OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM ^ SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
cleveland, ohio, thursday (četrtek), SEPTEMBER 17, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 183

Rudolph jelerčic
Kakor smo včeraj poročali, Je po kratki in mučni bolezni v Huron Rd. bolnišnici splošno poznani Rudolph Jeler-star 37 let. Stanoval je na lOOO Creekview Rd. Rojen je bil y Clevelandu in je bil član podr.
3 SMZ, društva Hrvatska Sloboda št. 235 HBZ, lovskega luba St. Clair Rifle and Hunt-Club ter Knights of Colum-Us. Bil je navdušen lovec. Dol-So let je delal z očetom pokoj-Franka Jelerčič, ki je vodil (Cvetličarno na Waterloo Rd., Zadnje leto in pol pa je bil taj-podjetja Fullerwood Homes, 1 so gradbeniki in prodajalci
zemljišč.
Tukaj zapušča soprogo Olgo, 1'ojena Novak, dve hčerki Phy-in Linda, mater Jennie, rojena Pavli, doma iz Mengša, bra-^ Alberta, sestro Mrs. Justine /etnar in več sorodnikov. Oče Je Umrl maja meseca 1952. Po-l^eb se vrši v soboto zjutraj ol%
8.45
un iz pogrebnega zavoda
oseph žele in sinovi, 458 E.
St., v cerkev Marije Vne-ovzete ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
Veronica Primožič
Po kratki bolezni je preminila p Polyclinic bolnišnici Veronica rimožič, stara 40 let, stanujo-^ na 17505 Tarrymore Ave. fužina je preje dolgo let bivala 1105 E. 66 St. Rojena je bila ^ Clevelandu in je bila članica J'Ustva sv. Ane št. 4 SDŽ;, Oče ■^^nk je umrl leta 1946,
Tukaj zapušča mater Anno, ojena Tekavec, doma iz vasi Slevnica pri Cerknici, brata ^anka in več sorodnikov. Po-9 p;	v soboto jutraj ob
j" Uri iz pogrebnega zavoda žele in sinovi, 6502 St. v cerkev sv. Vida ob Cal	nato na pokopališče
rose gron
pokojne Rose Gron se jg ^ petek zjutraj ob 8.45 uri 2 , ^?S^®^nega zavoda Joseph cert	458 E. 152 St., v
ter	ob 9.30 uri
^a-to na pokopališče Calvary.
Howard handy
"VMIli BOM NEPRISTRANSKO SVOJO NALOGO" -PANDIT
NEW YORK, 16. septembra—Predsednica Združenih narodov gospa Pandit je zagotovila, da bo na svojem mestu objektivna in da se bo odtrgala od treAotne politike indijske vlade, dokler bo predsednica ZN.
Nekaj osebnih podatkov:
Ha:
^ogreb
pokojnega Howard
V (P&ppy Howard) se vrši Poer popoldne ob 1.30 uri iz in ^6&a zavoda Joseph Žele Qsmovi, 458 E. 152 St.
^®2dravi
J' ^ Starce, ki ima urad ož^l ^ oči in predpisovanje Cij^jp^^^ov. nar. domu na St. Pacipr,f^^' pozdravlja vse svoje niči k'^	vojaške bolniš-
^Ju.'	nahaja na zdravi je-
Vem	klijenti so v njego-
Čne ^ ^ vedno deležni to-^strežbe pri oskrbovanju o originalnem predpisu.
^bolnišnici
^Inišnici se na-Ave., v " ^"niza iz 6603 Edna cijo J® srečno prestal opera-
'»•nitaoT£ 7 I *'■ 203' ^
® sest mesecev in ga lahko obiščejo.
Gospa Pandit se je poročila leta 1921 z R. S. Panditom, pravnikom in indijskim pesnikom. Mož ji je umrl leta 1943. V zakonu se je rodilo troje hčera. Dvoje od njih je študiralo visoke šole v Ameriki.
Panditovi ne ugajajo v New Yorku večne "partije" z istimi razgovori, z istimi udeleženci, z isto hrano in z isto pijačo.
Vprašanje komunistične Kitajske med Združenimi narodi je bilo na predlog Amerike odloženo za dobo enega leta. Pri tem je bilo zanimivo opazovati, kako so se zadržale posamezne države članice do tega predloga.
Velika Britanija je priznala režim komunistične Kitajske. Kljub temu pa je zastopnik Velike Britanije Jebb glasoval za ameriški predlog. Deset držav je glasovalo za to, da pride Kitajska med ZN, med temi Indija in Jugoslavija. Vseh teh deset držav je priznalo kitajski komunistični režim.
Glasovanje v prid ameriškemu predlogu je pokazalo naslednji rezultat: Za predlog 35, proti 11 držav, v glavnem države sovjetskega bloka, poleg njih pa še indija, Indonc^j*, Švedska, Norveška in Jugoslavija.
Besedni dvoboj je veljal Višinskemu in Dullesu. Amerika iz ust Dullesa označuje Kitajsko kot napadalko, kateri znak se je drži kljub temu, da je prišlo na Koreji do premirja. Mir še ni zavarovan, premirje pa pomeni le ustavitev vojnih sovražnosti. Tudi sicer se ne ve, kakšne so resnične namere Kitajske. Kitajski komunisti so jasno pokazali, da jim ni za mir, vsled česar po ustanovni listini Združenih narodov ne morejo priti v to organizacijo.
#
Danes govori Dulles
NEJW YORK, 17. septembra —Javnost je osredotočena na govor, ki ga bo imel danes dopoldne ameriški državni tajnik John Foster Dulles. Dulles se bo dotaknil vseh azijskih in evropskih važnih vprašanj, v Aziji, Koreji, Kitajski in Indokini, v Evropi pa pogodb z Nemčijo in Avstrijo.
Delovanje Združenih narodov se za enkrat vrti še vedno okrog zahteve komunističnega bloka, da naj se pomnoži mirovna komisija za Korejo z nevtralci. Amerika in zavezniki pravijo, da je to vprašanje dokončno rešila prejšnja skupščina Združenih narodov.
Rusi so dali Dullesu na znanje, da se bodo z vsemi sredstvi uprli napovedani spremembi li stine o Združenih narodov.
Razne vesti iz sveta
Včeraj je zgorelo nad Albany, N. Y., potniško letalo, ki je zletelo v Bostonu in bilo namenjeno v Chicago. Vseh 28 potnikov je bilo mrtvih. Danes, v četrtek, se je javilo, da se nadaljuje preiskava o vzrokih te nesreče. Uspeha še ni.
Bivši podpredsednik federalne vlade, demokrat Barkley bo leta 1954 kandidiral za senatorja v državi Kentucky. Tako javlja vodstvo demokratske stranke.
V	Washingtonu je mnogo republikanskih senatorjev osvojilo predlog Adlai Stevensona, da se ponudi Rusiji varnostna zveza in da se začne s splošno razorožitvijo. Pri tem je zanimivo, da si ti repubUkanci ne upajo omenjati osebe Adlai Stevensona, ki je sprožil te predloge.
Letalsko poveljstvo je javilo, da bo preklicalo naročila za izdelavo 6,000 lovskih letal. S tem bo federalni proračun prihranil okrog pol milijarde dolarjev.
V	soboto se vrne iz Denverja, kjer je na počitnicah, predsednik Eisenhower nazaj v Washington. Tiskovni urad predsednika je javil, da bo Eisenhower kmalu nato govoril Amerikan-cem in jim pojasnil stanje oborožitve in zalogo atomskega orožja v Sovjetski zvezi, vse z ozirom na varnost Amerike, kako je namreč Amerika pripravljena na obrambo.
KAKO SO PLAČANI LOBISTI
Lobisti so zastopniki posameznih podjetij, ki v Washingtonu, pa tudi drugod, kjer je treba, s finančnimi in drugimi sredstvi vplivajo na zakonodajalce, da glasujejo za zakone, ki so v prid podjetju. Sploh intervenirajo z vsemi sredstvi in na vse strani.
Republikanci hočejo tudi vodne sile v Tennessee dati v roke v izkoriščanje privatnemu kapitalu. Prebivalstvo mesta Knoxville, kjer je sedež federalnega podjetja Tennessee Valley Authority, je občutilo blagodat federalnega nadzorstva nad izkoriščanjem vodne sile, ker dobiva poceni elektriko. Da pa začne od svoje strani protipropagando zoper re-blikance, ki hočejo odvzeti prebivalstvu te dobrote, se je odločilo, da zbere fond $100,000, zgolj v propagandne namene za sedanje stanje.
Značilna je pripomba, kako gledajo na ta znesek sto tisoč dolarjev. "To je komaj $25,000 več, kakor pa dobiva letne plače lobist Smith v Washingtonu, ki zastopa interese privatnih elektra-ran."
Adlai Stevenson-demokrat št. 1: Truman-nedosegljiv politični praktik
Selitev v Florido
V ponedeljek se selita v Flo rido Mr. in Mrs. Edward Terlep. Mr. Terlep je sin poznanih kulturnih delavcev Mr. in Mrs. John Terlep iz 18712 Chickasaw Ave. ter je uposlen pri Singer Sewing Machine Co. zadnja štiri leta. Sedaj ga je družba poslala v Miami, da tam prevzame vodstvo. Pred enim mesecem ju je obiskala tetica štorklja in prinesla zalo deklico—drugo v družini. Želimo jima mnogo sreče in uspeha v novem bivališču.
