski tajnik Bergomas in pred stavnik Alleanze contadine, Marizza. Govornik Padovan je uvodoma o-menil, da se je v zadnjih 4 letih proizvodnja zvišala z.a 28 odstotkov, mezde pa samo za 16 odst. Italijanski gospodovalni razred ne išče drugega kot najvišji možen zaslužek, pri tem pa mu sploh ni mar, kako živijo delavci in s kakšnimi težavami se ukvarjajo. Pri tem je omenil nevzdržno stanovanjsko politiko, špekulacije z zazidalnimi načrti, izredne zaslužke. Delavci si s svojimi skromnimi prejemki ne morejo sezidati hiš, zato mnogi stanujejo v oddaljenih kmečkih predelih in izgubljajo veliko časa za prevoz na delo. Govornik je zahteval demokratizacijo zdravstvene službe. «To-da sindikati nočejo samo mezdnih poviškov — je dejal Padovan — hočejo tudi boljšo družbo, v kateri bomo obdavčili profit, ne pa plačo, v kateri bo šola dostopna tudi revnim. Dozoreli smo za široko strategijo borbe, ki naj pripelje do bolj uravnovešenega in pravičnega družbenega razvoja*. Med italijanskimi delavci vlada popolna solidarnost, ker se zavedajo, da bi se razvoj ustavil, če bi sedaj napravili kakšno napako. Naj «vroča jesenska vojna* še bolj pospeši demokratični boj za napredek, je zaključil Pa- dovan. Predsednik pokrajinske Ailleanza corutaidiini Bruino Marizza je pozdravil zborovalce v Imenu kmetov, ki so solidarni z borbo delavcev. Tudi zanje'je vprašanje hiše eno Izmed najpomembnejših, saj zadeva samo bistvo civilizacije na podeželju. Nasprotoval je sestavi regulacijskih načrtov na vaseh, ki ne upoštevajo kmečkih potreb, ter navedel, kalko vojaške služnosti preprečujejo sleherni gospodarski napredek podeželja. Dejal, da gre kmetovalcu pokoj 65. leta s komaj 18.000 mesečne pokojnine. Kmečke organizacije se bodo pričele pogovarjati s sindikati o skupnih borbah ter zahtevajo, da gredo proizvodi od kmetovalcev neposredno v roke potrošnikov. Pokrajinski tajnik Delavske zbornice Fuilvio Bergomas je uvodoma prečlital solidarnostno izjavo študentov, ki hočejo novo socialno politiko, šolsko reformo ter so e. hotmi z akcijami delavcev in kmetov. Bergomas je nato dejal, da smo na prelomnici Italijanskega družbenega razvoja, ko vlada ni več sposobna preprečevati uhajanja kapitala v Inozemstvo ter reševati poglavitna družbena vprašanja. Tehnološki napredek v Ital-cantieri v Tržiču delavci plačujejo s svojo krvjo. Dežela ima možnost ustanavljati podjetja, ki naj omogočijo prevoze delavcev in dijakov po dostopnih cenah. «Kaiko more delavec z mesečnim prejemkov 65,000 lir vdrževati družino ter šolati svoje otroke?« se je vprašal Bergomas ter pristavil, da je potre. ben kvaliteten skok naprej in večja oblast delovnih ljudi. Demokratizirati je treba razne ustanove, da ne bodo plen podvladja, sedanje delavsko gibanje pa se ne bo zaključilo s podpisom delovnih pogodb, ampak s« nadaljevalo, dokler se ne bodo uredila tudi socialna vprašanja. Zbiranje prispevkov za spomenik v Doberdobu Odbor za postavitev spomenika padlim partizanom v Doberdobu spo-boča, da bo sprejemal denatne prispevke za kritje zadevnih stroškov vključno do 30. novembra letos. Zato naproša vse tiste, ki še niso dali svojega prispevka, ali ki bi radi še kaj dodali, naj store to čimprej. Ker so bili stroški za spomenik precej visoki, izraža odbor željo, da bi se vaščani in občani polnoštevilno odzvali njegovemu vabilu. Ko bo zbiranje prispevkov zaključeno, bo seznam vseh darovalcev objavljen v časopisju. Prispevke zbirajo: v Doberdobu Stanko Ger-golet, v Dolu Štefan Vižintin, v Jamljah Jožef Pahor. Okrogla miza o sociologiji Zavod o mednarodni sociologiji v Gorici priredi v petek, 21. t. m. ob 18.30 v dvorani trgovinske zbornice v Gorici okroglo mizo na temo ((Sociologija sporov in iskanje mira». — Poročila bosta podala dr. R. Strassoldo in dr. A. Cobalti s tržaške univerzp Slovenski napisi v delavski povorki 11,11.........Miiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti............................ ZAKLJUČEK SREDNJEEVROPSKEGA SREČANJA Goriško pobudo takih posvetov je treba še razširiti in poglobiti 0 istrski kulturi kot posebni enoti - Prihodnje leto naj bi razpravljali o arhitekturi in urbanizmu Pretekli torek dopoldne je bil še zadnji dan četrtega srednjeevropskega srečanja kuiltumilkav in znanstvenikov v Gorici. Ta dan sta podala svoji poročili tudi umetnostni zgodovinar iz Ljubljane prof. Emilijan Cevc, ki je govoril o ((Pomenu kulture v alpskem svetu« tar univerzitetni profesor jz Ljubljane Vilko Novak o ((Pastirski kulturi kot vezi med narodi srednje Evrope«. O obeh poročilih so zanimivi prispevki k skupni temi »Srednja Evropa danes«. Za Madžarsko je nato govoril pisatelj in novinar Lajos Marottl, dalje prof. Bunčak profesor na u-niverzi v Bratislavi, ki je dal zanimive podatke o češkoslovaški kulturi danes. Zanimiv je bil tudi poseg tržaškega pisatelja Fulvia Tomizze, ki je po rodu iz Istre iin je prav o tej tudi govoril. Dejal je med drugim, da je marsikaj dobrega, ker so