182. številka. Ljubljana, četrtek 10. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemŠi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejuuian za av stro-ogers kc dežele za celo leto 1B gld., za pol leta H g'd.,. mk četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gli, za četrt leta 3 flcL 30 kr., za en meauc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesen, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, koliko: poštnina iznaša. —Za gospodu učitelju na ljudskih Solati'in za dijake velja znižana cena in sicer: Z« Ljubljano za čcut leta 2 gld.-&0 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje d<>. četiristopne petit-vratu H kr., če se oznarilo enk. it ka, % kr., če . dvakrpt in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ju v Li ubijani v Frtnc Kolnianovej hiši št. 2f>—5JB polog gledališča v „zvezdiu. OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, n!<' .ma< V, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši. v zavetji čaka in izza gore strelja, pak se potlej umakne, ima zmirom dobiček. Tari U klancev imajo pa Srbi mnogo. Kdo ve, če nij v planu Ocrnjajevega nekaj tacega, kar je Črnogorec Nikolaj uže pri Vrbici izvršil. Zato, prosimo, malo počakajte se vsi, kateri z duhom kloniti ali obupavati uže bočete. Za slabo, česar je Slovan uže vajen, jo še vedno čas, a zdaj še nij. Dr. Makanec. —r. Dr. Makanec, jeden najboljših hrvatskih rodoljubov zapustil je politično polje. Pri sklepu zadnjega sedovanja je odložil svoj mandat, in v končnem poslovilnem govoru ločil se od prijataljev in neprijateljev svojih. To in ono oko nij ostalo suho, ko je govoril in nad zbornico je ležala zavest da odhaja mož, katerega bode še dolgo pogrešala. Nekateri so njegovega odstopa veseli, a ti nijso ni najbolji Hrvati, še men j pa najboljši Slovani (iu brez Slovanstva je Hrvatstvo nula.) Le kratko časa je svetila Makančeva zvezda in pri odbodu zapušča le majhno krdelo zvestih prijateljev. Ognjen element je živel v srcu temu voditelju hrvatske narodne opozicije in govor njegov je prihajal kakor blisk mej navdušene poslušalce. Nij mu jednacega naslednika in zavest leta je morda z grenkobo napajala mu dušo. Časi so osorni in po Hrvatskem se je pričela širiti nekaka nevarna mebkota nasproti magjarskim terjatvam, katere bi kmalo narodno zavest kakor polip zadušile v svojih krempljih. Narodna večina v hrvatskem saboru dela poklone na vse magjarske strani in iz Pešte se trudijo* da bi jo zazibali v mirno pogubno spanje, ter navdali ves hrvatski narod z narkotizmom, da bi potem toliko ložje delali operacije na truplu njegovem. In tuje bil dr. Makanec na svojem mestu-Visoko je vihtil baklo slovanske narodne zavesti in spuščel luč na most, kateri veže Hrvatsko z Magjarsko in črez katerega Mag-jari tako pripravno prihajajo in Hrvatje tako težavno lazijo. Magjari so zviti diplomatje, in dobro se jim mora gledati na prste, ter jim kričati na ušesa, naj ne pozabija storjenih pogodeb. Mej Hrvatsko in Magjarsko je sedaj nagodba ali „sprava," ali opravičen je dvom, da bi se tako sovražna nasprotnika kedaj v resnici ljubila — nemožno je. Dr. Makanec pa jo čuval nad vsakim korakom magjarsko vlade in za vsakim korakom je sumil nevarnost, pretečo hrvatskemu rodu. Bil je čuvaj visoko na stolpu, ali sedaj je odložil partizano z bolnim telesom in trudno dušo odšel k počitku. Politično delovanje mu nij prineslo sladkih sadov, mnogo so ga lastni bratje psovali in pri lastnih rojakih kot neplo-dovitnega fantasta razkričali. Ali vender je svojemu rodu daroval moči telesne, daroval materijelno premoženje. Pri odstopu ne moro ponosno pokazati na vplive svojega dejanja. Bil je le čuvaj,, bil je prorok, katerega beseda se je prerada