Ljubezen ne pozna ne meje ne zidu
Iz Pittsburgha poročajo naslednjo zanimivo zgodbo: Grace Rasmussen ima presedeti dvajset let zaporne kazni. Obsojena je bila kot nasilna ženska, ki se je pečala z ropi in celo s poskusi umora. V isti kaznilnici je bil zaprt 42-letni Milo Skergič. Sker-gič in Rasmussen sta se prvič seataJa ,v kaznilniški kaptelici, nakar je Skergič ni izgubil izpred oči. Tajno sta si izmenjavala dopisovanje in je Skergiču prišlo na misel nekaj povsem originalnega. Tem potom ji je poslal svoje semA, in je Rasmussen na ta način umetno zanosila. Porodila je prejšnjega aprila zdravega dečka. Med obema je prišlo do poroke. Skergič je po prestani kazni odšel iz zapora, toda vanj se bo kmalu povrnil. Poročil je drugo, zakrivil torej dvo-ženstvo in bil ponovno obsojen.
RUSKA POMOČ KITAJSKI
PEKING, 16. septembra— Diktator Kitajske, Mao je sporočil Kitajcem, da je prišlo med njim in med sovjetskim vodjem Malenkovim do sporazuma, po katerem bo Rusija pomagala in-dustrijalizirati Kitajsko. Kitajska bo začela graditi z rusko pomočjo 91 novih tovarn, 50, ki so v delu, pa bo dovršila. Pri tem ji bodo pomagali ruski- tehnični strokovnjaki, ki imajo za seboj 30-letne skušnje.
NA KOREJI NE GRE GLADKO
SEOUL, Koreja, 16. septembra—Kakih 25,000 vojnih ujetnikov ne mara nazaj na Kitajsko, oziroma v Severno Korejo. Ko se ti ujetniki spravljajo v taborišče v nevtralni zoni, prihaja do težkih incidentov. Kakih 1,000 teh ujetnikov je priredilo zoper komuniste take demon-stracij^e, da bi moralo govoriti skoraj orožje, da se napravi red. Ti ujetniki namreč nočejo povedati imen svojcev doma, ker se bojijo, da se bodo komunisti nad njimi maščevali. General Clark je celo svetoval komunistom naj opustijo svoje namere, da sprašujejo in pregovarjajo sonarod-njake ujetnike naj se vrnejo domov.
VAN FLEET V CLEVELANDU
Prihodnji petek se bo mudili v Clevelandu sedaj upokojeni general Van Fleet, bivši poveljnik kopne vojske na Koreji. V Cleveland pride z namenom, da zainteresira Clevelandčane za civilno pomoč Korejcem.
O pogrešanih ameriških vojakih, ki še niso vrnjeni in katerih usoda je neznana, je Van Fleet podal sledeče mnenje: Ameri-kanci pogrešajo okrog tri tisoč svojih vojakov. Od teh imajo dokaze, da je kakih 800 živih v rokah komunistov. Med temi da je tudi njegov sin.
Poroka
V soboto, 19. septembra se poročita v cerkvi St. George, na E. 67 St. in Superior Ave., Miss Doris Ann Debesis in Leonard J. Kure. Poroka bo ob 9.30 uri zjutraj. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Joseph Debesis iz Miami, Fla., ženin je pa sin poznane Mrs. Frank Sietz iz 25982 Highland Rd., Richmond Heights. Po poročnem potovanju se bo mladi par nastanil v Kessler, Miss., kjer je ženin nastanjen v službi z ameriško zračno silo. Novopo«-ročencema čestitamo in jima želimo vso srečo v zakonskem življenju!
PO KONFERENCI VODSTVA DEMOKRATSKE STRANKE
Konferenca vodstva demokratske stranke v Chicagu je bila dogodek prve vrste. Z njo so se pečali brezizjemno vsi republikanski listi, komentarje pa so oddajale vse televizijske in radijske postaje. Splošno mnenje je v tem, da gre za obnovo demokratske razgibanosti, kateri na čelu sta nesporno dva dejanska voditelja—Adlai Stevenson "kot človek silnega obzorja v domači in zunanji politiki in Harry Teuman, dosledni ljudski demokrat, ki pa se bavi kot izkušen politik predvsem s praktičnimi političnimi vprašanji.
Zanimanje demokratov, kakor tudi republikancev je osredotočeno na volilno leto 1954. Kakšni izidi se pričakujejo?
Predsednik izvršilnega odbora demokratske stranke Mitchell je najavil zmago demokratov. To pa iz strogo notranje političnih razlogov Amerike. Nobena volilna obljuba republikancev ni bila izpolnjena.
Predsednik izvršilnega odbora republikanske stranke in predsednik spodnje zbornice Martin napovedujeta zopetno zmago republikancev, to pa radi osebnosti predsednika Eisenhowerja,
na drugi strani radi delnih uspehov republikanske stranke.
Značilno za republikance je dejstvo, da operirajo z Nemčijo, s 15 milijoni dolarji ameriške pomoči vzhodnim Nemcem, ki da so ustvarili nerazpoloženje zoper Sovjetsko zvezo. O domači politiki so redoma tihi.
(Kar se tiče osebnosti predsednika Eisenhowerja, obstoja vtis, da njegova popularnost po-jenjuje. Tudi v republikanskih listih se čitajo očitki, da predsednik Eisenhower trati preveč časa za dopuste in šport in da se sam ne poglablja v važna politična vprašanja, marveč je odvisen od svojih svetovalcev. Njihova priporočila sprejme, pa se premisli in jih zavrne, kakor je bil to slučaj v zadevi sprememba Taft-Hartleyevega zakona. V posledici nedoslednosti je odstopil delavski tajnik Dur kin.)
Republikanci in domača politika
Elektrifikacija podeželja po nizki ceni je bila in je program demokratske stranke. V kolikor se je že izvedla, njeno dobroto uživajo ameriški farmarji, ne-glede na celotni agrarni program demokratov. Znano je namreč, da se je velika depresija pred dobrimi dvajsetimi leti začela s krizo farmarstva, ki je dovedla do splošne krize. Reševali in rešili so jo demokrati pod Rooseveltom. V volilni borbi med ameriškimi farmarji na republikanski strani ni bilo novega programa za kmete in se je celo kandidat Eisenhower zadovoljil z znano parolo "Me too."
Vsa praksa republikancev v kmetijski politiki ni prinesla ničesar novega za ameriške farmarje. Kadar pa je nastopilo kako kritično vprašanje, kmetijski tajnik Benson ni hotel ali ni mogel dati nobenega načelnega stališča.
Omenili smo elektrifikacijo dežele, že preje smo se večkrat dotaknili tako imenovanega projekta Tennessee Valley Authority. Podjetje pomeni zajezitev vodne sile in njeno izrabo v električne namene, toda vse ne pod privatnim, marveč ppd federalnim nadzorstvom in izkoriščanjem. Zato je ta električna sila
poceni. Vlada milijonarjev hoče dati tudi že obstoječe naprave v last privatnemu kapitalu. Pri svojih projektih priznava, da bo električna sila dražja. To je razburilo ameriške kmete, ki očitajo federalni vladi, da se je udala lobistom ameriških električnih kompanij. Demokratje v Chicagu so med ostalim pokazali na to bolno točko.
Od leta 1936 ni bilo v delavskih vrstah še nikdar toliko zavednosti in razumevanja za skupne delavske interese, kolikor ga je ravno v teh dneh. Unije naj se združujejo in ne napadajo! To bo ena glavnih točk dnevnega reda bližnjih delavskih konvencij. Eisenhower je izgubil celo Durkina, ki je v delavskih vrstah kot predsednik unije kleparjev sicer nekaj pomenil, njegov vpliv pa preko tega urada ni šel. Akcija, da se pridobi delavstvo vsaj delno za republikansko stranko, je popolnoma propadla. Nasprotno! Ker je predsednik Eisenhower snedel dane volilne obljube, se je tudi v tistih delavskih glavah, predvsem v ženstvu, ki je volilo Eisenhowerja, razjasnilo, da so bile vse te obljube republikancev navadna volilna demagogija, samo da pride republikanska stranka pod plaščem takrat popularnega Eisenhowerja po dvajsetih letih zopet na oblast. Načelni program Stevensona
Ena najbolj karakterističnih besed Adlaia Stevensona, ki se nikdar in ob nobeni priliki ne umakne v ozadje in ne obledi, je beseda "odgovornost." Stevenson je povdaril, da mora ameriška politika čutiti predvsem svojo odgovorno vlogo v današnjem svetu. Kritika mora biti stvarna. Ko se je Stevenson dotaknil trenotnih zunanje političnih vprašanj, je predlagal:
Pakt o nenapadanju, ki ga naj ponudi Amerika Sovjetski zvezi. Vprašanje razot-ožitve. Za oba cilja naj gre Amerika v boj, toda z orožjem potrpežljivosti, stalnega iskanja miroljubnih sredstev, kjer je pa treba, tudi z orožjem odločnosti.