razni narodi, ki so prišli tja, prinesli vsak svoj doprinos kulture, zato tu ne more biti govora o kakšni specifični italijanski kulturi in tudi sedaj sl tam prizadevajo, da bi ohranili in še oplodili kulturne dobrine preteklosti. Neki goriški študent sociologije Je prinesel s svojim neuravnovešenim posegom precej negodovanja, tudi zato, ker je z njim neposredno žalil goste. Predsednik zborovat n,ja Tavamo mu je to očital in poudaril, da njegovi nazori precej dišijo po fašizmu. Ker pa je v svojem izvajanju zašel večkrat v protislovja, ni njegovemu posegu nihče posvetil večje pozornosti. Pri nadaljnji debata je še enkrat poudaril slovenski pisatelj Ciril Zlobec bistvo skupnega prizadevanja po sodelovanju in konstruktivnem ustvarjanju srednje Evrope, ki je prvi zametek združene Evrope in brez prve ne more biti niti druge. Prof. Marjan Komjanc iz Gorice je poudaril važen doprinos protestantov k ustvaritvi slovenske kulture. Dodal Je še, naj bi za prihodnje leto uredili delo tako, da bi omogočili udeležbo tudi šolnikom in dijakom, ki tokrat niso mogli prisostvovati v večjem številu zaradi pouka. Kiparka Carlotta de Furlani pa je omenila tesno sodelovanje likovnih umetnikov iz Gorice im Nove Gorice, ki je v teku že 9 let ter Je dalo svoje dobre sadove; tako sodelovanje bi bilo treba raztegniti tudi na vse druge države, ki sodelujejo na tem srečanju. Kot zadnji Je govoril prof. Ser-gi j Tavano, ki je napravil pozitiven zaključek o tem četrtem srečanju ter se zahvalili vsem, ki so pri tem kaj prispevali. Poudaril je, da ni namen teh zborovanj napraviti kakšno izrazito zapadno ali celo amerikansko Evropo, ampak tako Evropo, ki naj sloni na skupnih izkušnjah vseh posameznikov in narodov. Za prihodnje peto srečanje je predlagal kot temo ((Arhitektura in urbanistika v srednji Evropi v 19. in 20. stoletju«. Sioer pa se bodo o tem dogovorili kdaj pozneje. Zaključil je s poudarkom, da Je treba goriško pobudo srečanj še nadalje razviti ter poglobiti tudi take skupne probleme, ki so se jih do sedaj samo mimogrede dotaknili. Trčenje dveh avtov Prejšnje popoldne ob 13. uri sta trčila dva avtomobila na križišču ulic Verdi in Seminario. Pri tem je bila ranjena 20-letna Annamaria Saina iz Gorice, Ul. S. Peliico 12, ki se je peljala po Korzu Verdi proti Ul. S. Giovanni in je trčila z avtom, ki je prihajal od Ul. Car-ducai proti Plecuti. Pri tem je dobila Saina manjše poškodbe. V splošni bolnišnici so ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh. Pogled na udeležence predstave v Doberdobu Prejšnjo nedeljo so gostovali v prosvehi dvorani društva »Jezero« v Doberdobu prosvetarji društva »Tabor« z Opčin. Gostovanje je lepo uspelo, ter so domačini napolnili dvoranico do zadnjega kotička. Openci so se predstavili najprej s svojim obnovljenim pevskim zbo rom, nato pa je dramska družina predvajala zabavno tridejanko »Vdova Rošlinka« Cvetka Golarja. -Zoor, ki šteje 35 članov, se je komaj stisnil na premajhnem odru. Pod vodstvom Svetka Grgiča je lepo žktiel 'SUrrpešmi. SidbT se pevcem pozna, da so pri svojih prvih nastopih, vendar so glasovno uravnovešeni in ker so številčno močni, s tj: bodo kmalu povzpeli na višje mesto. Še posebno pa je bilo pričakovanje občinstva za šaijivo igro, saj se je dramska družina z Opčin tokrat prvič predstavila doberdobskemu občinstvu. Gledalci so pozorno sledili dogajanju na odru in večkrat ploskali igralcem pri odprtem odru. Pred začetkom predstave je pred rednik p.d. »Jezero« Jože Jarc pozdravil goste, ti pa so obljubili, da bodo še prišli na obisk v Doberdob. Ob zaključku so nasmejani obrazi domačinov pričali, da jim je prireditev ugajala. Obenem ja dokazala, da so domačini zelo dovzetni za take vrste prireditev in bo moralo tudi domače društvo misliti na poživitev svojega dramskega odseka. J. ..................im.....................................■■■■■■■ PRVA RAZSTAVA SKUPINE «2 X GO» Slikarji iz obeh Goric razstavljajo v Idriji Iz goriškega matičnega urada Dne 17. in 18. novembra se je v goriški občini rodilo 11 otrok, umrlo pa je 6 ljudi. ROJSTVA: Diana Fabbris, Manijo Parutta, Marco Visintin, Fran-cesco Pesenti, Darjo Fierro, Stefano Rovri, Germano Rovri, Claudio Ciljni, Gianluca Tuzzi, mrtvorojena Valentina Sinctch in Mauro Papait. UMRLI: upokojenec 59 letni Luigi Ipavic: gospodinja 64 letna Pierina Zuanigh por. La Bianca; gospodinja 76-letna Caterina Pez por. Vezil; kmet 56 letni Giuseppe Božič; 8 mesecev stara Erika Trani in trgovka 59-letna Ludmiila Paoletti vd. Nanut. V decembru nameravajo isti slikarji prenesli razstavo tudi v Novo Gorico Traktoristi s slovenskimi napisi med včerjšnjo povorko V soboto, 15. t.m. so idrijski kulturni delavci Mestnega muzeja in Zveze kulturno prosvetnih organizacij priredili v novem galerijskem prostoru, v nekdanjem rudarskem skladišču (ki ga postopoma preurejajo v kulturni center) novo slikarsko razstavo sedmih od osmih članov mednarodne delovne slikarske