Telefon št. 118. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din. DELAVSKA POLITIKA izhaja vsak delavnik oh n. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./IS. Rokopisi se ne vračajo. N e frank irana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani ia po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane ‘22'— Din, za mozems tvo mesečno 32'— Din. del POLITIČEN DNEVNIK ali h oglasov, ki služijo v posredovalne in soeijajne namene alavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1' Din. Malin oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 '25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 59. ¥ Ljubljani, petek 12. marca 1926. Leto I. Proti osiromašenjtL Draginja in kapitalizem, korenina in deblo — to se ne da ločiti. In boj zoper draginjo je le tedaj resničen, odkritosrčen boj, če se vodi proti kapitalizmu, proti kapitalističnemu sistemu, ikakortudi proti kapitalističnemu družabnemu redu. Delo za socija-lizem, to je edini temeljiti, smotreiii boj zoper draginjo. Priznavati kapitalistično podlago družbe, pa govoriti o boju zoper draginjo, se pravi uganjati hinavščino. Zakaj dokler ima privatni kapital vsa delovna sredstva: stroje, zemljo in živo delovno moč v svoji lasti, dotlej razpolaga z vsemi izdelki. Le od njegove spretnosti in popolnosti njegove organizacije je odvisno, v kakšni meri napravi iz kon-sumentov svoje sužnje. Privatni kapitalisti prav dobro vedo, da je tako in zato spopolmjujejo svojo organizacijo neprenehoma ter povečava jo svojo izkoriščevalno moč. Koncentracija kapitala se vrši čisto dosledno in brez vsake sentimentalnosti. Vsa. konkurenca posameznih kapitalističnih skupin ne more premotiti objektivnega opazovalca. Dva, trije podjetniki danes konkurirajo, jutri gredo v kom-panijo. Pa tekmujejo posamezne družbe in nazadnje se kartelirajo. Združujejo se v domovini in zahtevajo od nje patrijotične podpore in nacijonalnega varstva; ali sčasoma jim postanejo meje dežele in države pretesne, pa se intern aei j ona! rzi rajo in spajajo brez domovinskih obzi.rov. Privatni kapital ima očitne ko zrn o-politične, vsesvetovne tendence in če ni že danes enotno organiziran in koncentriran ves internacijonalni kapital, je to »pomanjkljivost« pripisati samo dejstvu, da ima vsak razvoj postaje, katerih ne more preskakovati, kakor ne more iz novorojenega otroka v enem dnevu postati dorasel m oz. Adi pot, ki jo ubira kapitalizem, je očitna in o njegovi apredujoči koncentraciji ne more dvomiti, kdor opa-zuje pomnoževanje industrijskih in zemljiških kartelov (če si tudi dajejo druga imena), naraščanje bančnega kapitala in vsled tega bančnih moči, razvoj trustov, preseganje ameriških kapitalistiskih organizacij čez morje in trajno gospodarsko osvojevanje .tujih dežel. Čimbolj napreduje razvoj kapitalizma, tembolj narašča kapitalistična diktatura tudi napram konsumentom, Odvisnost konsumentov od absolutističnega kapitalizma pa izgine le če izgine kapitalizem. Boj proti sedaji draginji pa še m obračun s \ kapitalizmom, temveč le epizoda v svetovni borbi tabora i zboli 18 taborom izkoriščevalcev, ditnv l).°^a n c more biti osvobo- di' kSJav amada’ ki ^-Suje neznan K mu VSled brezbrižnosti 11 TnaHJ.a nu°gib delavcev še ni dovolj močna za zadnji odločilni boj Zato se ne more s sedanjim bojem doseči vec kakor olajšanje. In g(J j(. ^ posreči, morajo ostati čete delavstva ixnl orožjem, pripravljene, da odbijejo nov napad, ki se nedvomno kmalu ponovi. Druga so živila in dragi so industrijski produkti tudi brez draginje, zakaj polog njihove vrednosti zahteva kapitalist tudi svoj profit in čim več Je Prakupovalcev, tem dražje je blago. oda carina povečava draginjo še nad »normalno« višino. Čimbolj ovira carina uvoz od zunaj, tembolj pospešuje domačo draginjo. Nezaslišano visoke carine, ki jih jo sklenila vlada, pa niso imele drugega namena, kakor prepre- Kriza v Zvezi oarodov se bujno razvija. Ženeva, 12. marca. Včeraj zvečer je izjavil švedski zastopnik Unden na seji sveta, da je za takojšen sprejem Nemčije v Zvezo narodov in v svet, sicer pa proti vsakršnemu razširjenju, oziroma priznanju mest v svetu še drugim državam. Ta odločna izjava je sicer neprijetno dimila francoske in angleške zastopnike, ki hočejo še dalje mešetariti in ko je španski zastopnik izjavil, da, če se Španiji tudi ne dovoli sedeža v svetu, da bo izstopila iz. Zveze narodov, je nastal nemir. Naenkrat pa se oglasi zastopnik Brazilije, ki kategorično zahteva, da se Braziliji dovoli sedež v svetu ter, da od te zahteve ne odstopi. Brazilijo nič ne briga locarnski dogovor, ki se je sklenil brez nje. Brazilskega zastopnika tudi nadaljnja pogovarjanja niso spravila z njegovega stališča. Curih, 12. marca. Na ženevski konferenci je prišlo v verifikacijski komisiji do neprijetnega incidenta, ko je član komisije izrekel dvom, če morda niso Bethlenova pooblastila tudi ponarejena. Ženeva, 12. marca. Danes se je vršila seja komisije sveta Zveze narodov, ki se je posvetovala o sprejemu Nemčije v Zvezo narodov in o razširjenju sveta s stalnimi sedeži. Komisija upa, da se doseže sporazum v tem smislu, da se Nemčija že v petek sprejme v Zvezo narodov in ji dodeli sedež v svetu: za dodelitev mest v svetu, Španski, Poljski ali Braziliji pa se izvoli posebna komisija, ki bo stavila dotične predloge na jesenskem zasedanju. Komisija se nadeja, da bo ta predlog sprejel tudi plenum. —• V obče pa vlada mnenje, da izraziti spori zaradi širše demokracije v svetu Zveze narodov, tudi če se doseže zaenkrat kompromis, ne bodo rodili dobrih sadov, ker se v tej bojni pozi razne države bolj in bolj grupirajo v medsebojnih sovražnih skupinah. Opozicija v narodni skupščini išče izhoda. Belgrad, 12. marca. Voditelji opo-zicijonalnih strank Davidovič, dr. Kumanudi, dr. Korošec in za muslimane Kapetanovič in Joca Jovanovič so imeli sejo, na kateri so razpravljali o načinu obravnavanja proračunov finančnega in zunanjega ministra, ki se pri obravnavanju njih resortnih budgetov niti seje ne udeležujeta. Zlasti se zdi opoziciji važno, da zunanji minister pove, kaj je sklepal v Rimu in Parizu ter sploh, da poda poročilo pri razpravi o proračunu, o položaju napram tujim državam. Posebno zanimivo je, da se je po nekih vesteh Ninčič pogodil v Rimu, da prepusti severno Jugoslavijo, to je Slovenijo in del Hrvaške, v gospodarsko sfero Italije, ki bo tvoril zaledje italijanski Reki, in sicer za-raditega, da dobi podporo v vprašanju solunskega pristanišča. Pomembna je tudi, da je Radič izjavil napram italijanskim časnikarjem, da ima pakt z Italijo ofenziven značaj, kar sicer nekateri drugi ministri ta je. Opozicija je sklenila na svoji seji, da bo absolutno zahtevala v vseh vnašanjih zunanje politike pojasnila. Proračun ministrstva za javna dela. Belgrad, 12. marca. Danes se je v narodni skupščini obravnaval proračun ministrstva za javna dela. Kako pojmuje ta vlada svojo dolžnost do naroda, nam dokazuje razno proračun za javna dela. Ta proračun je tako škandalozen, da se ga celo minister sam sramuje, pa ni zato hotel niti pojasnjevati, niti zagovarjati svoj proračunski nestvor. Praračun ne predvideva nobenega kredita za javna dela, za zgradbe, za ceste sploh zato, za kar ministrstvo za javna dela vzdržujejo. Poslanci so proračun kritizirali, drugi pa zopet branili. Pucelj ni bil seveda med tistimi, ki so proračun napadali. Sploh so bili poslanci iz Slovenije v pogledu tega proračuna silno brezbrižni in ohlapni. PONOVNA VOJNA V SIRIJI. Jeruzalem, 12. marca. Mirovna pogajanja med Druži in Francozi so se deloma izjalovila in v Siriji se jo zato začel boj na celi črti znova. Ogrožen je zlasti Damask. Evropejci bodo morali mesto najbrž zapustiti. Francoske |ete so Druži 'zapodili v beg proti Damasku. NOVA FRANCOSKA VLADA. Pariz, 12. marca. Briand je sestavil novo vlado, ki sestoji iz prejšnjih ministrov razen štirih ministrstev. Na novo so vstopili v vlado Peret kot, finančni minister, Malvy za notranjega, Lamoureux kot naučni in Lava! kot j ds tič ni minister. Nova vlada sestoji iz de- setih poslancev in treh senatorjev, med katerimi je šest socijalistično-radikalnib, dva socijalistična republikanca, dva poslanca radikalne levice, dva levičarska republikanca in enega poslanca, ki ne pripada nobeni skupini. RUSIJA ZA RAZOROŽITEV. Dunaj, 12. marca. Predsednik ljudskih komisarjev Rykov se je v svojem govoru izjavil, da se sovjetska Rusija, za slučaj udeležbe na razorožitvah konferenci izreče za razorožitev. Predlagala bo, da se naj oboroževanje omeji, da se preprečijo vse vojne in da eventuelno sproži predlog, da se naj uniči vsa industrija, ki izdeluje orožje. GRŠKO JUGOSLOVANSKO ITALIJANSKO „PRIjATELJSTVO“. Rini, 12. marca. Po vesteh iz Rima, je bila te dni sklenjena v Rimu trgovinska pogodba rned Grčijo in Italijo. Sklenjen pa da je bil ob tej priliki tudi dogovor politične in vojaške vsebine, po katerem se menda Grčija odreka otokom na korist Italije, to pa seveda pod pogojem, da Italija brani Grčijo v pogledu solunskega vprašanja. Ravno zaradi Soluna je pa tudi šel Ninčič v Rim, in mu je Italija obljubila svojo pomoč za ceno protikoncesij v vprašanju Reke. Tako se torej vodi prijateljska politika na Balkanu pod protektoratom Italije. POPOLNA CENTRALIZACIJA DRŽAVNE OBLASTI V ITALIJI. Rim, 10. marca. V petek je imel minister za notranje stvari Federzoni govor v Milanu, v katerem se je izrekel za popolno centralizacijo državne oblasti tudi administrativno. Poslal je pozdravni telegram Mussoliniju, v katerem poudarja, da je sedaj čas dela in boja, ne lenobe, da Italija dokaže rimsko načelo osvoja-nja. ŠPANSKA BOLEZEN V LINČU. Line, 12. marca. V mestu se je razširila španska bolezen v tolikem obsegu, da so bile oblasti primorane zapreti vse ljudske in srednje šole. Španska je Zahtevala tudi več življenj. Čuti je, da se španska tudi drugod razširja. ORKAN IN POVODNJI. Hamburg, 12. marca. Od predvčerajšnjem trajajo v severni Nemčiji, Severnem morju in po Angliji silni viharji in nalivi. Po celi Angliji, Kanalu, škotski planoti razsajajo poleg viharjev »nežni zameti. Kovno, 12. marca. Glavno mesto Litvinske ogroža odtok rek Meml in Vilija. Menil je narasla za en meter ter poplavila v dol en ji h delih mesta nad 300 hiš. OTOK SE JE POGREZNIL. Rim, 12. marca. Iz Kapstadta poročajo, da se je v južnem delu At-lanskega oceana pogreznil otok Thomson. RUDNIŠKA KATASTROFA V AMERIKI. Blanfiekf, 12. marca. Od pri eksploziji v Berklegu v zahodni Virginiji ponesrečenih rudarjev so izvlekli iz razvalin še n a daljnih deset rudarjev. Nerešenih, katerih usoda ni znana, je še osem. viti uvoz iz inozemstva, vsled česar ,majo 'Drnači izkoriščevalci proste ro-tudi, če se uvoz ne da popolnoma preprečiti, pospešuje carina oderuštvo. Ce delavstvo noče propasti, moro ■/.družiti svoje moči in se z vsemi silami lotiti rešitve teh problemov. Gremo nasproti popotnemu osiromašen ju. Ob zanikrnosti, sooijalni rudiinemtalnosti naše vlade, ki očitno dela za tem, da obuboža cel narod, da uniči njegovo industrijo in uveljavi v vsej državni gospodarski politiki najreakcionarnej-ši agrarizem, je rešitev samo v ljudstvu, ki mora preko vlade rešiti svoje Borza. Dnes notira Zagrob: Pešta 7.95511 do 7.99, Berlin 13.5225—13.5325 (13.5260 do 13.5660), Italija 227.5O—228.70 (227.63 do 228.83), London 275.99—277.19 (27.6.30 do 277.30), Newyork 56.642—56.942 (56.643 do 56.943), Praga 168.07—169.07 (168.10 do 169.10), Dunaj 8.03 do 8.043 (8.0050 do 8.0450), Ziiricli 10.93 -1097 (10.9359 do 10.9759), Amsterdam 22.77—22.87. Curih. Belgrad 9.1550—9.115, Pešta 72.80 (72.80), Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.85 (20.855), London 25.2525 (25.385), Newyork 519.30 (519.30). Pariz 18.85 (19.16), Praga 15.3750 (15.385), Dunaj 73,20 (73.25), Atene 7.20, Bukarešt 210.50 (219.50), Sofija 375 (375), Madrid 73.25, Varšava 6650 (67.50), Amsterdam 208.20 (20850), BruxeMe.s 23.60 (23.G050). Koroščeve interpelacije. Dr. Korošec je zahteval novo minister ijalno komisijo. Prav in v redu. Vendar pa bi moral tudi dr. Korošec vedeti, da je tukaj miinisterijalna komisija brez moči in da niti malo ne more brzdat: nasilnega početja Trboveljske premogokopne družbe. Zato bi mogle le dejanske represalije s strani jugoslovanske vlade prisiliti Trboveljsko premogokopno družbo do tega, da bi opustila svoje državi in splošnosti nevarno brezsrčno početje. Zato pa naj dr. Korošec raje inter-pelira: Takoj morajo odložiti upravniška