Stevenson računa s praktičnimi pojavi v satelitskem,'kakor tudi v zapadnem bloku. V satelitskem bloku Moskve so nastale špranje, komunizem kot tak ne vleče več in je v upadanju. V zapadnem bloku, predvsem v za-padni Evropi, je nastalo splošno zboljšanje in se je izkazala ameriška demokratska politika pomoči, ki se je začela z velikim Marshallovim planom, za pravilno.	t
Toda močni na zunaj in v svetu smo lahko le tedaj, ako smo močni in demokratični tudi doma. McCarthyzem pdmeni in kvizicijo, sežiganje knjig, pritisk
in strah na državljane, da naj mislijo le z možgani enega človeka. Ta pojav je zasenčil jasno ameriško nebo nad deželo svobodnega in prostega državljana. Ameriška demokracija je postala le ekspertno blago, ki pa doma naj nima vrednosti.
V azijski politiki bo veliko odvisno od tega, kaj pravzaprav hoče komunistična Kitajska. In-dokino je braniti, ker pomeni vrata v južno vzhodno Azijo.
Pomirjenje na Balkanu
SOFIJA, Bolgarija, 16. septembra—Za Jugoslavijo, ki je sprejela bolgarsko ponudbo, da imenuje rednega diplomatskega zastopnika, se je bolgarska vlada obrnila sedaj tudi na sosednjo Grčijo z enakim predlogom, da se uredijo medsebojni odno-šaji in obnovijo redne medsebojne zveze. Grčija naj imenuje v Sofiji svojega rednega diplomatskega zastopnika.
Korak bolgarske vlade je važen radi tega, ker od konca zadnje svetovne vojne Bolgarija ni imela z Grčijo nobenih urejenih razmer.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile včeraj zjutraj pri Mr. in Mrs.^ Mirko Bubnič iz 3933 Jo-Ann Dr. in ju obdarile z luštkano deklico, ki bo v družbo svojima dvema bratcoma. Dekliško ime matere je bilo Helen Markovič ter je hči Mr. in Mrs. Steve Markovič z istega naslova. Mati in dete se dobro počutita v Polyclinic bolnišnici. Ponosni oče je sin poznane Mrs. Mary Bubnič iz 11101 Revere Ave., ki je postala sedaj petič stara mama.
Zadnjo nedeljo so se vile rojenice zglasile pri Mr. in Mrs. Walter Frank na 19505 Chickasaw Ave. in jima pustile v spomin krepkega fantka-prvoro-jenca, ki je tehtal sedem funtov in 10 unč. Mati, katere dekliško ime je bilo Caroline Elsie Zig-man, in dete se dobro počutita v Euclid-Glenville bolnišnici. Tako sta postala poznana Mr. in Mrs. Frank Zigman iz 19416 Chickasaw Ave. prvič "grandpa" in "grandma," Mrs. Frances Frank iz 19505 Chickasaw Ave. pa je drugič stara mama.
Vile rojenice so se zglasile prošli mesec pri Mr. in Mrs. Edward Budnar na 16222 Hunt-mere Ave. in jima pustile zalo hčgrkico-prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Mildred Tomšič.
Čestitamo!
Redna seja
Jutri, v petek zvečer ob navadnem času se vrši redna mesečna seja društva Slov. dom št. 6 SDZ v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se članstvo na polnoštevil-no udeležbo.
stran 2
enakopravnost
ii
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
for One Year—(Za eno leto)___SIO.OO
For Six Months—(Za šest mesecev)___6.00
For Three Months-—(Za tri mesece)__i___4.00
for Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second C^ass Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
K ODSTOPU TAJNIKA BURKINA
(2)
Kakšen račun je imel predsednik Eisenhower, ko je vzel v republikansko vlado delavca unijča, politično še demokrata Martina Durkina? S katerekoli strani ga ogledujemo, priznati moramo, da je bil Eisenhower pri tej svoji odločitvi kratkoviden. Predvsem—kaj so ameriške delavske unije?
Mogočna organizacija z okoli dvajset milijoni organiziranega članstva! Ameriške delavske unije ne morejo biti tarča republikancev, češ, da so take organizacije, ki gredo za spremembo sedaj obstoječega stanja. Nobena od ameriških glavnih unij ni ne socialistična, ne komunistična, sploh ne revolucionarna. Unije so zrastle v okviru obstoječega kapitalističnega reda in so za svobodo v gospodarstvu, v kolikor ne pridejo v poštev posebni splošni ljudski interesi. Toda unije se bojujejo v okviru stanja kot je in odklanjajo vsako revolucijo. V tem pogledu so tudi za republikance brez madeža.
Unije zahtevajo za svoje članstvo višji standard življenja in večjo soudeležbo pri izrabljajiju ameriškega na-turnega kapitala. V tem pogledu velja pač boj! Najmanj, kar je mogel pričakovati Eisenhower, ko je bilo treba imenovati tajnika za delo v federalni vladi, je bilo to, da naj se ne dela račun brez krčmarja. Tudi če bi Durkin kot bivši unijec z zelo aktivno vlogo podal ostavko na svoje dosedanje unijske principe, ne on, ne Eisenhower nista mogla pričakovati, da bodo Durkinu sledili ostali ameriški delavci. To je bilo naravno. Naravno pa tudi, da je moralo biti divjega zakona v republikanski federalni vladi prej ali slej konec. Ali pa je Eisenhower računal z unijami in njihovim programom, upal pa, da jih bo vsaj politično taktično razdvojil in napravil nenevarne? Ta cilj je Eisenhower brez dvoma zasledoval. Prvo, kar mu je bilo pred očmi, je bila odcepitev organiziranega delavstva od demokratske stranke. Četudi ne v celoti, vsaj delno. Težko bo pridobiti za republikance unijo C.I.O. Morda razne unije A.F.L., predvsem tiste, ki so znane po svojem konservati-vizmu, še bolj pa po visokem standardu svojega članstva, ki je po duhu prav blizu kapitalističnemu duhu. Tudi ta račun je Eisenhower brez dvoma imel. To se je videlo takoj v začetku, ko je postavil za tajnika za delo unijca iz vrst A.F.L., dosledno pa odklanjal, da bi imela v federalnem tajništvu za delo kako desedo unija C.I.O. Tudi ne Lewisovi rudarji. V okrilju republikanske stranke se je celo ustanovil neki oddelek, ki bi imel nalogo, da unijsko delavstvo pridobi za republikansko stranko. Imenovanih je bilo nekaj generalov, ki pa so bili in so ostali generali brez armade. Ta akcija Eisenhowerja je torej pitopadla!
Igra Eisenhower j a z osebo Durkina, odnosno z delavskimi unijami je propadla v celoti, ker je bila politično naivna. Povdarili smo, da so ameriške delavske unije strogo interesne organizacije, kjer ni kulturnega povdarka, kjer ni dobrodelnosti, kjer ni nobenih teorij o spremembi obstoječega družabnega reda. To organizirano delavstvo hoče za sebe zaposlitev, visoke mezde, razne zavarovalne fonde, razne socialne organizacije, v katere pa ne bo prispevalo samo, marveč naj bo v prvi vrsti obremenjen kapital. Delavstvo hoče zdrava stanovanja, poceni kredit, .skratka—standard življenja, ki mu spričo dela in bogate Amerike tudi gre. V tem okviru uživa kulturne dobrine Amerike, kakor pač vsak drug Amerikanec!
Povdarili smo pa tudi, kar je vsakemu znano izven tega povdarka, da je sedanja vlq^a v Washingtonu, vlada milijonarjev, ki gre izključno v borbo za čim večje lastne interese. Ti interesi pa so protivni delavskim unijam! Kako je mogel Eisenhower pričakovati, da bodo ameriške milijonske delavske organizirane množice kar na enkrat opustile svojo tradicijo, svoje principe, morda celo organizacijo in z zastavami prešle v republikanski tabor!
Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Unijec Martin Durkin je izstopil iz vlade s pojasnilom, da so bile vse dane socialne obljube v Beli hiši snedene. Mislimo tudi, da sedanje še ožje sodelovanje delavskih unij, še močnejše nabiranje članstva ni nikaka posledica dejstva, da je bil neki Martin Durkin kot delavec v federalni vladi ali da bi šlo na delavski strani za kake proteste. Življenje gre svoja pota, tudi življenje delavca v Ameriki—dejstvo, katerega Eisenhower ni doumel.	L.C.
t(t'e4^ikcii^a /žcMa
Vtisi iz Detroita
EUCLID, O. — Ker sem imel dopust, nas je moj svak Ernest Lužar "potegnil" v Detroit, kjer sem nekoč preživel deset let plo-donosnega kulturnega in političnega udejstvovanja. Detroit je razmeroma novo, skoro dvami-1 jonsko mesto z ogromno auto-mobilsko industrijo. Ima moderne ceste, krasne parke in mnogo drugih zanimivosti. S Canado ga meji reka Detroit.