skupine «2 X GO«. Ta skupina, ki sestoji v glavnem iz goriških slikarjev z obeh strani meje, je povzela svoj naziv po kraticah obeh sosednjih mest. Da pa hi ne bilo zamere ne v Gorici in ne v Novi Gorici, so se odločili za razstavo v tretjem kraju, ki ga prav tako dobro poznajo, saj so se italijanski slikarji iz te skupine Jideležili letošnje druge slikarske kolonije v Idriji. Slovenski slikarji pa so že razstavljali v novogoriškem turističnem društvu. Skupino «2 X GO» sestavljajo Altie- ri, Dogliach, Mocchiutti in Piazza s te strani in Jejčič. Komel, Peča- nac in Pergar z druge strani meje. Tokrat se ne bo udeležil razstave slikar Jejčič iz Ajdovščine, ki pa se bo pridružil svojim tovarišem na naslednjih razstavah. Do nastanka skupine je prišlo iz potreb po medsebojni pomoči in spodbudi. V njihovem delovnem programu stoji, da si bo vsakdo med njimi še naprej prizadeval v svoji smeri, ne da bi bil pri tem dolžan popuščati zahtevam po kakšnem skupnem imenovalcu. Skupno pa jim je vsekakor prizadevanje po kvaliteti in po svojskem odzivu na sodobna likovna prizadevanja. O razstavi mednarodne slikarske skupine «2 X GO» v Idriji bomo v našem listu še kritično poročali. Vabimo pa na ogled razstave, ki bo odprta od 15. do 30. novembra v dopoldanskem času. V decembru pa bodo prenesli to razstavo še v Novo Gorica. Pričakujemo nastop te slikarske skupine v Gorici. SaS V Doberdobu proslava oktobrske revolucije Danes, 20. t. m. ob 20. uri bo na sedežu Prosvetnega društva ((Jezero«, Iti ga je društvo dalo na razpolago, proslava 52. obletnice oktobrske revolucije. Kot vsako leto proslavljajo doberdobski komunisti 7. november, da obudijo ideale rdečega oktobra in borbe KPI za obnovo države in za pot v socializem. O tej temi bo govoril dr. Nereo Betteillo, svetovalec goriške-ga občinskega sveta. Sledila bo skromna zakuska . Izgubljeno-najdeno Na sedežu mestne policije v Go rici, Ul. Mazzini 7, hranijo naslednje najdene predmete: Osem ženskih in 7 moških koles; uhan iz rumene kovine, mošnjiček z nekaj denarja, dva mošnjička, par rokavic, dva mopeda, škatlo za ci garete, poročni prstan, dva para sončnih naočnikov, par naočnikov za vid, tablico za «carico spor-gente«, žensko torbico, žensko zapestno uro, potrdilo za takso za moped, dva para najlonskih noga vic, držalo za papir, knjižico za moped. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi med uradnimi urami na omenjenem uradu. OORSO. 17.15—20.45: «11 Gattopar-do», c. Cardlnale in B. Lancar ster; italijanski kinemaskopski tilm v Barvah. VERDI. 16—22: «11 maggiolino tut-to matto«, D. James in M. Lee. Walt Disneyev film kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.15—22.00: «11 pozzo e ji pendolo«, V. Priče in B. Stielle; angleški barvni film, mladim pod 16 letom prepovedan. ViriORIA. 17.00—21.30: «11 mondo di Susie Wong», W. Holden in N Kwan; ameriški barvni film, mladini pod 16 letom prepove-dan CENTRALE. 17.30: «11 pistolero segnato da dio», A. Steffen in l. Barrett. Italijanski kinemaskope v barvah Tržič AZZIKKO, 17.30: «Exodius», Paul Newman, barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Che cosa hal fatto, quando siamo rimastf al bmo«. Doris Day. rRIMCIPE. 19.30: «L’incredib(tle furto di Mr. Girasole«, Dick V. Dicke, E. G. Robinson. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): ((Plavolasi maščevalec«, ameriški barvni film ob 18. in 20. uri. DESKLE: «Bobni vzdolž Mahauka«, ame riSkoan g leški barvni film — ob 19.30. RENČE: «Adio Teksas«, italijansko-španski barvni film — ob 19.30. SEMPAS: Prosto KANAL: ((Imenujem se Peikos«, i-talijanskd barvni film — ob’20. SVOBODA (Šempeter): ((Izgubljena komanda«, ameriški barvni film ob 18. in 20. PRVACINA: Prosto POTUJOČI KINO _ SELA: »Ka- ravana hrabrih«, ameriški barvni film — ob 19.30 DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna CRISTOFOLETTI Travnik, tel 29-72. TR2IC Danes ve« dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna dr. Rismon-do, Ul. Toti 52, tel. 72-701. Darovi in prispevki Za žrtve potresi v Banjaluki so darovali: V. Nanut iz Standrei* 10.000; Anica Prinčič Sentmaver 1.050; Marko Waltritsch, Gorica 10.000; družina Grauner, Gorica 2.000. ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Borovci so zmagali v Turinu predvsem z odličnim napadom V ženski mladinski ligi lahki zmagi Sokola in Bora Po dveh začetnih spodrsljajih je Borova šesterka v soboto presenetila svoje naMljače s sijajno zmago v Turinu proti še neporaženemu moštvu CUS. «Plaivi» so končno prikazali Igro, ki je sad vztrajnih treningov. To igro pa bodo gotovo še izboljšali z vključitvijo Orla. Presenečenje torej v tekmi s CUS, ki šteje v svojih vrstah diva mladinska državna repreeentata. Celotna ekipa se je upirala slovenskim fantom do zadnjega, borovci pa so z izredno igro onemogočili nasprotnika v napadu, ter z močno tolčenimi žogami odpirali vrzeli v nasprotnikovi obrambi. Tolčenje «plave šesterke pa je