mesta, ki so neposredno ali posredno v zvezi s Trboveljsko premogokopno družbo vsi vladni funkcijonarji in predstavniki. Vsaj je neki radikalni minister doslej tudi sedel v upravnem odboru »Ugalja« v Belgradu, ki je bil podružnica Trboveljske premogokopne družbe. Enako velja v Sloveniji. Objavili bomo upravne svetnike Prometnega zavoda, pa bo javnost videla, da je sedel v upravnem svetu tega zavoda ves čas za primerne nagrade seveda eden najvplivnejših vladnih predstavnikov. Kdo more potem pričakovati, da bo taka gospoda nastopila proti Trboveljski premogokopni družbi! še eoa interpelacija. Državna železnica je največji kou-zument trboveljskega premoga. Uslužni hlapci so izposlovali v interesu države same seveda, da plačujejo držav -ne železnice premog veliko predrago in da dela. Trb. preinogokopna družba tudi na račun državnih železnic ogromne dobičke. Zato, ker dela lahko dobičke pa uživa ta družba še prednostne tarife na železnicah. Prepričani smo, da bodo v interesu slovenske fronte tako samostojni demokrati, kakor tudi klerikalci takoj lahko skupno vložili interpelacijo: 1. da se zniža dobavna cena premo-gu in 2. da se ukinejo vse olajšave, ki jih uživa na železnici Trboveljska premo-gokopna družba. To interpelacijo zahteva delavstvo, drugačne. interpelacije pa ne more smatrati za resne in iskrene. Občinska samouprava v Jugoslaviji. Znano je, da se je nekoč radikalna stranka, zlasti takrat, ko je v mejah stare Srbije vodila opozicijsko politiko proti tli. enegično zavzemala za samoupravo občini in v pokrajinah. Kakor hitro je pa ta stranka prišla do vlade, oblasti in moči, je zatajila takoj svo.i samoupravni program: nc samo, da ni samoupravne zakonodaje, v kolikor jo je že pač bil:), izpopolnjcva.a in razširjala, nego jo je še okrnjevala in gazila. Vzlic temu je v Srbiji do izbruha svetovne vojne obstojala neka samoupravnost vsaj v občinah in v krajih, ker jo pač radikalna stranka vsled javnega odpora ni mogla nikoli popolnoma iztrebiti. Po vojni se je tudi v tem marsikaj iz-premenilo na —- slabše. Po vsem svetli so se namreč prilike in dem. in soc. usti nove nagnile več ali manj na boljše, pri nas pa na slabše. To je tudi neka naša čisto jugoslovanska posebnost, katero bi bilo imeti vedno pred očmi, kadar govorimo o krizi državne in narodne misli v Jugoslaviji. No, samouprave, v kolikor so še ostale do današnjih dni v Srbiji, v Črnigori, v Hrvaški in v Sloveniji, so le karikature tega, kar bi samouprave morale biti - ali vendar vsaj te karikature so še tukaj. V Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji in v Vojvodini pa še tega ni nič. In ko mi zahtevamo svojo popolno samoupravo, so cele velike pokrajine, ki pravijo, da sploh nobene samouprave nimajo, niti take, kakor jo imamo mi. In vlada ima po vseh dosedanjih izgledili ves namen, rešiti samoupravno vprašanje po vzgledu Vojvodine in Bosne-Hercego-vine in ne po vzgledu Slovenije. To se pravi, da ima ves namen, ubiti v naših krajih še one poslednje ostanke samouprave, kar jih imamo! . v- Nujno potrebne so nam samouprave, ker so narodu silno koristne, in ker bi' mogle, ako bi bile prav pojmovane in izvedene, vsaj deloma ublažiti zlo centralizma, ki je pri nas dovedeno do absurduma. Pa ravno zato. ker so samouprave narodu koristne, jih vlada in parlamentarna večina ne mara. Ker ta vlada in ta vladna večina je zato tukaj, da dela vse na škodo naroda in v korist svoje stranke in skritih hegemoni-stičnih in eksploaterskih interesov peščice izvoljencev, ki bodo do kraja zmagovito upropastili državo in narod. Niis Karlehy. vla-v Komaj eno leto je mirnilo, odkar .so spremili švedski sodrugi svojega voditelja Brantinga k večnemu počitku, pa »o morali doživeti novo izgubo: umrl je mladi Nils Karleby, ki je komaj dovršil 34 let. S 25 letom je bil že glavni urednik strankinega lista. 1020 izvoljen za tajnika komisije za ,socijalizacijo, istočasno pa tudi v predsedstvo stranke. Pljučna bolezen ga je pri delu silno ovirala, toda ni ga mogla od dela odtrgati. Kot proletarec je trpel vse življenje, vse življenje mn je bilo neprestano delo, in vse politične pojave je znanstveno osvetlil, znanstveno prerešetal, sovražil je vsakršne politične dogme. V svojem mišljenju ni nikoli zaostal, prodiral je dalje in dalje. In kakor je bil mlad. je znal praktično stran politike vedno podpreti tudi znanstveno. Švedski so-cijalni demokraciji je s svojim znanstvenim delom mnogo pripomogel z razčiščen jem pojmovanja o Marksu, o socijalnih problemih. Svoj ogromni študij in vse bogastvo misli je podal v knjigi »Sočijalizem in resničnost«, ki je nekak evangelij socijalne demokracije na Švedskem. Bazmotrivanje o narodu. Politično naziranje današnje kmetske mase nikaikor ni merodajno za psihološko opazovanje naroda, ker vsa današnja politična atmosfera, da.si že precej kritično sprejeta in oddana, ,ie prisiljeno naučenega značaja od strani političnih agentov, sami -se nejasno zavedajoč političnega programa strank, ko jim služijo hlapčevsko za denar in za koristi. Na ta način so nam razumljiva zapeljavanja v prejšnji dobi, še bolj v sedanji, ko -se smatrajo posamezni ugledni člani naroda za predstavnike naroda in narodove misli. Zadnji čas je opažati, da se narod vrača k kritičnosti, k presoji odnošajev razrednih vrst, ki so se do-.sedaj metale v en koš, enaka hrana za toliko različnih okusov in želodcev. Ves naš politični položaj zadnjih ■dni kriči po remiduri, ki jo je mogoče še uvesti, ali pa je že prepozno, kar pridigujejo že od večjih strani tudi politični optimisti. Narod, ki je prej slepo ploskal agentom političnih in vladnih ekspozitur, danes z zasmehom sprejema njihove sodbe, sam že deloma razsojajoč o končnih sklepih, .sam si ustvarjajoč politično plat, iz-oblikujoč jo v gospodarsko socijalnem vidiku, ki mu je prišel ali spontano ali sugestivno kot rezultanta kompo-nentnih opazovanj svoje preteklosti, zgodovine, združeno s sedanjostjo, pri tem primerjajoč odnošaje skupnosti, ki je nujen postulat treznega razmišljanja. V koliko je danes narod objektivno kritičen, je težko dognati, ker v povojnih dobah se vedno pojavljajo ekstremne ideje idealnega ali realnega značaja, ki se preoblikujejo sčasoma v življensko normo naroda z izčiščeno idejo, ki vodi do enotnega političnega, gospodarskega in socijal-nega načela. Vsa psihologija naroda, kolikor je pač imamo (to je najrevnejša točka v univerzalnem znanstvu), je deloma pogrešena, ali zamotana, bolj teoretično razpravljajoča na podlagi hipotez, iztrganih iz ozračja abstraktnosti in ki nikaikor ne morejo vesti do spoznavanja naroda, ki mu je težko prodreti v njegovo notranjost. Psihologija naroda, nekako experimentalno praktična veda, poglabljajoča se v notranjost naroda, pri tem ustvarjajoča izkustvene norme ki ga gledajo samo zdaleka pri delu molitve ali počitka. Le kadar narod uvidi in spozna, da je človek, ki z njim občuje prav tako kri njegove krvi, ki zna isto misliti, isto delati, ki se tako,rekoč »poniža« in priznava neobhotnost njegovega kakor svojega življa, ki se zna vživeti v delo, .sam delati, kleti ali misliti, le takrat se narod odkrije v svoji naturni, od začetka odurni, proti koncu ganljivo mehki luči, ki daje poroštvo za soei-jalno mislečega človeka, da narod ni brez kulture in duše, kar so in kar še tako radi naglašajo ljudje iz boljših krogov, ki jim je oznaka kulture samo v parfumu in toaleti, pri tem naj je pa notranjost polna tujih navlak, brez enotne harmonije čustev in misli. Kdor bi torej hotel med narod, ta mora na vsak način vedeti, da je narod življenja svest, življenja vreden, svobode svest in svobode vreden, in ki teži za tem, da se mu svoboda in pravica do življenja tudi političnega ne odreka, da se sočustvuje z njim in se ga upošteva, kot člana človeške družbe. Le tak bo mogel z narodom občevati, izhajati z njim in' mu dajati direktive, ki jih je potreben, kar sam jako dobro uvideva in le tak bo mogel govoriti o dobrih in o slabih straneh naroda, kar je v bistvu za meščana še nerazrešena uganka. Pravijo... J e ki Y 'Sdbiji imajo mesto, ki mu Čačak ime in tam je tudi selo, se Ovčarska Banja mizivlje. Tam je tudi Srbin-filozof, ki sedaj z ozirom na narodni sporazum obupanim ljudem novo vero in novega Kristusa oznanja. Visa k junak je iSnbin, logično torej, da smatra čački filozof tudi Kristusa za iSnbina. Dokazi: Kristus se ni bal greha, in je zato odpustil Mariji Magdaleni to in ono. Tudi je Kristus pravil: »vsi smo enaki, v.si bratje,« kar v Pašičevorii jeziku ipomeni: »'Govori srbski!« Fn nadalje: Kristus je znal že takrat •potovati 'brez »pasaža« in to iz Grbi je do Betlehema in od tam naokoli do Rima. In kar je končno glavni in neizpodbitni -dokaz njegovega srbskega pokolenja: Živel je 33 let, torej ravno toliko, kolikor je v Srbiji 'po neki častni in podedovani tradiciji potrebno, da snhski državni uradi rešijo kako »molbo« ali pa kako »žalbo«. In tako ima iSrbijn vse mogoče raritete. Ima pariškega finančnika Stojadinoviča, svetovno obči: Jovane,ga davkoplačevalca Rade Bašiča, znanega »oibičnega« literata Mušiča in sedaj poleg tega še svojega Kristusa iz 'Ovčarske Banje pri Čačku. 20 Mtroslav Krleža: GOLGOTA. Drama v petih dejanjih. Prevel FERDO DELAK. (Med lem ko vežejo vojaki Andreja, so začele v arzenalu in strojarnah tuliti parne sirene. Nekdo je zqoraj na metalnem zaklopu pri trdnjavici odprl jeklei kvadrat, tako da je padel sem v to temeni snop solnca. Ljudje delajo potuhnjeno in lino. Premor. Ksaver, ki je ves čas intenzivno pazljivo spremljal dogodke izven mase. kakor da se hoče vsak čas vplesti v pretep in ko da hoče nekaj povedati, je padel v abnormalno in vidno utrujenost; gleda predse in ne dela ničesar. Ko vidijo Andreja zvezanega in krvavega, je on kakor mesečen refleksivno vstal in zija za vojaki. Premor.) KSAVER: Ahasver! Ljudje! Ahasver! On je pljunil Kristu v lice! In niti čaše vode mu ni hotel dati! In zatajil ga je! Ahasver! Enajsta domača naloga! Ahasver! Oh! (Polno za plače in klone navzdol.) ZASTOR. Četrto dejanje. ■(Somrak na pokopališču. Nad odprtim grobom stoji vrsta črnih krst, prekritih z rdečimi zastavami. Delavci iz arzenala z zastavami, bakljami in venci rdečih rož. Množici nasproti, konjenica z golimi sabljami in oddelki mitraljeze. Zbor poje 1. neke pogrebne napeve, delavci se pa v gručah razgovorjajo.) 1. DELAVEC: Kri teče, za Boga, kakor vino! Niti ne kakor vino, kakor kaj jaz vem kaj! Ce bi bila draga kakor vino, za Boga, ne bi tako tekla! 2. DELAVEC: Čudno je vse to, dragi moj! Finan- carji pazijo na tobak in na svinjsko meso, da se ne'bi prepeljalo čez mejo, a na človeško ne pazijo! 3. DELAVEC: Prekrasno je vse lo, ljudje, pre- krasno! Stalno nas je kakih pet tisoč glav. Žene so vse jokale, a najlepše je bilo, ko so ... otroci metali rože na krste. . 2. DELAVEC: Jaz sem bil popoldne v mrtvašnici! 2. Ležali so eden poleg drugega, kakor štruce. Klementa je zadelo ravno nad ustim, m je imel vse lice krvavo. Potem so ga piali. pa ga niso dobro oprali, ampak je vse ostalo 2. tako! GLAS IZ GROBA: Naj mi pade v roke eden tistih rumenih lopovov, jaz ga raztržem na male •>. kose! 2. GLAS IZ GROBA: Niso rumeni ničesar krivi! To so beli! GLAS: In beli, to je jasno! A bolj rumeni, kakor beli! Ker beli so beli! Oni branijo svojo kožo! A biti Judež, in delati za drugega... GLAS: Psst, ljudje! Poslušajte! Kako lepo pojejo! (Premor. Kor poje. Šepet se zopet javlja.) 1. DELAVEC: Jaz pa mislim, da je nekdo tu med nami, ki ima prste v tej stvari! Fako se mi zdi! To je ravno tako, kakor je bilo ® konzumnim denarjem. Dolgo se n* , vedelo. Dolgo ničesar! In polem K vb , I gladko izteklo! Dolgo je samo srn. delo! A faz ti pravim, da meni v vsem tem po nečem strašno smrdi. DELAVEC: Da, da, če se prav vzame! Vse to izgleda čudno! Meni se zdi najbolj čudno to, da so nam dovolili sprevod, a onim od žage ne. To je zopet nekaka gosposka politika! GLAS IZ GRUČE: To je zato, ker se nas bolj boje, kakor onih na progi! , DELAVEC: Ne lo! Ampak jaz mislim, da nam zato dovolili, ker še nismo v štraj 1 • GLAS IZ GROBA: Jure mi ie PriP(>.f^ dvaj-smo stopili v pogajanja. Dobili boi sel od sto! 9 DELAVEC: In od kod ve Jure tol v novem od- GLAS IZ GROBA: On je *es. .. . vi veste y.a Ahasverja, kaj Spontano): dun.1 m m • , arzenalu! «Ni -vas pravijo... prik) 3. Ste v. 59. „D KLAVSKA PO LI 'I' i K A". Stran 3 Kultura. Drama. Začetek ob 20. uri. Petek, 12. marca: Zaprto. Sobota: 13. marca: Henirk IV. Red C. Opera. Začetek ob pol 20. uri. Petek, 12. marca: Tosca, gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba. Red B. Sobota, 13. marca: Grofica Marica. Izven. Češki violinski virtuoz Jap Knbe-lik je koncert oval v Londonu. Koncert je poslušalo 7000 ljudi. Kubetsku so priredili gromovite ovacije. V Belgradu začne izhajati nov medicinski časopis z naslovom »Medicinski pregled.« Ustanovitelji so mu v8e-nčiliški medicinski profesorji, med njimi tudi dr. A. Serko iz Ljubljane in Mohov iz Sofije. Med uredniškimi tajniki je tudi Zalokar iz Ljubljane. ScJucht Nikoli ni bil najden kos Schichtovega mila, v katerem bi se mogla dokazati iudi le najmanjša potvorba. Nikoli ni Schicbtovo milo poškodovalo kosa perila. Vedno je Schichtovo milo čisto in neškodljivo, Lahko bi ceno Schichtovemu milu tudi zniža1.!, če bi hoteli : rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi. Tega ne storimo, ker naše geslo je neomajno: Schichtovo milo je najboljše) Pristno le z znamko jelena. Himna svobodnega dela. krakem poročali iu navedli kot nem strahu odletiv lJun‘č' v ekstazi roke proti pu Polagoma zažarijo plamen i**',, Jrat,Mn; »e izpremene polagoma v J,1,*'"'11'. kl ttgenj bluvajoče žrelo. Sužnji uaTaU °' na slavnostno mesto, a jih prva utak° je brezuspešna. Sedaj se nizajo pred' gledalci prizori iz bojev proletarcev H tr- ' 1 " — ■ laloi prizori iz bojev proletarcev - svobodo. Rimski sužnji se zberejo Pod vodstvom svojega voditelja Spar-dika pot] rdečimi zastavami, pr idr *'Jo s,, jjm uporni kmetje iz srednjej 1 ,l pod vodstvom ru kmetje iz srednjega Stenjka. Rasiitta, car- zu- ', ‘ .hod vodstvom Stenjka Rasun • 1 oni jo marseillaisa in pozneje ca Rdeči prapori vihrajo, zi 'etni ov Wi polašča strah, posebno , (>i M. ,??,ornna rdeča zastava vedno »»•dj blizu. Vin.,. .. .... grme topovi. Upornikov se polašča strah. A v tem vstane na vzhodu rdeča zvezda in vrste rdeče armade se množijo. Veselo navdušenje se polasti množice. Še eu naval in vrata svobode se odpro. Zadnje dejanje je apoteoza prostega, veselega življenja. Okrog simboličnega drevesa svobode se združijo vsi narodi v mogočno kolo. Zadoni internacijonala. Rdeči drunisti menjajo orožje z delavskim orodjem. Nad vso sceno se razlije vesela, svečana luč novega življenja. — Uspeli te igre je bil toliki, da se je še isto leto meseca julija za časa drugega kongresa tretje internacijonale vršila že druga, še bolj monumentalna prireditev. Dnevne novice. a gledališču množice ...................... prvo tako uprizoritev misterij »Himna svobodnega dela«, katerega vsebina je sledeča: Za ogromnim zidovjem se za- 'vooodnega dela«, katerega vsel sledeča: Za ogromnim zidovjem slišijo melodije čarobne godbe, ki narašča obenem s svetlo svečano lučjo. Zidovje zakriva neko nepojmljivo, čarobno življenje. Tam vladajo svoboda, ‘■»akost in bratstvo. A ogromni topovi ;“rm.raw dohod k temu pravljičnemu sužn'1 tSV(>l)0(le. Na stopiljišču delajo *e vzdihi :SV0j':Ka (>braza- Slišijo mwh,; » kletvice, žalostne in obupane sn.ch „ i J J(! venB in »duren za- .tihne °d “*» * Krn . . K»neert pn,silne delavnice m .sužnji prisluhnejo zvokom a»elX L" f - vlak vlA«X- c.h knezov, katere spremlja bleščeče spremstvo. Vladarji se napotijo na svečano mesto. Tu krasijo mize naj-lcpši sadeži, godba igra, plesalci in Plesalke pa razveseljujejo te ljudi, ki "e brigajo za zapeljivo godbo ča-'Pbuega dvora, ampak skušajo v svoji prekričati le sužnje. A god robno igra vedno bolj ča- ctementTr V ‘ružni'b vsplapola prva povedn!kova Zahteva <*“ svobodi. Za-bakanala in* polaaaa nemir. Godba prostosti tekmuS^^ iz kralj(>stvu vse .silen sunek, nem strahu odletim ,..-n. 1 v l)anlc' t i- . ““ rde J. bhž* Vlndarj, JO p« S top tl j i<. a h bežijo, krope se ko naenkrat za- Križem sveta. Ženske delovne moči na Japonskem so najsironiašnejša para na svetu. Ameriški zastopnik rudarjev je obiskal japonske rudnike in o vtisih poročal sledeče: Na otoku Kinshu sem si ogledal dva premogovnika. V najglobljem je bilo zaposlenih 3000 delavcev. Prvikrat v življenju sem videl v takih globočinah delati tudi ženske. V rovih je tolikšna vročina, da moški morajo delati popolnoma nagi, ženske imajo pa zavarovana samo stopala, in čez ledja čisto majhen predpasnik. Rovi »o nizki. Premog morajo ženske nositi v dveh posodah, ki sta pritrjeni na drogu, pri tem pa morajo gaziti do kolen v umazani vodi. Tako pojmuje človekoljubje mladi japonski kapitalizem. Največja firma na svetu so Združene jeklarske zveze v Ameriki. Letos praznuje firma 25 letnico svojega obstoja iu zaznamuje že čez bilijon dolarjev premoženja. Firma zaposluje 24li.7.73 delavcev in je samo v zadnjem letu izplačala v plačah okrog 800 milijonov dolarjev. Od kje so duhovi? S tem so se zadnji čas precej pečali na vva.shington-skem psihološkem inštitutu. Poizkusi so se vršili na dijakih in sicer na ta način, da so morali prečuti celih 60 ur. In zgodilo se je, da je po 40 urnem bdenju šel dijak ponoči po cesti in videl prikazen. Na podzidku je zalival moški rože. Čeprav je dijak dobro vedel, da je prikazen samo halucinacija, se je ni mogel otresti. Drugi dijaki so slične prikazni videli tudi podnevi. Na tu način je skoro umljivo, da so razni asketi in spokorniki nekdaj toliko govorili o prikaznih. Na Dunaju je umrl znameniti zdravnik prof. di-. Friderik Dimmer. Bil je načelnik očesne klinike. Umrl je v.sled vnetja reberne mrene, star 71 let. Siloviti gledališki igralec Ludvik Barnay je vodil o svojem umetnostnem delovanju natančno statistiko. Nastopil je v DS. malih vlogah, samo v Leipzigu je igral 78 krat. Deloval je pri 3668. predstavah. Dalje je zaznamoval, da je na odru umrl 1120 krat in sicer bil zaboden, ustreljen, obglavljen, utopljen, zastrupljen itd. Čudne navade. Iz Amerike poročajo, da tamošnja publika obiskuje samo take kino predstave, v katerih nastopajo še živeče lepotice in filmske vo-ju ine. Kakor hitro pa nastopa v filmu ze arn'ja lepotica, pa če je bila še bolj ,1' ,JP |Gena, ne gredo k predstavam in ai i filmi samo še arhivična vrednost i or!jf!ka r‘I>ub|Lka je prodala Ita-1J1 •>( tusoč ton premoga. Transporti gredo cez Danzig in dalje po morju, ker bi bil železniški .transport predrag. Vsled pomanjkanja papirja v Odesi .so morali začeti časopisi izhajati v zmanjšanem obsegu. V Berlinu je policija aretirala mlado roparsko in vlomilsko družbo, se-stoječo iz učencev ljudske šole. Nobeden še ni prekoračil 14 let. Ravnatelj odpuščenemu jetniku: - At Upttm' lbl H0 1,0 vidiva več tukaj, telit te premeščeni gospod ravnaje skromno vpraša! kaznjenec. » *’«**>‘“■-■i ■»«*-Kai -Mi “"0Vi' MmIiciiioo; lx m)(._ dl, da je treba požar pridno gasiti. Nemogoča fronta. O slovenski fronti z ozirom na sedanje gospodarske in politične razmere v naši pokrajini bomo še pisali. Če smo rekli, da smo proti slovenski fronti, ki naj bi služila Hirankarskim in drugim takim špekulacijam, smo menda s tem povdarili nekaj, s čimer, kakor eitamo, soglaša tudi »Nar. Dnevnik«. V možnost slovenske fronte, ki naj bi jo tvorile slovenske stranke, ne da bi iskale pri tem strankarske direktne ali indirektne koristi, pa ne verjamemo. Rekli smo, da je računanje s tako možnostjo, politična naivnost. To smo rekli. Nar. Dnevnik« pa naj nas sedaj prepriča, da je njegova ideja, ki je lahko po tej ali oni strani tudi dobra, uresničljiva. V ostalem, na stvar se še pogrnemo. »Nar. Dnevnik« naj le pridno či ta naše članke. Glavno besedo v Del. zbornici ima pri nas »socijallstična« stranka, ki je »gola« mistifikacija socijalizma in nima za seboj niti desetine jugoslovanskega delavstva.« Tako je sekciral in klasificiral včeraj našo stranko »Nar. Dnevnik«. Ta načelni in doktrinarno do fanatizma opredeljeni list, naj nam sedaj pove, kakšna politična mistifikacija je njegovo »gibanje« in koliko ima jugoslovpnskege naroda za seboj. Nerganje. — Prav nič ne zagovarjamo sedanji gerentski sosvet, in prav nič ga ne maratho. Naj izgine čimprej z Magistrata. Res je pa, da smo črno na belo napisali, da ne razumemo, zakaj naj bi se imenoval nov »sosvet, ko /endar vlada obljublja, da bo razpisala občinske volitve. Če vlada resno misli razpisati občinske volitve, ni treba imenovati nove sosvete. Jasno. Proti novemu sosvetu smo pa tudi zato, ker se upravičeno bojimo, da bi tudi ta nepotrebni sosvet, ki bi bil z ozirom na sedanjo vladno koalicijo najbrže sestavljen iz zastopnikov strank, ki bi pri občinskih volitvah ne dobile skoro nobenih glasov, intrigiral proti razpisu volitev, s čimer bi bili ljubljanski volilci znova ogoljufani in prevarani za svoje pravo. Smo torej proti sedanjemu sosvetu. Smo za občinske volitve in za pravilno izvoljepo zastopstvo na občini. Ali nas bo sedaj »Nar. Dnevnik« prav razumel1 »Slovenec« priznava, da nismo romantiki, marveč realisti. Prav. Smo realisti, pa ne zaradi tistih trebuhov, ki so »Slovenca« tako očarali. Nismo pa na vsak način tako veliki realisti, kakor »Slovenčeva« stranka, ki na eni strani interpelira vlado o postopanju Trb. prem. družbe, na drugi pa »trpi«, da sede njeni pristaši v upravnem odboru te družbe. Tudi nismo taki realisti. da bi mogli obstrmeti ob Serne-čevi vnemi — in ne trebuhu — za kapitalistično udejstvovanje na eni strani, in Gosarjevem robovanju za soci-jalizem na drugi. Nesocialna davščina ljubljanskih gerentov. Pokojni naš župan sodrug dr. Perič je posvetil vso skrb in paž-njo vprašanju, da se končno preuredi davči sistem mestne občine ljubi jan ske. V prvi vrsti pa, da se odpravi vsaj davščina na najvažnejše življenjske potrebščine, tako na moko. žito jajca in drugo. Vsaj je s tem iudirekt uim davkom najbolj prizadet ravno delavec, uradnik, kateremu se brez potrebe draži in krajša grižljaj kruha. Drugačnega mnenja pa je sedanji gerentski svet. Brez zaslišanja prizadetih je občutno zvišal gerentski svet občutno užitni no na najvažnejše življenjske potrebščine in postal tako sokriv novemu porastu draginje. Ljubljanski volilci bodo na ta. nesocialni atentat pri volitvah s krepko brco i” nezlomljivo odločnostjo odgovorili. V delavski, uradniški Ljubljani pa res ne bo nihče več z indirektnim obdavčenjem dražil že itak dragega in pičlega kruha. Tudi Jezus Kristus je bil Jugoslovan, pravzaprav Srb, tako uči v srbskem mestu Racak verska sekto, katere duševni oče je dr. Biserič. Javno namreč pridigajo, da se Jezus ni rodil v Betlehemu, pač v bližini Cačakn v občini Ovčarska banja. Pravi, da je natančno dognal iz svetega pisma, da je .Jezus torej srbskega pokolenja. Po- licija mu je pridige prepo.veda in dr. Biserič se je pritožil in hotel o upravičenosti svojih trditev poučiti tudi ministra notranjih del. Obljubil je v pritožbi na ministrstvo za vere, da bo nastopil na beograjski univerzi, odkril z vsemi eksaktnimi dokazi pretresujo-čo skrivnost, o kateri se še nikomur ni sanjalo, skrivnost namreč, da je bil Kristus Srb. Možno je, da bo Biserič za svojo skrivnost odlikovan z redom sv. Save. Sejem za kožuhovino v Ljubljani, dne 19. marca. II. letošnja ankcija za kože divjačine se vrši dne 19. marca. Kože sprejema urad Ljubljanskega velesejma- do 16. marca. Blago se za-more poslati po železnici, pošti ali vročiti osebno. Po 16. marcu se ne -prejema blago več. Detajlna prodaja na sejmišču je prepovedana. Informacije daje urad Ljubljanskega velesejma, oddelek Divja koža. VII. Mednarodni velesejem v Bru-xellesu se vrši od 7. do 21. aprila 1926. Ta 'gospodarska prireditev je 'zrcalo močno razvite belgijske industrije. Informacije in sejmske legitimacije so na razpolago pri tukajšnjem Belgijskem konzulatu. Vsem članom SPD v vednost! Vse elane slovenskega planinskega društva opozarjamo, da je zadnji termin za vplačilo in poravnavo članarine ter naročnine Planinskega Vestnika dne 10. aprila 1926. — Osrednji odbor. Verižniki še vedno cveto in če ne preveč s tobakom kot nekdaj, je pa primerno in dobičkanosno veriženje s svilenimi stvarmi, ki so v Italiji jako poceni. Spretnega verižnika s svilenimi objekti je včeraj zalotil' detektiv na državnem kolodvoru. Kov-čeg trgovskega potnika P. se mu je zde! sumljiv in na policiji se je izkazalo, da je vseboval lepo zbirko svilenih nogavic hi ženske ropotije. Stopalo mu je zmečkalo. Pri vaga nju premoga na tržaški cesti je prišel Blaž Škof z desnim stopalom pod vago. Ko so dvignili uteže, je vaga z naložc ni m premogom vred pritisnila na stopalo, ki tuu je bilo močno zmečkano. Zdraviti se bo moral precej dolgo. V Veliki Kikindi so areti,rali pri vatnega bankirja S. Adlerja. Vsled finančnih težkoč je napovedal konkurz. upniki so ga pa radi nerodnosti tožili, nakar je bil aretiran. Postrešček Alojzij Grebenc je izgubil na Dolenjski cesti 15.000 Din. V Frančiškanski cerkvi je zblaznela 24 letna Marija Sila. V«rok: verski-prenapetost. Umri je v vasi Sumbolovac v -bližini Sarajeva starček, bivši trgove Minič, ki je dočakal starost 115 let. Strašen zločin blazneža. V va«; Spaeič v bližini Mostara je znorel kme: Zorič, divjal po vasi, da so se mu prestrašeni vaščani kar umikali; Končno je doma zaklal dvoje svojih otrok, sam pa so obesi L Za detektiva se je izdajal v neki ljubljanski kavarni Lovrenc P., toda izkazalo se jo, da za talk posel ni ustvarjen. Po vrsti je nadlegoval goste, ikončno je pa stražnik opravil svojo dolžnost. Med potjo je »detektiv« zagrešil še dejanje proti $ 104 s. k. z. No, čaka ga dvojna kazen. »Mlad« ženin. 90 letni starček Sima Popovič se jo pritožil pri pravoslav nem metropolitu v Sarajevu, -ker mu cerkvena oblast in sinovi ne puste po ročiti 47 letne izvoljenke. Tiskovni sklad. Tiskovni sklad. Lnajsti izkaz. Zadnji Izkaz Din 879.25. Na polo štev. II nabral s. K. Malovrh v Hrastniku: Malovrh Karl Din 5; Malovrh Paul ' Din 5; Venden Anton Din 5; Kenšul: Fridrih Din 20; Podpečan Anton Din 10; Uranos Ernest Din 5; Komlenc Jo ško Din 2; Komlenc Viljem Din t. Skupaj Din 59. Nadalje so darovali za tiskovni sklad: Neimenovani Ljubljana Din 0,50; Niko Ferjane Bosna Din 10; Otmar Ranzingor, Zagorje Din 10; Neimenovani, Ljubljana Din 1.25. Skupna vsota dosedaj nabranega ti skovnega sklada Din 969.—. Sodrugi, ne pozabite nabirati ob vsaki ugodni priliki za tiskovni Sklad »Delavske Politike«! Stran 4. „D H L A V S K A P O L1 T l K A**. Ste v. 59. Šport. Občni zbor SK Svoboda, Ljubljana se je vršil v nedeljo, dne 28. februarja v restavraciji »Novi Svet« ob precej-ši ji udeležbi članstva, kar je razumljivo, dobroobetajoče znamenje. Zbor je otvoril s. Vukovič, predsednik kluba, nakar sta podala tajnik in blagajnik svoji poročili. Tajniško poročilo ne navaja iz preteklega leta ničesar važnega, kakor pač to, da je klub do avgusta prošlega leta spal in da ni bilo med klubskim članstvom, ki bi se ga bilo lahko seštelo na prstih, nobenega pravega zanimanja za športni pokret. Od navedenega meseca dalje pa zaznamuje klub viden porast. Blagajniško poročilo navaja malenkostno svotico dobroimetja, ki še zdaleka ne zadostuje, da bi se ž njo** moglo nabaviti to, kar klub nujno potrebuje. Občni zbor je sprejel soglasno troje zanimivih resolucij in sicer: 1. o delavskem športnem gibanju, 2. glede bližnjih nalog SK Svobode, 3. o vprašanju delavske športne zveze pri nas. Vsebino gornjih resolucij bomo o priliki priobčili. Po krajših in daljših debatah se je prešlo k volitvam ter je bil za tekoče poslovno leto izvoljen z večino glasov sledeči odbor: predsednik s. M. Vukovič, I. podpredsednik s P. Kovač, II. podpredsednik s. M. Bambič, I. tajnik s. M. Vičič, II. tajnik s. A. Baggia, blagajnik s. K. Malovrh, gospodar s. Fr. Lcvrač, odborniki: ss. Fr. Aleš, A. Stresen, R. Simonič in s. I. Kavčič. Sodrugi-športaši! Pristopili ste k .novemu delu, ki naj razvije in ojači vašo samozavest in borbenost, začeli ste z zdravim športnim vzgojnim delom. Vaša naloga in dolžnost je, da klubski odbor podprete in mu pomagate z vsemi močmi. Pričakujemo, da ne bo ta apel našel gluhih ušes! SK Svoboda : SK Krakovu. Za nedeljo je odredil podsavez poizkusno tekmo, ki se bo vršila na igrišču Akad. SK Primorje, Dunajska cesta ob 14.30 Maribor. Znana carinska afera, ki je dvignila toliko prahu v Mariboru in širom Slovenije, tudi tokrat še ne pride pred poroto, ker so drž. pravdniki baje mnenja, da b:i taka razprava trpela preveč p. d utišam javnega mnenja in bi utegnila uplivati na objektivno sodbo porotnikov. »Izrabljanje bede«. Te dve besede se redoma čitajo v »Jutru« po vsakem dobro uspelem delavskem shodu, na katerem se primerno ožigosa gospodarsko izkoriščanje in politično varanje. Ce shod ne uspe, pravijo, da propadamo, če uspe, pa da »izrabljamo bedo«. Naj »Jutro« ve, da je tako pisanje sila otročje in naj se spomni tudi, da so se v Ljubljani v isti akciji štu-lili celo demokratski »delavci« med manifestante zoper nesočijalno postopanje Trboveljske premogokopno družbe. V resnici je razlika med socijalisti in demokrati ta, da vi bedo ustvarjate, mi pa delavstvo o povzročiteljih te bede poučujemo in zato se tudi ne čudimo »Jutrovi« nejevolji nad takimi shodi. V ostalem, mnogo bolj bi odgovarjalo resnici, če bi »Jutro« povedalo, da je celo odlični mariborski demokrat upravni svetnik Trboveljske družbe. Če bi to povedalo, bi bilo vse drugo takoj jasno in razumljivo. Električno podjetje in občina Studenci. Med konzumenti odnosno občino Studenci in Mestno občino je zadnje dni nastal spor, ki je v bistvu naslednji. Mestna občina je v svoji režiji napeljala električno omrežje v Studencih. Konzumenti morajo to napeljavo tekom leta odplačati, vsled česar bi moral v Studencih vsak odjemalec električne luči plačati, razen običajne cene za tok, še posebe amortizacijski znesek od 4—5 dinarjev. Ta denar bi morala pobirati občina Studenci in ga podjetju odplačevati. Konzumentje so se temu odplačevanju uprli, ker pravijo, da je nesocijalen, ker zadene vse sloje enako. Pogodbe med obema občinama doslej ni in se je očividno mariborska občina tudi brani, zato je Mestno elektriško podjetje prezira je studenško občino tok kratkomalo za 100 odstotkov zvišalo, da amortizira napeljano omrežje. Te vsote pa Stu-denčani ne zmorejo, zato so sklicali v nedeljo shod ter sklenili pozvati občino, naj podpre pogodbo in zniža cene, sicer grozijo z obustavo toka Vprašanje šole v koloniji je stopilo v nov Stadij. Zatrjuje se, da namerava železniški minister preseliti kontrolo dohodkov v Belgrad. V slučaju, da se to res v doglednem času zgodi, tedaj pride zopet v poštev znana soci-jalistični predlog, ki gre za tem, da napelje občina v železniško kolonijo omrežje za električno luč in skuša dobiti v kompenzacijo dotično poslopje za šolsko vporabo. Pri kontroli dohodkov je danes okoli 100 uradnikov in vsi ti bi v slučaju premestitve urada morali zapustiti Maribor. I!z stališča stanovanjske politike morejo maribor-čani tako namero le pozdraviti, vendar nastane vprašanje, zakaj naj roma kontrola kar v Belgrad. Prvotno so jo nameravali preseliti v Ljubljano. Počakamo, da zavzamejo k stvari prizadete organizacije in činitelji svoje stališče, nakar bomo še spregovorili. V slučaju, da se premestitev uradov in uradnikov ne da preprečiti, tedaj je naloga mestne občine, 'da skuša dobiti poslopje za to, da se končno otvori prepotrebna šola. Otvoritev glasbene šole »Svobode«. Da se pomaga tudi delavskim otrokom, ki imajo veselje do glasbe in se hočejo temeljito izobraziti, je glavni odbor »Svobode« sklenil otvoriti s 15. marcem glasbeno šolo za vijolino in klavir. P.riglase je poslati na tajništvo »Svobode« Ruska c. 5. Osebne informacije vsak večer od 19.—21. istotam. Podružnicam »Svobode«. Ker je Mariborska »Svoboda« ustanovila orkester in opusti tarnburaški zbor, proda zato vse tamburaške inštrumente. Podružnice, ki bi si hotele nabaviti te inštrumente naj se obrnejo na »Svobodo« v Mariboru. Trbovlje. Ptuj. PBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB M . Jj i Konzumno druStvo za Slovenijo s registronana zadruga z omej. zav. o Ljubljani g m m ii m » m m H m m m m sprejema hranilne uloge In Jih obrestuje po zelo ugodni obrestni meri. Pojasnila daje ravnateljstvo, Ljubljana VII, Zadružni Dom. m m m m m m m m m *09 Ekstremni komunisti za nastanitev vojaštva v Trbovljah. Pred nekaj dnevi je na poziv vojaške oblasti povabil gerent gosp. Vodušek delavske zaupnike v občinsko pisarno v svrho razgovora, če je treba, da se za vse eventuelne slučaje naseli vojaštvo v Trbovljah. G. gerent je sklical ta sestanek iz taktične previdnosti, ker bi mu nasprotujoče stranke sicer kaj rade očitale, da je on kriv na-silstev vojaštva. Razgovora se je udeležil tudi žandamierijiski kapetan iz Celja, ki se je hotel prepričati v resničnosti govoric, ki se trosijo v svet, da bo prišlo v Trbovljah do izgredov. Zaupniki so dokazovali, da bi bilo naseljevanje vojaštva sedaj brezsmiselno, ker je delavstvo kljub veliki krivici, katero izvaja TPD nad ubogim delavcem, mirno. Zastopnik komunistov g. Slapšak pa je izjavil, da on sicer ne bo razbijal, pač pa se je bati, da bi prišlo le do kakega puča. Žandarmerijski kapetan je izjavo g. Slapšaka smatral takoj za nevarno ter je končno rekel, da bo potemtakem kočno le treba, v svrho vzdrževanja reda in miru poslati vojaštvo v Trbovlje. S trudom se je potem posrečilo gosp. gerentu in ostalim zaupnikom prepričati g. kapetana, da dosedaj se ni ogrožen red' in mir ter da je začasno nepotrebno pošiljati vojaštvo v Trbovlje. Delavci! Prepričajte se sedaj, da hujskajo komunisti ne le samo oblasti proti delavstvu, temveč se lažejo na demagoški način tudi vojaški oblasti. Slapšak je namreč nosi tel j ekstremne komunistične liste za volitve v občinski odbor. DelaveilNikar ne nasedajte sedaj pri volitvah v občinski zastop tem delavskim škodljivcem, ker bodo ti ljudje v svoji naivnosti celokupnemu delavstvu trboveljske občine škodovali. Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da odda svoj glas združeni delavski listi oz. da odda svoj glas za združene delavske kandidate, katere nositelj je sodr. Franc Gunšek. Da je ptujska električna poulična razsvetljava prav dobra, je dokaza; dogodek zadnje sobot e zvečer, ko so neznani svedrovci skušali odpnui blagajno na davčnem uradu in na sodišču, ki se nahajata v istem poslopju. Na obeh straneh tega poslopja sta nameščeni dve močni žarnici sicer v nekoliki razdalji, vendar pa razsvetljujeta dovolj jasno celo ulico in tud; to poslopje. Ker smo pa Ptujčani sicer navajeni še izza časov, ko je svetil plin, da se luč ni prižgala, ako je koledar kazal mesec, tudi sedaj še ugasnejo razsvetljavo okoli polnočne ure. To je menda bilo za. intenc rane svedrovce prav prilično in so se utihota-pili v sodnijsko poslopje, kjer so z veščo roko vdrli najprej v sobe davčnega urada, navrtali blagajno, v kateri se je nahajalo okoli lOO.CflO Din denarja in depozitov, nato pa delu opustili, ker je bila blagajna zanje nekoliko prekompliciraua. Zato so so pa spravili v pritličje v sodnijsko sobo, kjer se jim je posrečilo odpreti blagajno in odnesti okoli 21.01X1 Din. Službujoči stražnik je našel vrata v poslopje odprta in takoj poklical pomoč. Šli so gledat naprej v prvo nadstropje k davkariji, ki so jo našli odprto, toda prazno. Med tem pa so svedrovci opravljali delo spodaj, pa še jim je tako mudilo, da so jo posmu-kali skozi okno na cesto, na licu mesta pa pustili svoje orodje: elegantno usnjato kaseto, vredno do 500 Din, popolnoma novo orodje, kakor sveder, 12 želez za sveder, 2 lomilni železi, nekaj dlet ter etuji za dolgo orodje. Tako so zgubili zaradi orodja do 1500 dinarjev, kar pa se jim je seveda z ropom dobro poplačalo. Kdo bi bil, se še ni dognalo. Najbrž so bili kaki »šimi«-vlomilci, ki so jim bile razmere nekoliko znane. — Torej, ptujsko elektriko že iz javnega varnostnega interasa prosimo, da vbddoče gori malo dalje časa, da se taki grešniki ne bodo mogli na javnih prostorih senčiti. širite »Del. Politiko«! ! m m m m m m m m Irite Del. Politiko! Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le »Produkcijo kremo* z a čevlje. 130 Mlinar starejša moč, z daljšo v moderno urejenih podjetji« išče primerne službe. Cenj. ponudbe pod .Pošten n, upravo lista. na 138 Maknlaturni papir se proda po 4 — Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista. 103 i i I B i 1 H I B 1 ii 1 I I I I a i m Eli BB m KE B9S asa 53» m I Te dni je izšel Socialno politične knjižnice I!. zvezek KABL MABK.S MONOGRAFIJA. Spisal: M.BEER. Strani 116. : —: Cena Din 20 -, Naroča se pri Zadružni založbi v Ljubljani, Aleksanrova cesta 5. IB I I I B B B B i i a B a B B I B fl ■sten in Kdor1 želi kupiti prvo pečeni PREMOG In sploh kurivo naj ga naroči pri ,.PRODUKCIJ I" , „ m prodajo osrednji zadrugii za nakup r. Z. H5 O. 2!. 3 UUil, Tržaška cesta, htlonija „5tan inta“. i Glavni In odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Izdaja konzorcij ..Delavske Politike* tiskarno odgovoren (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani 1 Lk Mihael Rožanec. J. Blasntka nasl. v Ljubljani. — Za