Slovencev je tem mestu naseljenih okoli šest tisoč, ki pa so raztreseni po celem mestu. Pred leti so bili silno razgibani, bodisi v kulturnem ali političnem pogledu; toda kot po ostalih naselbinah, tudi tam zakon narave opravlja svoje delo. Vendar imajo še pevski zbor in dva domova. Na vzhodni strani so si zgradili SND, ki je krasna in moderna stavba, če izvzamemo oder, kateri ne odgovarja za večje dramske predstave, ki so pa itak zelo redke. Na zapadni strani mesta imajo pa manjšo in starejšo stavbo SDD, na čigar odru sem tudi jaz raztrgal že več parov podplatov. V detroitskih tovarnah ima mnogo naših ljudi dobre in odgovorne službe, zlasti izmed mlajšega rodu.
Prenočevali smo pri znanemu kulturnemu in društvenemu delavcu Rudyju Potočniku. Ker je zelo zaposlen z zidanjem hiše na svoji bližnji farmi, ki je obenem tudi privlačni in dobro urejen prostor za piknike, smo se kar sami "pečlali."
Nato so se pričeli obiski pri prijateljih, ki jih ni bilo ne konca ne kraja. Kot povsod, so tudi detroitski Slovenci silno gostoljubni in družabni. Zato vsem— lepa hvala! Drugo jutro smo šli v Belle Isle park, toda vsled močnega deževja smo ga le površno ogledali. Preko vode smo pa gledali v Canado in požirali sline za močnim pivom in starim žganjem. Vstavili smo se v SDD, nato pa spet obiski.
Pri A. Faturju in njegovi ženi Mary, smo vzbujali spomine na dramska leta. Oba sta dobra igralca in Tone je tudi režiser. Nato smo šli k bivšemu Cleve-landčanu Jacku Kapelju, ki obratuje gostilno. Tudi njegova Franca je igralka in silno družabna. Prav tedaj je kuhala štruklje, ki so bili "napihnjeni" kot žabe. Seveda smo obiskali tudi SND, kjer smo se sestali z mnogimi rojaki, vključivši Raya Travnika in upravitelja doma Andyja Gruma.
V soboto zvečer smo se udeležili "Moonlight" piknika na Potočnikovih prostorih, ki ga je priredil SND, ampak vsled hladnega in deževnega vremena, je bila slaba vdeležba. Vendar pa smo pridno "hrustali" okusne "čikens," ki jih je na ražnju spe-kel mojster v tej stroki Frank Gaber. Tu smo srečali znanega dopisnika in narodnega delavca Toneta Jurco, ki je duševno še zmerom čvrst, kot tudi njegova soproga. Dalje njegovega sina inženirja, ki je vedno rad med "ta starimi." Pridno je dregal v ogenj tudi narodni delavcev Jack Gorup in "župan" iz six mile ceste Frank Padar. Dalje smo si "pumpali" roke z Tonetom Anžičkom, Korunom, Koširjem, Gust Plattom in več drugimi, ki pridejo na piknik če ludi "preklje" dežujejo.
V nedeljo zjutraj nas je pa vrag 'lesel v zoologični park, kjer je bilo mraz, da so nam kar zobje šklepetali. Dasi je ta park eden najlepših in najmodernejših na svetu, vendar ob takem vremenu človek nima užitka. Škoda! Ugodno so se počutili menda le kosmati medvedje, dočim so se "afne" stiskale v grupe namesto, da bi se "guncale." Mnogim izmed njih s^e le preveč očitno vidijo naravni "čari," zato je Lu-
Članom in prijateljem zbora "Ivan Cankar"
CLEVELAND, Ohio—V petek, dne 18. septembra 1953 se vrši redna seja Dramskega zbora IVAN CANKAR v Slovenskem narodnem domu, 6409 St. Clair Ave., v sobi št. 3, staro poslopje. Pričetek bo točno ob 8. uri zvečer.
Člane, članice in prijatelje dramatike, uljudno vabimo, da se vdeležijo seje. Na tej seji bo določena prihodnja igra, ki se ima predstaviti na prvo nedeljo v decembru t. L, in da se pogovorimo o delu za sezono 1953-4.
Pokažimo, da nam je še vedno pri srcu obstanek zbora, ki goji dramatiko že zadnjih 35 let.
Po seji bo nekoliko prigrizka. PRIDITE!
Vas uljudno vabi
John Pollock, tajnik-blag.
SELISKARJEVO PISMO IZ LJUBLJAHE
Zabava demokratov v Euclid Beach parku
Kay T. Miller
Pod pokroviteljstvom okrajne demokratske stranke se v nedeljo, 20. septembra vrši velika zabava v Euclid Beach parku. Pričetek bo ob 1. uri popoldne. Za to priliko se bo serviralo okusno pečenko "Steer Roast," za kar bo skrbel Sam David.
Zadnjih par let je bila enaka zabava v Geauga Lake parku, toda ker je od rok "in je bilo mnogim nemogoče udeležiti se je, se jo je letos določilo za Euclid Beach park, ki je v neposredni bližini.
Glavni govornik na priredbi bo okrajni inženir Albert S. Porter, ki je kandidat za župana na demokratski listi. Mr. Por-terja bo predstavil načelnik c-ksekutive okrajne demokratske stranke, Ray T. Miller. Predstavljeni bodo tudi drugi kan didatje za councilmane in razne druge urade, ki bodo na glaspv-nicah pri primarnih volitvah.
Splošna javnost je vabljena, da pride na prireditev in se se znani z kandidati. Posebna pri vlačnost za zabavo bodo razne tekme za otroke in odrasle, god ba in ples zvečer v kabini. Oddanih bo več lepih nagrad.
4. septembra 1953.
Dragi rojaki in prijatelji! Danes me je obiskal rojak Fran Cankar iz Clevelanda in sva se domenila, da si bova šla jutri ogledat Sv. Urh, to največjo mučilnico slovenskega naroda. Vidite, da "ameriška sezona" še kar traja in še vedno je tu okoli 100 Amerikancev. Pred tremi dnevi pa je pripotoval za vedno sem stari Menton s soprogo iz Detroita. Toda revež je zbolel in se nahaja zdkj na kliniki. Pa še druga nesreča ga je doletela; pri izkrcavanju je žena izgubila ves denar. Zadnja večja skupina rojakov se bo vrnila iz Slovenije šele 20. oktobra. To skupino vodi Anna Krasna, upravnica "Glasa naroda." Ondan sem bil z njo na njenem domu v Dolgi Poljani nad Vipavo. Doma je bila tudi njena sestra, ki je poročena v Švici.
Staremu John Lokarju iz Clevelanda se zahvaljujem za vse njegove dragocene zgodovinske prispevke, več mu bom pa v pismu napisal. Prav tako se vsem tistim rojakom, ki nam pošiljajo revije in knjige v imenu Izseljenske matice prisrčno zahvaljujeiy.
Zaradi mojega zdravja, ki je vedno slabše, se bom podal na 6 mesečno zdravljenje. Za tačas bom odložil vse "uradne funkcije"—tsamo dopisovanje v "Pro-sveto" ne, tako da bom z vami vedno na tekočem. Zdravniki so mi prepovedali za najmanj 6 mesecev sleherno delo in skrb, svetujejo mi, naj se podam v kako samoto in cim više. Morda si bom na vrhu Krima postavil šotor ali kje drugje, to bom šele videl.
Izseljenski družinski koledar
Kakor vam je že znano, bo Matica tiskala vsako leto za slovenske izseljence lep Izseljenski družinski koledar. Koledar za leto 1953 se že stavi in bo imel poleg običajnega koledarskega dela naslednje članke iz domovine.: O nalogah Slovenske izseljenske matice (ta članek bo tudi v angleščini). Koliko je vseh Slovencev, Podatki zadnjega ljudskega štetja v Jugoslaviji, France Prešeren—njegovo življenje; Največje gradnje v Sloveniji po vojni. Elektrifikacija Slovenije, Slovenska vas po vo-ni. O lepotah Bele Krajine, Dolenjska mesta po Valvazorju, Slovenska domača obrt, Najvišje kulturne -ustanove Slovenije itd. Od starih slov. pisateljev bomo priobčili znamenito Levstikovo povest "Martin Krpan" z lepimi ilustracijami. Pesmi in prozo so prispevali naslednji pesniki in pisatelji; Župančič, Gruden, Seliškar, Bevk, M. Kranjc, Ingolič, Mikuž, Minati, Pavček, Žnidaršičeva itd. Od slovenskih slikarjev bodo pa zastopani M. Gaspari, Tratnik, Bi-rola, Klemenčič, Šubic, Kos in drugi.
Skoraj polovico koledarja pa bodo napolnili izseljenci sami. S članki je najbolj zastopana USA (Cleveland, Detroit, Chicago, Barberton, La Salle, Pittsburg, itd), nadalje Argentina, Kanada, Francija, Belgija in Nizozemska. Koledar bo imel okoli 150 slik in risb. Tudi zunanja plat koledarja bo zelo lepo opremljena. Zaradi obsežnosti in zaradi ogromnih stroškov, bo stal koledar za USA $2.50. Po-
samezniki in organizacije, ki si naroče vsaj 10 izvodov koledai ja—imajo 25% popusta. Naro čite si ga že sedaj, da ne bo pO" šel. Tiskali ga bomo v 5,000 iz vodih, toda, že sedaj nas skr i, da nam ne bo pošel.
Paketi in carina
Danes vam lahko sporoči® veselo novico, da pripravljaj" v Beogradu novo carinsko ur bo za darilne pakete. Pre#g predvideva za pakete do 20, ^ din naše notranje vrednos^ * oziraje se na to, kakšna ro*
v paketu, ki je namenjena gospodinjstvo in osebno Do naslovljenca. Vsak mesec dovoljen po en tak paket carine. Seveda, če pa bo, rec v drugem paketu roba, namenjena trgovanju—ae bo ta carinila. Prav tako b^o ščeni vsake carine večji p meti, ki so namenjeni hišni rabi naslovljenca do vre _ 150,000 din. Čim bo »ova^^ggb sprejeta, jo bomo objaviU v slovenskih izseljenskih list Ostale novice
5. in 6. septembra bo Okroglici na Priiporskem ^ slavje desetletnice priklji^c^^^ Slovenskega Primorja viji. že dp sedaj je
jboljš®'
čez 200,000 udeležencev.
je bila dobra, a ne naj toda lahko smo zadovoljni čen ne bo nihče! Šole se
bodo
pravkar pričele, jesen že na vrata. Že lep čas krasno, milo sončno 10. in 11. septembra bodo pravili rojaki iz USA tr'
izlet po Sloveniji skupaj venskimi izseljenci iz Fr& Na Bledu jim bo pel Slove
oktet.
Najlepše pozdrave praV
Vge0'
žar svetoval uslužbencu naj jim gotov del telesa "popenta" z rjavo barvo. Ta krasen in ogromen živalski vrt z lepimi nasadi in cvetlicami bi si moral oglodati vsak obiskovalec. Baš sedaj je v teku tudi zanimiv državni semenj (State Fair).
Čas za odhod je prišel. Poprej smo šli pa še na izvrstno kosilo k Mrs. Katy Štimac. Ona je zelo napredna in značajna žena. Med kosilom nam je povedala, da je v Detroitu padala toča debela kot jajce, toda on jo dejal, da je bila velika kot limona. No, ker je razbila strehe na hišah in celo na automobilih, bi skoraj rajši verjel Mr. Štimacu. Pri tem sem se spomnil tistega Kočevarja, ki je dejal: "Pri svetem Petru taka toča padu, take roke lomu kot moja veja."
Torej, zdravstvuj Detroit, dokler se spet ne vidimo!
Frank česen.
Vojaki naj pomagajo Koreji
SEOUL, 16. septembra—Zamisel ameriškega državnega tajnika John Foster Dullesa, da ameriški vojaki na Koreji pomagajo pri obnovi dežele, se bo kljub ostri kritiki doma, verjetno le izvršila. Ameriški general Taylor, ki poveljuje zavezniški kopni vojski, posebej še osmi ameriški kopni armadi, je pooblastil posamezne vojaške edi-lice, da lahko dajo vojake na .azpolago pri obnovi Koreje, to pa—na vseh poljih. Pri obnovi in zidanju porušenih domov, šol, bolnic; pa tudi pri vzgoji, zdravstvu in kulturnih ustanovah. Vojaški poveljniki posameznih Tdinic naj sami odločijo, v koliko je vojaška pomoč v konkretnem slučaju potrebna.
ČASI SE SPREMINJAJO
LONDON, 16. septembra—V Londonu se nahaja predsednik vlade samostojne republike Irske Je Valera. De Valera je prišel v London na povabilo- tukajšnjih irskih organizacij. Leta 1916 je oil de Valera obsojen na smrt cot veleizdajalec. Takrat je bila 36 celotna Irska združena z Velijo Britanijo, torej sestavni del Združenega kraljestva. Smrtna cazen se je spremenila v dosmrtno ječo, s pomilostitvijo le-i.a 1917 pa je bila popolnoma *rtana.
AVTOMOBILE V OHIO
COLUMBUS, 16. septembra— Leta 1908 je bilo na ohijskih cestah 10,649 motornih vozil. Leta 1952 pa žs 3,269,575. Motorno vozilo pride skoraj na vsakega drugega Ohijca. V Clevelandu samem pride en avtomobil na vsako 1.75^r osebe.
Krediti tujini nesejo
WASHINGTON, 16. septembra—Za kredite tujini sta v Ameriki znani dve banki. Svetovna banka, pri kateri je soudeleženih s kapitalom 55 držav in tako imenovana United State Export-Import Bank.
Svetovna banka je dala posojila, 81 po številu, 29 državam v skupni višini $1,700,000,000. Vodstvo banke pravi, da se ne more pritoževati glede vračanja posojil.
Export-Import Bank je dala okrog dve in pol milijardi dolarjev posojil. Do sedaj, to je v 18 mesecih njenega obstoja, je banka napravila 380 milijonov do bička, opisati pa je morala kot znesek, s katerim ne more več računati, torej je dvomljiv, le $500,000.
Če Amerika ne pomaga...
PARIZ, 16. septembra—Pod okriljem Združenih narodov obstoja tudi razpredena organizacija tako imenovane tehnične pomoči zaostalim krajem. Vodstvo te organizacije je moralo skrčiti delovni program za 10"/^. Vzrok? Združene države so črtale $4,600,000. Kljub temu pa od csltonega proračuna nosi Amerika se vedno 60'',; vsega proračuna. V letu 1953 bo ta organizacija razpolagala Š3 7 zneskom $21,500,000.
Oglašajte v - - * Enakopravnosti
TIHOTAPSTVO Z IZSELJENCI
BUFFALO, 16. septembra— Oblasti so prišle na sled posebni organizaciji, ki je proti visokim nagradam tihotapila Evropejce preko Kanade v Združene države. V dveh in pol letih se je v Združene države vtihotapilo 1800 ljudi. Le 60 od teh je bilo prijetih.
LMELIORIRALI BODO 3,260 HEKTAROV TRAVNIKOV IN NJIV	.
Konec aprila je bila tretja-
na seja okrajnega ljudskeg bora za okraj Celje-o " , Okrajni zbor in zbor proizv
cev
ajni ZDor m f--sta ob tej piložnosti razpravljala o osnutku ^va ga načrta za razvoj km '
v okraju.
ob'
Načrt predvideva, da novili v tem času 150 he vinogradov, matičnjake nice pa bodo povečali bodo dali 1962 leta en komadov cepljenk. V ^ bodo meliorirali tudi 3,
t arov travnikov in nJiv-mehanizacije predvideva,
imelo kmetijstvo čez j,jeV, 250 traktorjev, pet bul o jg, šest goseničarjev za vin 20 naprav za umetno jatil'
nje polja, 60 traktorskih ^,g.
devet

nic, 400 sejalnikov,
karskih naprav itd.
V dela in za meha"'^. kmetijstva bodo invest^^^^jgv, milijardi 66 milijonov jj3 razen tega pa bodo ' ^gpgši' milijonov dinarjev za P tev veterinarstva.
STEKLARNA V SK^P^j^laV'
V novi industrijski če ^ g%op' nega mesta Makedonije lju grade poleg nove ce ne tudi moderno tovarno ^ V tovarni postavljajo ^ ^ f' od lanskega leta. Za op""
varne in nadaljevanje jgOi' del je bilo letos odobren^ ' 75O 000,000 dinarjev. Prib milijonov dinarjev jc nih za opremo. Nova ska tovarna stekla bo P gtc" jala letno 150 ton oP^' .
a in 4,800 ton upog"J®j^^ter''! ravnega stekla. ^
obratih te tovarne bo s proizvodnjo konec leta.
•*t gmEb
th# mMs are	--
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
INDIJA IN "PORIUGALSIU GOA
rr
NEW DELHI Potnik, ki se je z nami vkr-cal v Genovi, je zelo rad govoril 2 Jugoslovani. Pater Eugenio je mnogo vpraševal in delal bolesten obraz, ko je govoril o verskem preganjanju" v Jugo-slaviji ter pripovedoval o svojem kraju Goa, portugalski po-®esti na obali Indije, nedaleč od ■Bombaya. Po poreklu je bil In-^ijec in njegovi predniki so se izneverili svoji veri, ko jim je pod-^Ij Portugalske zagrozil s S'artjo in jih v to prisilil. V sladki italijanščini je govoril o razvoju kulture in svobodi v de-Goa, o razcvetu portugalskih Pfekmorskih posesti in o teoloških seminarjih, katerih najbolj-slušatelji gredo v Rim, da izpopolnijo svoje znanje. "Kultu-^ civilizacija" je dejal, "se iz e nenehoma širita po vsem Podkontinentu."
Kmalu potem ko sva se poslovila, je vprašanje Geo znova prišlo na torišče indijsike poli-"ke in ne samo indijske. V Indiji "ženijo, da je kolonializem ne-®ehna grožnja azijskim in afriškim narodom. Argumenti, ki jih ^ tej zvezi omenjajo tu, nič kaj spominjajo na hvalnico oče-^ Eugenia, prvega državljana ^oe, ki smo ga srečali.
POSESTI SO USTANOVILI ^TOLIŠKI REDOVNIKI
Tri posesti y Indiji, nad katerimi še vihra portugalska za-®tava Goa, Diju in Daman, niso Samo os%nki kolonialnega im-I'^rija, marveč tudi stalna grož-v hrbet namerjena pištola, kakor pravijo tu. Tuja oporišča Indiji so upostavili "v trgovce preoblečeni duhovniki, ki so poz-^eje poštah gospodarji s puška-in bajoneti." Njihovo orožje, in bajoneti, je v glavnem izginilo!'•Toda trgovci in duliov-niki so ostali in njihove koristi Se zdaj ne razlikujejo od koristi Judi, ki so predstavljali Naza-rence iz Portugalske, ko so pred sto leti prispeli sem. Sultan ippoo, vladar Južne Indije v • stoletju in zgodovinar, opi-suje te dogodke v svojih spmi-takole:
v Portugalski Nazarenci so pri-s 1 pred tri sto leti v neko to-^^■rno blizu izliva neke reke pri 01. Tu so ustanovili naselje in prilastili zemljo, na kateri so prepovedali tako muslimanske ®iolitve, kakor tudi hinduske ^aiike. Kmalu so pregnali vse, tiiU pripravljeni sprejeti Jihove vere. Od Hindusov je ne-dekret zahteval naj v treh, sprejmejo krščanstvo ali zapuste svojo zemljo. Neka-so zapustili domove in po-^ izselili, tiste, ki krst i"^^^° storili, pa so nasilno
D •	*
g f^gi zgodovinar Francis
hanan je v svojih zapiskih s po Indiji takole pi-
^^Gbivalci mnogih mest Tu-® So Kankani. Le-ti pripove-po preganjanju v rojstnem kraju Goi Kdor je ostal tam, je sprejeti krščanstvo." tor ^ nastala trdnjava ka-v Indiji, ki je močno dinf^^ zdaj, ko bi topovi in tu	nekoč močne Por-
^	koanaj mogli škodova-
kof^ • f^°dovino Goe in ostalih vih°^ j® značilna vrsta krva-19Q1 "porov. Leta 1852, 1895, Zad 1912 so upore krvavo ^sili. Hind^use nasilno krstili
izgnali
na njihovi zemlji pa
ga ^ tujce. Poročilo, indijske-Ve	za zunanje zade-
Lizl?	predstavništva v
<^al ■	dni govorilo o "če-
nih^^	omejevanju politič-
dev ^^°^°^čin tn očitnem priza-stva'^"'"'	zatre volja Ijud-
Pitikljiačitvi k Indiji, ^^ska, prepoved zboro-^^Gtacije^ izgoni, zapira-
nje političnih funkcionarjev in ropanje indijskih državljanov, ki hodijo v Goe po opravkih, vse to je povzročilo veliko napetost."
V	Indijo pi'ihajajo dan za dnem vesti o nasilju oblasti v Goi, o krvavih ubojih po ječah in ljudeh, ki brez sledu izginejo. Vodja gibanja za osvoboditev Goe, dr. Shirodkar je pred štirimi leti izginil — aretirale 30 ga portugalske oblasti. Pozneje so v Lizboni trdih, da so ga izročili Indiji, kar pa so v New Delhiju odločno zanikali.
POLITIKA OHRANITVE POSESTI
V	takšnih razmerah prebivalci Goe težko izražajo svojo voljo in mnenje. V duhu pripadnosti K Portugalski vzgajajo rodove na verski podlagi, iz učbenikov pa so izločili vse, kar govori o indiji ter stikih med njo in Goe. Politika ohranitve tujega ozemlja pa se ne omejuje na raznarodovanja in teror. Portugalska / svoji propagandi in pripravljanju diplomatskih ukrepov če-3to govori o "nevtralnosti Indije," ki "ni vredna, da bi kontrolirala tako važno strateško pristanišče in pomorsko oporišče, kakor je Goa." Komaj nekaj let je tega, ko je takratni tajnik :a zunanje zadeve Indije R. V. Eladzuma govoril o prizadevanju Portugalske, da bi ji ZDA pomagale obdržati kolonije:
"Kaj vse so Portugalci obljubljali Združenim državam Amerike v finančnem in vojaškem pogledu, bo pokazala zgodovina. Zanesljivo pa lahko režemo, da so ZDA že zdaj prevzele vlogo braniti Goe kot portugalsko posest v prepričanju, ia bo v rokah Portugalske to pristanišče v primeru vojne več koristilo, kakor pa če bi bilo v rokah Indije."
ZDA o tem vprašanju svojega stališča še niso tako odkrito pojasnile, kakor bi indijska javnost želela. Portugalski ministrski predsednik dr. Salazar je že večkrat poudaril razliko med "zavezniško Portugalsko" in "nevtralno Indijo," da bi zahodne države zainteresiral za status kuo. Že leta 1945 je dajal v :em smislu obljube, ko je rekel: 'Portugalska si je v drugi svetovni vojni izbrala pot 'nevtralnega sodelavca Velike Britanije' oda v prihodnji vojni ne bi in le sme ostati nevtralna."
PLEBISCIT
Sklep indijsk^ vlade o ukinitvi indijskega predstavništva v Lizboni je zadel tu na enodušno odobravanje. Malone enodušna je tudi zahteva, da je treba dokončno ureditev vprašanja portugalskih posesti na ozemlju In-
dije storiti odločnejše ukrepe, med katerimi omenjajo na prvem mestu prekiifitev diplomatskih stikov. Upravičenost razloga, ki ga je za ureditev vprašanja navedla indijska vlada, pa je sprožila živahno razpravo. Leta 1950 je indijska vlada predlagala, naj bi vprašanje portugalske posesti uredili s plebiscitom. Sledili so novi predlogi; poročilo indijskega ministrstva za zunanje zadeve o prekinitvi pc| slovanja indijskega predstavništva v Lizboni ne omenja plebiscita, marveč samo predloge o načinu "izročitve Goe Indiji." Javnost pa še zmeraj razpravlja o plebiscitu.
Mnogi menijo, da predlog o plebiscitu ne ustreza, ker začenja razpravo pripadnosti Goe. Ti krogi smatrajo že samo vprašanje, da bi portugalske posesti pripadle Indiji, zgodovinsko in zemljepisno za nesmiselno. Mnogi poznavalci razmer v portugalskih posestih menijo, da bi bil plebiscit v sedanjih razmerah za Indijo neugoden. To pa nikakor ne bi moglo pomeniti, da je ozemlje 4240 km^ na indijskem kontinentu in v indijski državi Bombay sestavni del Portugalske, oddaljene nad 10,000 km. Zato bi tudi načelno pripoznanje upravičenosti plebiscita v sedanjih razmerah pomenilo nagraditi kolonizatorja za vse kar je storil.
Ko je predsednik portugalska vlade Salazar nedavno govoril o zahtevi Indije, je rekel, "da bi se morala Azija čutiti srečno in hvaležno za civilizatorsko in kulturno poslanstvo, ki so ga opravili Evropejci." Ta "kulturni imperializem," njegov razvoj, njegove metode in gesla nekaterih državnikov v Evropi, ter njihovih odposlancev prihajajočih v Azijo v kutah, deželam, ki se bore za svobodo, niso neznani. Človek bi rekel, da v Evropi in Aziji kažejo, na iste ali pa na zelo sorodne vire.
Ladislav Bruner.
(PO "LJUDSKI PRAVICI")
Gladly
roR
I*.,LAW
......
M
S E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Petkovšek. lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje • SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe
JABOLKA
sveže zaklane in očiščene piščance—pisano blago od vreč, ki se lahko uporabi za vsakdanje obleke, dobite pri
ADOLPH J. SOMRACK
MAPLE GROVE ROAD (Med Rt. 91 in 174, bliiu Rt. 84) Td.: Willoughby 2-1845
Stanovanje s 3 sobami se odda v najem. Vpraša se na 1428 East 53rd Street UT 1-4728
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
EE 11934 15813 WATERLOO RD.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA ZA
Kleparsko delo ■ popravljenje
streh prenavljanje in mizarska dela
Damo prosti proračun Popravljamo dimnike Vse delo je prvovrstno in jamčeno Cene zmerne
J. KOVIGH & SON
1554 EAST 55th ST. EN 1-2843
Damo prosti proračun
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmalizmu.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo Vprašajte nas. kamorkoli.
Dve opremljeni sobi se odda v najem.
Vpraša se na 6529 JUNIATA AVE. ali pokličite EN 1-9176
ODDA SE V NAJEM
velika in lepo opremljena soba poštenima Slovenkama ali pa mlademu paru. Na razpolago sta tudi kuhinja in sprejemnica poleg drugih udobnosti.
Zglasite se na 1061 E. 68 St.
ST. CLAIR BEVERAGE 7702 St. Clair Ave., EX 1 -0498
Odprto 9. do 9. ev.
Pivo, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača, cigarete. Cena pivu je bila znižana.