bilo posledica izredne igre podaja-čev In v prvi vrsti Pučke, ki je v soboto prekosil samega sebe. Oba Veljaka sta tako z lahkoto obvladala žogo, ter sta po mili volji •rezala« nasprotni blok. Bolje kot proti Minelliiju so zaigrali tudi o-stali, predvsem Plesničar, ki je bil neustavljiv na mreži. V celoti pa je ekipa nekoliko »škripala« v obrambi. Ko pa bodo borovci nadoknadili še to, sicer ne preveliko hibo, potem bodo lahko kos vsem nasprotnikom, naj bo to Mi-nelti, Olimpia ali pa kdo drug. Tržaški Libertas Je doživel prvi poraz. Proti Čelani so «balo-rdeči» zaigrali medlo, tekma je bila precej dolgočasna in enolična. Edino kar je nekoliko ogrelo ozračje, so bili nekateri živčni izpadi domačih Igralcev, ki pa so bolj škodili kot pa koristili. Midi tretjega kola: SoaiMa — Coop Parma 3:1 CUS Torino — Bor 0:3 Pagnin — Mimelli 3:2 Olimpia — Alessamdria 3:1 Libertas — Čelana 1:3 Lestvica 2 3 5 5 7 6 6 6 5 7 5 7 2 9 2 9 Olimpia 3 3 0 9 Pagnin 3 3 0 9 MinelM 3 2 18 CUS Torino 3 2 16 Libertas 3 2 1 Bor 3 1 2 Ecalola 3 12 Čelana 3 12 Aiessandria 3 0 3 Coop Parma 3 0 3 Prihodnje kolo: Alessandria - Libertas, Pagnin • Coop Parma, Bor - Olimpia, MAnel-II - OUS Torino. Čelana - Scatola. * •» V prvi moški ligi so odigrali le Sri srečanja zaradi nastopa študemt-ike državne reprezentance na mednarodnem turnirju v Pragi. Italijani! so se na tem tekmovanju dobro odrezali in so zasedli v močni konkurenci odlično tretje mesto. V prvenstvenih srečanjih pa so dp-siv’1 naslednje izide: Baibv Brummel — Portuali 3:0 Bovoll — Eserclto Casadio— Pa (M. Milan Lestvica 2 2 '/Vrt us ?a.n'ni Jtulni Bumor Bovoll Termoschell Ravalico B^bv Brummel Eserclto Casadio Pall. Milan Portuali 3:2 3:2 0 0 2 3 5 3 5 6 6 6 6 8 3 3 6 6 5 6 3 8 4 9 0 9 ženska prva liga je letos precej 'zenačena. Kar štiri šesterke se lahke potegujejo za državni naslov. Komat pa se posreči end nekoliko napredovati, že jo čaka za vogalom poraz, ki jo spet spravi v tir ostalimi. To se je v soboto zgodilo letos zelo močnemu Cogne, ki Je doživel poraz proti večkratnemu državnemu prvaku La Tone. Izid tretjega kola: Cabassi — Pari S. Palermo 3:1 La Torre — Cogne 3:1 OUS Milan — Confiit 3:1 CUS Parma — Presolana 3:0 Pini Pini CUS Parma La Torre Cogne Sirnet Mediiterraneo Caibasai CUS Milan Presolana Confit Slmet Palermo Lestvica 3 3 3:0 0 0 1 4 8 3 4 7 9 9 6 6 7 7 4 3 3 1 2 12 V torek se je pričelo pokrajinsko žensko mladinsko prvenstvo. Prvi tve tekmi, v katerih sta Bor in Sokol zmagala s precejšnjo lahkoto, nam ne moreta še dati prave slike o dejanski vrednosti ekip. Prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo. Edina zanimivost večera pa je bila prisotnost Sonje Pernarčič na odru in ne na igrišču. Je to morda prvi znak njenega odhoda od Bora’ * * » V prijateljski trening tekmi na štiri sete sta se šesterici Bora in Zarje razšli pri neodločenem rezul_ tatu 2:2. Dekleta so predvajala zadovoljivo igro, ki so jo dopolnjevala z dobrimi servisi. f. v. hmiiiiiiiiiihi............. V MLADINSKI KOŠARKARSKI LIGI Osebne napake pokopale borovce Odličen nastop dvometraša Mladena Šareta Don Bosco — Bor 61:36 ( 27:14) BOR: Stojan Hrvatič 7, Valter Hrvatič 6, Sare, Zavadlal, Sosič, Sandi Peirtot 13, Škerlj 10. DON BOSCO: SilUzio, Montioolo 6, Gthersdmi, Orzan, Prevedel, Humar 3, Parneglia 2, Rdmaldi 10, Faggiami 27, Sandrin 7. PROSTI STRELI: Bor 4:12, Don Bosco 3:12. Zaradi petih oseb so zapustili igrišče: Hrvatič S. 09’), Hrvatič V. (8’), Sare (14), Pertot S. (20’) in Fermeglda (20’). V nedeljski tekmi s peterko Don Bosca je Bor doživel nov poraz. Glavni vzrok neuspeha «plavih» je biila gotovo odsotnost dveh standardnih in zmožnih igralcev, kot sta Kralj in Štokelj. Prvi je bil zaposlen s člansko ekipo v Bologni, drugi pa se je moral odpovedati tekmi zaradi boleznd. V začetku igre so se borovci našli v zadregi zaradi točnih metov nasprotnikov. Poleg tega pa je Pertot S. že v šesti minuti zagrešil četrto osebno napako. Trener Čermelj ga je moral zamenjata in to je omogočalo nasprotniku, da je v trinajstih minutah povedel z 21:6. Tedaj je na igrišče vstopil Sare, ki je odlično lovil odbite žoge m to je pomagalo, da so borovci uspešneje kljubovali nasprotniku. V drugem polčasu se je Bor predstavil na igrišču s postavo: Pertot S., V. in S. Hrvatič, Sosič in Sare. Z agresivno obrambo ir. nekaterimi odličnimi podajami je borovcem skoraj uspelo izenačiti (31:30 v 10. minuti). Žal pa sta morala tedaj zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak Valter Hrvatič in Sare. «Plavi» so bili tedaj očitno v zadregi in jim je uspelo zadeti koš le trikrat, medtem ko je peterka Don Bosca nizala koš za košem. V zadnjih minutah igre sta morala zapustiti torišče še Pertot S. in Stojan Hrvatič. Med «plavimi» je presenetil Mladen Sare, ki je bili najuspešnejši borovec na odbitih žogah v napadu. Tudi v obrambi je dobro za igral, čeprav se mu pozna, da goji košarko le malo časa. Hrvatiča sta dobro urejevala igro, medtem ko sta se Pertot S. in Škerlj uveljavila na strelih na koš. Čeprav ne zelo močni igralci Don Bosca so pokazali zelo točen met. Najboljši mož na igrišču je bil Faggiami, kd (čeprav igra v vlogi playmalkerja) je nabral 27 točk. * * * Tekme Servolana B — Bor B, veljavna za 5 kolo naraščajmiškega prvenstva, niso odigrali zaradi odsotnosti sodnikov. Ekipi sta odigrali koristno prijateljsko srečanje. Zmagali so Skedenjcd s petimi točkami razlike. Livij Pertot ATLETIKA Z NEDELJSKIM KROSOM Lonjerska mladina namerava oživeti športno dejavnost Prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom domačega prosvetnega društva Lonjer-Katinara V nedeljo, 23. t. m., bo v Lo-njerju tek čez dm in stm za «1. mladinski pokal«. Tekmovanje priredi lonjerska mladina pod okriljem prosvetnega društva Lomjer Kaitinara. Krosa se lahko udeležijo društva in posamezniki. Tekmovanje bo razdeljeno na tri starostne skupine, in sicer na naraščajnike (do 15. leta starosti), mladince (do 18. leta) in člane. Proga bo potekala okoli vasi, v glavnem pa po travnatem pobočju, ki se razprostira pod Katinaro. To progo bodo naraščajnik: pretekli enkrat, dvakrat mladinci, trikrat pa člani. Vsak krog meri približno 1200 metrov. Pravzaprav bi tekmovanje moralo biti že spomladi, a je odpadlo zaradi raznih nepremostljivih oviir. Nekaj časa je bilo nato vse tiho, po končanih 11. SŠI pa se je mladina, še razgreta od nastopov, znova spomnila, da je nameravala prirediti atletsko tekmovanje in tako je zamisel znova prišla na dan. SMemdli so prirediti tek čez dm in stm, ker zanj niso potrebna zaprta dirkališča, ne veliki športni objekti. Za tako vrsto teka pa je Lonjerska mladina priredi v nedeljo, 23. t. m. ob 10.30 v Lonjerju, pod okriljem PD Lo-njer - Katinara tekmovanje v krosu za «Prvi mladinski pokal«. Tekmovanja se lahko udeležijo društva in posamezniki, ki so razdeljeni na kategorije: naraščajniki (do 15. leta starosti), mladinci (do 18. leta starosti), člani. Vpisovanje na sedežu prosvetnega društva od četrtka dalje od 20. do 21. ure ter v nedeljo pred tekom. iiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Primor j e-Libert as 5:2 ali 2:0? Nedeljsko tekmo med Primorjem in proseškim Libertasom je sodnik v 33. minuti drugega polčasa prekinili in je moral v spremstvu o-rožnikov zapustiti igrišče. že v začetku je bilo videti, da je sodnik sitrog: ni dopuščal grobe igre nditd ugovarjanja. V 15. minuti je Primorje prišlo po akciji Ver-ginella - Liippot do prvega zadetka, toda gostje so kmalu nato izenačili. V zadnjih minutah prvega polčasa je Primorje z dvema zadetkoma Verginelle povišalo na 3:1. Nasprotniki so postali živčni, sodnik je izrekel nekaj opominov, v 43. minuti pa je prišlo do prve izključitve. Okrnjena ekipa Libertasa sl je v 2. minuta nadaljevanja igre po nerodnosti sama zabila gol, zaradi napake vratarja Primorja pa se je izid spremenil v 15. minuti na 4:2. Buzzin je kmalu dosegel za Primorje povsem regularno še peti gol. Toda igralec Libertasa Manzutto je neotesano protestiral pri sodniku, ta pa ga je izključil. Tekmo so lahko nadaljevali šele po štirih minutah, ker Manzutto ni hotel takoj zapustiti igrišča. Nastalo je precej napeto vzdušje. V 33. minuti je sodnik dosodil dvomljiv kot v korist Primorja, protesti Libertasa, Del Bene je streljal kot v out, kapetan italijanske ekipe Della Valle je zopet protestiral in sodnik ga je izključil. Njegovo ime je hotel zapisati v beležnico, toda krog njega so se zgrnili vsi igralci Libertasa in Baldasdm mu je zvezek vrgel na tla. S tem je bilo seveda srečanja konec, o omenjenih dogodkih pa bo gotovo spregovorila diisoiplinska komisija, ki bi morala tekmo registrirati z 2:0 v korist Primorja Tekma sama na splošno ni bila lepa. Primorje tudi tokrat nd prikazalo skupne igre, niti svoje prave vrednosti. Treba bi bilo urediti tudi obrambo, poleg tega pa seveda še srednjo vrsto. Brez (eh posegov Frosečand ne morejo računati na končno zmago v prvenstvu. Bruno Rupel SPDT obvešča, da bo jutri, 21. novembra od 17.30 dalje v prostorih PD I. CANKAR, Ulica Montecchi 6/IV SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME ZA MLADINO IN ODRASLE Kdor bi želel opremo prodati, ali tudi zamenjati, naj jo prinese najkasneje do 16. ure. SPDT je podaljšalo sejem še za en dan, zaradi lepega uspeha v prvem dnevu. Informacije na telefonski štev. 93-236 od 13.30 do 14.30. kaj lahko najti primeiren prostor. S to prireditvijo je nameravala mladina, predvsem fantje do osemnajstih let, oživiti športno dejavnost v vasi. Nekaj se je pričelo premikati v tej smeri letošnje poletje, ko se se ti mladinci spontano prvič udeležila športnih iger ter so nastopali pod imenom domačega društva. To se je zgodilo po zelo dolgem premoru, ko ni bilo nobenega zanimanja za udejstvovanje mladine, pa tudi starejših na športnem področju. Najmlajšim ni tako preostalo drugega, kot da se sami pripravijo ter dajo pobudo za neko razsežnejše, organizirane delo. Pokazali so izredno voljo do dela, primanjkuje pa sredstev in predvsem ljudi, da bi bilo mogoče izvesti vse načrte. Zaenkrat se je treba zadovoljiti z malim ter napraviti, kar je v teh okoliščinah mogoče. Rezultati, Id jih bodo mla dinci dosegli na športnem področ ju, nimajo še velikega pomena, kajti najprej jih mora šport pritegniti ter jim pokazati kaj lahko dosežejo, šele nato bo mogoče od njih zahtevati kaj več. Poudariti je treba, da je dala pobuda za organizacijo tega teka mladina sama, ki skuša z lastno pobudo prirediti razna srečanja, čeprav so zanjo zapletena z organizacijskega vidika. Doseženo pa je bilo nekaj, česar ne more nihče zanikati: končno, po dolgem času, so bili postavljeni temelji za neko delovanje, kd naj ba mladino prebudilo iz otopelosti in nezanimanja, bodisi na športnem, bodisi na prosvetnem področju. Počasi bo mogoče iz malega preiti k obsežnejšim in bolj zahtevnim akcijam, zaenkrat pa se je treba zadovoljiti s tem, kar je v sedanjih pogojih mogoče narediti. Začetek je bdi nastop na športnih igrah, ki je mnoge lonjer-ske mladince usmeril k aktivnemu udejstvovanju v raznih športnih disciplinah, v kratkem času pa so isti mladinci sprožili zamisel samostojne prireditve tekmovanja, 'kjer ne bodo nastopali sami, kot so to doslej delali na raznih tekmovanjih po vasi. Tokrat bodo lahko merili svoje moči s tekmeci iz širše okolice, konkurenca bo hujša, zato bd moral biti kros zelo privlačen. Zaenkrat se je med lo-njersko mladino izkazalo, da je vsake teoretiziranje in samo obljubljanje odveč, kajti mladina noče edinole poslušati načrtov, za katere je gotovo da se ne bodo uresničili, ko pa ni v sedanjosti zanjo storjenega ndč konkretnega. Edina ovira pri tem je trenutno pomanjkanje sredstev in primernih prostorov, kjer bi se sestajala Ne primanjkuje pa ji idej, zato hoče smotrno nadaljevati po komaj začeti poti. Radi Pred tekmo Olimpija - Sarajevo Podkupovanje v nogometu Organi notranje uprave so prijavili okrožnemu sodišču v Sarajevu člana upravnega odbora ljubljanskega nogometnega moštva O Jdmpija, An tun a Franetiča, zaradi poskusa podkupovanja vratarja nogometnega moštva Sarajevo Refič.t Mustiča v prvenstveni tekmi med Sarajevom in Olimpijo. Franetič je namreč vratarju Mustdču obljubil nagrado 20.000 dinarjev za zmago Olimpije oziroma 10.000 dinarjev za neodločen rezultat in mu Je dal na račun 2.000 dinarjev. Mustič je stvar prijavili miličnikom, katerim je izročil tudi prejetih 2 tisoč dinarjev. Po tekmi so organi notranje uprave Sarajeva poklicali Franetiča na zasliševanje in so našli pri njem 18.000 dinarjev: to V NAMIZNOTENIŠKI C LIGI Sokol v prvem kolu proti ekipi CRS Juiio V tej skupini bo nastopalo tudi društvo Montecatini Edison vsoto je imel pripravljeno, da bi jo izročil Mustiču v primeru zmage. Tekma se Je, kot je znano, končala s 4:1 v korist Sarajeva. Ljubljančani niso igrali slabo, imeli pa so precej smole pri streljanju. Z malo več sreče bd se tekma lahko končala neodločeno (tudi brez podkupovanja). * * « NEAPELJ, 19. — Italijanska državna reprezentanca, ki se priprav, lja na sobotno odločilno srečanje z Vzhodnimi Nemci, je danes v trening tekmi premagala mladince Napollja z 12:0. Reprezentanti so nastopili v naslednji postavi: Zoff (Albertosi), Burgnlch (Poletti), Fac-cbetti, Cera (Esposito), Salvadore (Rosato), Puja (Salvadore). Do-menghini (Ohiarugi), Maazola (Meric/. Riva (Domenghinii), De Sisti ;Juliano), Chia/rugi (Prati). imitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiMiiiimmmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimm Italijanska namiznoteniška zveza je prejšnji teden objavila spored moške C lise za sezono 1-969-70. To prvenstvo se bo začelo z enomesečno zamudo, kot smo sicer predvidevali in kar nam ponovno prikazuje »resnost« odgovornih organov. Neresnost, oziroma nezaiteresira-nost je moč opaziti tudi pri društvih samih. Od šestih povabljenih so se le tri ekipe odzvale var bilu, ostale tri pa so se temu prvenstvu odpovedale. To bo siceT olajšalo delo organizatorjem in zmanjšalo stroške udeležencem, pr. venstvo samo pa bo pri tem mnogo izgubilo. Tretjo skupino C lige, to je tisto, v 'kateri nastopajo ekipe iz naše dežele, bodo tako sestavljale ekipe CRS JULIA (TRST), Montecatini Edison (Porto Marghera) in nabre-žinski Sokol. Tekmovanju pa so se brez bistvenih razlogov odpoved a- NAMI INI TENIS V B LIGI: CGS-B0R 5:0 Po nedeljskem porazu kriza v vrstah Bora? V tržaškem derbiju je moštvo CG S precej nepričakovano premagalo s tako visokim izidom ekipo ŠZ Bor. žal je tokrat naletel na slab dan tudi Edi Bole, ki pa je imel precejšnjo mero smole, saj je vse tekme izgubil z rezultatom 2:1 in je ves čas igral zelo lepo. Le v odločilnih trenutkih je nekoliko popustil. kar pa je bilo dovolj, da so nasprotniki takoj izkoristili. O nasprotnikih lahko rečemo, da je ta ekipa izredno močna in sploh nima nobenega resnega