preslišala v domovini. Mi pa želimo, da bi se ne vresničilo,' kar je Makanec slntil v patrijo-tičnej svojej duši, mi sicer želimo, da bi na- Stanje srbske vojske je jake ozbiljno, da celo jako nevarno postalo, vendar pa ne še obupano. Gotovo je zdaj, da so Turki udrli in prodrli v srbsko zemljo, imajo v oblasti uže dve srbski mesti: Knjaže-vac so Srbi pustili in Turki so ga požgali, zdaj pa najnovejše poročilo Še poveduje, da so Srbi na nagloma pustili tudi Zajčar in sicer brez boja, kar kaže, da so Srbi Zajčar prostovoljno prepustili, ker hočejo v notranjem, na Moravi ■zjediniti vse moči in tu bode še le odločilna bitva. Dozdaj velike bitve še nikjer nij bilo. Pač pa je mogoče, da so Srbi na napačnem kraji pričakovali s svojo glavno silo sovražnika. Zdaj izpoznavajo, de jim je treba defenzivo še dalje v zemljo nesti. Pri tem bode sicer velik del Srbije opustošen, ali dokler ne bode velika bitka izgubljena za Srbe, tako dolgo ne bodimo potrti, ker še zmirom je upanje, da Be z jedno srbsko zmago vse preobrne. Mogoče je, kar trdijo stvari protivni listi, da je bil č'ernjajev prevarjen s tem, da Turci nijso nameravali glavne bitke ponuditi mu tam, kjer je je on pričakoval, koje plan izpremenil, videč, da od kraja vojske in poprej uže dolgo pričakovani glavni vstanek v bu garij i in I So sni se nij izkazal. Sedaj ima ('eni j a je v tretji popolnem defenzivni plan. Brez boja popušča na meji pozicije in zbira vso srbsko vojsko v srediui, najbrž nad Aleksincem v Moravskej planjavi. Tu mora še le do glavne bitke priti. Poprej pa bodo Srbi vse klance tako dolgo branili, dokler se bode dalo. Pri tem bode mnogo Turkov poginilo, ker tist, ki kis tek* Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan T ur gonje v; poslovenil dr. Maks Same c.) „Leta vesela, „Sn dne dni, .So kot valovi, — „Hitio jih nj." li staro romanco. Ob dveh po polu noči se je vrnil v svoj kabinet. Strežaja, ko mu je prižgal svečo, pošlje iz sobe, se vrže na naslonjačo in zakrije lice z obema rokama. Tacega truda, dušnega in telesnega še mj nikdar občutil. Celi večer je bil skupaj s prijetnimi ženskami in izobraženimi možmi; nekatere izmoj dam so bile krasne in skoraj vsi možje so se odlikovali po svojem umu in in svojih talentih — on sam je besedoval jako vspešno in celo sijajno ... in pri vsem tem se ga nij še nikdar posilil takšen gnjus do življenja, tak „taedium vitae", o katerem uže stari Rimljani govorijo, nikdar ga že nij kaj s tako nepremagljivo silo obvladalo in ga dužilo. Da bi bil nekoliko mlajši, bi bil od tesnobe, dolzega časa, razdraženja zajokal: jedka, žgoča grenkoba, kakor grenkoba pelina jo napolnjevala njegovo dušo. Nekaj neobranljivo hladnega in teškega ga je od vseh stranij obstopilo, kakor jesenska, temna noč ; — in on nij vedel, kako bi ubežal tej temoti, tej grenkobi. Na spanje še misliti nij bilo; to je vedel, da zaspati ne more. Začel je razmišljevati mudno, počasi in zlobno. Razmišljeval je o nečimurnosti, nepotrebnosti, o malovrednosti vsega človeškega. Vse starosti so šle mimo njegovega duševnega pogleda — (on sam je nedavno dovršil 52. leto) — in nobena nij našla milosti pred njim. 1'ovsod in zmiraj to večno prelivanje iz pustega v prazno, to butanje vode, ta na pol vestna, na pol zavedna omama samega sebe, — zakaj bi se dete ne utolažilo, zakaj joka — in tam zopet, kako hitro pade sneg na glavo in pribiti starost — in z njo neprenehoma rastoči, vse razjedajoči in glodajoči strah pred smrtjo ... in buli v peklo! To bi še bilo dobro, da bi so tako izigralo življenje! — Kaj to, pred koncem pridejo kakor rja na železo slabosti in trpljenja . . . Kot z burnimi valovi pokrito, kakor to pesniki popisujejo, se mu predstavlja morje življenja: ne; — njemu