Modra gospodinja ve "
Gostje pri zabavi imajo ra|e Cok@
Vaši gostje—mladi ali ne—
se bodo gotovo veselili ledeno-mrzlega Coke. Njegov neprimerljiv okus oživi zabavo . . . pospeši veselje.
Pomnite tudi, daje lahko servirati Coke—ledeno mrzlega v steklenici.

Kupite ga
v zaboju ali kartonu
BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
"Coke" is a registered trade-mark.
© 1953, THE COCA-COLA COMPANY
3 ODRASLE OSEBE
IŠČEJO STANOVANJE S 4 SOBAMI.
Kdor ima za oddati naj sporoči na VERONICA SEVERINAC 726 E. 117 S!.. MU 1-6056
HARMONIKE NAPRODAJ
Nemškega izdelka, štiri-vrstne na gumbe; zelo lepe, bele s kamni okrašene.
Cena $200.
Za naslov se pozive v uradu tega lista.
NAPRODAJ
PRODA SE
HIŠO ZA ENO DRUŽINO, 6 SOB. 2 GARAŽI.
PRODAJA SAM LASTNIK. Vpraša se na 16723 Grovewood Ave., IV 1-4913
DELO DOBIJO ŽENSKE
DEKLE
dobi dobro službo za splošna pisarniška dela. Mora imeti lično pisavo. Za polni čas. Dobra plača. Vpraša se v pisarni CLEVELAND ACCOUNTING 6411 St. Clair Ave., UT 1-5158
DELO DOBIJO MOŠKI
FORD MOTOR CO.
Clevelandska tovarna sprejema prošnje za delo od
NOVIH AMERIKANCEY
ki so zmožni govoriti nekaj ,	angleščine.
To podjetje nudi visoko plačo, izvrstne delovne razmere, in sekuri-teto za bodočnost. Sedaj intervui-ramo kvalificirane moške za vsakovrstna dela.
Prosimo, zglasite se osebno v našemu uposl j evalnemu uradu na Engle Road, južno od Brookparka. Prebivalci izven mesta so prošeni, da pišejo na
FORD MOTOR CO.
17601 Brookpafk Rd.
CLEVELAND, OHIO
m m m ■■■ % # #	mi dajemo merchants znamke
BAILEY'S 4 TRGOVINE

STEPLADDER
EXTENSION
STAIRWA
SCAFFOLD
TWO LADDERS

6.95 Metal Wall Cabinet Unit
5.00
A.	Levo: 24x15x10"
B.	Srednji: 15x24x10'
C.	Desno: 24x15x10"
Kupite jih posamezno, v parih ali v skupinah za dodatno« shrambo, ki jo potrebujete. Kabineti so izdelani iz kovine in imajo jeklene ročaje iz kroma; finiš je belega enajmla. »
SAFETY LADDER iz koVlIie
Lestve 4 cev. raztegljive do 6 čev.
8-95
24-95
5	čev. raztegljive do 8 čev. 10.95
6	čev. raztegljive do 10 čev. 12.95
7	čev. raztegljive do 12 čev. 14.95
8	čev. raztegljive do 14 čev. 16.95
Mere 30"'	29.95
Mere 33"	34.95
$1 takoj $1 tedensko
Pet različnih lestev v eni! Lahka za rabo, nima kompliciranih mehaničnih naprav, ne rabi se orodja. Je z gumijem podkovana za večio varnost.
"VACUUM ACTION"
Ekstra klozet, ali shramba kjerkoli jo potrebujete. Močno zgrajena v mahoganij barvi. Zgoraj ima polico, obešalnik za kravate, žep za kampfor, ključavnico in ključe.
Easy Day Dry Mop
2-49
Opravi delo čarobno! Prah pobere ko se mopo dvigne s poda,
ga spusti ko se jo otrese. "Mop head" ne pade pri otresenju,
ampak se zlahka odstrani.
BAILEY'S Sedmo nadstropje in v vseh podružnicah
'^T. ? i. -A'
O: i


i.i'v- -'v."-v
stran?
enakopravnost
VOHUNI
IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE
(PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTIOBVEŠČEVALNE SLUŽBE RICHARD A HEARSHA)
(Nadaljevanje)
Na delo torej! Zdaj se je no-miril tudi Mackenzie King. JPro-tiobveščevalni oddelek kanadske policije je pohitel, da z Guzen-kovo pomočjo razvozla vsebino skrivnih sovjetskih brzojavk.
Ni bilo namreč res, da so Gu-zenka poslali v Združene države.
Z družino vred so ga odpeljali samo na varen kraj v okolici Ottawe. Rockcliff Baracks — skalne barake — so imenovali ta kraj, ki je bil v resnici le utrjeno vojaško in policijsko taborišče. Poleg taborišče se razteza obsežno vežbališče. Tu je bila tud i vedno močna straža. Taborišče je imelo tudi lastno letališče in hangarje. Dostop k notranjim poslopjem pa je še posebej čuvala močna in visoka železna ograja. V skalnih barakah so vežbali predvsem enote kanadske specialne službe, tako da tu ni bilo razen uniformiran-cev videti nikogar.
V taborišču je lahko nemoteno delal Leopole s svojim štabom. Vsi, ki so delali pri obveščevalni službi, so bili v stalnih stikih s taboriščem. Prebivalci taborišča pa so zlahka prihajali kamor je bilo potrebno. Ni se jim bilo treba bati, da bi kdo nepoklicanih zašel med nje. Redno so se sprehajali.
Guzenko je prinesel s seboj velik kup papirjev, ki jih je moral rešiti, degifrirati. Kadarkoli so zasledili podatke, ki jih je bilo treba kontrolirati, se je iz taborišča odpravila posebna skupina, da izvrši zadano nalogo. Razen tega so morali kontrolirati tudi vse sumljive osebe. Ker pa so v tej aferi nastopale samo osebe iz višjih krogov, je protiobveščevalna služba rabila tudi detektive v frakih, opazovalce, ki so se znali med ljudmi z uglajenim vedenjem kretati brez vzbujanja pozornosti.
Zdaj se šele resnično vidi, koliko podlosti, umazanije in pokvarjenosti skriva v sebi ta uglajena druščina — so govorili Leopole in drugi člani štaba, ko so prišli na sled kakšnemu sve-tovnoznanemu znanstveniku, univerzitetnemu profesorju, političnemu predstavniku ali visokemu častniku.
Predvsem pa je bilo treba dognati, zakaj je pobegnil Guzenko. Kaj ga je vodilo, da je iz dneva v dan zbiral podatke ter lepega dne pobegnil, zapustil domovino in službo. Razjasniti je bilo treba, če morda tu ne gre za prevaro, ali za preračunano uprizarjanje mednarodnih zapleti ja-jev.
Kar je Guzenko o tem povedal, je zvenelo zanj zelo lepo Nedvomno je bilo v njegovem

Extra Allowance I Limited Time Only
SQUARE fNCH PICTURE

odgovorou nekaj resnice in nedvomno je ta resnica bila eden vzrokov za njegovo izdajo in pobeg.
"Rusko ljudstvo si prav tako predstavlja svobodo, kakor vsako drugo ljudstvo, ki živi na zemeljski obli," je dejal pobegli sovjetski častnik v svojem priznanju, "a ne more uresničiti svojih sanj o svobodi in demokraciji, ker živi v sistemu nasilja in preganjanja. "Videl sem," je nadaljeval Guzenko, "kako Sovjetska zveza na mednarodnih konferencah resno razpravlja o miru in varnosti, a se v isti sapi pripravlja na tretjo svetovno vojno. Prepričan sem, da dvolična politika Sovjetske zveze ne koristi ruskemu ljudstvu, temveč le ogroža civilizacijo vsega človeštva."
Po lastni izjavi se je Guzenko samo zategadelj odločil za beg, da razkrije umazano sovjetsko trgovanje ih njegove podle na mene.
"Lepo, lepo," je sam zase mislil velikouhi Leopole ter si zamišljeno drgnil že tako velike uhlje, ki so se mu v zadnjih dneh še bolj nategnili, "zelo lepo, to da — prelepo!"
Navajen je bil, ogledati si vsako stvar z dveh plati. Niti v obveščevalni niti v protiobveščevalni službi še ni naletel na žrtev, ki ne bi govorila o idealih in prepričanju. Med njimi je bilo tudi nekaj takih ljudi, ki so pod vtisom grozot minule vojne mislili zares odkritosrčno. Pri večini pa je za takšnimi izjavami tičalo še kaj drugega. Za obveščevalno središče pa je bilo koristno, poznati tudi ta "kaj dru gega," kajti Leopole je samo iz tega lahko sklepal, koliko sme zaupati temu ali onemu. Ženske, denar ali zelo razburljiva preteklost • . . Večkrat tudi vse hkrati.
Toda Guzenko? Imel je lepo, mlado ženo, ki ga je ljubila in on njo. Sam Guzenko pa je bil še premlad, da bi imel za seboj kaj temnega. V diplomatski službi je imel visoko in zaupno mesto, plačo je sprejemal v dolarjih, stanovanje mu je plačalo veleposlaništvo, torej tudi ni. mogel živeti v velikih denarnih zadregah.
"Kje je torej vzrok, da so ga hoteli že prejšnje leto odpokli cati?" je vprašal Leopole, čeprav je le glasno mislil.
"Mislim, da je tudi to v zvezi s sovjetskim strahovalnim sistemom," je odgovoril nadporoč-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED MALE
MEN
Bring Your Enjoyment of TV UP-TO-DATE!
Think of it — this Phiico 4002 has . a screen that* is almost five times larger than an old 10-inch set. Plus UHF-VHF Aerial. Trade now and save!
$279.95
Including Federal Tax and Warranty
For PICKING ORDERS and LIGHT PACKING GENERAL FACTORY WORK
Good starting pay Hours: 8 A. M. to 4:30 P. M. No Saturdays. Good working conditions. Only men interested in steady work need apply.
CRESCENT DENTAL MFG. CO.
1839 S. PULASKI RD.
REAL ESTATE FOR SALE
IDEAL LOCATION for any business. Store 20x20. Large 5 room apartment and 3'room basement apartment. Inquire 5120 Elston Avenue in rear of store.
Phone A Venue 3-8382
Norwood Appliance & Furniture
KEDVALE near Addison — 1-5 rooms and 2-3 rooms. Income $225 month plus owner's apartment. Oil hot water heat. 2 car garage. Lot 50x175. — Price $27,500.
A Venue 3-5868
6202 St. Clair Avenue
OPEN EVENINGS
EN 1-3634
John Susnik
INCOME PROPERTY — 2 story frame building; hot water heat; 2-5 room apartment, and 1-4 apartment. Store with 2 rooms in rear. Excellent condition. 2 truck garage. Good income. — Owner sacrifice $14,500.
WHitehall 4-8330
nik Buster.
"Saj se mu vendar ni bilo treba bati, dokler ni imel vzroka!"
"Že spet-mislite samo s kad-sko glavo," se je smejal Buster, ki je dolgo živel v Sovjetski zvezi kot zvezni častnik in ki so ga prištevali k strokovnjakom za sovjetska vprašanja.
"Svoje glave ne morem zamenjati," se je jezil Leopole. "Policije se boji samo tisti, ki je kaj zagrešil."
"Poslušajte, Leopole! V Sovjetski zvezi sta dve oblasti. Ofi-cielna oblast, ki jo tu v Kanadi vsi poznamo, ta obrača kolesje države na sploh, toda za to oblastjo stoji druga, stoji NKVD, ki smo jo svoj čas pri nas imenovali "Čeka," pozneje GPU. To je tajna služba."
"Toliko bom menda sam tudi še vedel."
"Toda to ste vendar že pozabili, da tajna služba nadzoruje tudi vojaštvo."
"Nisem pozabil. V Angliji na primer lahko Intelligence Service nadzoruje celo ministrskega predsednika."
"Da, lahko ga nadzoruje in po redni pošti dostavi svoje opazke in da svoje nasvete. Ne more pa se neposredno vmešavati v vojaške službene zadeve."
"To je samo formalnost," je dejal Leopole in si nervozno potegnil uhelj.
"NKVD pa se kakor v Nemčiji Gestapo lahko neposredno vtika v vse stvari. Tega pa noben, še tako malo vreden oficir ne trpi rad, če se civilisti vmešavajo v njegovo delo. Stavim, da so med NKVD in polkovnikom Zabotinom bila stalna trenja. Guzenko je delal pri Za-botinu kot aktivni oficir in je po vsej verjetnosti bil na nje; govi strani. Poleg njega je v sosedni sobi delal strokovnjak za tajnopis NKVD in tja so često-krat prihajali tudi uslužbenci NKVD."
"Aha, otovo so bila trenja tu-
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
di med njimi."
"Prav to hočem povedati," se je smejal Buster. "Od časa do časa vsakdo rad inrtigira, ova-ja, obrekuje ter nastavlja pasti in prepreke, kjer jih le more."
"Menda ne mislite s tem povedati, da so uslužbenci NKVD meni nič tebi nič dali neugodno mnenje o Guzenku?"
"Prav to hočem povedati," se je smejal Buster. "Od časa do časa namreč poročajo v Moskvo, kako se v tujini vedejo diplomatski uslužbenci. Razen tega pa je mogoče, da se je Guzenko ob rojstvu prvega sina preveč napil, ali pa se je napil ob kakšni drugi priložnosti in je bil nekoliko glasnejši kot navadno."
"Kaj podobnega se lahko zgodi tudi komu drugemu," je Leopole po strani pogledal nadpo-ročnika Busterja, ki je tudi sam bil velik prijatelj alkohola.
Nad poročnik Buster pa se ti-stokrat niti zmenil ni za to pikro opazko.
"No, in nato so se enkavede-jevci razkričali, govorili o diplomatskem škandalu in vrag vedi, če niso morda celo javili v Moskvo, da se je Guzenko nespoštljivo izrazil o Stalinu, kar je greh in prekršek, ki v Sovjetski zvezi stane glavo."
"In mislite, da so ga zaradi tega odpoklicali v Moskvo?"
"Vsekakor! Zato je tudi bil na strani polkovnika Zabotina. Vojska in NKVD sta zategadelj prišli v ostra nasprotja."
Leopole še vedno ni mogel verjeti.
"In vendar se ni bilo treba bati mlademu oficirju. Odpotoval bi domov in dokazal svojo nedolžnost."
"Povejte mi, ali res še nikdar
niste slišali tiste šale o zajcu, ki je zbežal čez mejo? Med potjo so ga vprašali, zakaj beži. Zato, je dejal zajec, ker pri nas vsakemu oslu porežejo uhlje. Toda ti nisi osel, so ugovarjali. Hm! je odgovoril zajec, preden bi dokazal, da nisem osel, bi bil že zdavnaj ob uhlje."
Leopole ni imel zaman velikih
y blag spomin
ob tretji obletnici odkar je umrla naša ljubljena soproga in dobra, skrbna mati
Angela Rolih
Zatisnila je svoje mile oči dne 17. septembra 1950.
Draga žena, ljuba mama,
zakaj si zapustila- nas?
Odnesli so Te v temno jamo, ne vidimo več Tvoj obraz.
Smrt je kruta, smrt je strašna, uniči up, razdre vezi,
ostane le bolest v srcu in lep spomin na prošle dni.
Žalujoči ostali:
LOUIS, soprog
LOUIS ml., sin
LILLIAN, hčerka
Cleveland-Euclid, Ohio, dne 17. septembra 1953.
uhljev. Busterjeva primerjavS' ga je neposredno prizadela in jo je molče sprojel.
Čez nekaj dni se je izkazalo, da je Buster imel prav. Med vojaškim atašejem, polkovnikom Zabotinom in šefom NKVD Pavlo-vom so bila stalna trenja, ki so se nazadnje tako zaostrila, da je morala celo Moskva poseči vmes. (Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
ob deveti obletnicif odkar je naš ljubljeni sin, brat# soprog in oče
SGT. JOHN BERGANT
Svoje nadebudno življenje je bil v borbi za svobodo v Franciji, dne 16. sept.
Jesenske rože cveto na goiB' Tebi, dragi, mili,^
ki sladko počivaš in večni mir uživaš.
V naših srcih cveto rože spočete v ljubezni pravi,
cveto iz srčnih globočin,
Tebi, dragi, v blag spomin-
žalujoči ostali:	'
JOHN in FRANCES,
STEVE, ANDREW. ALBt
in JOSEPH,^atje
MARIAN in FRANCb»' MARY, soproga SHIRLEY, hčerka	gg,
Cleveland, O., dne 17. sept-
THE MAY GO'S Cool BASEMENT
Dobri nakupi za moške in dečke
Deski fini pleteni bombažni
Ski
i
pižami
z manjšimi hibami
j.99
Deški fini bombažni, pleteni ski pižami. Z okroglim ovratnikom. Navadne barve. Nekatere pisane. Regularne vrste 2.95 do 3.50. Mere 4 do 16.
Deške zimske ieže spodnje
SRAJCE, HLAČE
vsak komad
69
Krem barve, s kratkimi rokavi, okroglim ovratnikom. Hlače so z elastiko ob pasu. Samo prve vrste. Majhne, srednje ali velike mere. Narejene za dolgotrajno nošo.
Poštna in telefonska naročila sprejeta do 5.30 in v ponedeljek od 9. zj. do 9. zv. Pokličite CHerry 1-3000
MOŠKI 3.50 "CoLmLia''
Broadcloth
PIŽAMI
SK P ZAM
Moški navadni ali pisani broadcloth pižami. Vrhnji del v obliki suknjiča ali "slipover" stila. Hlačnice imajo robove. V zahtevanih barvah. Mere A-B-C-D. Reg. vrste $3.50.
Moški pleteni bombažni
Moški pleteni bombažni ski pižami. Z okroglim ovratnikom ali posebej vši-tim ovratnikom. V navadnih ali pisanih barvah. Manjše hibe. Reg. vrste 3.95 do 4.50!
The May Co.'s Basement oddelek z moško in deško opravo