St SO. V Gorici, v torek ilne 30. aprila 1012. Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na doni pošiljana: vse loto . . 15 K ;/. » • . io„ Za Nemčijo rCM*GCtf^1& Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo ]C vin. ,tSOCA' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „ Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v let« „ Vozili red Že* leznic, parnikov in poštnih zrn". Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. TečajXLU. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v l. nadstr. na desno. ' Upraviiištvo se rahaja v Gosposk! ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat Iffi vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Pabčic) tiska in zal. Prvi majnik. Kakor vse delavske. organizacije, bodisi na tej ali oni y-.vd.iagi, bodisi s tem ali drugim programom, U;ko praznuje tudi naša »Narodna delavska organizacija« v Trstu delavski praznik -— prvi majnik In kakor hrepeni delavstvo drugih narodnosti na dan i. majnika po sreči, po boljši bodočnosti, kjer se razprostira ljubezen in svoboda, enakost in bratstvo vseh ljudi in vseh narodov, taiko zahrepeni in z velikim navdušenjem upre pogled tej srečni dobi naproti tudi naše slovensko delavstvo, delavstvo, ki pripada majhnemu in revnemu slovenskemu narodu. — Da, povod ima slovensko delavstvo,, da manifestira, da zahteva svoje pravice, da pokaže vsej javnosti, kako se mu slabo godi, kako silno je zapostavljeno in izkoriščano. V verigah se nahaja slovenski delavec, kajti odvisen je od drugih, prisiljen, da se pusti tepsti in trpinčiti. Zasramovan je, ker govori slovenski jezik in iker se je rodil kot sin siromaka, slovenskega naroda, kateri se dandanes še ne more kosati s sosednjimi narodi, ker se mu je stavljalo povsod zapreke, ker se ga je oviralo pri razvoju, da .se ni mogel sparedno z drugimi narodi razvijati, kakor bi bilo-želeti. 'Jbogi, v temi nevednosti se nahajajoči sloven&ki delavec je torej tudi -navdušen na dan prvega majniika. Tudi on hoče ta dan pokazati^ da je že sit rebstva, da ga že preveč pečejo roke, ki so uko-vane v verige, da se ne more ganiti. Pokazati hoče, da bi se rad rešil suženstva, hlapčevstva, da bi se rad osvobodil jarma, ki ga tišči k tlom, da, skoraj ne more dihati. Zavedati se bo začei s 1. majni-kom — ako-že prej ni prišel <...> tega spoznanja— da,|e potrebno, da se organizira, da se pridruži organiziranim tovarišem, ki se bojujejo na narodni podlagi za povzJtgo slovenskih trpinov. In za modro zastavo »Narodne delavske organizacije« pojde. Na dan 1. majnika bo po tržaških u'i-cah že na vse zgodaj vse živo; delavci slovenski se bodo zbirali v močnih gru- čah skupaj. Ob 9. uri dopoldne pa se bodo udeležili velikega manifestactjskega shoda, ki se bo vršil v gledališčni dvorani Narodnega doma v Trstu. — Po shodu bo obhod po mestu z godbo N. D. C), in društveno zastavo na čelu. Popoldne pa bo velika Ijurika veselica .na .prostornem: vrtu kens. društva »Jadran« pri sv, Jakobu. 1 V naprej lahko trdimo, da bo manifestacija narodnega proletarijata ped modro zastavo N. D. O. v Trstu velikanska. .' To vidimo že sedaj, kajti predpriprave so .- velike. N. I). O. pa.se je v zadnjem času titdi tako ruzvilaia in povzdignila, da mora j to navdajati vakega Si ovenča z velikim veseljem, kajti močna N. D. O. bo slovensko delavstvo ohranila narodu zdravo in krepko, povzdignila ibo v narodu najširši in najbolj trpinčeni delavski stan na kvišku talko, da bomo la:bko rekli: naš narod je rasen, naš nekdanji hlapčevski narod ni več narod-lilapec, kakor enkrat, ampak je enak drugim narodom in ni se rmi bati pogina, temveč ho živel in se razvijal naprej. Ker je potrebno, da se tudi delavstvo v drugih deželah začne pridno organizirati, prosimo ob tej..pr"liki, da naj se delavstvo, ako namerava ustanoviti kako podružnico, ki se s 30 člani že laihko ustanovi, obrne na centralo Narodne delavske organizacije v Trstu, \ii, sv. Frančiška .št. 2, ki daje potrebna pojasnila. Posebno bj bilo želeti, da sa delavstvo na Goriškem zač°i?ia drantiti, kajti čari so slab* in na Goriškem Je še veliko delavstva, ki ne pripada N. D. O. Upamo pa tudi, da se dejstva, da N. 1"). O. v Trstu sedaj triko napreduje, raz-vesele vsi goriški tovariši, ki so že od nekdaj sta*i na naši strani. Zato, si. majnikom naj naša srca prešine ljubezen drugega do drugega, naj naše misli prešine nit sloge in stremljenja za odpravo tako narodnega, kakor gospodarskega robstva in naj se vse naše sile strnejo v eno samo s:lo, v eno samo moč, v moč, združeno v naši »Narodni delavski organizaciji«. 