samemu se je zdelo to morje gladko, mirno in jasno-do temnega dna; on sam sedi v majhnem: majavnem čolnu — in zdaj na ta grozni temni dan se vidijo grozna čudišča: vse pozemeljske nadloge, bolezni, muke, brezumnost, revščina slepota ... On gleda: in zdaj se vzdiguje grozno čudovišče iz pomorskega mraka, vidi se jasneje iu zmiraj bolj zoprno-razgovotno .. . Še jedna minuta — in on prevrže čoln življenja! Zdaj se čudišče zopet izgubljeva, stem-neva, spušča se na dno — in leži tam morda plesom se gibaje ... Ali določen dan pride in ž njim se bode čoln prevrnil. Zdaj vzdigne glavo, skoči iz naslonjače, gre dvakrat po sobi, sede k pisačnej mizi, potegne jeden predalček za drugim, začno premetavati svoja pisma, iskati mej starimi, naj več ženskimi listi. Zakaj da je to delal, sam godba I Azijati prinesla najlepše sadove hrvatskemu rodu, da si ne verujemo, da bi ciganska I natura Magjarova kedaj Slovanu pravična bila. ' Mi Slovenci Makancu ne pozabimo, da je bil on jedini v hrvatskem saboru, ki je imel srce in pogum Slovence in Jugoslovanstvo spominjati. Drugi v Pešto hodijo dijete brat, molčat v najvažnejšem času, in si ne upajo niti Hrvati biti, nikar da bi bili Jugoslovani! Jugoslovansko bojišče. Iz Carigrada poročata dva oficijalna telegrama, da so Srbi brez boja in samovoljno pustili Zajčar in se nazaj pomaknili. — Včeraj smo čitali, da je bila vas Grijan od Turkov vzeta, ki prerezuje cesto mej Vratarnico in Zajčarom. Iz Rusije se poroča, da se je dosedaj za 1 borečo se Srbijo nabralo 15 milijonov rubljev. Lep dokaz, da mej slovanskimi rodovi še živi , slovanska zavest. Crnogorci so po slavnej zmagi pri Volčjem dolu pokopali turške in svoje pobite. Z vo- : jaškimi častmi je bil zagreben tudi Selim 1 paša, kateremu je v sredi najhujšega klanja ] črnogorski serdar preklal glavo. Knez Nikita j je poslal parlamenterja pred Bilek, kateri bi j bil poveljnika turškega prosil, da naj pokoplje ubite, pred mestnim obzidjem gnjijoče. Turki pa so parlamenterja po svojej navadi s svin-•cem sprejeli. Kje je olika, pri surovih Črno- i gorčih, ali pri „mehkih" Turcih? Politični razgled« :%o«rt«iij<» «t>£eltt. V Ljubljani 9. avgusta. itn ti/ finski kraljevič Humbertjez lepo svojo soprogo sedaj na Dunaji, kjer se mu izkazujejo njegovemu stanu primerne časti. Na Offerekem še vedno straši Belo-varska zarota. Magjarski listi gledajo velike , strahove v tej reči, ter kličejo boga in , vraga na pomoč. Odstaviti hočejo vse be-lovarske uradnike, ter preložiti tudi ondotne ' žandarje v Zagreb, kjer v Belovaru še celo 1 ti čuvaji postav baje rogovilijo ter se udeleže-vajo strašnih zarot zoper magjarski globus. Magjarski minister kupčije bode baje odstopil in potem — ne dobi več naslednika. Združilo se bode ministerstvo komunikacije in kupčije v jedno. Patrijarh IvaČkovič namerava pri cesarju nij vedel, on nij ničesar iskal, hotel je le s kakoršnimkoli poslom odpraviti misli, katere so ga tako mučile. Odpre nekoliko pisem, kakor so mu ravno v roke prišla — (v jednem izmej njih je šopček suhih cvetlic, prevezanih z obledelo nitko) — sk o mu ene s plečami, pogleda v peč, vrže pismo na stran; nameraval je brez dvombe sežgati vso to nepotrebno stvar. Brzo je vtikal roke zdaj v ta, zdaj zopet v drug predalček; zdaj odpre na široko svoje oči, potegne iz predalčka počasi malo osmovogehato korbico starega kroja, ter pri-zdigne polagoma njen pokrov. V korbici, pod dvojnato skladjo ožoltelega, volnenega papirja je našel mali granatni križec. Nekoliko trenotkov je zdvombo v svojej duši ogledoval križec — kar na jedenkrat tiho zakrikne ... To nij bila ne žalost in ne radost, kar so izraževale črte njegovega lica. Jednak izraz se pokaže pri človeku, ki se nepričakovano sreča z družim človekom, katerega je uže davno izgubil iz vida, katerega je nekdaj nježno ljubil in ki se je zdaj nepričakovan vzdignil pred njegovim pogledom, res on — in ves spremenjen v letih. prositi za nemagjarske rodove na Ogerskem, katere Magjari tako sistematično zatirajo. Bog daj da bi korak blagega moža ne ostal brez vspeha! VIIt«■■)<-> dr/in««. Na m vzdigujejo zopet glave bonapartisti, ter vzbujajo po deželi agitacijo, boljše stvari vredno. Kakšni lisjaki so ti politikarji, se je pokazalo pri razpravi o budgetu za vojsko. Bonnpartist Dreolle je dejal mej debato, da zbornica nema pravice posvetovati se in sklepati o armadi in njenih potrebah, ker armada je nad ustavo! To bi bilo se ve da k pridu bonapartistom, kateri bi potem z lehkostjo odstavili vlado sedanjo, ter privlekli Napoleona IV. nazaj v Francijo. P*\z-vidno je pa tudi, da hoče Drr'oJleva nevarna teorija na vojaščino vplivati, češ, da največji prijatelji armade so vendar le bonapai tisti! Ali nesramni Dreolle je bil pozabil, da francoske zbornice ne vodi več mehki Buftet, ampak pri tacih priločnostih odločni Gre\y, kateri jo kričača v resnici tudi ostro pograjal in k redu poklical. yŠf»ir»'iktttK*i uže tudi ne uživajo preveč dobrih financijalnih razmtr. Kongres je ravno sedaj izvolil odsek, kateremu je naročil, da rinancijalno in in kupčijsko stanje v državi preiskava in potem zbornici poročilo o tej stvari predloži. Upajo, da iznajde leta komisija pripomočke, s katerimi da se naj regulira valuta. Dopisi. Iz l«trij<» 8. avg. [Izv. dop.] (Nova šola. — Volitve v mestni zastop.) Rudarski erar je sklenil sezidati v Idriji novo šolsko poslopje, katero ima vsem željam, katere se od šolskega poslopja ne samo v sanitarnem, nego tudi v družili obzirih zahtevajo, ustrezati. Poslopje bode v teku prihodnjega leta končano in v teh velikanskih prostorih zbiralo se bode nad 600 ukapotrebnih otrok slovenskih mater. Vnet za napredek, za izobraževanje in razširjanje omike žali mi vendar vsak pogled oko, vsakokrat spominjam se z žalostjo šopiranja nemščine. Na monumen-talnem poslopji, kinču vsega mesta, sredi mej slovensko govorečimi prebivalci idrijskega mesta, na poslopji, v katerem se ima našej mladini v domačem jeziku kal omike in na-obraževanja vsaditi, stoji z velikimi črnimi črkami napis: „K. k. Werksvolksschuleu. Pri našej prevelikoj ponižnosti bi ne zahteval, da bi bil samo slovenski napis, a zahtevati bi smel z vso pravico, da bi bil poleg nemškega, tudi slovenski napis. Vendar se je idrijskemu županu izljubilo nove volitve za mestni zastop razpisati, dobro vedoč, da je njegovemu županovanju, boljše rečeno, njegovemu službovanju L. in O. odzvonilo. Agitacija od narodne in neodvisne rudarske Ktrani pričela se je jako živo. Pri občnem nezadovoljstvu z dozdanjim županovanjem Dadejftti se je, da bodo rudarji v tretjem volilnem razredu same neodvisne može v mestni zastop volili; ako se to posreči, sigurno bode župan naroden, in naše za narodno stvar uže na pol izgubljeno mesto postalo bode zopet narodno. V druzem volilnem razredu zmaga nam je gotova. V prvem kandidujejo tudi Slovenci, sicer ne z velikim upom zmago, a morda vendar z vspebom, ako bodo gg. učitelji, sicer nekoliko narodni, a zraven od sile boječi (čemu pač? Ur.), slovenskim kandidatom glasove dali. Od omikanih, neodvisnih in izobraženih učiteljev smeli bi se tega nadejati. Nikar pa ne smete gosp. urednik misliti, da protivna stranka ne agituje, da ne napenja vseh žil, narobe, zopet se bode na onej strani kakor vsakokrat z dovoljenimi in nedovoljenimi, s pravičnimi in krivičnimi sredstvi vplivalo in pritiskalo na volilce. Uže je slaboglasni „os et manus" vseh tukajšnjih nemškutarjev v uradnih urah svojim podložnim pisačem ukazal nad 200 volilnih listkov napisati; uže vidim njegove kreature letati od hiše do hiše, ter volilcem volilne listke vsiljevati, in njega samega od hiše do hiše letajočega kmalu zapeljivo sladko se smijočega, kmalu kakor tiger na ubozega delavca planečega, in kmalu žuga-jočega, in zopet z laži-obljubami neodvisne volilce v svoje zanjke lovečega. In če ne zmaga njegova stranka, je pač skoro čudež, vsaj je toliko blaga v raznih zalogah, lesa, železa, jekla itd., s katerim se tudi najpošte-neje (?) neodvisne in narodne volilce pregovori. Če je pa to pošteno, naj sodi svet; če obstoji v tem volilna svoboda, naj sodijo njegovi predstojniki, kateri c. kr. postave spoštujejo in katere jaz s tem na tako početje same opozorujeni. V petek in soboto bodo volilni dnevi, naj se udeleže te volitve On vstane, se vrne k peči, sede zopet v naslonjačo — in zopet zakrije lice z rokami . . . »Zakaj denes? in ravno denes?" mu je brodilo po mislih — in spomnil se je na mnogo, uže davno proteklo. Potreba je, da naj popred imenujemo njegovo ime, domovino in rodbino. Imenovali so ga Sanin, Dimitrij Pavlovič. Premišheval pa je to-le: I. Bilo je le 1840. Sanin je dokončal 22. leto in je bil v Frankobrodu na poti nazaj iz Italije v Rusijo. On je bil iz nižjega stanu, ali neodvisen in brez rodbine. Po smrti oddaljenega očeta mu je ostalo nekoliko tisoč rubljev in odločil se je porabiti jih izven meje Bvoje domovine pred nastopom službe, pred ko si naloži cesarsko breme, brez kate rega mu osigurano bivanje nij misliti bilo. Sanin je točno izpolnil svojo namero in je vse tako spretno razporedil, da je imel na dan svojega prihoda v Frankobrod še ravno toliko denarja, kolikor ga je trebalo, da se pride v Petrograd. Leta 1840 je še bilo malo železnic in turisti so se le vozili v poštnih kočijah. Sanin je vzel prostor v privozu (betvvagen); pošta je imela še le ob jednajstih zvečer otiti. Časa mu je ostalo še dosti. K sreči je bilo vreme jako lepo — in Sanin, ko je odobe-doval v znamenitoj tadašnjoj gost i! niči „pri belem labudu," se odpravi po mestu pogledat. Šel je gledat Danekerjevo Ariadno, ki se mu je dopala le malo, obiskal je dom Goethejev, od katerega del je čital samo Wer-therja in še tega v francoskem prevodu. Na to se gre sprehajat po bregu Majna, poskakuje, kakor se spodobi pravemu popotniku. Ob šestih zvečer pride ves truden in s prašnimi nogami v jedno izmej neznatnih ulic Frankobroda. Na to ulico nij mogel dolgo potem pozabiti. Na jednej izmej malo hiš te ulice je bilo videti kazalo: Jtaljanska konditorija. Gi-ovanni Roselli," katero je vabilo k sebi mimo gredoče. Sanin je šel noter, da bi izpil kupico limonade. V prvej sobi, kjer je stalo za šta-cunsko mizo na policah barvane omare, ki je na kako apoteko spominjala, nekoliko buteljij s zlatimi napisi in tudi nekaj steklenih shram-bic s sladkorjem, s šokoladnimi gibaničicami in ^vsi volilci, naj volijo same neodvisne može, drugače bode župan zopet stari. Naj bode pritisek še tako hud, bodite volilci preverjeni, da vam pri izpolnjevanji svojih dolžnostij itilice Nkodovati iic moro: naj bodo obljube še tako zapeljive, bodite prepričani, da je velik razloček mej obljubo in izpolnitvijo obljube. Udeležite se volitve v obilnem številu iu spominjajte se, da nijste samo rudarji, nego tudi meščani idrijskega mesta, pa da vam je volilna svoboda garantirana po p o-stavi ali zakonu, ki je nad vsemi! Iz NoNlniiJa 7. avg. [Izv. dop.] Pred malo tedni se je tukaj snoval neki „gesangs-verein" pod vodstvom tukajšnjega učitelja H., in ima sedaj 8 članov. Omenjena korporacija je sedaj užo dosti zmožna dozdevala si, javno nastopiti in tako napravi včeraj po polu dan izlet v krčmo, par sto korakov od trga oddaljeno. Tamkaj se zabavljajo do večera, prepevajo švabske pestri sami sebi (— slovenski baje le dve znajo —) katerih partituro so iz papirnega koša uže njih vrednih prededov poiskali. Vrnivši se podajo še v krčmo, ter svojo švabsko zabavo nadaljujejo. Tamkaj tudi jaz za mali trenotek poslušam petje, a vmes mi na uho zadone tako čudni tako strašni moli-akordi, da sam učitelj, njih vredni vodja, niti se ne upa više z njimi peti, i po takim odrine. Sedaj se začenjajo mej njimi prepiri; jeden peveev nekega mirno sedečega gosta zgrabi ter ven vrže, potem litersko flašo proti krčmarjevej glavi zaluči. in tako končno oni' b as-producent sam, če prav ne prostovoljno, pot skozi vrata vzame. Oglejmo si še malo članovo tega društva. Kazen učitelja-vodja najdemo par tržanov onr stare šole pod Bach-ovim absolutizmom, ki še tudi denes menijo: dass die slavische Sprache hoherenorts noch nicht s a n k t i o n i r t ist;" dalje vidimo par v nekem rudniku na Koroškem odpuščenih rudokopov in končno še nečega po šubu prignanega in sedaj tu služečega pisača. Tukaj pač velja pregovor v popačenej slovenščini: „gliha vkup štriha." Domače stvari. — (Neumno in hudobno uredovanje c. kr. uradne „Laib. Ztg.")smouže ledenci1) — v tej sobi nij bilo žive duše; le siv maček je žumiril in brundal na pletenem stolu poleg okna. — Velik šum se je slišal iz sosednje sobe. Sanin postoji — pozvoni s zvoncem ki je visel za durmi in zakliče: „ali nij nikogar tukaj V" V tem trenotku se odpro dveri iz sosednje sobe — in Sanin seje nejevoljno začudil. II. V konditorijo pribeži s temnimi kodri, ki so bili po golih plečih razsipani, in pred se izpetimi golimi rokami skokoma dekle kacih devetnajst let. Ko zagleda Sanina, skoči k njemu, ga prime za roko ter ga vleče za so-boj govoreče s ihtečim glasom: „hitro, hitro hitite semkaj!" Ne kakor, da bi se ne hotel podvreči, ampak zavoljo prevelikega začudenja nij šol Sanin precej za dekletom — in kakor da bi se bil uprl na mestu : v celem svojem življenji še ny videl jednake lepote. Ona se obrne k njemu — in s takim obupom v geslu, v pogledu, v dviženji stisnene roke, katero je krčevito k bledemu licu povzdignila, ') Zuckerkand. omenili. Da Bi brez štemplja na davkovske stroške sredi mej nami Slovenci izhaja, vendar zoper nas vedno laže in na Slovane zabavlja, namestu da bi objektivna bila. V zadnjem listu prinaša ta uradni list iz Logatca laž, daje pri likvidiranej „Sloveniji1* 80.000 goldinarjev zavarovanih. Nam pa je predsednik slovenijskega odbora povedal, da mu je le o 400 gld. znanega. Torej sama hudobija od uredništva vladnega lista. Ali deželna vlada to odobruje? Mi vendar upamo, da ne! — (O strašnem požaru v Logatcu) nemarno še svojega dopisa, a poroča se nam da je zgorelo 120 poslopij mej temi (50 stanovanjskih hiš. Cerkveni stolp je tudi zgorel, zvonovi so popadali doli. Da je bil požar silno strahovit, kriva je huda burja, ki jo predvče-ranjem do polu dne in po polu dne po Notranjskem pihala. Natančneje bodemo še poročali. — (Tagblatt in Ravbarjev beneficij at.) Da je g. Kljun dobil Ravbarjev be-neficijat, to ne da sladkega spanja gospodom nemškutarjem „Tagblatta". V predvčerojšnjej Številki dokazuje z nadškofom Brigidom, kako da bi se sedaj, ko je postal Kljun beneficijat, morala ta ustanovna cerkvena naprava odstraniti. Ominozno pa je, da ima ta listič vselej, kadar se sklicuje na kacega historičnega svedoka, prav veliko nesrečo. Govori nekaj o dobrih in vnetih duhovnikih, ter kliče na pričo omenjenega nadškofa. In vendar je vsakemu znano, da je bil Brigido sam malo vnet za svoj stan in da je veliko časa svojega ljubljanskega življenja prebil v temnih tedanjih krčmah in kavarnah in kričajoč krog nizkih igralnih miz. Rog ve, ali bi se „Tagblatt" tudi tako srdil, če bi si na pr. pustil g. Dežmau obriti sredino glave, ter postal stolni kaplan in mesto gospoda Dragotina Kljuna prevzel Ravbarjev beneficijat — g. Dragotin Dežman ? — Sicer je pa jako čudno, kako da se nemško -li beraln i „Tagblatt" najedenkrat postavlja na stališče cerkvene višje avtoritete in hierarhije? Sicer so nemško-liberalci zmirom naglašali, da nižje duhovenstvo naj bi boh" demokratično-prosto bilo in naj bi se prevelik terorizem škofom in papežu odvzel. To so trdili nemško-liberalci zmirom do zdaj. Kje je logika? Zdi se nam, ali dokazano imamo, reče: „pojdite vendar pojdite!" in on je stopil precej za njo skozi odprte duri. V sobi, v katero je Sanin zbežal z dekletom, je ležal na staromodnem divanu iz konjske žime ves bel — bel s žoltim odlivom kakor vosek ali star marmor, majhen deček kacih 14 let, dekletu jako podoben, očividno njen brat. Njegove oči so bile zaprte, senca od črnih gostih las je padala negom na kakor okamenelo čelo, nepremakljive tenke obrvi izpod posinjelih ustnic so se videli stisneni zobje. Deček nij dihal; — jedna roka mu je padla na stran, drugo je bil odet in stegnen; tesen ovratnik je stiskal njegov vrat. Dekle se vrže j okaje k njemu. „Umri je, umrl je! vsklikne ona ; ravno zdaj je še tukaj sedel in govoril z manoj — in tako naglo je padel in umrl . . . Moj bog! nij nobene pomoči ? Mareri tndi nij! Pantaleone, Pantaleone, kje je doktor?" je pristavila hitro po italijanski: — nali nijsi šel po doktorja?" — „Gospodičina, jaz nijsem šel, poslal sem Luizo, se zasliši liri pa v glas za durmi iu v sobo prišanta na krivih nogah mali starček v modrem fraku s črnimi gumbicami, da nemškutarji so v svojem „liberalstvu" čisto nelogični in brez moževskega prepričanja. Kjer jim gre odstraniti kacega narodnega nasprotnika, tam so denes za nižje duhovenstvo, jutri za višjo hierarhijo. Nemškutarska brez-značajnost! — (Kegljanje) za onemogle in bolne tiskarje v gostilnici pri „zvezdi," na semenj-skeni trgu je živahno postalo; dosedaj jo uže 1700 serij kegljalo, največja številka kegljev je 22. Kdor izmej kegljalcev šenij svoje sreče poskusil naj le ide k „zvezdi." Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 7. avgusta Prvo obravnavanje četrte letošnje sesije pred porotniki je bilo 7. t. m. proti Matiju Božiču, Šimnovemu, 20 letnemu črevljarju iz Ravtovš pri St. Lenartu nad Škof j o loko zarad hudodelstva umora. Obravnavo je vodil deželne sodnijo predsednik g. Grčar; državno pravdništvo je zastopal g. Milhleisen. Stvar je bila ob kratkem tale: 28. maja 187G so fantje Anton Ilabjan, Ant. Potočnik, Andrej Petočnik iz Dragobačke in Val. Ravnikar iz Stirpnika v hiši Jurja Potočnika v Ravni št. 15 žganje pili. Nekoliko po 10 uri zvečer je Andrej Potočnik to hišo zapustil, namesto njega je notri prišel Matija Božič iz Ravtovš. Kmalu potem se je mej Antonom Potočnikom in Matijem Božičem nek prepir vnel in je hotel poslednji Ant. Potočnika pretepsti; to se pa vendar nij zgodilo, ker je Anton Ilabjan branil. Lucija Potočnik, žena Jurja Potočnika so je bala, da bi se fantje na posled vendar ne stepli, zarad tega jim je ukazala, da naj hišo zapuste. Anton Ilabjan, Ant. Potočnik in Valentin Ravnikar so ubogali in odšli, Matija Božiča so pa notri pridržali, ker se je bilo bati, da bi ga oni trije ne stepli. Matija Božič se je na to v hišo na klop vle-gel in je hotel spati ker je bil precej pijan, ali fanta Anton Ilabjan in Ant. Potočnik sta ga zunaj hiše zmerjala in ga na „korajžo" klicala. Hišni posestnik Jurij Potočnik je šel zarad ^ega ven, da bi fanta zunaj pomiril; ta dva pa nijsta ubogala, in ko je Anton Potočnik] celo 2 šipe z remelnom ubil, je skočil Matija Božič po konci in rekel: „Zdaj je pa I vse jednako, naj