konkurenta v B ligi. že vnaprej lahko trdimo, da. ji A liga res ne bo težko dosegljiva. Zlasti se je izkazal najimlaj-ši, Peterlini, ki je še naraščajnik. Naši Igralci so Igrali vsi slaibše kot običajno. Po drugi strani pa je treba še dodati, da ni mogoče sploh doseči več uspehov v takih pogojih, kot so trenutno pri Boru. I-gra-lcev ni, trenerjev ni, treningov ni, poleg tega pa tudi ni denarja. V takih pogojih nihče ne more doseči uspehov, zato že sam nastop predstavlja uspeh, mislimo pa, da se bodo po taki poti -tudi preostali igralci naveličali tekmovati. Zato lahko iz dneva v. dan pričakujemo odstop ekipe Bora s prvenstva. Del odgovornosti za to nosi tudi društveno vodstvo, ki polaga preveč važnosti le na odbojkarski in košarkarski odsek, pri reševanju dejavnosti i-n problematike namiznoteniškega odseka pa kaže mnogo premalo razumevanja. Rezultati: Venuitl — Šinigoj Davorin 2:0 (21:10, 21:5) Rennl — Bole Edi 2:1 (21:5, 15:21, 21:14) Peterlini — Tavčar Adirijan 2:0 (21:6, 21:10) Venuti — Bole Edi 2:1 (21:8, 16:21, 21:9) Peterlini — Šinigoj Davorin 2:0 (21:9, 21:10). T—ar Je tržaška Santa Maria in viden)® CSI Friuli ter La Cantina. Spored prvenstva bo naslednl1-30. novembra: Julia — Montec« ni Edison 7. decembra: Julia — Sokol 14. decembra — Montecatini son — Sokol - 15. februarja: Montecatini Ed'61’ — Julia 1. marca: Sokol Julia . g. 15. marca: Sokol — Montecatlm1 dlso-n .j Vse tekme se bodo začele <® Sodeč po dosedanjih ha-st#jj vseh treh ekip je Sokol favont prvo mesto. Juiio so Nabr-ežind ni premagali v promocijskem venstvu brez posebnih težav. M b| tecaitiinl Edison pa prav tako n« • so s zel o ilš# smel biti pretrd oreh, saj Benečani v lanskem prvenstvu slabo uvrstili. Kaj podrobne! pa bom lahko rešil šele po Pr.>^. srečanju, katerega si bodo žinoi ogledali in tako proučikj. alne sposobnosti svojih na®pr0V kov- S. * OBVESTILA Odbor SŠI obvešča vsa šiva, ki trenirajo, ali b! ** la trenirati v dvorani na «1. maj« v Trstu, da , v torek, 25. t.m. ob 20. 11 sestanek vseh zainteresiraj’ društev za določitev urnik* Ker je interesentov za uv rano mnogo, odbor kasnelh( želja odsotnih društev ne upošteval. ŠPORTNO DRUŠTVO KON' T0V# vabi vse tekmovalce, ki so na, * rt branili barve Kontovela, da ™ tošnjih 11. slovenskih športnih C E B dejo na DRUŽABNI V E v ki bo jutri, v petek, 21. t. «“■ 20.30 v društveni gostilni na a (, tovelu. Ob tej priložnosti ho štveno vodstvo razdelilo dip*° * * * SPDT sporoča, da bo v dneh 3»' noVembra ter 7. in 8„ 14. ter jr decembra smučarski tečaj T bižu' hjayil' Ostale podrobnosti bomo 001 jutri.’ ” V tekmovanju B lige je v nedeljo branil barve Bora proti ekipi CGS tudi Adrijan Tavčar (,e ROART BRADFORD Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških črncev 40. «Well,» je rekel Gospod, «gotovo, gotovo ti povem, Dy-mus, da med svojimi učenci •ie uvajam in ne trpim nobe-lih zakonov proti črncem, kakor na primer, da bi morali hoditi po sredi ceste in bi ne smeli stati na hodnikih, ali pa, da bi bili za nje na železnici oddeljeni vagoni in tar ko dalje.« «Tako je prav, Gospod,« je dejal zamorec Dymus, «da ne rpiš med svojimi učenci za konov proti črncem. Ampak --------» «Kakšen ampak, zamorec Dymus?» je vprašal Gospod. «Ampak tudi nd zakona v našem svetu proti črncem pri volitvah, imamo volilno pravico, smemo voliti in kandidi- rati, le kar je res,» je dejal zamorec Dymus. ((Ampak pri tem so najprej predhodne volitve in pa klavzula o izvoru, zato imajo črnci, kadar pride do volitev, od tega figo in malokateri sme voliti.« «To je resnica,« je rekel Gospod, «toda med svojimi u-čenci ne uvajam takih goljufij. Pri meni zadostuje, če se človek kesa svojih grehov, vseeno je potem, če je belec ali črnec. Pred menoj so vsi enaki. Jaz ne gledam pri ljudeh na kožo, kakšne barve je ta koža, gledam le na barvo njihovega srca. In pred menoj mora vsak pokazati barvo svojega srca.« «No, ali ni to prav, Gospod?« je pripomnil apostol Peter. «Well, Gospod,« Je rekel Dy-mus, «ribe že tako in tako no- čejo prijemati.« Potem so šli naprej. Dymus se jim je pridružil in šel z njimi. Vse je opazoval, ter šel kamor ga je Gospod peljal. Ni trajalo dolgo, pa je bilo sonce že tako visoko, da je človek lahko stopil lastni senci na glavo. «Gospod,» je dejal apostol Peter, «ne misliš, da bi bilo že čas, da bi obedovali?« Gospod se je ozrl na sonce, potem pogledal svojo senco in zaklical: «Učenoi stojte!« Vsi učenci so se ustavili. ((Učenci, vsak sd poišči kamen!« je ukazal Gospod. Vsak je pobral kamen. Postavili so se v vrsto in začeli korakati okirog Gospoda. In kakor so šli mimo njega, je pri vsakem storil Gospod čudež ter spremenil kamen v ocvrtega piščanca in deset dek šunke in fižolovo solato in tako dalje. Stairl zamorec Dymus se je medtem držal zadaj in, ko so že vsi šli mimo, je pobral kar men ter šei z njim počasi h Gospodu. ((Zamorec Dymus,» mu je rekel Gospod, «s temle kamnom ne morem nič delati. Prvič ni to prava vrsta kamna, drugič pa ga moraš vzeti v levo roko. Pojdi nazaj in poišči drug kamen ter md ga prinesi v levi roki!