,,Zlafl n©$©Ąf\ Na tisoče in tlsoče rusklh knezov, grofov in bogatašev je zapustilo domovino ob izbruhu boljševiške revohicije. Vsi beguncl so bili uverjenl, da bo komunističen prevrat neka] začasnega in se bodo vrnili na svoje Imetje. Drago- enosti ao pred pobegom zakopall ali skrili, da bi jih po vrnitvi našli. Boljševizem se je ukorenlnil In še danes gorje ruskemu beguncu, ako bl ae drznil le samo pogledatl v domovino! Iakanja er dviganja ruskih skritlh in zakopanlh zakladov so se lotili v zadnjem času sovjeti. Ako bi kdo našel zaklad, mora to Javitl oblasti, ker alcer je ustreljen ali pa obaojen na veC let naj- ežje Ječe. Razven tega so osnovall sov- eti Ceto 10.000 mož. Ceta je razdeljena na več pododdelkov. En oddelek ima naiogo, da stika za zakopanimi ali skritimi zaldadi po cerkvah, drugi po po!rcnali§Cih.. tretjl po gozdovih itd. Stikačem za dragocenostmi pravijo: «zlati nosovi«- ker llkl lovski psi vobajo za zlatom. Državna organizacija zlatih nosov je neprestano na delu in je zbrala dosedaj v blagajno raznih skrltih zakladov za skupno vrednost 13 rai Ujonov rubljev. Da skritl ruskl zakladl niso praziia bajka, hočemo dokazati na nekaterfh vzgledih: Poveljnik ruske bele armade Jaschwil je bežal pred boljševiško revolucijo preko Irkutaka v Sibirlji. Ker so ga zasledovali, je moral kar najbolj urno hiteti. V sibirskem gozdu je zakopal v naglici celo vrečo zlata. Zaklad so pozneje našli sibirski kmetje, ga dvignili in si razdelili med seboj zlato. Po stari navadi so se pri razdelitvi sprli med seboj in zadeva je došla do ušes sovjetov. Nad najditelje zakopanega zaklada je pridivjala četa »zlatih nosov«, jim odvzela zlato in vsak je moral 3 mesece v ječo, ker najdbe ni javi* oblasti. V priprostl vasi v Kazanu so naletell kmetje na cele kupe zlata in platina. Najdeno so prodali in priredili pojedino, ki je trajala 10 dni. Pri popivanju ao bili preveč glasni,da so jih slišall »zlati nosovi«, jim odvzeli izkupiček za zaklad in vsakemu je bilo prisojenih več let stroge ječe. Knez Orikovvs je zakopal pred pobogom svoje dragocenosti in se zatekol v Paris. »Zlati nosovi« so znall za ta zaklad, a kljub iskanju niso mogli naletetl na skrito. Poalali so svojega zaapnika h knezu v Paris. Orikows je aasedel zvijači, vzel člana »zlatega nosua v službo in sčasom mu je celo zaupal, kje ravno da je skrito njegovo zlato in srebrno imetje. Služabnik mu je spravil celo potnl list in oba sta se odpravila v Ruaijo, da dvigneta zaklad. Ko ao bile vae zakapane dragocenosti odkrlte, so neznancl oba obkolili, kneza ustrellll, njegovl zakladi pa so romall v državno blagajno. Ruskemu bogatašu Adlowu se ja posrečilo, da se je vrnil po letih na svojo posest preko Finske. Z oskrbnikom se je dogovoril, da mu odstopi eno Cetrtino, ako mu pomaga dvigniti zakopane dragocenosti In pobegnitl z njimi preko ruske meje. Ko je bil zaklad Izltopan, je zahteval oskrbnik polovico, E^>gataS nl hotel datl. oskrbnik ga je ova- dil in Adlow se ni nikdar več vrnil iz ftusije. Grof Slwkow je zakopal v zabojih gvoje zlato imetje v gozdu pri sibirskem mestu Tomsk. Pobegnil je v ZdruŽene ameriške države in živel tamkaj. Po dveh letih se mu je posrečilo, da se Je vrnil potihoma na mesto, kjer je bil skril prcd leti zlato. O zakladu ni bilo več sluha in nc duha. Kmetje so mu pravili, da so volkovi razgrebli z zabojev zemljo in jim pokazali, kje je grofov zaklad. Iz vasi na Krimu je prejela organizacija »zlatih nosov« obvestilo, da je bil tamkaj najden zaklad, ki je vreden poldrugi milijon rubljev in ga bo poslal srečni najditelj državni blagajni po železnici. Odkritosrčnost najditelja se je oblasti tako prikupila, da so mu nakazali bogato nagrado. Zaboji so res priicmali v Moskvo, a v njih ni bilo jtlata in srebra, ampak staro železo. Na ta naein je nekdo pošteno potegnil organizacijo »zlatih nosov«.