bom mrtev jaz, ali pa ka- visokim bolim ovratnikom, v nankinastih, kratkih pantalonih in modrih volnenih nogovicah. Njegovo majhno ličice se je popolnoma skrivalo pod celo gromado sivih las. Povsod so mu stali navpik po konci in zopet padali v razčupanih kiticah in delali starčeka podobnega čopastej kokoši in to tem bolj, ker je bil pod njihovo temnosivo maso komaj zapaziti poostren nosiček mej okroglima žoltiraa očesoma. — „Linica je naglo tekla, jaz je pa nijsem mogel dohajati, pravi starček po italjan-ski, vzdigovaje poredoma svoje podagrave noge, obute z visocimi črevh'i — in prinesel sem soboj to-le vodo." S svojimi suhimi prsti je stikal dolg ste-kleničen vrat. — „Emil je uže mrtev ! vsklikne deklina in razprostre roki prote Saninu — o gospod! — Ali vi ne morete pomagati!" — Treba mu bode krvi spustiti — to je udar, pravi starček, ki je nosil ime Pantaleone. (Daljo prih.) teri drugi j planil je po teh besedah v vežo, zagrabil tu sekiro in je fantom zunaj zakričal: ../.daj pa le notri, kolikor vas je, zdaj imam sekiro". V tem lupu je hišni posestnik Jurij Potočnik k veznim vratom pristopil, menda da bi zdaj Matijo Božiča pogovoril, ali nesrečnež se je zmotil, ker zatoženee ga je precej, ko se mu je približal, s sekiro in sicer z ostro stranjo tako po glavi udaril, da se je precej na tla zgrudil in drugi dan dušo izdihnil. Storilec je precej po dejanji pri stranskih durih na dvorišče skočil in od tod zbežal, /ena pobitega in dekla Ana Potočnik ste na to v vežo stopili, in ste videli Jurja Počnika na tleh ležati in na glavi močno krvaveti. Se tisto jutro je našel Jurij Vidmar iz Ban krvavo sekiro kake 8 sežnjc od Potočnikove hiše pri ' plotu nasloneno. Zatoženee prunava, da je v veži neko orodje ugrabil in da je s tem orodjem človeka, ki je prvi k veznim vratom stopil, udaril in sicer zato, ker je mislil, da je ta jeden onih fantov, ki so ga od zunaj dražili; trdi pa, da se zarad preobilega pitja ne more natančneje spominjati, kako se je stvar godila. Državni pravilnik je tožil Matijo Božiča vsled tega dejanja zarad hudodelstva umora, t. j. premišljenega usmrtenja. Porotnikom so bo se stavila 3 vprašanja : prvo je šlo na umor, drugo eventualno za slučaj, če se pravo zanika, na uboj, in 3 tje dodatno je šlo na to, če je bil zatoženi pri zavesti, ko je dejanje storil. Prvo glavno vprašanje so g. porotniki z 11. glasovi zanikali in ga torej od hudodejstva umora oprostili; drugo vprašanje so potrdili, tretje dodatno vprašanje zopet zanikali, torej je bil zatoženee hudodelstva uboja krivega izpoznan in sodišče ga je obsodilo ija 4 leta teške ječe poostrene vsak mesec z jednim postom in 2!>. maja vsacega leta z samotnim zaporom v temnici na deskah. I.lsinit u nv. Narod" zuiirnin redno odpošiljamo, vsled toga sum se obrnili do tukajšnjega poš.nega urada, da pri vas nerediiost odpravi. Oklic. Včerajšnji, nenavadno razširjeni požar v Logatcu opravičuje pač moj okdc do vsega prebivalstva glavnega mesta zarad milih darov za naše tako zelo ponesrečeno rojake. Dotični pri mestnem magistratu vloženi darovi se bodo razglasilii in koj svojemu namenu odposlali. V Ljubljani 9. avgusta 187 0. Župan: MjumcHan, Dunajska borza o. avgusta. (iavirno telsgrafićno 'r>m ofiilo.) Enotni dri. dolg v banko ■■■> 66 .u i<- liste železocestne vozne liste, u firmo in železniškim kolekom, ttirnniluri' za c. kr. urade, advokate in notarje, itd. itd. i Literarne knjige, časopise. brošvLie, kataloge, KIuV«' 1111 l>lMlll«Mli l>llf>il jedilne liste, cenike, diplome, izkaznice, otmkovalne ali mitkurle, IHtitnf i-o-ik' liste. koverte s firmo, oznanila za prilepljenj« na ogle. itd. itd. Izdatelj in urednik Josip Jurčifc. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne'