Deželni zbor štajerski. Slovenska in nemSka javnost naSe dežele obraca svojo pozornost na pogajanja vlade s strankami radi delamožnosti Stajerskega deželnega zbora. Vla. da se trudi za januarsko in februarsko zasedanjo sestaviti program, ki bi ugajal nemškim in slovenskira iioslancem. Pogajanja §e niso sklen]ena, in zato se tudi ne ve, kaj nam prinese bodofenost, Slovenski k!ub deželnih poslancev je iinel v sredo, dne 27. decembra sejo, v kateri se je poročalo o dosedanjili pogaja njih in vladnih načrtili. Ker pogajanja &e niso kon(¦ana, zato tudi Slovenski klub Še ni izdal nobenega poročila o svojih posvetovanjih, ker bi to dobri stvari le škodilo. Vsi pa vemo, da naŠi sedanji deželni poslanci nimajo drugili ozirov pri vsem svojem ravnanju, nego da zastopajo koristi svojih volilcov, Gotovo botlo izvolili za bodočnost svoji politiki le isto pot, o kateri bodo imeli prepriBanje, da bo v blagor slovenskega ljudstva na Spodnjem Stajerskem. Največ govorijo in pišejo sedaj o pogajanjih radi deželnega zbora oni, ki najmani vedo o njih, ker se za njih ranenje nihče ne zmeni, namreč naši libci alci. NiliBe jih ne poufti o posameznib: togkah v pogajanjih, nihce jili ne vpraša niti za svet, a vkljub temu se delajo pred javnostjo, kakor 'da bi najveg vedeli in kakor da bi se ves Stajer oziral na njih mnenie. Niti ne čutijo, da se jim posraehuje ves svet. Vsak boj ima svoje senčne strani. Gotovo je, da ima tudi obstrukcija v tem ali onem slufiaju neugodno učinke, Toda kdor bi bil vsled tega proti vsakemu boju, je rojen za sužnja, s katerim se sme vse delati, Prost narod pa, kadar čuti od svojih nasprotnikov dovolj udarcev, s« vzdigne pokoncu in gre v boj proti krivicam in udarcem. Tega boja ne ustavi, dok.ler mu nasprotnik ne da povoljnega zadoščenja. Vse slovensko ljudstvo, najsi je bilo katoliškonarodno, liberalno ali slogaško, je navduSeng odobrilo započeti boj naSih deželnih. poslancev proti zaneraarjenju Spodnjega Stajerja od strani nemglfe vecine v deželi. Ni ga bilo človeka, ki bi bil mrjgel reči, da je ta boj neopravičen. Ves narod je že leta in leta težko nosil nemške udarce, njegova 6ast je bila globoko užaljena, zato je vstal in se postavil za naŠe poslance kakor en mož. Dve leti je minulo od za&etka obstrukcije, Kaj be je v tej dobi spremenilo? Nemci niso postaJi prijjaznejši proti nam. Niti obljubiti nofejo, da se bodo poboljšali. Pri pogajanjih se je pokazalo, da je trditev naših nemškutarjev le laž, ako trdijo, da se bo zacelo takoj regulirati reke, kakor Pesnico, pravo itd., ako se ustavi obstrukcija. N6mci se doseclaj Še niso poboljšali, Še niso spremenili svojega stališča napram Slovencem, Se nočejo ugoditi njihovim- zTahtevam, zato je po našem mnenju obstrukcija Se fidino umestna. Kadar pa bodo spremenili Nemci svoje stalisče, takrat še-le ga smejo in morejo tudi naši poslanci. Kar delajo sedaj naši libe^alci, - je n^združljivo z narodno častjo. Udali so se, pt-edno seje kaj doseglo. ln ne samo udali so se, -ampak' p^idružjli so se celo nasprotnikom naSega naroda in s6 seda/ž njim skupno bore proti lastnim bratora, proti koristim slovenskega ljudstva. Toda vsak narod ima svoje iz'dajalce, in to vlogo so sedaj pri nas prevz " oi, Rekli srao, da go(ov<> tu<li ohstruk ^li tam neprijetno vreže v slos^nsko telo, To ":a že iudi sedaj svoje dof ii, ki daleko p; njene senBne, Deželni o .i.m priznavat dt! ko leto, odkar je obstrukcija, izdal iy*. milijona manj kakor prej. Ako bi obstrukcije ne bilo, bi moral zraven tega milijona izdati Še vsako leto 2 milijona ?a nove uftiteljske glafte. Skozi dve leti obstrukcije se je torej priliranilo okroglo 7 m,ilijonov kron, "ki jii jih morali že skozi dve leti davkoplaSevalci pokrivati z novimi visokimi dokladami. _' • ¦ Nove pla8e, nove doklade, to je najnovejši pravec politike slovenskih liberalcev, Kdor je za to poliliko, mora biti seveda projti obstrukciju In liberalci po že nastopili proti obstrukciji. Taka je njihova narodnost in takšna je liberalna ljubezen do ljudstva.