« Stari Dymus se Je vrnil, vzel drug kamen v levo roko ter šel z njim h Gospodu. Gospod je pogledal kamen in nato Dymusa. «Dymus», je rekel, «ko si se nam pridružil sem ti rekel, da med nami ni protizamor-skih zakonov, kajne?« «Da, Gospod, prosim,« Je odgovoril Dymus. «Torej vidiš,« je rekel Gospod, »pokazati ti moram, kaj lahko naredim iz tvojega kamna in česa ne morem. Zakaj če bd ti kar naravnost rekel, da iz tega kamna ne morem narediti ndč, bd ti po pravici mislil, da imam zoper tebe kako protizamorsko goljufijo. Zato moram storiti najboljše, kar morem. Gospod bog se Je zagrnil v oblak in kamen se je spremenil v kos trdega črnega kruha. KONEC BORIS VISNOVEC ooooooooooc«ooooox»oooo<>ooo^o<>o ' veselica (Praznični dan v stari Ljubljani) xx>oooooooocooo Dolgoletni, predsednik olepševalnega društva se je tisto poletno noč pred prazničnim dnem prebudil utrujen in zlomljen. Zdelo se mu je, da ga tlači mora, potil se je in obračal v postelji. Včasih ga je pri strani sunkovito zbodlo. Glavo Je imel težko in bolj kot se je silil, da bi zaspal, bolj zbrano in nervozno bister je postajal. Mnogokrat se tako budnega kot tisto noč ni počutil niti sredi belega dne. Skušal je vse še enkrat premisliti, če je res vse dobro pripravil, če le ni kaj važnega pozabil. Poglavitno je, da pridejo vsi tisti s katerimi sem govoril, vsi tisti, ki so obljubili, da pridejo. Natančno smo se domenila za uro, za kaj vse naj kdo poskrbi, pripravili smo kostume, zastave, cvetje, čolne. Sicer pa, obljube, te je najlažje dobiti. Potem, potem, ko je treba res poprijeti, te daj se marsikdo rad zmaže Ne smeš se razburjati. Kratek sprehod. Kakšna knjiga. Pomisli koliko let imaš. Da. Ravno zato, ker imam toliko let, ravno zato jim hočem še enkrat pokazati. Astma. In srce. Lahko me infarkt. Ali kap. Ako se vse skupaj še enkrat ponovi? Na nikogar se ne moreš zanesti. Ah, že zopet. Kaj me to zbada? Nič! To je sa mo nervoza. Da bi le jutri šlo vse v redu. Da bi le ne bilo slabše kot prejšnja leta. Enostavno jo potegne po svo Ne vem več, če bodo vsi pri- Je. In ti se lahko obrišeš pod nosom. Ne moreš ga držati. Obljubil si. Obljubil si. Nič mu ne moreš, še prijazen moraš biti z njim, drugače te sploh ne bo hotel več poznati, ali pa ti zna celo škoditi. Ljudje mislijo, da si nor, ako se na vse pretege trudiš. Najbolje bi bilo, da bi pustil vse skupaj. Cernu sem si nakopal vse to na glavo. In to sedaj. Žena ima prav. Ona mi hoče dobro. Pusti. Pusti. Kaj imaš od tega! Nihče ti ne bo rekel niti hvala, še nažirali te bodo, posebno tisti, ki ne nare-de ničesar, ki mislijo, da sami vse zmorejo, pa niti mignejo ne s prstom. Počivati moraš. šli. Gotovo marsikoga ne bo. Včasah, včasih je bilo malenkost spraviti skupaj tako prireditev Tedaj še ni bilo toliko avtomobilov. Hodili smo na izlete. Peš. V hribe. Sedaj pa gre vsak po svoje. Da. Tako je! Doder dan. Zdravo. Gotovo pridemo. Mnogo jih je že pomrlo. Od tistih, s katerimi smo včasih delali skupaj. Mladi hočejo vse po svoje, najraje bi nas kar potisnili v kot. Osemdeset jih že imam. Pa naj oni spravijo skupaj tako prireditev. Povsod je že bila. Po celem svetu. V časopisih in na filmu. Cim bom jaz izpregel, bo konec. Da. Bolje bi bilo, če bi počival. Res, spa- ti moram. Kako naj? pr .A, to! Kmalu bo dan. 2ena % Mimo. Kaj bi brez nje. ^1 so tudi ona ne spi? Ženske ~ bolj občutljive. Dobro b?e red zna. Nič ne morem skriti P (j njo. Vzdihuje. Sanja. . moram. Prvi moram ejr daj ob reki. Da vse še ^ krat pregledam. Potem, J* ^ do pričeli prihajati ljudie'^ tem bo cirkus. Za vse v ^ moral skrbeti. Na nikogs* ^ ne morem zanesti. poloa # gotovo naprtili meni, P ^ bi vse še tako natanko pravil. Prihodnjič, Pr® p leto, tedaj ne smem veC’segs radi zdravja, in zaradi ^ skupaj. Nikoli nisem p denarja, delal sem zaradi0v^ la, ne tako kot tisti, ki S jje re, da je treba delati, a a je od govorjenja ne Pd0-veliko jih je, ki bi P lali. A tedaj, ko je treh ^ prijeti, tedaj sem vedno ^ sam. Honorar. Vedno s«111 lal, ker me je to veseln^jje-vem, da človek nima v ^ jf nju ničesar drugega k°c lo. Ker se človek postara tedaj, kadar preneha (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 934108 In 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MagglO l/l, TeleloD 33-82 - UPKAVA: TRSI - Ul SV FRANČIŠKA St. 20 - Teleta«* 37-338, «6-823 - NAROČNINA: mesečne V maprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starin dinarjev), letno Kil) din (10000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun: Založništvo tržaš^0 5o ^ Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 160, flnančno-upravn! 250. osmrtnice 150 Ur - Mali ogla*1 beseda — Oglasi za tržaško to gorlško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri sSocietš PubbUcitfe ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst