116 štev.
V Ljubljani, v soboio 18. oktobra 1ST9
imetnik VII,
Interatl ae sprejemajo in velji
triatopna vrata:
8 kr., če ae tlaku lkrat,
19	"
n u .i n - II
n i> ,i ,i 3 ,| Pri večkratnem tiskanj « irna primerno zmanjša.
R ok o pi al
se ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo. N iročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedieija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po poiti	prejemar velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
»u poileta	. . o „ — „
*a četrt leta	, . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za cnio leto . . 8 gl. »a poi ieta	4 „
aa četrt ieta	2 „
Politi US list u slofisïl n aro d.
V Ljubljani na dom pošiljan velii 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soooto.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 15. oktobra.
Tudi današnja tretja b e j a državnega zbora je pokazala, da je večina zbornice na združeni desni strani. Vršile bo se namreč volitve za jako važne 3 odseke, namreč a d resni, legitimacijski in peticijski odsek. Razni klubi so se bili dogovorili, da za vsaki ta odsek, ki imajo po 24 udov, devet odbornikov voli liberalna, devet desna stranka ostalih šest pa večina zbornice. Precej pri volitvi za adresni odsek se je pokazalo, da je večina na desni strani, ker je bilo v ta odsek poleg skupno sprejetih 18 kandidatov izvoljenih še 6 od združene desn ce nasvetovauib kandidatov, namreč dva Poljaka , en Čeh, eu Moravec iz skupine konservativnih velikih posestnikov moravskih, ki še niso pristopili k nobemu klubu, pa so z desnico glasovali, in dva iz kluba Hohcnwartovega. V adresnem odseku so toraj iz desnega središča: Hohei.Avart, Kla;č, Giovanelli Ignac j, knez Alfred Liechtenstein in Schneid, iz češkega kluba : Rieger, Henrik Clam-Martimtz, Šrom. Zeithammer pa Gudenau izmed moravskih velikih posetnikov ; iz poljskega kluba: Groholski, knez C^artoriski Duuajevski, Ev-zebij, Czerkavski in Smarcevski. Devetorica liberalna pa je: Demel, Ilerbst, Rechbauer, Kopp, Gcharschmid, Sturm, Su^s, Tomaszczuk in Weeber.
Za načelnika bil je izvoljen dr. Groholski. za njegovega namestnika predsednik prejš ije državne zbornice dr. Rechbauer, za perovodjo
pa Schneid in Tomazczuk. Poročevalec večine bo najbrže grof Hohenwart, za manjšino pa bode po naznanilu liberalnih listov adreso sostavil dr. Ilerbst. Volitev se je vršila še dokaj hitro po imenu pri vseh treh odsekih iz cele zbornice, kakor je bil nasvetoval Lien-bacher. Liberalci so najprej želeli, da bi 8e bila legitimacijski in peticijski odsek volila po devetih oddelkih, da bi bili na ta način dobili večino, ker so namreč oddelki vsled žrebanja tako sostavljeni , da ima levica v petih odločno večino. Po dovršeni volitvi za adresni odsek so zopet nasvetovali, naj se volilna listka za legitimacijski in peticijski odsek ob enem oddasta , pa desnica se je temu krepko ustavila, češ, da vsled tega lahko nastane kakšna pomota, in izid je pokazal, da je prav imela. V legitimacijski odsek je b lo namreč zopet voljenih 15 poslancev združene desnice in 9 liberalcev, namreč iz kluba Ilohen w arto vega: Lienhacher, Ffliigl, Karlou, Thurn-her, Styrzza ; iz kluba češkega: Wieder sperg, GrÜLWuld, Mir. Kinsky, Kusy in Vesely; iz kluba poljskega: Smolka, Baum, Julij Czerkavski, Mieroszevski in Vetter; izmed liberalcev pa devetorica: Granitscb, Weeber, Kovalski, Schier, Kohanovski, Waldert, Menger, Jaques in Obentraut. Volitev za peticijski odsek pa menda ni obveljala, ker se je pri skrutiniranju ali soštevanju glasov, ki se je za omenjena odseka vršilo še le po končanem \ zborovanju, menda pokazalo, da se število od-dauih glasov s številom glasujočih poslancev ne v j em a.
Volitev toraj ni veljavna in se bo morala še enkrat vršiti. Kako je li to prišlo, se ne vč, ali skušnja prejšnjih let je naše poslance izučila, da morajo silno previdni biti. Za peticijski odsek bo bili od združene desnice nasvetovani: Winkler, Zallinger, Fröschl, Pozza, Wurm, Matuš, Belcredi, Salm Hugo, Roth, Je-rabek, Weigel, Ruczka. Zuk-Skarszewski, Spla-vinaki in Ozarkievicz, od levice pa: Zaha-rija Ilerrmanu, Stühr, Batihanns, Raab, Terlago, Wrann, Ofner, Tausche in Wiesenburg. Ministri so bili pri današnji seji vsi navzoči in grof Taaffe je po prvi volitvi proti nekterim rekel: ,,Zdaj zbornica vsaj voli svobodno; a prej se je le rekalo: Tako hočemo imeti, in ne drugači."
Dunajski vladi vdani listi liberalni stranki levite bero, ker ni imela toliko rahločutja, da bi bila piedsednikova namestnika soglasno izbrala iz desnice, ko je bil predsednik izvoljen izmed njene sredine, ampak je hotla vse tri načelnike imeti iz svoje vrste, ter je vsled tega pričela prvi boj z nasprotno stranko, v kterem pa je bila pobita. Zopet drugi listi hudo tarnajo in eden izmed njih piše: „Parlamenta-rične obravnave so se pričele, in pričele so se s pobitjem vstavoverne stranke." To se bode tej stranki najbrže še večkrat pripetilo, a gospodje so bili dozdaj vedno le vajeni biti v večini, zato jih tem britkejše boli, da so zdaj v manjšini.