1 Delavec. »Slovenska straža". m. Slovenske straže je treba v — obmejnih cerkvah. Slovenska beseda v cerkvi ob meji je velikega pomena. To dobro vedo — tujci, zato, k}e;r le morejo, odvzamejo to besedo, češ, cerkev, dasi edino prava, edino zveličevalna, ne sme vzdrževati slovenstva ob meji; tuj živelj naj prodre, tuj jezik naj zajame vse, slovenščina naj utihne, in tako se zgodi po Koroškem in Štajerskem, da danes tukaj jutri tam utihne slovenščina v obmejni cerkvi. In tisti tujci, ki to store, so posvečeni gospodje. Že parkirat je beležil ».Slovenec«, kako nastavljajo na 'Koroškem in Štajerskem v obmejnih krajih na mesta, kjer >o ibili slovenski duhovniki, nemške duhovnike. Ti so seveda trdi Nemci, katerim ni do tega, da bi se priučili jezika vernikov, marveč verniki naj se priučijo nemško, da bodo razumUi katoliškega duhovnika. In tako kar mi)krat izgine slovenščina iz cerkve. Če slovensko ljudstvo vidi, da niti v cerkvi ne velja več njegova govorica, no, potem se 'uda v božjo voljo in /. božjo voljo se penemči. Proti takemu pon^mčevanju Slovencev v obmejnih cerkvah pa ne stori nobenega koraka Vseslovenska Ljudska Stranka. Kako naj bo vseslovenska, če pusti to pcne.mčevanje čisto na miru. lluhovska je ta stranka, duhovniki, škofje jej načeluje-jo, zastopnikov ima obilo v duhovsiki obleki, sploh se vrši le to, kar ukaže — duhovnik. Ali glejte, katoliški duhovnik, tako močan na Slovenskem, doslej še ni uika-zal, naj obmejne cerkve ne potujčujejo Slovencev. Kaj se godi. čitamo v »Slovencu«. V Štev. 90. dne 20. aprila t. 1. poroča ,>Slovencc«: »Žalostne razmere v obmejni cerkvi. V Cmureku, to je tik ob slovensko-nemški mej', so se vršile do letošnjega leta redno 1 vsako nedeljo v postu in tudi ob drugih prilikah v tainošnji cerkvici sv. ipatricija slovenske pridige in večeraice. Y.CmuTe~ ku samem in okolici prebiva.krog tisoč Slovencev. Bivši župnik Slovenec Lapič je skrbel, da so Slovenci imeli reden krščanski nauk in pridige. Umrl je vrli slovenski apostol, za njim je prišel, župnik Edelsbrunner, Iki je .ubogal nemškonacio-nalno kliko, oziroma svojo Slovencem nasprotno nagnjenje in ni hotel dovoliti slovenskih prepovedi. Možje so gaihodili prosit, a odklonil jim. je. Ne vemo, ali se, je uklonil graškemu škofu dr. Šusterju ali dr. Krautgassorju v Cmureku Zastonj so letos hodili Slovenci čakat pod cerkvico slovenske 'božje, besede, bila je zaprta. V Cmureku imajo kaplana Slovenca, a ta ni smel Slovencem pridigovati. Tisti ikrogi, ki nočejo dovoliti graškim Slovencem besede božje v materinem jeziku, grabijo tudi starodavne pravice obmejnih Slovencev, ki so tako nesrečni, da so prideljeni graški škofiji.« GLjtc, tako se godi ob jezikovni meji na Štajeiskem. Vemo in dobro slov. ljudstvo je hotelo v cčnkev k slovenski pridigi, pa cerkev je bila zaprta; kaplana imajo S!ov,?i:ja, pa nemški župnik mu ne pusti pridigati aovensko. Nemški župnilk je sovražnik Slovencev, ali zaščito ima v nemškc-nacicnalni kliki, pa kaj ta zaščita, oprstana roka graškega škofa stoji nad njim in veli: le tako delaj! »Die Win-disehen« ne smejo v Cmureku imeti več slovenske pridige. Taka je pravica svete # katoliške cerkve na jezikovni meji med Slovenci in Nemci. Tu ima opravila za polne roke kato-lisika obmejna straža. Tu jej treba delati, tu tr:ba jeza potujčenju. Tako pa »Slovence« glavno glasilo V. L. S., samo beleži, da se je zopet to in to zgodilo v obmejni cerkvi, mat' vzdih pa je meja rešena — za Nemce! Tako rešujejo mejo slovenski klerikalci ! Maksim Gorici. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) »Povej«, jo je vprašal,- »česa ti je treba? Kako je treba po tvogem mnenju živeti? Česa hočeš? Ti si se učila, čitala si, — česa torej ipotrebuješ?« Vprašanja so se vsipala Ljubovi tako nepričakovano "a glavo, da je prišla v zadrego. Bila je zadovoljna, da io oče vprašuje o tem, obenem pa se je bala odgovoriti, daibi si ne vzela ugleda v njegovih očeh. In nato je dejala, kakor bi se pripravljala, da skoči čez mizo, z negotovim i" drhtečim glasom: »Da bi bili vsi -rečni... in zadovoljni... vsi ljudje ... '" vsi imajo enako pravico do 'življenja ... do ugodnosti življenja ... Svoboda je potrebna vsem ... tako kakor zrak ... in enakost v vsem!« V začetku njenega razburjenega govora ji je gledal 0<-"e z nemirno radovednostjo v coraz, a čim mu je naglo metala svoje besede, se je počasi izpreininjal izraz njegovih oči in z mirnim preziranjem ji je rekel nazadnje: »Saj sem vedel, ti neumnica!« Ona je povesila glavo, a tako jo je zopet dvignila in vzkliknila bolestno: »Saj pravite vi sami: svoboda ... « »Molči vendar!« je starec surovo zakričal nad njo. * i se tega ne vidiš, kar nosi vsak človek očitno, na zu-T\ '" .^° morei0'nto vsi srečni in enaki, ako hoče biti et,e!> višji nego drugi? Še berač ima svo' ponos in se baha pred drugimi s čeniurkoli ... Tudi mali fantiček že j hoče prekositi svoje tovariše ... In nikdar se ne bode človek umaknil Človeku ... le bedaki mislijo to ... Vsakima svojo dušo ... in svoj obraz ... Le tisti, ki svoje duše ne ljubijo in ne varujejo svojega lica, se dajo obte-sati po isti meri! ... Oh ti! ... Načitala in nažrla si se neumnih stvari...« Bridek ukor in strupeno preziranje sta se izražala na starčevem cbrazu. S Šumom se je odmalknil od mize, skočil pokonci, pciožil roki na hrbet in začel z malimi koraki, majaje z glavo, tekati po sobi, pri čemur je zlobno in piskaje nekaj šepetal. Ljub-jvj, bleda od razburjenosti in v-žaljenostl, je poslušala ta šepet in njeno srce je nemirno utripalo. »Sam sem ostal .... sam ... kakor .Teb ... O Gospod! ... Kaj naj storim? O ... sam! Ali nisem umen? Ali nisem lokav? A vendar ni:- je prekanilo življenje ... Koga ljubi? Komu prizanaša? Dobre bije in zlim ne odpušča ... In nikomu ni umljiva njegova pravičnost .. .* Deklico je obšlo bolestno usmiljenje do starca: objela jo je goreča želja, pomagati mu; rada bi mu s čem koristila. Sledila mu je z gorečimi očmi in mu dejala nenadoma s tihim glasom: »Očka ... dragi! Ne žalujte ... Saj Taras še živi ... morebiti bi on ...« Majakin je hipoma obstal, kakor vkopan in počasi dvignil glavo: »Drevo, ki se je že za. mlada skrivilo, da ni vzdržalo ničesa«-, se bode -že celo zlomilo v starosti... A vseeno ... tudi Taras mi je sedaj slamnata bilka, čeravno je težko da vreden več nego Foma ... Oordjejev ima značaj'... on ima očetov pogum ... On bi ilahko mnogo napravil iz sebe ... A Taraska ... nanj si se spomnila ob pravem času .. . m-da!« In starec, ki je bil še pred minuto tako pobit, da je tarnal'in tekal od žalosti po sobi, kakor mi« v pasti, je stopil sedaj z zamišljenim obrazom zapet \ .mizi, primakni! premišljeno svoj stol in sedel, rekši: »Treba bode pogledati, kaj je s Tarasko ... V neki tovarni v Usoiju živi „.. Slišal sem to,od trgovcev. So'do baje izdelujejo iam ... Poizvedel bom natanko ... Pisal mu foom ...« i ' »Ali dovolite, očika, da mu pišem jaz?« je tiho .poprosila Ljubovj, tresoča se radosti in ¦*. rudeča ... »Ti?« je vprašal! Majakin, pogled naglo, .omol- čal, premislil nato njen predlog in .rekei 'ogoče! To je celo boljše. Piši mu ... Vprašaj ga, če je o,''-.njen? Kako da živi? Ka' da misli? ... Sicer pa ti bom že nz povedal, kaj treba, da mu pišeš, kedar bode čas zu «.o ..« »Storite to kmalu, očka!« je rekla deklica. »Kmalu te bode treba omočiti ... Zdaj si iu og'sadjem enega, rudečelasega ... Videti je, da ni neumen fant ... Ima tw'i Inozemsko izobrazbo ...« »»Je-li to Smolin, papa?« je vprašala Ljubovj nemirno in radovedno. An če bi tbil on ... (kaj potem?« je vprašal Jafccv Tarasovič v kupčijskem tonu. »Nič ... Ne poznani ga ...« je neod.očno odgovorila Ljubovj. »Seznanim te ž njim ... Čas je, uiufcovj, čas! Nada v ;7omo je slaba ... čeravno je popolnoma ne opuščam .. « »Na Fomo nisem računala ... -Kaj mi je on?« : . ' U>alj,e prili.) ^^^^ts^j: y|fjiiilyj4y.4.. sv. Cirila in "Metoda. Ja »Ntfodno šolo« na Blanel. — O priliki stalnega rvega telovad- nega nastopa goriških srednješolcev. ! c Dr, Krek naj pomaga! — Novcstru-jarji priredijo v iKomnu nekak »poučni,tečaj«! V tej komediji nastopi tudi dr. K*ek, in sicer bo pridigal o ..". liberalizmu! To je njegov tema! — Kraške liberalca hoče ubiti dr. Krek! Poklicali so njega, on naj pomaga! če on ne bo mogel pomagati, potem ni več pomoči, da bi se Krs.s po-klerikalil. Vse upe stavijo vanj novostrur jarski .generali, vendarle jim pogostoma pribrcnči po ušesih ... »Moj up je šel po vedi«. Naj jadrajo za njim! Samomor dijaka Loverčiča. ,*- Oči-te'jiščnik Loverčič je umrl v bolnišnici, v ', soboto zvečer. Samomor se spravlja tudi : v zvezo z nesrečno ljubeznijo, da je bil ! zaljubljen v neko laško kandidatinjo, ki j mu pa ni vračala ljubezni. Videl jo je malo ^ poprej nego si je pognal kroigljo v sence. Samomor je vzbudil veliko senzacijo, po Pred goriško okrožno ko* vzklicno j .mestu -m umevno s0 nastale razne govo-sodnjjo je bH v soboto obsojen Balič Jo- . rice 0 vzrf^a samomora. Kakor že povesi, učitelj na Vrhu na K 20 globe ali 5 » dan0i je bil poikojni Loverčič jako inteli-dni zapora m na povračilo kazensko- j ..gentQn mladenič, ki bi bil sedaj napravil '- pravdnih stroškov. Zgodovina te kazenske zadeve je preoej znana. Znani klerikalec Balič je dolžii svojega kolego, da se je nespodobno vedel med petjem -cesarske himne, vsled česar je moral nastopiti razžaljeni kolega sodnijsko pot.. V prvi instanci je bil Balič oproščen ir, »Novi Čas« je ves navdušen prijavil to vest urbi et onbi. Pozabil je pa »Novi čas« na to, da eksistira tudi druga instanca in ta je ovrgla prvo razsodbo in Balič bo moral jesti, ako ne plača globe, pet dni postne jedi, radi pomanjkanja katerih se je tako škandaliziral pri zadnji učiteljski konferenci. Ti iti petkov golaš je Baliča presneto dra$:o stal. Naše sožalje! Imenovanja pri računskem oddelku gozdnega ravnateljstva. — Za višjega rač. svetnika je imenovan Ivan Delchin, Ivan SrebrniČ j3 imenovan za ofrciala, Anton Eržen za asistenta. Promocija. — Alkad. društvo Ilirija v Pragi naziianja, da je njega starešina\g. pravni prafctikant Franjo Šalamun, na sta-roslavni češki Karlo-Ferdmandovi univerzi v Prag:, danes ppomeviral doktorjem prava. Izpiti isa c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. — L Izpiti za otroške vrtnarice in za ženska ročna dela začnejo dne 3. junija ob 8.5>redpoJdrce. — Prošnje je vložiti do 15. maja t. I. — 2. Pismeni izpiti zrelosti se bodo vršili od 20. do 23. maja. — 3. Glede sprejemom izpitov za prvi te-' čaj pride posebno naznanilo. Grof Jurij Waldburg, zaročenec nad-vojvodinje Elizabete, je premeščen k tukajšnjemu dragenskemu polku. Te dni si je iskal v Gorici primerno stanovanje. « Klerikalci in koloni. — Državna podpora za Goriško okolico se ima razdeliti tako, da se porabi denar za potrebne javne naprave. Predlagal pa je na zborovanju župaaiov Goriške okolice g. okr. glavar, naj bi se nekaj tisoč K dalo za živila ubogim kolonam, iPrav, Klerikalci poro-čajo, da bi bil na to podgorski župan g, Klančič izreke! nekaj nepovoljnih besed d kofonrn ter da predsednika feolonov, ki je njegov kolon, odslovi. — Ne vemo ravno,, kaj je govoril g. KJančič, ali vemo pa to, da so klerikalci 'kolone nesramno na-Tnijskali, kar Čutijo posebno igospodarji. Kotom mislijo, da bodo nekega lepega dne prosti in sami svoji gospodarji ter da ne bo mčstakMo. Tako jfli -farbajo klerikalci. Zapeljajii-Ijadje sedaj grdo gledajo svoje .gospodarje in so prišli navskriž že z naj-i$imi Ni čuda potem, če tudr gospodar ^ f kako besedo, .— (Pribito je, da so icJerTkalci s hujskanjem že neizmerno škodbvaK kolonom, ko sprevidifo, kalko jf ima|e kferikalci za-norca, jih bodo še ptieklmjaH, da -bo kaj J Omenimo naj le se, maturo ter šel na jesen učite.jevat. V šoli ni imel nobenih zaprek, torej bi bilo iskati vzrok samomora res le v nesrečni ljubezni. Loverč?č je b-1 nervozen; v tre-notku razburjenosti najbrže je storil uso-depolni korak. Pogreb nesrečnega učiteSjišenika Lo-verčiča se je vršil včeraj popoldne iz bolnišnice. Pred krsto so stopali tovariši nižjih letnikov, ob krsti in za krsto sošolci. Manjkali so nekateri profesorji, manjkal je katehet, drugi z ravnateljem »o šli za pogrebom. Zelota »dr.« Kobala seveda ni bilo," ker pokojnik ni trobil v črni rog. Ta katehet je hotel, da se odreče Lover-čiču cerkveni pogreb, dasi ga je dovolil ordinarijat in je bil Loverčič det v sveto, olje. Sošolci niso smeli položiti -na; krsto, svojega tovariša v&ncev in nize niu smeli zapeti nagrobnice. Na naslov katehetaje padlo te dni obilo krepkih besed, ki so ga prav označale. Niti po smnti ni imel nesrečnik miru. Z^jstno je bilo slovo učiteljiščnikov cd dragega jim tovariša! Podružnica »Glasbene Matice« v Trstu priredi v soboto', dne 4. maja 1912 V. koncert v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu. Sodelujejo: Gospa Mira Co-staperaria-Dev, operni pevec g. Josip Križaj, vojaški orkester c. in kr. pešpolka št. 32 pod osebnim vodstvom kapel'rcika g. W'L'tascheka in društveni mešani zbor. Pe-vovodja: g. Karel Mahkota. Pri klavirju: g. Avg. Wasoh:, -. Začetek točno ob osmih in pol zvečer. Vspored: 1. W.Balfe: Ciganka, over-tura za veliki orkester. 2. a) Narcdna-0. Dev: Bom še! na planince, b) J. Pavčič*. Pastarica, poje gospa Coštaperarija-De^. 3.. Swendsen: Norveška rapsodija št. 2^za veliki orkester. 4. a) Dr. B. Ipavic: Menih, b) P. I. Čajkovsky: Arija kneza Gremitm iz opere E. Onjegin, poje operni pevec g. J. Križaj. 5. R. Wagne,r: Uvod, zbor in ba-.lada iž opere Leteči fiolandec za veliki or-k-ester. 6. P. H. Sattner: Jeftej^va prisega za zbor, soli in orkester. Proslava 1. majnika v Gorici od strani soc. demokracije se bo vršila iha Sf-čajen način. DopoMne 'bodo delavci deloma delali, deloma ne; popoldne se zberejo soc. demokratje na Telovadnem trgu, ikjer bosta govorila sodruga Gallini in dr. Turna. iPotem odkorakajo skupno do južnega kolodvora, kjer bo »ašla bella vedu-ta« veselica. Tramvaj jutri ne bo vozli'. Nekateri sprevodniki tramvaja so jalko nezadovoljni s teun„ ker jim odpade tako lei> zaslužek na tak im, ko b! biili tramvajski vozovi polni občinstva. Laško trgovsko društvo je sklenilo, da naj njega čiani jutri popoidne zapro trgovine. Razpis Štipendija, f— Razpisuje se štipendij ;letn!ih 15TO K ustanove »Micliele de Urbancidu. Do tega štipendija imajo pravico dijaki, ki poihajajo z dobrim uspehom avstrijsko univerzo ali tehniško visoko šolo oziroma inozemsko visoko šolo, ki je zadaočena s iprejomenjenimi zavodi. Za podelitev Štipendija se morejo potegniti: v prvi vrsti dijaki, ki so ustanovnikovi sorodniki; v drugi vrsti dijaki, ki so pristojni v občini, ležeči v Brdih, oziroma di-scendenti (prvega kolena) javnih uradnikov, ki so le vsled določil zakona izgubili pristojnost v občini, ležeči v Brdih; v tretji vrsti dijaki, ki so pristojni v kako občino Goriško-Gradiščanske. Prosilci se opozarjajo, da se more štipendij deliti v dva enaka dela in da se torej moreta podeliti dva štipendija po 750 K, ako so dani gotovi pogoji, določeni v ustanovnem pismu. Prošnje, opremljene s potrebnimi doi kazili, naj se predložijo deželnemu od-•bo.u goriškemu do 20. maja t. il. Deže li •odbor. . Poskusen samomor. — Bivši dijak! Josip Vižjn, 18 let star, bivajoč pri svojem očetu, gostilničarju v Pokopališki ulici, je pomeril s pištolo na svoje srce ter ustrelil. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so mu dali. potrebno pomoč, potegnili krogi jo ven, tako je Vižin izven nevarnosti. Ne ve se prav, kaj je gnalo fanta do tega koraka. Slovensko planinsko društvo. -- V soboto zvečer se je vršil v »Narodnem domu« v Ljubljani 19. občni zbor »Slovenskega planinskega dnritva«; Zborovanje je otvori! predsednik dr. Tominšek. Navzoč je bil tudi major 27. domobranskega gorskega polka gosp. Jeglič, ki se je udeležil zborovanja po naročilu polkovnega poveljništva, ker je domobransko minis-terstvo dovolilo, da naj pristopi »Slov. pan. društvu« domači .gorski polk kot podpornik in častniki kot člani. Govornik omenja tudi znano rešilno ekspedicijo na Stol, pri kateri je vojaštvo požrtvovalno sodelovalo. Ob koncu leta 1911. je imelo skupno društvo 3275 članov, in sicer osrednje društvo 1015, podružnice skupaj: pa 2260 članov. Skupno število članov se je pomnožilo za 103 člane. Denarni promet za leto 1911. izkazuje prejemkov skupaj 85,999 K 79 vin. Stroškov 84381'31, bla-•gajnični prebitek 31. decembra 191.1 *.-na-ša torej 1618 K in 48 vin. Čisto društveno premoženje izkazuje vsoto 97.958 K 85 v, in se je pomnožilo od lanskega leta za 8000 X Dolgov ima društvo 40.146 K 73 v, neplačanih računov 9359 K 97 v, ki so se pomnožili od lanskega leta za okroglo 3000 K. Proračun ze leto 1912. 27.096 K 26 v dohodkov, 31.059 K 97 v stroškov, torej 3963 K 71 v primanjkljaja. Nato se oglasi k besedi gosp. major Jeglič, ki se zahvali za pozdrav predsednika ter pov-darja, da ima nalogo zastopati na zborovanju 27. domobranski gorski polk, ki je navezan na »Slovensko planinsko društvo« ker ima ravno to društvo največ gorskih koč tamkaj, kjer je določen delokrog polku. Prosi podpore vojaštvu od strani društva, obenem pa izjavlja, da je polk vedno pripravljen pomagati pri grajenju koč ali potov, bodisi s konji, bodisi z moštvom. Konča s krepkim planinskim pozdravom v^em navzočim. — Z velikim odobravanjem so 'sprejeli zborovalci te besede pa znanje. Občni zbor izreče per acelamationem polno priznanje učitelja Kunavcrju, brez katerega bi 'Ob znanj -ne« sreči na Stolu obžalovalo še sedem drugih rodbin smrt v svoj; sredi. Predsednik naznani, da je osrednji odbor priporočil g. Kimaverja deželnemu predsedstvu v posebno odlikovanje. Laške delavce, regnikole celo, j* spravil v Vrtojbo v »fornažo«, za katero je -lovil Fon denarje okoli, bivši kmečki kralj Mermalja. Z domačini se ta prijatelj ljudstva ni mogel sporazumeti. Ti laški ijudje za časa maše igrajo na harmoniko in pleše se. Ali ve Mennolja, katera je plesala? — Ta Mrmolja bi bil -rad župan v Vrtojbi. Kdaj fe! — Tako nam pišejo iz Vrtojbe. Poskusen samomor. — V soboto smo poročali, da je izvršil uslužbenec tuk, gozdnega ravnateljstva Iv. iKorschitz samomor. Prenesli so ga bili v bolnišnico, 1 kjer pa ni mitirl. kakor se je mislilo I marveč so potegnili krogljo iz njega ter' mu je bolje. Ta Korsdhitz je bil -Blsa-fluld'. Sami smo se prepričali pri bolečinah v praih, v vratu itd. o njegovem InM'^"1 dvanajsteriei K8'«0 franko. tzdelovatelj samo lekarnar B. V, Foller v Sr.ubtcS, fBlaa-trg St. 2(H (Hrvatic). •PB!^ fj ^^4^^#;.;U^J^|| pdkazal [Jo- svojilt močeh, tla -mule tiapredek Goriškega Sokola na -srcu. — Na ?dar! ' ¦ Sokol v St. Andrežu prosi vsa ona ditištva, ki spadajo pod; II. okrožje, in še §e niso priglasila, naj to store, čimprej., Sokolskl zlet v Prag}.,~-7. Poslanec Mriflfca * ^»š*'^^™^^ arojittijem sestavi pm-sj-^> ...«™i,firmi zatrdilo; da bo vrtaškrtDra-T^*«*^™razvitejžih druzaKTi slo- .-.„,• „..„ ,, „.. ' " • ""5. Politični pr^led. Ogrsko-hrvatska poslanska zbornica. — Včeraj se je predstavil zbornici Luka-csev, kabinet. Omenlil je Lukacs v svojem govoru razna gospodarska vprašar/la,* potem se je dotaknil'vrtilne reforme, rekoč: Volilna reforma ima za podlago'princip splošne, enake in-tajine volilne pravice. ioio ; Italija se pripravlja na odločno akcijo?: j _ »Magdebur.ger Zeitung« poroča iz iRi-( ma: Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da so j veljale konference admirala Viale z 'italijanskim kraljem, vznanjim. ministrom di iSan Giuliano in ministerskim predsedni- Auffenberga zatrdiki; cia bo vojagka Uprava dala ha razpolago ob priliki Sokolske-ga zleta v Pragi pripravljalnemu odseku vojašnice, v kolikor jih vojaška uprava sam »e *° potrebovala. Zatrjujejo v če* $fc\ krogih, da je dal vojni "minister to za-g{?t:)vi!o-na izrecno željo cesarja. f veza narodnih društev. Pevsko jjn bralno društvo »Svobodai [ y ivanjehigradu namerava prirediti dne 1,12; mala veselico z lepim sporedom.-To-f liks v znanje .bratskim /društvom, Bralno-pevsko društvo »Štanjel« v J Štanjelu priredi dne 5. maja t. 1. pomladansko veselico ob-3., uri popoldne v go~ Nabergoj. Pri plesu bo svirala vo-[jii#a godba" iz Ooricc. fTigavsko-obrfne in gospodarsKe vesti. OdpoŠiljanfe avstrijske pisemske po-| ste za Smliiio. — Avstrijska pisemska, poŠta za Smirno se odpošilja zopet normalno ! ckz Piagersko-Budimpešto-Belgrad-So-i i\\o m Carigrad. Od n\ ikr. poštnega in br-I pojavnega-ravnateljstva. &oriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« v Go« I rfci. — V soboto, dne 27. aprila i. 1. se je i vršil XVII, redni občni zbor najstarejšega kolesarskega društva na Goriškem ob dbilni udeležbi. Vodil je zborovanje predsednik g. Josip Kerševani. Društveni taj-li. Josip iKuštrin poda jako lepo in na-| tanko sestavljeno poročilo o društvenem-J gibanju v minulem letu. Društvo šteje da-f jjes 2 kastna člana in 95 rednih plačujočiu v Gorici stamujočih članov. V minulem letu je društvo priredilo 12 izletov', zraven teh še cestno dirko Kobarid-Tolmin zdru-. ženo z Ijudslko veselico v Totm.rai. Dne 2. julija 1.1. je čilan dirkač g, Šinigoj dirkal na ; progi AjdovščinaGorica, ki je dospel .prvi cilj ter sfem priboril naslov »Goriški prvak za leto 1911«. Poročilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto in soglasno odo-. breno. Blagajnik g. Elija čuk je pedal ,po-; poročilo o financijelnem stanju društva. ¦ [ Prometa je bilo v minulem letu kron: i 1G35'95. Poročilo je -bilo soglasno sprejeto f in odobreno. Volitev odbora in 2 preglednikov računov: Z vsklikom bil je izvoljen na novo piedsedhilkom dosedanji predsednik g. Josip Kerševani. Predsednik se je nato v toplih besedah zali valil za izkazano mu čast in zaupanje ter zagotovil, da vse j svoje moči vpostavi v prospeh in napredek j društva, — V odbor so bili soglasno izvo-| (jeni sledeči 'gg. f «anio Pfibyl, Fran Ku-| rinčič, Aleksander Ambrožič, Josip Sirk, i Franjo Saunig, Elija čuk, Jože Kuštrin. [ Računskim preglednikom gg. Rudolf Dru- j lovka in Miloš Frandolič. Društvu mora- I mo i!e Čestitati, da ima delaven .in agilen » odbor. — Zdravo! . . . .1 »Kolesarsko društvo »Ilirija« v Gor- } lanskem naznanja vsem bratskim društvom, da priredi dne 2. junija t. 1. veliko k&lesarsko slavnost v Gorjanskem, združeno s cestno dirko Sežana-Prosek-Gor-; i&nsko za kraško prvenstvo. [ Odbor naznanja, lU se društvo korpo-rativno udeleži slavnosti bratskega dra-&va »Danica« v Gorici na binkoštno ne-de'jo. Odbor. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi priredi — kakor je bito že objavljeno — »a nedeljo dne 5. maja svojo pomla* dansko vesr ico v Gor. Vrtojbi pri cerkvi, fa dan se vrši tudi javna tombola z dve-ma dobitkoma in sicer: čipk vina 100 K, tombola 200 K. Srečke so že v -razprodaj; P° *) v kos. Tombola je /.družena tudi s Plesom v vehčfcm, ob zvokih godbe 47. PeSpolka iz Gorice. Ta dan obeta biti lepa nabava v Vrtojbi. Vabi se slavno občinstvo naj v Čim večjem številu pribiti na 'i-jaso prireditev, kjer bodo gotovo gostoljubno sprejeti. jev in pa enotnemu' nacijonalnetnu znača-ju ogrske .države/ V riadaijnem svojem programatičnem 'govoru je ministerski prcdseidinik Lukacs omenjal \dogodke na 'Hrva'tskeni;'in je izjavil, da obžaluje, da '& nastala stagnacija v razvoju razmer na Hrvatskem in v Slavoniji. -Današnji dan/ni primeren se 5 tem vprašanjem obširneje baviti, vendar mora pripomniti, da glede iumešavanja, ,ki je je uprizoril avstrijski pailamsnti ob mirnem času i vso, točnostjo in odkritosrčnostjo ugotovi stališče odrske vi'ade nasproti avstrijskemu' tiimer šavanj.u v agrške politične razmere. . Iz-jemno stanje na rirva'tske!m mora iorfko časa trajati, dokler obstojajo na Hrvatskem nevarne struje. V trenutku, ko pre-ncfoijo te ne vame struje in se to pokaže livM-e v besedah, ampak tudi v dejanjih, bo izjemno stanje na Hrvatskem brezpredmetno. (Ogri živahno p'c>«.ka]o Maistrovim besedam!) Če imajo naši 'hrvatski sodržavljani svoje posebne rfadlogc, tako naj o teh posebe razpravljajo. Mi bodemo, kar Je bil vedno na podlagi »urjije« slučaj, njim vedno naklonjeni in blagohotni, toda ta gravarnina (težave) se morajo tukaj v tej hiši rešiti. Lukacs torej pravi, da bo Čuvaj še ktvmisaril na HrvaŠkem! Ta njegova izjava bi morala prav krepak odgovor dobiti v naši zbornici na Dunaju! Kraljevi komisar Čuvaj je stavil na akademični senat zagrebške univerze zahtevo, da se mora upokojiti znameniti hrvatski zgodovinar dr. Klaič, ker je javno in ostro kritiziral 'komisar i jat ma Hrvatskem. Senat je Cuvajevo zahtevo odklonil in odločno izjavi', da nikdar ne izpolni take zabteve. - , Občinske volitve na Dunaju.— Včeraj j-2 volil II. razred. Ta razred voli-7^ starešin; včeraj so'bfe volitve za 48; ¦mandatov. Krščanski socialoi so sleparili, kar se'je dalo. Tudi mrtvi so volili. Rezultat včerajšnjih volitev je 32 krščanskih so-cijalcev definitivno izvoljenih, 2 nemška liberalca definitivno izvoljena in 14 Jžjib volitev med krščanskimi socijaici na eni strani, in nemškimi radikalci, nemškimi liberalci (a.6) ter neodvisnimi krščanskimi secijalci (2) na drugi strani. Ločitev cerkve od države v Wallesu. — Iz Londona poročajo, da je spodnja zbornica sprejela v prvem branju zakonski načrt o ločitvi cerkve od države. Ob rusko-turški meji je koncentriranih na turški strani oko'i' 100.000 Arabcev, Kardov in Turkov. Ob jednam pa zbirajo Rusi svoje čete v Kavkazu. Turki navdušujejo baje Kurde proti Rusom. bojnšga na&rta. Italiija namerava podvzeti neve energično akcijo italijanskega bro--. dovja? Ta akcija pa popolnoma izključuie Dardanele? Zaprte Dardanele, Turški ministerski svet se je posvetoval o sestavi odgovora na rusko noto gle ¦de zaprtja Dardanel. Turški vladni krogi so naziranja, da mora Turčija iz ozirov -deželne obrambe odklanjati zahtevo po •odpretju Dardanel, kolikor časa se bo ita-' lijansko bredovje nahajalo v Egejskem morju. . ...'".' Zarjidi zapretja Dardanel nastala gospodarska kriza postaja čim akutnejša. V Roztoku 'ob Donu je eksport žita popolno-tna zastal, V skladiščih je naloženega 10 milijonov pudov žita. Izguba se velikanske. Več sto delavcev je brez dela. Žitni trgovci zalite vajo, da borzni komitč razpravlja vprašanje, glede povrnitve škode od strani enega, ki je zakrivil zaprtje Dardanel. Na otoku Stampalja. »Agenzia Štefani« poroča, da je poslal admiral Presbitero z vojne ladje »Pi-sa« radiotelegraficno poročilo, da ste se dve stotniji izkrcanih laških čet na otoku Stampaglia polastili! gričev, ki obkrožujejo mesto Livadia, da tako obkolijo turške čete. Zadnje se je popolnoma posrečilo. Ob dnevnem svitu so Italijani pozvali potom parlamenterja Turke, naj se udajo, kar so Turki tudi storjji. Razne vesti. Čitalnica pri Sv, Jakobu v Trstu razvije svojo društveno zastavo dne 2. junija t; 1. na obširnem zemljišču konsumnega; društva »Jadran« pri Sv. Jakobu v Trstu. '¦'"" Tržaški zrakoplovec VVIdmer namerava prirediti nekaj poletov v Ljubljani. V: ta namen pojde v Ljubljano, da si poišče iiiimercn prostor. Prepovedan sprevod na dan 1. maj-Rlka. — V Frankobrodu ob Meni je prepovedala policija socialnim demokratom na dan 1. in 5. t .m. določeni demonstracijski sprevod po mestu. Podržavljenje ljubljanske policije. — Poročajo, da je s sigurnostjo pričakovati, da se s i. januarjem 1913. podržavi ljubljanska policija. Na intervencijo župana dr. h Tavčarja in dež. glavarja dr. I. Šuster-šlča je osrednja vlada od letnega prispevka, ki ga bo marala Ljubljana plačevati za vzdrževanje policije, toliko odnehala, da j bo Ljubljana plačevala-za državno polici-I jo 80.000 K. »Klub slovenskih tehnikov v F^fik * -naznanja, da.se vrši v sredo. 1'. (V.labf/aS; =:, zvečer'v prostorih »Adrife« ifclubova »eja • s predavanjem tov.' J...'Mačkovška: lilnže- nirske komore«. ,- ¦'-. ";.=¦ ;'¦; v.-'. ¦".....•;. ¦• Tržaško mestno klavnico ,koreaj!tfr-: preuredijo, tako da 'bo zadostovala za preskrbo 30C1000 pnebivaJcev-«. Imesoni'. Pre-uredba je proraoiinana na2 in polmiii^na, kron. . '•¦•'.-.• '. ;-•...,.>¦' Nenemški otroci v Berolinu. V bero-linske ljudske šole je -hodilo 4162 otrok, ki' so govorih nenemški jezik. Od teh je>go-; vorilo 3794 slovansko, in sicer 13^6. sa-mopoljsko, 2309 poljsko jii neanSiko; 40,ru-sko in 90 -češko, nadalje 148. imadžar&H 66 italijansko, 28 francosko, 59 ,ang!e§3ff) in 67 druge jezike. *>":.¦.¦';'' Slovenski potniki na »Titanicu«, — O slovenskih potnjikih na »Titauiou« . it nam poroča, da se je otel Franc Karun x Milj pri Šenčurju, Ano in tudi sani tam osta'1.' Utonil pa je fcovač Janez Mr-kun z Jlele pri Preddvoru, ker ga niso spustili v čoln. Ubil se je v soboto 27. aprila popoldne 18 letni mladenič Anton Majnik v Idriji. Popoldne okoli pol 3. ure se je na bici-kln odpeljal iz Črnega vrha, ikamor se je opoldne peljal na 'klet. V ovinkih nad .Podro-tejo (»v ključih«) je izdrsnit z Ibicikldm pod cesto in strmoglavil čez z-kl. Sredi ceste je obiežal z razbito glavo. Avtomobilski roparji v Parizu. — V Purizu, kakor v vsakem; veilikem mestu, živi sloj, sestavljen iz ljudi, k vsakemu zločinu pripravljen^ »Apaši« se imenujejo v Parizu taki ljudje. Zadnje pa. začeli streljati ven iz hiše in so- ranili nevarno več radarjev, tako da sd morali opustiti obleganje.- Policija je 'poklicala vojaštvo na pomoč; hišo so bombardirali in z dinamitnimi bombami pognali v zrak. Med razvalinami so našli mrtvega Duiboi- , sa, Bonnot je bil težko ranjen, prenesli so ga v bolnišnico, kjer je siloviti ropar umrl. Avtomobilski razbojniki — Na Francoskem so se vrgli razni zločinci na avtomobile, s katerimi potem izvršujejo zločine. Iz Pariza poročajo zopet, da so" trije moški najeli avtomobil ter ukazali šoferju, nai jih pellje v gmi. Ko- so prišli tje, so nasuli šoferju popra v- oči, ga vrgli na tla^ potem pa so zbežali z avtoniobiiom. Kaj so potem storili, se še ne- ve. Pozneje so na-ski načrt o ločitvi cerkve od države v WaUesu. Dalje na 4. strani. Štiri svoje može je 2asirupila neka krčmarica Ivana Vapruegoii! v Upi na Mo-ravskem. Ko jo je sodnija -prijela, je čez čas priznala, da je. zastrupila vse svoje štiri može z arzeniko. Potem je priznala, •da je dala tudi ndkim svojim sorodnicam tak nasvet. Te so jo poslušale. Žandarme-rija je prijela se pet žen, ki so na sumu, da so zastrupile svoje može. Pogorel je dvorec Olutnberhouse, last vojvode Newcastlesfeega, znan.vsted izmetaih imietnra, iki so v miern sfaraaijene. Škoda je torej vejlikanska. Atentat na Rotšilda v Londonu. — Oni zločinec, ki je dne 4. marca streljal na voz Rotšilda, je bil obsojen sedaj na 20 let prisilnega dela. Degradacija francoskega stotnika. — Topničarski stotnik Mevnier je ubil svojo ljubico baronico Aubricaur. Zato je bil degradiran in obsojen na 10 let prisilnega dela, Degradacija se je izvršila pred polkom na dvorišču vojašnice. Spomenik Viktorja Emanuela M. v Rimu je v nevarnosti, da se poruši. Italijani so nestrpni, zato niso mogli čakati, da bi bilo vse deiSo spomenika gotovo, marveč so hiteli z odkritjem spomenika. Delo se še vrši, pokazalo pa se je, da so tla tako slaba, da se laliiko spomenik poruši. Treba bo vdikfh poprav, ki bodo stale t milijon lir. Smešen poskus samomora v Trstu. — V ulici Pondares št. 21 »bivajoči, 26 letni težak Dante Palma si je hotel v nedeljo zvečer na jako čuden, naravnost origina-5 ilen način vzeti svoje drago življenje. Z vrvico si je zadrgnil na rokah žile ter tako pričakoval smrti. Smrt pa ni hotela priti ponj in Palma je slednjič spoznal lepoto tega življenja in ostal med živimi. Poletni vozni red s. kr. avsfr. državnih železnic, ki velja od 1. maja 1912, stopi v veftjavo na vseh tukajšnjih progah o polnoči od 30. aprila na 1. maj t. 1. V primeri z voznim redom lanskega poletja so sledeče spremembe: Vlak št. 701 (Turški Express) je za 16 minut kasneje nastavljen -in služi za vsakdanjo zvezo iz Pariza v Trst, ki se je nanovo vpeljala v zimski službi 1911-12 in je bila le trikrat ma teden. Vlak šf. 701 služi poleg zveze iz Pariza tudi za zvezo z Dunaja izap. kol. v Trst preko Amstettena in ima sledeče direktne vozove: Iz Pariza v Trst I. in II. razreda; spalni voz iz Stuttgarta v Trst; iz Monakovega v Trst HI. razreda; z Dunaja zap. koli. v Trst L, H. in III. razreda in iz Linca v Trst I., II. in III. razred. Vlak št. 702 (Turški Expres>, ki je od Trsta le za relacije turške železnice, je nastavljen napram vlaku št. 2 za eno uro kasneje an odhaja ob 6. uri popoldne iz . Trsta ter posreduje vsakdanjo zvezo iz Trsta v Pariz z direktnimi vozovi iz Trsta v xMonalkovo III. razreda, spalnim vozom iz Trsta v .Stuttgart; i=z Trsta v Pariz L, II., razreda; vlak Št. 702 nima »zveze na Dunaj. Raba »Turškega Exnresa« je dovoljena proti plačilu normalne pristojbine za bržovlak (brez doplačila). Vlak št. 705 je napram vlaku št. 501 za 10 minut zakasnjen, vlak št. 706 pa napram vlaku št. 502 za 20 minut prej nastavljen in od Jesenic pospešen v svrho zveze v Monakovem na vilak D 57, s či-mur se je omogočilo, da vozi voz na Vlis- singen pri vlaku št. 706 in se je skrajšala vožnja v relaciji Trst-Vtissingen za 3 urte 40 min. Vlaka 705—706 nimata nadaljevanja na progi Liric-Podrožčica ter sta tako namenjena le za relacije turške železnice z direktnimi vozovi iz Berlina v Trst h, II., III. razred (avstrijska pre-ga čez Prago), iz Prage v Trst L, II, III. razred (le od 27. VI. do 15. IX.), iz Berlina v Trst I., II., III. razred (nemška proga), iz Vlissingenp v Trst L, II. razred ter spalnim vozom iz Monakovega v Trst. Pcdnevni brzovlaki bodo vozili deljeno kaker v lanskem polSletju. Vlak št. 607 vozi 12 minut kasneje kakor lani, dočim odhaja vlak št. 608 iz Trsta 10 min. prej, namreč ob 8'30 dop. Vlaka 607 in 608 služita za relacije iz Trsta na Dunaj j. kol. čez Ljubno in iz Trsta v Berlin čez ovlirnsko progo ter imata direktne vozove iz Berlina#v Trst I., II. -in III. razred (avstrijska proga čez Prago), iz Unca v Trst I., II., HI. raared in spalni voz, z Dunaja j. k. v Trst I., II. in III. razred. Vlaka št. 707 in 708 sta le nebistveno spremenjena in služita za relacije turške železnice z direktnimi vozovi iz iKolina v Trst L. II., III. raz.; iz Berlina v Trst I., II., III. razreda (nemška proga), z jedilnim vozem iz Monakovega v Trst; iz Prage v Trst L, II., III. razr.; iz Inomosta v Trst I., II., III. razr. (od 1. junija). Od 15. junija vozi pri vlakih št. 707— 708 razgfedni vaz Canadian-iPacitic železniške družbe (Canadian-Paoific-.Railway-Companv) na progi Solnograd-Trst. Vlaka št. 109 in 110 sta nova brzo-vlaka, ki sta se vpeljala v svrho nove zveze na Tirolsko in v Švico čez puster-sko dolino-Brenner-Ariberg. Vlak št. 109 pride v.Trst ob 4*36 popoldne, kjer ima še zvezo na vlak št. 218—317 v Pulj. Vlak št. 110.odhaja iz Trsta ob 11. uri dopoldne. Pri teh vlakih vozijo^sledeči direktni vozovi: iz Basela v Trst 1., II. razred, jedilni voz iz Merana v Trst; iz Solnograda v Trst I., II., III. razr. Vlalk št. 18 ki nadomestuje stari vi!ak št. 2 v dunajski relaciji, se je za 35 min. kasneje nastavil in za 9 minut pospešil, tako, da odhaja iz Trsta clb 4'15 popold. in pride na Jesenice ob 8*43 zvečer, od koder vozi dalje dunajska garniuna z brzo-vlakom št. 2. Drugi vlaki so le malenkostno spremenjeni; podrobnejši podatki so razvidni iz vc-znorednih lepakov, ki so na prodaj pri -blagajni c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu, ulica G. Galatti št. 9. Varstvena znamka: ..Sidro" iininnt Gaptid conp. A nker-f ain-Expelisr ]e povsod prlpoznano kot najboljše sredstvo proti preUajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, ee je | posluževati le originalnih steklenic v skatijah z našo varstveno znamko „si-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Or.RICHTERJEVA LEKARNA pri „»Iaten tofg" t Pragi &po^ iaabethgasse gtev. 5 nova. ffj Damo nipaiiHsnja. ^>A/J Mali oglasi. Rajmatflv pristojbina stane 60 fin. Ako Je oglas obaeteejai «e raCnaa ta vaako besedo 3 vin. Rajprtpravhejie tnserlranje ta trgovce in obrtnike toliko Je mtnjSIh trgovcev In obrtnikov v Gorlol, katettb nt dalalt (in celo r mestu) nih«e nt poma, ker mkitr «• lM«rir*io. Skoda ni mtjhnt . Proda se leo, velik nes M ________Naslov pove upravnižtvo. Naznanilo. tvu uljudno naznanjali 3 moke valjčnega mlini Vinko Majdič iz Kranja. livonadstropna hiša gJrf^SS" nizko ceno radi rodbinskih razmer Pomidbe pod K. Z. Gorica, poštno ležeče.___________ Lepa, zračna, opremljena soba. s prostim vhodom, v sredini mesta so odda takoj. — Naslov pove upravništvo. m Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo in zalogo moke valjčnega mlina Priporočam se rJav. občinstvu za obilna naročila in zagotavljam točno in solidno postrežbo. Spoštovanjem udani Peter Gruden Borica, Stolni trg Iteo. 9. *mmmmmm®Ymm*. Kupujte samo dvokolesa „HlfLna", bi so l\J-boljši francoski sistem in naj. ,'nejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IfiCtOria so n«jprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spndajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Guk GORICA, na Stolrm trgu it. 9. GORICA