Ilohenwartovemu klubu sta pristopila tudi dalmatinska poslanca Monti in Pozza, ki sta te dni došla na Dunaj. Klubi desnice se prav
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek čas.
XX.
Pater Generoza knjižnica za mladino je bila pičla, zato sem mu bil kmalu vso prebral in zopet sem imel dosti časa pečati se z drugimi rečmi. To ugodno priliko je porabil slepi pater Miklavž ter me nagnal, da sem mu moral pomagati pri vrtanji in pilenji oljkiuih pešek za rožne vence, ktere je izdelavah A to ni bilo zastonj, marveč dobival sem plačilo v raznih šolskih potrebščinah, pa tudi v kakem boljšem grižljeji.
Pater Miklavž je bil, kakor sem omenil, slep. Predno je oslepil, je bil nekje profesor — menda v Novem mestu. Tukaj je spovedoval in tudi maševal, pa le pri sv. Barbari, in jaz sem bil dolgo časa njegov ministrant. Veselje je imel posebno s t č:, zato je bilo v njegovi sobi polno tičnik"!v in predno je vse opravil, je bila ura že deset. Vse te svoje rejence je učil žvižgati velikošmarnsko „Za Bogom častimo" — tako da je mene pri učenji in pisanji nalog nekoliko časa hudo motil, ker je bila njegova soba tik moje. Razen tega je bilo po drevji pred njegovim in mojim oknom vedno cele trutae vrabcev, kteri so vedno čivkali ter
letali na okna — zakaj, so zvite živaiice že vedele. Pater Miklavž je namreč svoje tičnike čedil in svojim rejencem piče dajal vedno pri odprtem oknu in ker je moral to edino z rokami opravljati, v kterih je tudi oči imel, je vel ko zrn razstresel po oknu in po tleh. Vrabci, zviti kakor so, so morali vedeti, da revež nič ne vidi, zato jih je bilo vedno polao na oknu in še celo v njegovi sobi. Tiči njegovi so od teh profitirali veliko v petji in večkrat se je patru pripetilo, da, ko je pred tičnikom zažvižgal svojo „Za Bogom častimo", mu je njegov učenec odgovoril s „čiv, čivl ' To ga je vselej hudo zjezilo, odprl je okno iu vrgel kaj za vrabci v drevje, pozneje je še pregovor,1 patra guardijana, da je dal tisti dve češplji posekati, s čemer pa jaz nisem bil nikakor zadovoljen, ker sem bil že prej postavi ji v proračun svoje sadne letine.
Da smo bili „klošterski muci" poredni, sem že prej omenil. Tu le eden dokaz naše porudnotti, ki je bila tem zlobnejša, ker smo jo poskusili ravno nad patrom Miklavžem, ubogim slepcem. Ker so namreč vrabci vedno letali v njegovo sobo, smo nekega due oprli svoj oken in natresli zrnja na-nj, pa tudi po tleh. Okno smo dali na nit, potem se je eden skril pod posteljo, drugi pa smo šli ven. Ko je bilo lač-
nih živalic dosti nabralo se v sobi, potegne oni pod posteljo nit, okno se zapre, mi planemo skoz vrata in jih polovimo s cunjami. Pater Miklavž je bil ravno v spovednici, ker je bila sobota, meni je dal ključ, da mu pometem sobo. Peklenska misel šine mi v glavo, drugi, ki so porto pometali, se brž strinjajo ž njo in zarota je gotova. Tičnikov je bilo veliko pod streho, eden steče po-nje, potem poberemo Miklavževe tiče s tičnikov in damo mesto njih vjete vrabce vti-nje, one pa pospravimo po onih tičnikih, potem 'pa čakamo v moji sobi, kaj bo.
Pater Miklavž pride s svojo palico in kmalu je slišati zopet njegovo žvižganje „Za Bogom častimo"; ali kaj je to? Nobeden tič ne odgovori , k večemu je slišati „živ, živ", vsi pa plašno frfetajo po nenavajenih jičah. To se patru vendar prečudno zdi, zato odpre vratice in vjame tiča, kterega začne tipati od vseh strani, posebuo po kljunu; po tem spozna, da ni pravi, ampak vrabec, in strašen sum prešine njegovo glavo. Dene ga nazaj, potem preišče vse tičn;kn, povsod je enak rezultat!
„To je pa vendar preveč! To so storili fantje, ti lumpi. No le čakajte, ta pot vam bom pa zasolil."
Mi, ki smo bosi to poslušali pri vratih,
marljivo shajajo in so med seboj v vedni dotiki. V IIohenwartovem klubu je bilo po želji levice nasvetovauo, da naj bi se za gospodar ska vprašanja volil poseben odsek 34 udov, a ker so reči, ki bodo prišle pred zbornico, tako različne, da bi v tak odsek nikakor ne bi mogli voliti strokovnjakov, ki bi bili vsem kos, seje sklenilo za vsako vprašanje voliti poseben od sek, ki bode sostavljen iz poslancev, kteri bodo reč dobro umeli iu kolikor mogoče prav in ugodno rešili. Postava o živinski kugi se bode izročila odseku 24 udov, ki se bode volil v pri hoduji seji 17. t. m.
O ministerstvu poročajo uradni listi, da bode grof Taaffe precej po dovršeni adresni razpravi cesarju nasvetoval novega učnega in denarnega ministra. Pri tej priliki se bode tudi pokazalo, ostanejo li vsi dosedanji mini stri v službi ali se bode tudi v tem oziru kaj spremenilo. Dalje ti listi omenjajo, da hoče vojno ministerstvo nad milijon goldinarjev prihraniti s tem, da se bode poleg rednega od-puščevanja še po 15 mož od vsake kompanije za 5 do G mescev razpustilo na odpust, kar bodo vojaki in njihovi starši gotovo z veliko radostjo pozdravili.
Prva zmaga.
Z veseljem smo slišali, da so naši zmagali v drža\m:m zboru pri volitvi podjiredsed-nikov. Ustavoverna stranka je bila tako prevzetna, da ni hotela naši stranki nobenega od treh predsednikov privoščiti. Naši so volili usta-vovernega Coroniuija, tedaj bi se spodobilo, da bi bili liberalci vsaj enega iz naših volili; toda oni so hoteli vse tri sedeže imeti, zato jih je poraz pri volitvi prav po pravici zadel, propadli so z obema kandidatoma. Ustavoverci se tako jeze, da bodo še zboleli uekteri, to jim ne gre v glavo, kako je to mogoče bilo, in ves svoj žolč spuščajo na tiste ustavoverne poslance, ki niso k seji prišli, med njimi je bil tudi Taufferer. Kedar tedaj Taulferer v njih klub pride, dobil bo ojster „verweis". Vendar ne bi imeli večine , če bi jih prav devet ne manjkalo v seji, kakor zaduj.č; to je zdaj že jasno, da je nepotrebno toliko jeziti se iu iznenadene se kazati. Saj mi smo že pred od-
pretjem državnega zbora vedeli, da bo naša stranka v večini, samo če Tatiffe hoče; ustavoverci pa tega dozdaj, do prve bitke niso hoteli verovati, zato so našo stranko na ,,ko-rajžo" poklicali s tem, da niso hoteli nobenega naših podpredsednikov voliti. Kar so iskali, to so dobili, namreč bili so vrženi in pobiti. V prihodnje bodo vsaj vedeli, koliko da premorejo. Babali so se poprej, da imajo 175 glasov ker so vsacega za „ustavoverca" šteli, kdor tega ni odločno oporekel, zdaj pa so komaj 156 glasov vkup spravili, in če jih je res 9 manjkalo, in če sme teh 9 ustavovercem šteti, kar pa ni verjetno, ker ravno dvomljivi so najbrž izostali, vendar pri vsem tem ne morejo več ko 165 glasov vkup zbrati. Tedaj sj v odločni manjšini. To tudi že priznavajo, ker vedo, da ministri ne glasujejo z njimi ampak z našo stranko.
Sliši se, da hočejo moravski velikoposest-niki poseben klub napraviti. Teh je 8, med njimi 5 konservativnih. Celi klub bo najbrž glasoval z vlado. Temu klubu se bodo pridružili gotovo še nekteri drugi ustavoverci, iu ravno ta klub bo odločeval večino za vlado in za nas, dokler in kakor daleč bo vlada z nami. Eno pa je gotovo: ustavoverci nemajo večine več iu je ne morejo na nikak način vkup spraviti. Le kompromis s Poljaki bi jim zamogel na noge pomagati; poskušali so že ta kompromis pri volitvi predseduištva, Itoda Poljaki so se enkrat možko obnesli, ter so vsak kompromis odbili. Tako je prav I Naj Poljaki pri tem ostanejo!
Z možmi, ki so voljeni v predsedništvo, smemo biti zadovoljni. Grof C o r o n i n i je možak vrlega značaja, plemenitega vedenja in priljudnega, pomirljivega obnašanja. Akoravuo se med ustavoverce šteje, se je vendar pri marsikaki priložnosti pokazal pravičnega drugim narodom; tako je eukrat govoril za enakopravnost slovenskega in italjanskega jezika v goriških šolah. Ko so u-itavoverci začeli ropotati zoper okupacijo Bosne, se je on od Djih ločil in glasoval za okupacijo. Zavolj teh lepih lastnosti, zavolj modrega in zmernega vedenja v vsakem obziru vživa grof Coronini zaupanje vseh strank, iu je tedaj umevno, zakaj je bil skoraj enoglasno voljen za predsednika. Coro-
odskočimo, se tiho postavimo ob zidu . ko se vrata odpro in pater M kluvž pride ¡počasnih in previdnih korakov z njih ter se napoti na ravnost proti guardijanovim vratom.
O saperlot! ta bo pa slaba I Le brž nazaj s premenjenimi tiči! — Vsi se brž razumimo, skočimo v mojo sobo m komaj dve minuti pozneje so patrovi tiči že vsak v svoji kletki, vrabci izpuščeni na vrtu, uaše tičnice pa pod posteljami. Mi se stisnemo v mojo sobo in poslušamo ob priprtih vratih, kaj bo.
Res pride pater Miklavž s patrom guardi-janom in tega slišimo govoriti:
„No, če so pa fantje to naredil, bo druga pela."
Ves razjarjen stopi pater Miklavž pred vrata, jih odpre do kraja in reče guardijanu: „No, le poglej, ali niso po vseh tičnicah sami vrabci?'1
Pater guardijan pogleda, kratek premolk, potem pa krohot z besedami:
„Na, veš Miklavž, ti si slep ali pa tudi v prstih nič ne vidiš. Brez zamere! Če je le v enem tičniku vrabec. potem jaz še nikoli nisem nobenega tiča videl. Le prepričaj se ali pa pokliči še koga, če mojim očem ne verjameš."
„Ni mogoče!" — črhne pater Miklavž",
gre, odpie vratica tega in onega in ga otipa vsega do kljuna, miije z glavo, kakor da bi sam sebi ue verjel, in koje vse pregledal, reče nekako sam sebi očitajoč :
„Kaj tacega se mi pa vendar še ni nikdar pripetilo! Kako je to li ? Jaz bi stavil glavo, da so bili vsi vrabci. To je res čudno, hm, hm!"
„Si že prej preveč peške pilil, pa so prsti premalo videli" — reče pater guardijan in gre dobrovoljno smehljaje se. Mi, ki smo za priprtimi vratmi kar moč tiho čepeli , se oddahnemo in jumemo hihitati, ali o joj! Pater Miklavž se prikaže med vratmi s povzdignjeno palico in zakriči:
„Sčm, kar vas je notri, vam bom že pokazal take burke uganjati z mano 1 Le sem, če ne, bom zaprl vrata in mahal s palico, naj zadene, karkoli."
Mi vsi tiho, še sapo pridržujemo in poče-nemo po tleh, v--ak prežeč na to, da bi dobil kaj prostora med bangerji in razkačenega patra kuto, ker je vsak skoro že z lastne skušnje po-zual težo njegove palice. Ko se nič ne gane, stopi res pater naprej, zapre vrata in se pomika naprej vedno s palico mahaje krog sebe. Kaj bo revež! Komaj je bil par korakov od vrat, je že eden nas pri njih, jih odprd in smuk! zunaj smo vsi štirje in se razgubimo
niui je bil prej vojak, ter se vdeh ž 1 vojske I. 1859 in 1866, kjer je bil v bitki pri Kraljevem gradcu. Pozneje je prestopil v civilno službo; voljen je bil v goriški deželni zbor, postal je deželni glavar goriški, in združeni slovenski in laški meščani goriški so ga poslali v državni zbor.
S m o 1 k a je že star politikar. On je bil že leta 1848 predsednik državnega zbora v Kromerižu. Vdeležil se je tudi poljske ustaje, bil na smrt obsojen , pa ga niso dosegli. Po burnih dnevih so prišli solnčnati, kot časten in spoštovan rodoljub je delal svoj narod skoz dolgo vrsto let kot gališki deželni poslanec in odbornik itd. On je odločen federalist.
Baron Godel-Lannoy je štajerski Slovenec. On je letos še le prvič voljen v državni zbor, tedaj je politično kariero še le pričel. Gotovo mora biti zelo v čislih med svojimi tovarši v pravni stranki, da so ga ti kar prvo leto na tako častno mesto povzdignili. Upati hočemo , da bo svoje zmožnosti posvetil slovenskemu narodu, kteri ga je volil za poslanca in mu tako v varstvo izročil svoje interese. Graška „Tagespost-1, ki je vrlega moža osmešiti hotela, ker ne trobi v nemškutarki"rog štajerskih mestnih filistrov, si pač ni mislila, da si bo sama sebi tako zaušnico dala*, in da bo od nje zasmehovani baron Godel odlikovan pred vsemi štajerskimi poslanci!
Prva zmaga pri volitvi predsedništva nam daje upanje, da bomo tudi vprihodnje zmagovali, in da se bo tedaj v ¡marsičem na bolje obrnilo. Tako je zopet enkrat pravica na površje prišlal
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 17. oktobra.
Kakor pri volitvi predsednika in njegov,h namestnikov, tako je tudi pri volitvi udov v iMlresni odbor konservativna Btranka dobila večino. Izvoljenih je 15 konservathcev in 9 liberalcev. Nadejamo se, da bo nadalje ustavoverna stranka vedno ostajala v manjšini.
Dalmatinski drž. poslanec «li*. lilajč je oddal klubu desnega centra sledečo izjavo: „Vpeljava hrvatskega jezika v šole in urade
po portah. Jaz tečem brž na pošto in prinesem vse, kar je bilo prišlo za samostan, in da bi tem bolj nedolžen bil, še celo prižvižgam po porti. Pater guardijan, kteremu sem imel največ dati, požuga s prstom in reče:
„Neslana burka s patrom Miklavžem se je gotovo v tvojih možganih rodila. Kje imaš vrabce?"
„Kake vrabce?" — prašam jaz s kolikor mogoče neumnim obrazom.
„O, se vč da, ti nič ne veš, ti si nedolžen kakor Lahov koš" — se posmehuje pater guardijan in pristavi resnega obraza: „Zahvali se jutri Bogu in svojemu patronu, da imaš toliko možgan , da si vse tako naglo popravil. Patra Miklavža pa prosi odpuščanja, danes ne, ker je še prehud, jutri pa gotovo."
Drugi dan, v nedeljo, sem po sedmi maši, pri kteri sem bil za včlikega, šel ministrirat tudi še patru Miklavžu, kar Di bila ravno moja dolžnost. Ko prideva nazaj v zakristijo, se obrne proti meni in veli:
„Malo počakaj!'1 Da bi jaz čakal?! Saj me koža nič ne srbi. Zato rečem patru , da nimam časa.
„Nič Be ne boj, nič" — me pa tolaži pater — „ti ne bom nič storil."
Jaz obljubi še ne verjamem popolnoma,
je naše živenjsko vprašanje; mi smo se že dolgo za to borili, pa brez vspeha. Mi smo upali, sedanje ministerstvo se bo oziralo na naše tirjatve, pa zgodilo Be je protivno. Še le pred nekterimi mesci je razglašena neka na-redba, ki v naše učiteljsko izobražališče vpeljava nemščino kot obligatni predmet, oziroma učni jezik. To, gospoda, je brezumni, škodljivi in nepotrebni germanizatorski poskus, ki škoduje naši narodui zavesti. Upamo, da boste nam pomagali, da se v nebo kričeče krivice, ki tlačijo našo narodnost, odpravijo; ker to je naš glavni pogoj, da podpiramo ministerstvo. Pod tem pogojem strinjamo se jaz i moji tovarši s predlogom gospoda prvosednika.
Dr. Vitezič in tovariši so pa stavili sledečo interpelacijo na ministra notranjih zadev: 1. Je li visoki vladi znana revščina, ki gospodstvuje na kvarnerskih otokih, na Goriškem, po vsem Krasu, kakor na južnem Tirolskem in Dalmaciji? Iu, če je znana, kaj je vlada že storila iu kaj misli še storiti za odstranitev slabih posledic te bede?
„N. fr. Pr." ve povedati, da se je nek češki poslanec pogovarjal s ministrom Stre-liiayrjem o češki univerzi, in mu je minister rekel, da za prihodnje leto vlada ne bo v državnem budgetu določila nikake svote za vpeljavo novih čeških stolic na praškem vse-učelišči, da pa nima n:č zoper to, če Čehi sami stavijo kak predlog o tem v državnem zboru. Češki „Pokrok" na to opominja češke poslance naj se v državuem zboru krepko potegnejo, da § 19 stopi tudi glede Čehov v po polno veljavo. Mi mislimo, da bi bilo dobro, da se tudi naši slovenski poslanci potegnejo, da se na graškem vseučelišči vpeljejo nektere slovenske stolice, če že slovenskega vseuče-lišča doseči ni mogoče. Graško vseučelišče je bilo ustanovljeno za vse avstrijske notranje kronovine, h kterim pripadamo tudi mi, zato se tam tudi mora ozirati na naše potrebe.
Vnanje države
V kratkem bo odprl pruski kralj pruski deželni zbor, ter bo naglašal v njem, da se ima „kulturkampf'1 opustiti in sprava doseči s katoliško cerkvijo.
Na Francoskem dobivajo radikalci vedno več moči. Nedavno je bil v Parizu za mestnega odbornika voljen neki Humbert, eden
od voditeljev parižke komune, ki je srečno smrtni kazni všel, ter pred kratkim pomilo-ščen v Par z nazaj prišel, če bodo po Fran-cezkem taki ljudje začeli zvonec nositi, potem se bliža dežela hitrim korakom novim preku cijam in zmešnjavam. I/. Petrograda se piše v v „Soleil", da je vojska med Nemci in Slovani sicer odložena , a vendar neizogibna. Rusija ima zaveznika na morji (severno Ameriko), pa potrebuje še zaveznika ua suhem, in to bi bila Francija, ako si hoče še kedaj na noge in do veljave pomagati-
Iluski časnik „Golosupiše: Težko pričakovani prestolni govor pričakovanj avstrijskih slovanskih narodov ni podrl. Slovenski narodi v mnogojezični monarhiji niso nezmerni v svojih zahtevah. Ne zahtevajo za se nobenih privilegij kakor Madjari, tudi ue žele čez druge narode gospodariti, kakor Nemci. Oni le zahtevajo priznanje njivove enakopravnosti v šoli in uradu, dalje jih težuje ne segajo. CesarBki prestolni govor obeta izpolniti te želje, a vsaj daje upanje, da se izpolnijo, ker ta cesarska izjava opomiuja vse strauke naj svoje zahteve pomanjšajo , kar tudi oni stranki velja, ki je mislila da je za hegemonijo poklicana ter o enakopravnosti Slovanov ni hotela nič znati. To je najznameniteiše mesto prestolnega govora, v tem je Tadejev program izjavljen. Tudi za Avstrijo napočijo boljši čusi. To kažejo ne čehi, ki so po 16 letnej pasivnosti se odločili, stopiti z drugimi narodi v državni zbor; temuč glasi oficijoznih listov kažejo, da v Avstriji drug veter vhče, ker potrebne koncesije spoznavajo za jedino sredstvo, monarhijo okrepiti in njeno pravilno razvitje zagotoviti.
zato grem pač ž njim, ali zmiraj nekoliko korakov daleč od njega. Pred sobo se vstavim in prašam, kaj naj storim z£-nj.
„Ej, le stopi k meni, bom vrata odprta pustil, da se ne boš bal" — zagotovi pater in na to dobim jaz pogum stopiti za njim v sobo. Tam potegne z omare, v kteri je imel več knjig, tri velike in jih mi da z ogovorom:
„Te so tvoje, potreboval jih boš, kedar boš v viših šolah. Pa tudi zdaj jih lahko prebiraš, da ne boš mislil na take burke, kakoršno ste včeraj z mano naredili."
Ves osramoten po takem načinu maščevanja grem v svojo sobo in pogledam knjige. Bila sta dva besednjaka pa ena zgodovinska knjiga — čegava, Be že več ne spominjam, ker sem pozneje prišel ob njo. Po tem sem pri segel sam pri sebi, da patru Miklavžu že ne bom nikoli več nagajal, če bi tudi slep ne bil Zgodovinsko knjigo sem pa res prebiral in našel v nji marsikaj razumljivega mi. Pater Miklavž me je potem večkrat poklical k sebi iu pojasnoval mi, česar nisem mogel razumeti Da bi bil vedel, kako sem ga jaz potem ' srcu svojem prosil odpuščanja za tisto neslano burko ! Zdaj je že davno pod zemljo, gotovo mu je lahka.
, >.<ii,ui7.<.. (O sloven-Pozorno smo čital; članke
Izvirni dopisi.
Hrvatska, 13. oktobra, skem vseučilišču), tudi mi Slovenci v Hrvatskej, ktere sta dona šala „Slovenski Narod" iu „Sloveuec" o slovenskem vseučilišču v Ljubljani, čudno se nam je zdelo, kako je mogel slovensk profesor, se ve da zdaj na nemškej gimnaziji, pisati članke proti slovenskemu vseučilišču. Vse dokaze, ktere je profesor Š. proti vstanovljeuju slo venskega vseučilišča navel, spodbil je „Slovenec" svojih člankih prav temeljito, in na vse to molči pisatelj „famoznih1' člankov v „Slovenskem Narodu", ker vidi, da ue more ne enega dokaza „Slovenčevega" ovreči. Ni potrebno te daj nove borbe o tej stvari, kajti vsak patrioti' čen Slovenec bode gotovo odobraval to, kar je pisal „Slovenec" in samo oni ljudje, ki hočejo novoutemeljeno vseučilišče videti prtcej enako drugim starim vseučiliščem, bodo se držali svojih krivih nazorov, iu to menda zato, ker so videli samo eno veliko vseučilišče ter misle, da mora tudi slovensko takovo biti. Ali to je čisto krivo mnenje. Pisatelj teh vrstic je bil tudi slušatelj vseučilišča, in sicer v Gradcu pa ni našel na filozofičnem f.ikultetu toliko profesorjev, kolikor jih zahteva imenovani pro fesor za ljubljansko vseučilišče. Tako smo imeli za zgodovino samo tri profesorje in sicer za avstrijsko enega, a za občno dva, pa eden izmed nju je imel prav malo slušateljev. Tudi se je dogodilo, da profesor stariuoslovja včasi ni predaval zato, ker je pisatelj teh vrstic sam prišel poslušat. Zakaj tedaj c:lo kopico pro fesorjev, dosta je eden za vsak predmet. Tako je tudi na zagrebškem vseučilisču. Beč, Berlin Lipsko ali Pariš ne bo Ljubljana nikoli, ali bolje more biti nego černovice, Kološvar itd. samo sredstev nam naj da država, kakor jih drugim vseučiliščem daje, za druge vse bodo
že Slovenci poskrbeli, Baj so bistre glave. Ali profesor Š. pravi, da nimamo dovolj Bposobnih mož za razne stolice slovenskega vseučilišča. „Slovenec" mu jih je precej po imenu precdj velik bro) imenoval. Ali med njimi je mnogo gimnazijalnih profesorjev in ti po mnenju našega protivnika niso sposobni, da predavajo na vseučilišču. To pa zopet ni res. Pisatelju teh vrstic je poznato mnogo profesorjev na nemških vseučiliščih, ki so bili poprej gimna-zijalni profesorji. Pa tudi na zagrebškej univerzi ima mnogo takih profesorjev in sicer izmed 15 na filozofičkem fakultetu je bilo 9 gimnazijalnih profesorjev, pa veudar častno vrše svojo zadačo, eden je še celo postal doktor pskega vseučilišča. Dajte gimnazijalnemu profesorju časa in sredstev, pa boste videli, če bo sposoben ali ne za vseučiliščnega profesorja.
To trditev profesorja Š. mora vsaki gim-□azijalni profesor od sebe odbiti, ker ga je s tim le ponižati hotel. Ima večkrat boljših profesorjev na gimnazijah nego po univerzah, ali so skromni ter se ue povzdigujejo, večkrat pa tudi sredstev nimajo, da delajo na znanstve-uem polju. Bodimo pravični, pa ne strastni, ter motrimo stvari tako, kakoršne so, a ne kakoršne bi radi videli.
Ali literature nimate, pravi prof. Š., ko bi se tudi že profesorji dali dobiti, predavanja so zatoraj nemogoča. Pa tudi ta trditev je le orividna. Mi skoraj zares nimamo nobene znanstvene literature. Ali vprašam gospoda Š., kdo vstvarja večidel znanstveno literaturo? Gotovo večidel vseučihščni profesorji, tedaj moramo poprej vseučilišče imeti in še le po tem se bode vstvarjala znanstvena literatura. Stvar je gotovo jasna. Saj tudi pri Nemcih ni literatura kar iz zemlje zrasla, nego sojonje-govali najbolj vseučiliščni profesorji. Hrvati se niso pravdali pred odpretjem vseučilišča, kje bodo dobili profesorjev in kdo jim bode gotovo znanstveno literaturo kar iz rokava stresel, ker niso imeli ne enega ne druzega; ali po slogi u previdnosti so dobili profesorje, zdaj se pa literatura goji. Priročnih knjig za dijake vse-učeliščne pa še zdaj nimajo in jih ne bodo tako hitro imeli, in vendar se predava in izpiti polagajo, pri nas pa bi moralo po muenju prof. Š. kar vse tako pripravljeno biti, kakor da smo mnogobrojen, in v literaturi prav imeniten narod. Literatura naša ne bode nikdar
ogromna, ker smo malobrojen narod; pa to tudi ni neobhodno potrebno, nego samo ono si moramo prirediti, brez česa ne moremo biti, ugo si moremo posoditi pri drugih narodih. Skrbeti pa moramo, da se naša narodnost uzčuva, in utemeljenje slovenskega vseučilišča bi bila velika trdnjava proti grmani-zaciji. Zatoraj se nadjamo, da bomo vsi Slovenci složuo zahtevali slovensko vseučilišče v Ljubljani, kadar bode zato čas. Prof. I. St.
Domače novicd.
V Ljubljani, 18. oktobra. (Naš domaČi polk Kliun) odrine danes ves z Livna in se preko Dalmacije po morji poda v Trst. V Ljubljano utegne priti okoli 24. t. m. Vsakako bi bilo spodobno, da bi se naši junaki, vračajoči se po tolikem trpljenji in tolikih zmagah, v glavnem mestu domovine slovesno sprejeli in pogostili. Nadjamo se, da se bo to tudi zgodilo in sicer od strani mestnega magistrata, ki je k temu v prvi vrsti poklican.
(Glasbena Matica) je izdala letos dva zvezka skladeb, namreč: pet B. Ipavčevih pe-
Bem za en glas. in glasovir in Fajgeljnovih 100 mediger za orgije.
(Dramatično druStvo) ima jutri v nedeljo svoj letni občni zbor ob desetih zjutraj v čitalnični dvorani.
(Konfiscirane) so bile zadnje „Novice" zavoljo 12 vrst obsegajoče, nespremenjeno iz tržaške „Edinosti" vzete notice o pontebski železnici, ktera notica v Trstu ni bila koufisci-rana. Sapienti sat!
(Grdo vreme) imamo v Ljubljani že dva dni. V sredo zvečer je gromelo in bliskalo se, dež je lil kakor s škafov, v četrtek zjutraj pa so bile strehe vse s snegom pobeljene, če je povsod tako, je ta prezgodnji sneg naredil veliko škode. Krog Ljubljane je polomil veliko drevja po hoetah. Po mestu je bila taka brozga, da je bilo silno težko hoditi. Tudi hud mraz je nastopil mahoma.
(Odpust vojakov.) Kakor .,Laibacherca" pripoveduje, se bo na cesarjevo povelje čez zimo spustilo od vsakega polka po 300 mož ua dom in tako se prihranilo državi čez milijon gld.
(Drzen ropar.) V gostilnici „štev. 1" ob Križankih se je zgodilo te dni nekaj drznega. Dva laški govoreča delavca sta namreč prišla v gostilnico, tam bila zvečer tako dolgo, da so vsi drugi gosti odšli, potem pa zvabila krč-marja Miculiniča v vežo, kjer mu dasta desetak. da si vračuni to, kar sta zapila. Eden izmed nju gre ven , drugi pa ostane sam s krčmarjem; ko ta vzame denarno listnico z žepa, da bi mu menjal desetak, zgrabi oni za-njo in mu je pol odtrga ter pobegne s svojim tovaršem proti „mirju." Na krčmarjev klic priteko ljudje, teko za begočima, a ju ne doidejo. V odtrgani polovici denarne listnice je bilo le 15 gld., pa bi bilo več, ako bi ravno prej ne bil krčmar spravil treh petdesetakov drugam. Ker je desetak ostal mu, ima zgube le 5 gld. in kar sta zapila. — V četrtek je dobil g. Miculinič telegram z Lo-gaca, da so tam prijeli dva človeka, ki sta se hotela tiho zmuzniti zgostilnice, kjer se je bralo poročilo o tem hudodelstvu v časniku, in da naj pride brž po železnici gledat ju. Ali sta bila prava ali ne, tega še ne vemo.
(Porotniki). Za četrto in zadnjo letošnjo sesijo porotnega soda, ki se prične 10. novembra v Ljubljani, so izžrebani sledeči porotniki : Za glavne porotnike sledeči gospodje iz Ljubljane: Ottomar Bamberg, knjigotržec ; Leopold Biirger, trgovec; Jernij Černe, krčmar ; Karel Deschmann, deželni poslanec; Janez Dimnik, trgovec z usnjem; Janez Gestrin, gospodar; Janez Kozler, posestnik ; Franc Legat, posestnik; Janez Lukman, trgovec ; Karel Lukman ; Emerih Mayer , trgovec ; Jakop Nekrep, trgovinski sodrug; Simon Obilčnik, gospodar; Jožef Zaje, starinar; Ignacij Seemann, trgovec; dr. Adolf Schaffer; Ferdinand Schmitt, trgovec; Avgust Winkler, posestnik. Nadalje: Jakob Belec iz Št. Vida; Janez Globočnik iz Železnikov ; Jožef Ilomann, posestnik in Janez Guzelj iz Škofje Loke; Jernij Krajnar, posestnik v Lazah; Vincenc Mally, usnjar in Rajmund Krisper, trgovec v Kranji; Franc Lavrenčič, trgovec na Rakeku; Andrej Marinko, krčmar v Cerkovski vasi; Janez Murnik, trgovec v Kamniku ; M. Okori n, posestnik v Št. Jurji poleg Kranja; S. Pollak, usnjar v Tržiči; Miha Staie, posestnik v Mengši; Luka Svetec, beležnik v Litiji; Franc Šlibar, posestnik v Selc h; Jakob Valenčič, mlinar v Nadanjem selu; Martin Vevar, krčmar v Liikovici; Janez Zdešar, posestnik v Vnanjih Goricah. Za nadomestuječs porotn ke: Franc Jevnikar, trgovec z usnjem; A. Kajzelj,
knjigovodja; Janez Kastelic, krčmar; Jožef Kozin, gospodar; Anton Morgutti, gospodar; Anton Orehek, krojač; Franc Pust, gospodar; Ileinrich Reichmann, izdelovalec obleke ; Franc Rostohar, branjevec, ti vsi iz Ljubljane.
Razne reči.
—	Baron Karl Haymerle, minister vnanjih poslov, je rojen 7. decembra 1828. 1. na Dunaji. On je ud stare česko-nemške ple menitaške rodovme, ktera je leta 1560 prišla na češko, ki je ob Valensteinovih časih zgubila plemstvo, pozneje jej je cesar Karol VI. zopet podelil plemstvo in Marija Terezija jo povzdignila v češki viteški stan. Baron Haymerle je dovršil svoje študije v orjentalni akademiji in bil leta 1850 poslan v tolmač jskega pristava k interenuncijaturi v Carigrad. Leta 1857 je bil prestavljen v Atene za legacij-skega tajnika, kjer je opravljal poldrugo leto službo zastopnika. 1861. leta je bil prestavljen v Draždane za legacijskega tajnika od tod sledeče leto v Frankobrod k zvezuem poslaništvu , kjer je posloval za časa kneževskega kongresa. Ko so Be po nemško-dunajski vojni razmere med Danijo in Avstrijo bolj zboljšale, so ga poslali za zastopnika v Kopenhagen 1864. 1., kjer je ostal do začetka 1866. 1. Leta 1866 so ga zopet poslali za legacijskega svetovalcav Frankobrod ; po razrušenji zveznega sveta so ga poklicali v Prago k posvetovanjem o sklepu miru, kterega Be je jako vdeleževal. V Beptembru tega leta so ga poslali za zastopnika v Berolin, kjer je ostal do 1868. 1., kadar ga Beust pokliče v ministerstvo na Dunaji. Pa so ga veuder še tisto leto poslali za zastopnika v Carigrad in sledeče leto za poslanika v Atene. Tam je posloval v času , ko je cesar obiskal grškega kralja. 1872. 1. pride za poslanika v Haag. Leta 1876 že je bil povz-dignjen v baronski stan in sledeče leto poslan za poslanika k italjanskemu dvoru. Lansko leto se je kot avstrijski pooblaščenec vdeležil kongresa. In zdaj je imenovan za ministra vnanjih poslov.
—	Združene države so leta 1837. imele 43 miljonov ostanka v državnem budgetu. Po mnogih svetovanjih so sklenili 15 miljonov porabiti za razne državne potrebe 28 miljonov pa raznim zveznim državam brez obresti posoditi. Do leta 1840 je bilo teh 28 miljonov redno arhivu državnega zaklada zaznamovanih, pozneje so pa na nje popolnoma pozabili. Zdaj so se pa jih spomnili zopet, pa so zabredle med tem razne južne države v dolgove, da se ta svota ue more iztirjati, zato bodo morali celo stvar tako dolgo na miru pustiti, da bodo posamezne države imele kaj na stran djati.
—	Nek angleški računoslovec je izračunil, da imajo vse države na svetu blizo 50.000 miljonov goldinarjev dolga. Največ Francija, potem Anglija in severno-ame-rikanska unija. Najmanj dolga ima Kanada. Največji obresti plačuje Egipet 18%* najmanjše Holandija 23/4%. Zdaj pa Anglija ima največji kredit in lahko dobi za3'/40/o na posodo, med tem, ko Mehika mora 18% obljubiti.
—	Število trgovinskih ladij vseh dežel je 54.921 s 20,283.000 tonami. Anglija ima jih največ , namreč 18.357 jadernic za njo slede zjedinene države, Norvegija, Nemčija, Italija, Francija, Grecija, Švedija, Rusija, Španija, Ilollandija in Dauija, druge države imajo manj nego po tisuč kupčijskih jaderni-kov, Parahodov ima Anglija 3.542, Amerika 519, Francija 292, Nemčija 244, Španija 214, Švedija 194, Rusija 156, Norvegija, 1.35, Ilol-
landija 113, Danija 101, Italija 101. Druge države jih imajo manj nego po sto.
—	Pretekli mesec je neki človek v hotel Evropa v Pešti 38 gld. ostal dolžen, in je po noči po vrvi skoz okno všel. Begunec si je prideval ime dr. Wiljem von der Sanden, se izdajal za vseučeliščnega profesorja v Ley-deuu na Nizozemskem , je občeval z najsve-čejšimi učenjaki in profesorji jih ogoliufal z raznimi izgovori za zdatne Bvote denarjev. Ta psevdo profesor Be je prošlo pomlad klatil po Nemčiji kot podravnatelj živeljskega vrta v Amsterdamu, in gimnazijalne profesorje za mnogo denarja osleparil. Slepar je brez dvombe nekdanji sluga živalskega vrta v Amsterdamu, Christoffel, Ahaspheros Wunderlich, je 35 let star rojen Herkogendošu v Holandiji in je bil že enkrat zarad sleparstva 7 let pod ključem. Tudi Dunaj je obiskal od 15—24 prešloga meseca in kot vseučiliščni privatni docent hotel od profesorja vseučilišča kaj dinarja zvabiti, a se mu ni posrečilo. Policija je zanj zvedela in ga hotela prijeti, pa jej je še vendar pete odtegnil.
—	Za katehete. Gotovo vsaki iz otročjih let vé, kako rad je ogledoval podobe .svetnikov ali celo godeb sv. pisma. Otrok ima nad podobami veliko veselje, posebno če mu jih kdo živo razloži in za na vse podrobnosti opozori. Otroci postanejo bolj pazljivi, njih um se bistri, dogodbe se globoko vtisnejo v spomin. To ve vsaki, kdor ima z otroci kaj opraviti, in če le zamore, se v pripomoček pri po-dučevanji poslužuje podob. Nikjpr pa ta po-moček ni tako potreben, kakor pri kerš. nauku za otroke v prvem razredu , kteri še brati ne znajo. Tu podobe iz sv. pisma katehetu delo neizmerno olajšajo, in vspeh je celó pri manj bistrih otrocih velik. Ker to sam skušam in tudi vem, da je malo šol na Slovenskem, ktere bi ta važni učni pripomoček imele, zato menim da bo koristno za katehete pri naj bolj imenitnem podučevanji prvega razreda, če jih opozorim na: „Bilderbibel 40 Darstellungen der wichtigsten Begebenheiten des alten und neuen Testamentes" Herder Freiburg 8 fl. 88 kr. (Podobe so 45 cm. široke in 40 cm. visoke.) Če se prilepijo na platno in nabijejo na lesene romčeke, se ohranijo leta in leta. Naj nikogar cena ne ostraši ker v enem letu bo gotovo hvaležno se prepričal da niso predrage. Zraven opozorim tudi na izvrstno knjigo: „Vollständige Katechesen" v. G. Mey. für die untere Klasse, ktera se posebno na one podobe ozira, in na knjigo „Erklärung des kleinen Dehar-be'schen Katechismus" v. Jakob Schmitt bei Herder, ktera se lahko rabi pri razkladanji našega malega katekizma.*)
S. Z. katehet.
*) S takim opozorovanjem bo gotovo dotič-nim gospodom in tudi kat. bukvami vstreženo, ki bodo naročila vselej rada sprejemala in izvrševala.
Poduk
v
matematiki in prirodoslovnih strokah
daje proti zmerni plači bivši tehnik učencem gimnazije in realke in učiteljskih pripravnic.
Več se izvd pri vredniku „Slovenca."
Tel«>«ralične di-nim«- renr 17. oktobri».
Papirna renta 08.40 — ftrebero» r»nt» 69.60 — Zlata renta 81 10 — 1860letno državuo posojilo 127 — HanRln« akcije 833 — Kreditne akcije 267.20 — London
1 6.75 — — Ces. kr cekini 5.68. — 211-frankov 9.33r
J. lilnikovi nasledniki v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lillap.