PRInurtSKI DNEVNIK Za sindikalno enotnost UtrT? K rr:______________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA 2A TRŽAŠKO OZEMLJE • * utQV. 272 (2891") poštnina plačana v gotovim - — '_____________ Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 16. novembra 1954 Cena 20 lir MOV! OBTOŽBH PROTI N H GIB d zadnja tovarne motornih i “ *onlui M jo bil razrešen vseh dolžnosti! „tomos“ pri ko pr ui prispe/včeraj'»Trst Gradnja bo trajala tri leta, za- Včeraj jc prišel v Trst se-neralni konzul Mitja Vošnjak, ki bo v Trstu vodil jugoslovan- Mranih sf/e r^voiitcijski svet odločit po izpovedih are- poslenlb pa bo 1500 delavcev isk0 predstavništvo 'za’ frtaško stavljentpr * , *' ushmansk,ih bratov“ - Ni še znano, ali bodo od- w,Jcn®Ha nrt*ri*&g»ri~si~~. _______________n.-_______» ... - - .. .... Kairo, hil 15. 011 s sklepom 'ira predsednika spraviti pred sodišče - Komentarji v Londonu SVe‘a general ^vholucii^e|a Slb razrešen ri“,°-hamed Na' sednika repuhl-t« °Stl pred' mka revoinnt- , * ln Predsed- Postavljen je lgif svata' 2°rstvo v . . • pod nad-stanovanju vo:lem zasebnem Jarnega* svita01*"'11 revolticio-b Polkovnik c spTiil da ■ aser onravi , rirnal Abdel )( b>lo dolTe ir VSC deI°' ki ralu Nagibu H upano gene- ne bo imennvf Pa za sedai nik ^pubHke n°V predsed' “hrallav^n1 *dnevi je med na PredVs°edS v° 1 .kateri VTdar’ kl > Predvideval umor ,a. odvltmk kHiriVlade Naser’ pnča, v nr ^1G^ra^1, glavna da Naserja in glavnih članov re volucijskega sveta. Končno je predstavnik izja-• ’ ,da. so Muslimanski bratje skušali izkoristiti Nagiba in se povezati z njim, zato da^ izvedejo svoje ((peklenske načrtes. Pripomnil je, da se Nagib, čeprav se je priključil tej organizaciji, ni zavedal, da so ga nameravali Muslimanski bratje izkoristiti samo kot ((orodje. ki bi ga zavrgli po izvedbi svojih načrtov.)) Revolucijski svet se je odločil za odstavitev Nagiba po izpovedi dveh važnih članov Muslimanskih bratov Talaata in Taieda, ki sta bila areti- ie dve/. proceau" izjavil, „„ --------- 2 Vi]ditoi"eral Nagib zveze j rana v soboto zvečer. ,Musl)manskim h °.rganizac>je . nski bratje« Hasa- bilo ,eL^?deibije“m/ in da je g? Uboju”«1*”: ?a bo Nagib Sairo objavil/Js, po radiu I? 'utenovana da bo v Eg‘P-vUda. nova narodna Sklen , ?:,raiu Na°g,^St-aIitv!..sta ge- Abdel HaUkiSpDročila gene- Poveliniu “ Amer- glavnih Ih eS1Rtovskih obo- van Ibrahim Polkovnik Ilc lls‘nice jnlnister brez i bister ,Predsedstvu vlade. Saiah a narodno vsmer-da bo tl Salem je izjavil vrej Žive/M3' *^ib šr' na" cPredme'ti f-Vd11 rez'denci alem Kaira' Proti N a n, v, dake iziavil, da t°dnega ni . "f bodo uvedli da ?°stopka- Zatrjujejo P°slala i® egiptovska vlada r.ePubiike,dsfdn.lku sirijsk Arpki: e ln kralm , --.jSke kralju Saudove h * uh 10 2 zagotovi- S' b° zeldii - uU Nagiba 9 b°do z ni° nl? hudega in 11 «_ 'J Z rn m ... loi^bij.e sporočilo n. 1 Qa Medtem^lT 1°’°™ r,avna' "!b ”revolt' P£ ^ Predstav-volucijskea. sveta Gia. hi, da'T';‘',SKea sveta >zja. bo' uvefli eglptPV3ka vlada obSaWaV° V ZVe- t2 'db Pro- ''tli b i\,rU ,.‘navedli aretirani l. »Muslimanskih bratov«, it "■ be n n ■> ^ — i tePtožb-bo~7zka??10’ da so -n n 6 utemeljene, bodo vba m možnosti' da h ‘tujino v izgnanstvo' ^ Cst/ISk?Vni konlerenci ie s stavnik revolucijskega J,, rjavil, da se je gene-)?agib ,vedn° skušal pol 4uc,'-‘k?b-la-l1 i? !zPnit‘ revo- ,e NaShSVet; P°dal je- da su Pokazal v aJU 'n mar-a roko javnosti «držeč '“'u,. Pomočnika vrhovne-hratov dAlbeJj? .Muslimanskih l2lavii Abdela Kader Auda». "'kuTt^ da!je' da je NaSib ?to ifdaov potem koval za- 1iedinomPnt- z- ma.i°riem Mo-ž revlhm^1, le bd izključen 0r«anUira?Skega -?veta'- da bi vojaški državni O stikih generala Nagiba s člani Muslimanskih bratov je govoril danes na obravnavi proti atentatorju na Naserja tudi eden od glavnih voditeljev terorističnega gibanja v tej organizaciji Ibrahim Ta-yeb. Med drugim je izjavil, da je general Nagib napisal, izjavo, s katero je kritiziral angleško-egiptovski sporazum o Suezu. To izjavo so natiskali in jo razdelili med člani organizacije v obliki manifesta. priča je tudi izpovedala, da mu je voditelj teroristične organizacije za vso državo Talaat povedal, da bi se moral Nagib ob podpori svojih pristašev v vojski pridružiti uporniškim silam Muslimanskih bratov za izvršitev državnega udara proti sedanjemu režimu. Izjavil jel tudi. da so se stiki med Nagibom in organizacijo Muslimanskih bratov začeli letos nila imeti v Sudanu, kjer u-ziva Nagib precejšnjo popularnost, ker je po rodu iz Sudana. Ministrski predsednik Sudana Azari, ki je sedaj v Londonu, pa je danes na tiskovni konferenci s tem v„ zvezi med drugim izjavil: «Zelo obžalujemo, da je bil general Nagib odstavljen, prav tako kakor obžalujemo, da je bil izvršen atentat na polkovnika Naserja.« Dodal Pa je, da gre usoda egiptov-sko-sudanskih odnosov preko osebne usode ljudi, ki so sedaj na oblasti. Zanikal je zatem vesti, da namerava Sudan vstopiti v Arabsko ligo. V britanskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da Nagibo-va odstavitev ne bi smela neposredno vplivati na odnose med Egiptom in Veliko Bri-tanijo. Ker so nekateri politični komentatorji izjavili, da bo odstavitev generala Nagiba odpravila zadnjo oviro za ratifikacijo sporazuma o Suezu, izjavljajo v teh krogih sledeče; l. Sporazum je stopil v veljavo in se je tudi že začel izvajati, o. Vprašanje nje-j gove ratifikacije se tiče egiptovske ustave. Predsednik egiptovske republike ni imel ratificirati pogodbe, pač pa samo podpisati zakon, ki. razglaša sporazum, kar je vprašanje, ki se tiče samo Egipta. jim jamči osebno svobodo in svobodo njihovih družin«. Razen te resolucije je svet sprejel resolucijo o splošni politiki, ki izjavlja da trajanje obsednega stanja in politike zatiranja ni v skladu z načelom o pogajanjih, ter zahteva, naj se ukine obsedno stanje, naj prenehajo sedanje vojaške operacije in naj se omogoči povratek nax-odnih voditeljev, ki so v tujini; osvobodijo naj se vsi politični kaznjenci v skladu z obljubo o splošni amnestiji ter ukinejo stara in nova koncentracijska taborišča. KOPE-R, 15. — Danes se je v Kopru nadaljevalo in zaključilo zasedanje obeh zborov koprskega okrajnega ljudskega odbora pod predsedstvom tov. Franca Kraija-Pet-ka. Dopoldne so razpravljali o raznih gospodarskih problemih okraja in o investicijskih predlogih nekaterih podjetij. Predvsem so odobrili predlog investicijskega proračuna av-toprevozniškega podjetja Slavnik, da bi si to podjetje pomnožilo avtomobilski park. ga obnovilo in si nabavilo štiri nove avtobuse. Razpravljali so tudi o gradnji nove tovarne motornih koles v Kopru. Tovarno bodo gradili približno 3 leta, ime- ozemlje. _ 1 V Trst je prišel ob 17.30 z novala pa se bo uTovarna za j avtomobilom preko bloka pri proizvodnjo motornih koles I Fernetičih, kjer so ga čakali TOMOS«. Tovarno bodo gra- (vsi člani jugoslovanske dele- dili pri Skocijanu. Za začetna I sac'Je v Trstu pod vodstvom ! vršilca dolžnosti Božidarja dela je predvidenih 30 milijo- ! nov din. Tovarna bo zaposlo- uor->ana’ vala od 1.500 do 1.600 delavcev. V nadaljevanju zasedanja je predsednik . okrajne zadružne zveze predlagal ustanovitev komisije, ki bo pregledala stanje zemljišč v novopriključe-nih krajih ter ukrenila vse potrebno, da se obdelajo tudi zapuščena ali zanemarjena zemljišča. Zbor proizvajalcev pa je na posebni seji odcbril zaključne račune nekaterih gospodarskih podjetij. Mitja Vošnjak se je rodil leta 1923 v Ptuju. Od leta 1941 do 1945 se je udejstvoval v narodnoosvobodilni borbi. Po vojni je bil šef radiodifuzijske službe za Slovenijo. Leta 1949 je bil imenovan za svetnika jugoslovanskega političnega predstavništva na Dunaju. Od leta 1950 dalje je bil sef urada za zvezo v Celovcu. Leta 1954 pa je bil imenovan za svetovalca v državnem tajništvu za zunanje zadeve, dokler ni bil imenovan za generalnega kon. zula v Trstu. Na sestanku glavnega sveta Zveze dela (bivših Enotnih sindikatov) so sklenili, da skličejo 20. in 21. novembra izreden kongres te sindikalne organizacije. Iz poročil komin-formovskega tiska je bilo razvidno, da so se nekatere federacije, včlanjene v Zvezo dela, izrekle proti sklicanju tega izrednega kongresa, pri čemer pa ni bilo navedeno iz kakšnih vzrokov. Vsekakor je namen kongresa, še bolj okrepiti vezi z italijansko kominformovsko sindikalno organizacijo CGIL in raznimi njenimi strokovnimi federacijami. Rrav tako pa naj bi bil kongres prvi korak k sindikalni . enotnosti vsega delavstva tudi na kraju samem. Zato je ob tej priliki vodstvo Zveza dela naslovilo na Delavsko zbornico poziv, v katerem jo vabi na sodelovanje, da se ustvari v Trstu sindikalna enotnost vsega delavstva. V pozivu omenja, da je s prihodom Italije v Trst nastal tu nov položaj. Zaradi rešitve teritorialne pripadnosti Trsta je odpadel en moment, ki je doslej ločil delavstvo in krepil sindikalna razcepljenost. Zato bi bilo prav, da bj upoštevali novi položaj in napeli vse sile, da pride do združitve vseh tržaških delavcev. To je potrebno tudi zato, ker preti nevarnost obnove fašističnega sindikalizma. Na koncu poziva predlaga vodstvo Zveze dela Delavski zbornici, naj bi skupno proučili novi položaj ter poiskali možnosti za usta- Eden: Pogajanja z ZSSR mogoča po ratifikaciji pariških sporazumov Neodestur zahteva konec vojaških operacij proti felahom Tudi v Washingtonu In Parizu poudarjajo, da je treba najprej ratificirati pariške sporazume, nato pa šele upoštevati predloge zadnje sovjetske note - Eden svari pred prevelikim optimizmom - Eisen-bower priporoča senatu, naj pariške sporazume čimprej odobri se marca, takoj ko sc ic Nagib I svet s‘r,anke Neodestur, ki zopet vrnil na predsedniško sestal S1POfC1’ Je spreJe] re' ^ so i](*nn. s Iratorn nnziva fran. mesto po sporu V Egiptu so danes progla- j vojaškimi operacijami proti Sili Stanje nrirvrnviipnnct}. f ^i „u ; Xi.~ ,.1,, j „ „1 Vojska številnih članov j z;Va. naj skuša najti tako po-a n skl h bratov v vsej 1 litičnn rešitev, ki bo felahom „............... v v sej j jjtično rešitev, ki bo felahom arzavi. Do sedaj so jih are-1 omogočila, da se tirali okoli tis zunanji minister i podvrženi kazni. <-anes sporočil, da se eein-i Resolucija ura ral Aly Nagib, ki je brat Poki0 brat/v /agi/jj Muslimanskih seMfdtem se ie izvedelo da Sirijo za rad' 'dlf Egiptoni >n -a-^ar\dr'atdot10VvanJDaMusli-verjetno mirno r/šii 1 ku sirijski voditelii - ker so ljubili SVecano ob- konske trl^0 dra' neha delovani!.' t a pre' je na sirijskem n or.ganizaci-ozemlju. WASHINGTON. 15. — Predstavnik ameriškega državnega tajništva je sporočil, da se bodo o sobotni sovjetski noti začela posvetovanja med izvedenci treh zahodnih velesil, ki so že zbrani v Londonu, tttstto ,= —. • , . da bi pripravili odgovor na lumS, 10. Nacionalni prejšnjo sovjetsko noto od 23. et strsnkP KBnA»*i,,r i-i - oktobra. Predstavnik je do- dal, da se bo ameriška vlada «aktivno posvetovala« z ((vsemi evropskimi zavezniki« Isto je izjavil tudi v London predstavnik Foreign Of-ficea, ki je dejal, da se bo angleška vlada posvetovala z vladami držav NATO ter z bonnsko in dunajsko vlado. Dal je razumeti, da so bili po normalnih diplomatskih poteh ,T . i solucijo, s katero poziva fran-Naserjem. i cosko vladQi naj preneha i c rr T*r> cr 1 a - .. „ :.. r. i -: ; ; :----: ___ pripravljenosti- felahom. tuniško vlado, zlasti sodelujeta 11 neodesturske ministre pa po vrnejo . na svoje domove, ne da bi bili skrbljenf°zSk'1i' so za' k. ::2 . zaradi posledic, ki Resolucija pravi med drugim; ((Nacionalni svet poudarja, da se vprašanje felahov ne more ločiti od splošnega političnega vprašanja pač pa ga je treba povezati s sedanjimi političnimi pogajanji.« Nato obsoja vojaške operacije-proti felahom ter otvarja-njem koncentracijskih taborišč. Resolucija pravi dalje, da se odgovornost za ta položaj ne more pripisati tunizijskemu ljudstvu. Tunizijsko vlado, zlasti pa neodesturske ministre pa poziva. naj nadaljujejo z napo-' ri za pospešitev pogajanj, in pooblašča te ministre, naj ((sporazumno s francosko vlado najdejo glede vprašanja felahov tako rešitev, ki naj ^FERA USTANOVE ING1C ^g-Siri v ostale pokrajine ‘Mlfana1“j ‘tal’ianskega tiska so upravitelji ING1C dali dve ^09ajanja medDc^in p™bop^a2®v,a^cev KPI.DC m PSI Uidi na*e*a dopisnika) i5- Glavno l •• *n ° položaju državnih uradnikov Pokrajinskih volitev v dolini Aosta več, Si era *sov, so bil v v dolini Aosta, *“''J ob 90. volivcev, Sl udilelr35 ?b 90-"od. lezbi volivcpv r\. Do ."■“uja zi 'jna.ni rezultati k?. Je trebe -ste’ medtem Svnic,inna°^®: H;p¥a?bVage«0SlUŽiU Si' tididatomrra"e?apc pasove Jal n-, ,ra.zmb hst), ki ie ^.°vib za lul y.0li,tv,ah- Po i-atia «ar,„liste .'e tako iniel Haejia*dy?oln-atična Vl7aciia» (demnl! cn? kon-''tMv demokrati ii'h» a?‘’ so' >MVlspi) dobi a ll2b1e.[aki ,ip «H)Avko«informovska jglf" ;>> 16.304 llsta 5.„«Union v-,aY.foriomistič- i.j,-"Union ValdotaineT k? si n p^r'ir^no; • r«sov a , koncentraciia HiJ- kominformisD * Cr^no s s° «»| e » do-demo-5.411 Ut“'etje bi, '«ne npfef®Feričnih 100 glasovi. 9i, «tnb Pripe]jati ad vendar Op do -asov spre-456 razmerie ) ne bo ; *aa paru- iar 7.607 gla- •Usti - siasovati t‘“^rat zanj ? ie r^1 SedaniiK avt°no-h°Pala ni°n Valdbt Volitvah S Hv precej:?itaines aa- lo iutri ?,opolo,> Pa bo objavi-mor?l clJ>nek podtajnika Ru-v , naslovom «Zmaga HvctS’ kl- trdl’ da so v“- skn J- zauPanje v rim- niični iv-!ub ((stalni pole- 0D07iri"P° in upravni ččtMnl \Tstrani Union Val- mor Fanfa at° pt>udarja R"-r.ve,;,-.da *lsv govor v Aosti skorai^oiPetek m mu Pripisuje sKoraj glavno zaslugo rezultate” VOlU’ se/Ied/°ml- k0 je bi,a vladno ni-Cd kl, bl morala biti jutri d1i1lueč p['Vložena na sre-rieiai • bcelba danes precej delaven m imel vrsto razgol s nori’ ma drugim je govoril ra °^Prcdsednikom vlade Sa* dgatom, nadalje z ministrom zlFiPa°Yacun Vanonijem in z zakladnim ministrom Gavo stvnC% Pa A® bila pri min'-st\u Vanomju seja, ki so se je udeležili ministri Tupini Uava in Tremellnm podtajnik Ludfrcdi, sindikalisti CISL in L m predstavniki demo-kristjanskih parlamentarnih -kupin. Razpravljali so 0 vprašanju državnih nameščen-dlskusi i1VeZ' s Portamentarno šin u J? 0 zakonu o pooblastilih vladi. Glede teg Pa so nastala razna zako-nesogla.,- medV ST K-oalici j i Pa Tudi t en?okristjajM,. ker sindi- kalisti. niso zadovoljni s teni. ^ na -Zaradi razfVK0noniijo Pl Pa.clonalni'h nereše-' labsl ni sekr . ble»ov fe1 eprtrankeeFanfdemokns(-£? v An^ibskemu m.ie P°-ksiu.v kat* Uertheti, ,'ajniku kateri mu tn. b>'zo.m Qe>nokr/1,..!e;tda la- - r. 7, aouuvujjui S tem uradnikom*. Vlad3 državnim , ■ Minister Tremelloni je kot vsi predsednik parlamentar-nL! . e komisije 0 brez-oredsorfSt*i Predložil danes I dsednikom zbornice in Se- a a’ 9r°nchiju in Merzagori siie i,'iVn .elaborata komi-1k t. ;’borat se nanaša na i u C1, 0V materiala, ki Ka slaa «2 komisiia in ki ob-Af kupno 7500 strani. INC'in" po'državne ustanove "&IC se Je začela širiti iz province Arezzo na ostale po- L. krajine kier t. t ! po" slanc kjer Je ta ustanova žaio. delovala. Zatrjujejo, da so upravitelji ustanove porabili v nedovoljene namene 2 milijardi lir, vse iz pobranega trošarinslcega davka. Eden izmed višjih funkcionarjev INGIC Simoncini, ki je vso zadevo prijavil oblastem, ki pa je obenem tudi sam' do vratu zapleten v korupcijsko afero, trdi, da je predsednik ustanove, bivši demokristjan-ski poslanec Bavaro skupno dal KPI 902 milijona lir, znatne vsote (ki jih tisk ne precizira) pa tudi demokristjan-ski stranki in PSI. Med drugim objavlja tisk tudi odkritje, da je v upravnem svetu INGIC tudi comm. Paolo Pa-jetta, oče poslancev KPI Giu-liana , in Giancarla Pajette. A. P. Nova stranka na Japonskem TOKIO, 15. — Odpadniški liberalci, ki nasprotujejo vladnemu predsedniku Jošidi, so danes sklenili ustanoviti novo stranko Nova stranka bo nastala z združitvijo sedanje progresivne stranke, ki jo vodi Mamoru Sigemicu. in odpadnikov iz liberalne stranke. Jošida se bo vrnil v Tokio jutri. Opazovalci se prašuje-jo. ali bo Jošida imel sedaj v parlamentu manjšino in ali bo prisiljen odstopiti. Ce bodo konservativci, ki nasprotujejo Jošidi, glasovali proti njemu skupno s socialisti, bo moral Jošida odstopiti ali pa razpustiti parlament. Ker pa se mnogi poslanci bojijo razpustitve parlamenta, so politični opazovalci mnenja, da se bo več konservativnih poslancev pri glasovanju vzdr- ze vzpostavljeni prvi stiki. Angleški zunanji minister sir Anthony Eden je predsedoval danes popoldne sestanku visokih funkcionarjev Foreign Officea, na katerem so proučevali sovjetsko noto. Zdi se. da so na sestanku dali navodila namestniku državnega podtajnika Harrisonu, ki predstavlja Veliko Britanijo v odboru izvedencev, ki sestavlja odgovor na prejšnjo sovjetsko noto. Foreign Office je bil mnenje, da bi isti izvedenci pripravili odgovor tudi na sovjetsko noto od 13. novembra. Tako so izvedenci tudi sklenili, ko so se popoldne sestali. V. spodnji zbornici je v odgovor na vprašanje voditelja opozicije elementa Atleea britanski zunanji minister sir Anthony Eden izjavil, da je nova sovjetska nota jasno in izrecno usmerjena proti ratifikaciji pariških sporazumov. «Kot zbornica že ve — je dejal Eden — sodi britanska vlada, da je naša prva naloga, da se ratificirajo in izvedejo pariški sporazumi. Ne smemo se pustiti odvrniti od te naloge«. Angleški zunanji minister je na drugi strani zatrdil, da sovjetsko noto že proučujejo v Foreign Officeu, ir, potrdil, da so predvidena o tem posvetovanja «z zavezniškimi in drugimi zainteresiranimi deželami«. Nato je Eden dejal, da je njegov prvi vtis ta, da nota ne vsebuje nobenega predloga, ki že ne bi bil poprej formuliran, razen 29. novembra kot dneva sklicanja konference «Kot sem že dejal v zbornici 25. oktobra, bomo ustvarili osnovo, na kateri bo mogoče iskati sporazum z vzhodom, ko bomo lahko zagotovili stabilnost Zahoda in določili skupen cilj«, je dejal Eden. Med sledečo diskusijo je Eden še jasneje izrazil svoje stališče, ko je na vprašanje nekega laburističnega poslanca, ali izključuje možnost istočasnih pobud tako za ratifikacijo pariških sporazumov kot za začetek pogajanj z ZSSR, odgovoril: ((Predvsem je treba ratificirati pogodbe. To je prvi korak, ki ga j® treba opraviti, predno bo mogoče vzeti v poštev kakršno koli drugo pobudo«. Na ponovno vprašanje, ali ne namerava s tem reči. da ne bodo začeli proučevati nobenega sovjetskega predloga vsaj do pozne pomladi prihodnjega leta, je Eden izjavil: «Ni; koli nismo zaprli vrat in tudi zdaj ne zapiramo, nai bodo okoliščine kakršne koli«. Pc Edcnuvi ;zj..v, j... govor ril voditelj opozicije Attlee, ki je tudi izrazil prepričanje, da se je treba potruditi za ratifikacijo pariških sporazumov, nato pa je vprašal zunanjega ministra, ali si želi, da se po ratifikaciji začno pogajanja z ZSSR o vseh vprašanjih. ki jih postavlja sovjetska nota. Eden je odgovoril, da se bo po ratifikaciji v vseh prizadetih državah verjetno ((ustvaril nov položaj, ki kar se tiče angleške vlade, ne bi smel izključevati možnosti pogajanj«. Laburistični poslanec Noel Baker je pripomnil, da bi Zahod lahko gledal na vprašanje v novi luči. če bi Rusija dokazala, da hoče sodelovati v vprašanju razorožitve ter nadzorstva nad oborožitvijo. Eden je odgovoril, da se v bistvu s tem strinja, dodaj pa je, da bi bilo sovjetsko sodelovanja potrebno tudi v mnogih drugih vprašanjih, začenši z avstrijskim. V londonskih uradnih krogih ne izključujejo možnosti, da bodo atlantske države poslale v Moskvo skupen odgovor. Nadalje prevladuje v Londonu vtis, da e bodo po stališču zahodnih držav, ki bodo po vsej verjetnosti odklonile moskovski poziv, ravnale tudi nevtralne države, kot Švedska in $vica in tudi države, ki ne j ipadajo atlantskemu paktu. Edino Finska bi utegnila sprejeti ponudbo zaradi svojega položaja in posebnih odnosov z ZSSR. Zvečer pa je Eden govoril na nekem konservativnem zborovanju v Leicestru in izjavil, da je sicer naklonjen zamisli mirnega soobstoja med Vzhodom in Zahodom, opozoril pa je, da ni treba gojiti ne- membe v sovjetski politiki glede Nemčije in Avstrije«. Iz Bonna pa poročajo, da je kancler Adenauer začel danes s svojimi izvedenci proučevati sovjetsko noto. Krogi zahodno-nemške vlade dodajajo, da bo vlacla glede tega čimprej stopila v stik z zahodnimi velesilami. V svojih razgovorih s predstavniki vladne koalicije pa je Adenauer, kot zatrjujejo, vztrajal pri trditvi, da 'je nova sovjetska nota dokaz za uspeh zahodne politike. Nadalje je Adenauer poudaril, da bo mogoče sklicanje konference, kot jo predlaga ZSSR, vzeti v poštev samo po ratifikaciji pariških sporazumov. Vsi zahodnonemški listi poudarjajo v komentarjih o so-vjetski noti ((hladni« ali ((negativni sprejem«, na katerega je naletela, obenem pa poudarja, jo, da so razgovori z Vzhodom nujen pogoj za ureditev nemškega vprašanja. Neodvisni list «Die Welt» piše, da sovjetski predlog «skriva v sebi hudo nevarnost, da bi bilo vprašanje združitve Nemčije postavljeno v ozadju v primerjavi z vprašanjem evropske varnosti«. Isto mnenje izraža neodvisni list ((Frankfurter Allgemeine Zeitung«, ki poudarja, da je sovjetska politika po berlinski konferenci šla po dveh vzporednih poteh: splošni sistem evropske varnosti ali pa samo pogajanja o nemškem vprašanju. Potem ko je s predzadnjo noto sovjetska diplomacija poskušala z drugo potjo, se je s sobotno noto usmerila spet po prvi poti. Bonnski list «Generalanzei-ger» pa piše, da hoče Moskva še enkrat vpljvati na Francoze in jih vabi k skupnemu nadzorstvu nad obema deloma Nemčije. Francoski tisk izraža v komentarjih v sovjetski noti v glavnem mnenje, da nota ne prinaša novih elementov, ki bi lahko spremenili mednarodni položaj. Konservativni «Fi-garo« pravi, da hoče sovjetska pobuda preprečiti ratifikacijo pariških sporazumov, kajti «ZSSR, ki ni hotela EOS. noče niti Zahodnoevropske zveze in vstopa Zahodne Nemčije v NATO«. Nadalje sodi «Figaro», da sovjetska nota ni toliko namenjena vladam kot javnemu mnenju. Podobno meni glasilo socialistične stranke <(Populaire», ki povezuje noto z obiskom Mendes-Francea v Ameriki in pravi, da bi ministrski predsednik moral prepričati Ame-rikance, da Francija ne bo nasedla temu manevru, da pa je omejenega optimizma, kajti j obenem naklonjena vsakršni ((doslej ni bilo najmanjše spre- pobudi, ki naj izboljša odnose med Vzhodom in Zahodom po ratifikaciji: «Populaire» dodaja, da je to tudi duh resolucije, ki je bila z veliko večino sprejeta na izrednem kongresu SFIO. Neodvisni socialistični «Combat» pa napoveduje, da bo tr nota izhodišče za obširno sovjetsko diplomatsko ofenzivo in sodi, da so prenagljeni oni komentatorji, ki v njej ne vidijo ničesar novega. Tudi ameriški tisk izraža stališče, da je potrebno najprej ratificirati in izvesti pariške sporazume, nato pa «bo prišel dan, ko bodo zahodne države morale začeti z ZSSR resna pogajanja o Evropi«. Medtem je predsednik Eisen-horver s posebno poslanico priporočil ameriškemu senatu, naj čimprej ratificira pariške sporazume. V svoji jioslanici pravi predsednik, da pomen teh sporazumov presega okvir u-stanovitve skupnosti, ki naj prepreči napad, ker bodo sporazumi pomagali ustvariti razumevanje med evropskimi narodi in vse tesnejše sodelovanje med njimi. Nato poudarja poslanica ((izredni pomen sporazumov za varnost, ZDA« in prikazuje važnost vključitve zahodne Nemčije v zahodni obrambni sistem. Eisenhotverjevi poslanici je predloženo dolgo poročilo, ki ga je napisal državni tajnik Foster Dulles. V svojem poročilu prikazuje Dulles pomen pariških sporazumov, zlasti v luči dosedanjih razprtij v Evropi. ki bi naj bile s tem premagane. Obenem, nadaljuje Dulles, bodo sporazumi tudi ((zaščita proti pretiranemu militarizmu kot orožju napadalnega nacionalizma«. Nadalje pravi državni tajnik, da pariški sporazumi ne nalagajo ZDA nobenih novih obveznosti, razen onih, ki izhajajo iz obnovitve suverenosti bonnske republike in njenega sprejema v NATO. na, ki preko Groenlanda in Kanade potuje v Los Angeles. Nova proga je dolga 9.330 kilometrov in zahteva 27 ur in 10 minut vožnje na progi. Kopenhagen - Los Angeles ter 24 ur in 20 minut vožnje v nasprotno smer. Iz Kopenhagna je na letalu «Helge Viking« odpotovalo 33 potnikov. Z letalom so odpotovali tudi nekateri predstavniki družbe «SAS» in nekateri novinarji.V letalu je bilo tudi 4 tone pisem, ki so jih odposlali filatelisti, ki bodo dobili pisma z znamkami, razveljavljenimi s posebnim poštnim pečatom, ki je bil pripravljen za ta prvi polet. novitev enotne organizacije tržaških delavcev, ki bo najbolje zagotavljala obrambo u-pravičenih interesov in teženj tržaškega delavskega razreda. Na poziv Zveze dela je vodstvo Delavske zbornice odgovorilo odklonilno. Bivšim E-notnim sindikatom očitajo, da so menjali svoje stališče v vprašanju pripadnosti Trsta ter da je bilo njihovo delovanje protinacionalno. Delavska zbornica je vedno zagovarjala priključitev tega področja k Italiji in sicer iz narodnostnih, gospodarskih, jezikovnih in kulturnih razlogov. Zato zavrača ponudbe tistih, ki so v preteklosti nasprotovali vrnitvi Trsta Italiji. Delavska zbornica torej odklanja enotnost delavstva, ko je najbolj nujna. Pri ni važno, kakšni so bili nagibi vodstva Zveze dela pri njegovem predlogu za uresničenje sindikalne enotnosti. Važno je to, da vse delavstvo teži k tej enotnosti, ker se zaveda da ga cepljenje sil vedno bolj šibi. Voditelji obeh omenjenih sindikatov so namreč večkrat javno priznali. da je ravno zaradi sindikalne razcepljenosti delavstvo zgubilo vero v sindikate in da je zato nad polovico tržaških delavcev in nameščencev izven sindikatov, Vemo. da je odstranitev tnega izmed razlogov ki so povzročali sindikalno razcepljenost, še nezadosten pogoj za sindikalno enotnost, da pa omogoča odstranitev te ovire ustvarjanje primernih pogojev, da do enotnosti pride. S svojim predlogom ni vodstvo Zveze dela storilo drugega, kot da je izrazilo to, kar delavci želijo in zahtevajo in kar so na primer Razredni sindikati že tolikokrat predlagali. Zato ni važno, ali je pobuda tega vodstva iskrena ali ne. ker bi že delavstvo preprečilo razne morebitne spletke, da doseže zaželeno e-notnost. Prav tako bi delavci tudi preprečili vsajj poskus monopola, ker se zavedajo, da je možna enotnost le na razrednih temeljih. Iz vseh teh razlogov prevzema vodstvo Delavske zbornice nase veliko odgovornost, kajti na mržnji in raznih o-čitkih ni mogoče zgraditi nič trajnega. Ravno zato je kot na dlani, da gre le za izgovore. ker Delavska zbornica enotnosti ne mara. Enotnost delavstva bi namreč onemogočila dosedanjo politiko kompromisov, ki je bila vedno v prid delodajalcem. To nam dokazuje ves potek sindikalnega dogajanja v zadnjem času, od neuspehov v vprašanju suspendiranih delavcev CRDA do poenotenja delavskih mezd, ki ni nikogar zadovoljilo, me svojo usodo v svoje roke Prav zato bi bil že skrajni čas. da delavstvo samo vza-ter da se končno združi ne glede .na razna politična prepričanja.: Letalska proga čez Severni tečaj LOS ANGELES, 15. — Skandinavska družba «SAS» je danes otvorila prvo letalsko progo za potnike iz Evrope v Ameriko in obratno preko Severnega tečaja. Prvo letalo ((Viking Royal» je odpotovalo danes ob 9.06 iz Los Angelesa. Ob 9.15 je letalo pristalo v Wmnipegu v Kanadi, ob 0.32 pa je pristalo v Soedre Stroemfjord na Groenlandu. Ob 20.10 pa je v nasprotno smer odpotovalo letalo «Helge Viking« iz Kopenhag- Sko zi sito in rešeto Katoliška morala «Primorski dnevnik» je 27. oktobra priobčil članek o sestanku tako imenovane Slov. kat, skupnosti, na katerem je njen glavni poročevalec Mirko Javornik opredelil stališče te struje do položaja, ki je nastal po objavi londonskega sporazuma z dne 5. oktobra, s temile besedami: «Tržaški Slovenci bodo pod novo oblastjo uživali toliko narodnih pravic, kolikor jim jih bo voljna priznati Italija in kolikor si jih bodo s pametno politiko znali zagotoviti sami». Za vsakega človeka, ki razume slovenščino, je izjava nadvse jasna in nedvoumna. Bodočnost tukajšnjih Slovencev je odvisna od dveh stvari: 1. Najprej od tega. koliko pravic jim bo Italija voljna priznati. Za njihovo bodočnost torej ni važno besedilo posebnega statuta, niti ne posredovanje in pomoč matične države, ampak le dob ra volja Rima. Pro- ti temu logičnemu, a skrajno neprijetnemu zaključku, se «Kat. glasit z dne 4. novembra brani na zelo nemoralen način: «Tega ni na našem sestanku nihče trdilu — si upa tajiti v obraz vsej naši javnosti, četudi je ta brala črno na belem izjavo glavnega poročevalca Javornika v samem Kat. glasu. Zdi se, da list smatra svoje bralce za cucke, ki ne razumejo tega, kar berejo. 2. Naša bodočnost je razen od dobre volje Rima odvisna še od tega, kako si jo bomo «s pametno politiko znali zagotoviti samiii. Tudi beseda sami je slehernemu Slovencu povsem razumljiva in pomeni, da od drugih in tudi od Jugoslavije ne moremo in ne smemo ničesar pričakovati. Odločilna je volja Italije in mi sami, ki se moramo z njo domeniti in se ji, če hočemo kaj doseči, čim bolj prikupiti. To je temelj vse bodoče «modrc politike» tako imenovane Slov, kat. skupnosti, ki jo je začela ob prihodu generala De Renzija nemudoma izvajati s tem, da je poslala svojega Simčiča se klanjat generalu ter mu ponujat svoje «zvesto» sodelovanje. V čem obstoji «modra poli-tikaj, ve pa še bolje njihov poročevalec Javornik, ki se je po uničenju Jugoslavije zahvaljeval v svojem listu Mussoliniju in Grazioliju za ((srečo », da je Slovenija postala ((sestavina fašističnega imperija« in doživela tako «v vsakem pogledu blagoslovljeno dobo«. Z a tržaške Slovence je samo važno, ali je glavni poročevalec tako imenovane Slov. kat. skupnosti to napisal, medtem ko Javornikove bajke o nekih ponudbah Borisa Kraigherja prav nikogar ne zanimajo. ((Kat. glas» sramotne izjave, ki od časov Valentina Vodnika do današnjih dni nima primere v zgodovini slovenskega časnikarstva, ne taji, pač pa jo skuša — pomislite in strmite — opravičevati, češ da je bila ((vsiljena« in da je v času diktature pač navada «lagati se in se hliniti«. M i smo bili vedno ljuti Mussolinijevi nasprotniki, toda resnici na ljubo moramo ugotoviti, da ni Lakih izjav nikoli zahteval od slovenskih Časnikarjev in jih zato ni mogel zahtevati od Javornika. Razen tega bi bil pri nas vsak novinar raje list ukinil, kakor da bi na čigarkoli ukaz javno sramotil in poniževal lastno domovino in lastni narod. «Lagati se in se hliniti« je pa za «Kat. glas« v dobi diktatur razumljivo. Krasna morala katoliškega glasila, katoliških laikov in katoliških duhovnikov, ki bi morali učiti ljudstvo brezpo-pojne resnicoljubnosti, poštenosti, in značajnosti, ne pa opravičevati izdajstva narodne časti in narodnega dostojanstva. Zares lepi dušni pastirji in vzgojitelji ljudstva. Gorje Slovencem, če bi mladina sledila njihovemu zgledu! Dr. Luigi Riccio prispel v Beograd Na postaji so italijanskega pooblaščenega ministra in delegacijo, ki jo vodi, pričakali predstavniki državnega tajništva za zunanje zadeve BEOGRAD, 15. — Opolno-močeni minister v italijanskem zunanjem ministrstvu dr. Luigi Riccio je prispel danes v Beograd. Dr. Riccio je šef italijanske delegacije, ni stopa v stik z jugoslovansko vlado, da uredi finančna in gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi. Kakor je bilo sporočeno, se bodo pogajanja med zastopniki obeh držav začela jutri. Italijanske funkcionarje so na beograjski žeiezmški postaji pričakali predstavniki državnega tajništva za zunanje zadeve in italijanski diplomatski zastopniki v Beogradu. BEOGRAD, 15. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne v Belem dvoru izrednega poslanika m opolnomočenega ministra Izraela v Jugoslaviji Aryeha Levavija, ki mu je izročil poverilnice. Predsedniku Titu je danes predpoldne izročil poverilnice tudi novi izredni poslanec in opolnomočeni minister Irana v Beogradu Mohsen Medhat. BEOGRAD, 15. — Delegacija mesta bkoplje je obiskala danes predsednika republike maršala Tita in mu izročila diplomo častnega meščana glavnega mesta LR Makedonije. Maršal Tito se je za obisk in diplomo prisrčno zahvalil ter se z delegacijo zadržal v daljšem prisrčnem razgovoru. Za svobodno cono v reškem pristanišču jugoslovanskemu gospodarstvu sploh. O tem vprašanju se je razvila živahna diskusija, v kateri so obrazložili svoje stališče predsednik in podpredsednik ljudskega odbora, direktor podjetja «Luka i skla-dišta« tov. Henrik Tomšič, posvetovalni član upravnega. odbora zbornice dr. ing. Boris Prikril in drugi. O potrebi ustanovitve svobodne cone v reškem pristanišču je bila dosežena polna soglasnost vseh prisotnih in so sprejeli konkretne ukrepe za čim hitrejšo rešitev tega vprašanja, kateri so dali potrebne načelne smernice za delo. Na istem sestanku so razpravljali tudi o obmejnem prometu s Trstom glede na novi položaj. Vendar bo nadaljnja razprava zaradi važnosti in obsežnosti tega vprašanja kot posebna točka dnevnega reda naslednjega sestanka upravnega odbora zbornice, ki bo v tekočem tednu.« Delo odborov OZN Na Reki je bil 11. novembra sestanek trgovinske zbornice pod vodstvom predsednika Lenca. Na sestanku so zaradi pomembnosti dnevnega reda sodelovali tudi predsednik mestnega ljudskega odbora Edo Jardas, podpredsednik Vojko Aničič, direktor Jugo-linije Rade Kesič, predsednik sveta za gospodarstvo Zvonko Babič in posvetovalni člani zbornice. Na sestanku so najprej razpravljali o akciji za znižanje cen ter nato prešli nr. vprašanje ustanovitve svobodne cone_ na Reki. O tej diskusiji poroča rčški časopis «Novi list« sledeče: «Na omenjenem sestanku so razpravljali tudi o važnem vprašanju ustanovitve svo-bwdne cone v reškem pristanišču, Material za diskusijo o tem vprašanju je dal posvetovalni član posvetovalnega odbora tov. Cerič, ki je obrazložil velik pomen svobodnih con na splošno in podčrtal veliko korist, katero bi prinesla ustanovitev svobodne cone reškemu pristanišču m NEW YORK, 15. — Posebni politični odbor je sklenil poslat^ Varnostnemu svetu v proučevanje prošnje za sprejem novih članov in to na podlagi predloga Indije in Indonezije. Predlog je bil sprejet s 25 glasovi proti 24. Sest delegatov se je vzdržalo. Svet za skrbništvo pa je danes odobril s 37 glasovi proti 11 in 4 vzdržanimi načrt resolucije, ki ga je predložila skupina držav, med katerimi so Grčija, Jugoslavija in arabsko-azijske države. Resolucija predlaga med drugim, naj z namenom, da se spozna mnenje prebivalstva na neavtonomnem ozemlju, ki naj menja status, pošlje ko-misija OZN, če se bo glavni skupščini to zdelo potrebno. Glavni politični odbor pa je danes nadaljeval razpravljanje o ameriškem načrtu za mednarodno sodelovanje glede uporabljanja atomske e-nergije v mirnodobske namene. Govoril je ameriški delegat, ki je odgovoril na nekatere pripombe sovjetskega delegata Višinskega. Covoril je tudi sovjetski delegat Višinski, ki je sporočil, da je v soboto predložil delegatom sedmih držav podpisnic resolucije dodatke, v katerih pojasnjuje svoje ugovore proti sedanjemu ameriškemu načrtu. STOCKHOLM, 15. - Etiopski cesar Haile Selasi je danes prišel z vlakom v Stockholm na tridnevni uradni obisk. Na postaji ga je sprejel kralj Gustav, PRIMORSKI DNEVNIK 16. novertib» I95* *POMI\WKI 1>\KVI Na današnji dan je leta 1887 umrl v Ljubljani Fran Levstik. W' m m TUnt.lv Edmund Veterin ob Sonce vz.de ^ HL 929 Luna '1.34 Dolžina dneva 9- 0b 12.20. :ide ob 22.52 in zatone od Jutri, SREDA ^ Viktorija, L)ut3ava — SESTANEK AKTIVA OSVOBODILNE FRONTE V DOLINI Za vključitev vseh elanov v široko socialistično pihanje Tovariša K osmina in Pahor sta obširno orisala novi politični položaj in prikazala glavne naloge naprednih tržaških Slovencev V nedeljo popoldne so se zbral na sedežu OF v Dolini aktivisti dolinske občine, na katerem so bile zastopane vse vasi Brega. Sestanka sta se udeležila člana izvršnega odbora tov. Kosmina in Pahor. Ta je v kratkem uvodnem govoru pozval aktiviste predvsem k realističnemu ocenjevanju političnega položaja pri nas in v svetu, ki omogoča pravilne sklepe in pravilno usmeritev naše dejavnosti. Po stvarni oceni preteklih dogodkov, ki so dovedli do današnjega stanja, moramo tudi stvarno gledati na sedanja in bodoča dogajanja, ne da bi se pustili premotiti od gesel, za katera še nimamo jamstva, da so iskrena. V nedavni preteklosti je bilo mnogo naših ljudi zavedenih z votlimi gesli kominformistov, ki stoje danes razkrinkani pred nami. Vidali in drugi voditelji so leta 1948 brez odloga sledili Moskvi, da so v imenu Kominforma in zvestobe Sovjetski zvezi razbili enotno gibanje tržaškega delovnega ljudstva. Četudi se je danes odnos Sovjetske zveze do Jugoslavije in do socialističnega gibanje v svetu spremenil, pa so oni ostali na svojih starih protisocialističnih in protijugoslovanskih pozicijah. Sedaj so se oprijeli gesla o enotnosti, ker vedo, da je stremljenje vsega našega ljudstva usmerjeno v enoten nastop za izvajanje vseh določb londonskega sporazuma. Ni pa nič čudnega če ljudstvo zaradi grenkih izkušenj skeptično gleda na ta njihova gesla. Nato je poročevalec govoril o akciji za ustanovitev Gospo-darsko-kulturne zveze, ki bo združila vse tiste ustanove, društva in posameznike, ki se dejansko ukvarjajo z našo kulturno-prosvetno in gospodarsko problematiko. V tej Zvezi in v vsakodnevnem delu med ljudstvom se bo ustvarjala tista resnična enotnost, ki si jo ljudstvo želi. Osvobodilna fronta se zaveda, da ni z obrambo naših nacionalnih pravic izčrpan ves njen program, zato poziva vse svoje pristaše, da se v spoštovanju naših svetlih tradicij in v izvajanju našega naprednega programa uvrstijo v obnavljajočo se gibanje tržaškega delovnega ljudstva, ki se bo, povezano z najbolj naprednimi silami Italije, borilo proti izkoriščanju človeka po človeku in naroda po narodu. Uvodnim besedam je sledila izčrpna diskusija, ki se je je udeležilo več aktivistov. Med diskusijo je spregovoril tudi tov. Kosmina, ki je zlasti osvetlil vso razvojno pot OF in prikazal doslednost njene borbe od vsega početka do danes. V vsaki politični situaciji je OF kot revolucionarno in napredno gibanje znala prila-gojevati in usmerjati svoje politično delovanje, tako da je bilo v skladu s težnjami in interesi delovnih ljudi. Tudi danes mora OF spričo razvoja socialističnih naprednih sil v svetu in posebno pri nas, najti nove oblike dela. «Mislim», je poudaril tov. Kosmina, «da prav zaradi napredka teh socialističnih sil in težnje našega delovnega ljudstva, da se aktivno vključi v napredno socialistično gibanje, OF kot izrazito slovenska politična skupina ne more zadostovati. Zato je potrebno, da se vsi njeni člani brez izjeme vključijo v široko in najbolj napredno socialistično gibanje, da postanejo v tem gibanju najbolj požrtvovalni delavci ter da se v tem sklopu borijo za vse pravice delovnega ljudstva, vključno tudi za nacionalne pravice Slovencev«. Ko je nato govoril o enotnosti, je izrazil dvom o iskrenosti voditeljev vidalijevske in agnelettovske skupine,_ ki ju druži še vedno sovraštvo do socialistične Jugoslavije in zato tudi proti resničnemu naprednemu socialističnemu gibanju. Na koncu razgibanega sestanka so navzoči izrazili željo, da bi bili taki sestanki tudi po posameznih vaseh. Sestanek odbora tržaškega velesejma V zadnjih dneh je bil sestanek izvršnega odbora avtonomne ustanove tržaškega mednarodnega velesejma pod predsedstvom inž. Ernesta So-spisia, na katerem so razpravljali o značilnostih letošnjega tržaškega velesejma, ki bo od 19. junija do 3. julija 1955. Izvršni odbor je na sestanku poudaril potrebo po čim bolj učinkoviti penetraciji v podonavsko zaledje in na Balkan. To težnjo potrjuje tudi stališče Avstrije, ki je v teh dneh tudi uradno poudarila,, da bo sodelovala na letošnjem velesejmu in pokazala živo zanimanje za to ntrjvečjcr tržaško manifestacijo. Po drugi strani pa bo velesejem skušal še bolj odločno iz mesečnega poročila Tudi v mesecu oktobru več mrtvih kot rojstev ustvariti ugodne stike z Le-vantom. Uprava bo tako povabila k sodelovanju pomembne gospodarske kroge Grčije, Turčije, Libanona, Sirije itd. in upa, da bodo na ta način navezani koristni stiki za tržaško gospodarstvo. Da bi lahko ta realistični program tržaškega velesejma uspel, je potrebna določena pomoč vlade zlasti glede notranje ureditve velesejma. Tako je treba dokončno urediti prostor med paviljonom «B» in Palačo narodov. Izvršni odbor ustanove tržaškega velesejma je že pripravil v ta namen dokončen tehnični in finančni načrt in upa, da bo ta načrt odobren in da bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva. Razpis štipendij salzburškega seminarja Salzburški seminar za ameriške študije v Gradu Leo-poldskron pri Salzburgu razpisuje študijske štipendije za tečaje v šolskem letu 1955 (ja-nuar-september). Vsi, ki se zanimajo za podelitev štipendije, se lahko obrnejo neposredno na ravnateljstvo seminarja (Salzburg Seminar in American Studies, Schloss Leopolds-kron, Salzburg, Austria) ali pa na pomočnika ravnatelja, dr. Robert O. Mead, ki bo 22. npvembra v Trstu v Čitalnici v Ulici Trento št. 2/1. intervju-val kandidate. Urnik predavanj srbohrvaščine na tržaški univerzi Urnik predavanj srbsko-hr-vatskega jezika prof. Umberta Urbanija na tukajšnji univerzi je sledeči: v torek, sredo in četrtek od 9. do 10. ure za slušatelje ekonomske fakultete; od 10. do 11. ure za slušatelje filozofske fakultete. Vsi, ki se zanimajo za študij srbsko-hrvatskega jezika, lahko brezplačno obiskujejo omenjena predavanja, ne da bi bili vpisani na eno ali drugo fakulteto Za obe fakulteti se tečaj vrši na starem sedežu v Ul. dell’Universita št. ,7. Otvoritev razstave Giorgia Graia Kar gneča je bila včeraj po 18. uri v treh prostorih galerije Rossoni, ko je bila otvor-jena razstava del slikarja in kiparja Giorgia Graia. Umetnik je razstavil 70 slik in nekaj kipov, ki jih je številno občinstvo z velikim zanimanjem ogledovalo. Obisk razstave, s kateri bomo še pisali, priporočamo. MOBILIZACIJA POLICIJE ZA ITALIJANSKO SOLO V RICMANJIH Za 8 ital. otrok je šola! Za 23 slov. otrok ni vrtca! C KRITIKE IN POROČITA Veriga“ na Kontovelu >. . * -> KS« ,'Vjj Prizor iz prvega dejanja Finžgarjeve «Verige», s katero so se na Kontovelu predstavili člini igralske skupine iz Zgonika gem dejanju• Lepo bi bilo, da bi igralska skupina iz Zgonika nastopila še po rugih vaseh. Prav gotovo jih bo občinstvo povsod lepo sprejelo in jih za izvajanje tudi zasluženo nagradilo. Kršitev določbe statute, ki jamči etnični značaj naše etnične skupine V nedeljo p opoldne smo na Kontovelu prisostvovali predstavi Finžgar jeve «Verige», ki so jo igrali člani dramske družine iz Zgonika v režiji domače učiteljice Lupinčeve. Dvorana je bila skoraj polna vnetih gledalcev in naj kar v začetku zapišemo, da niso varčevali s ploskanjem. Nočemo se spuščati v podrobno kritiko, ker ni naš namen, da bi enega igralca zaradi določenih lastnosti povi-I šali. drugega pa zaradi kakš-, v . _ 'ne pomanjkljivosti ponižali.! predvčerajšnjim opažih 27- Pri igralski skupini, kakršna | ^":gn%k^lgv‘^afaUbtr^a' je zgoniška, lahko govorimo > ^af s?anu?očeea • " ' samo o celoti, posebno se, ker j vemo, da so morali člani za-staviti vse svoje sile, svoje znanje in dobro voljo, da so Pijani Kalabrez sramotil lastno zastavo Ko so policijski agenti med rednim nočnim obhodom Število primerov nalezljivih bolezni se je nekoliko zvišalo - Delovanje organov higienskega komisariata Kot običajno je tudi v preteklem mesecu umrlo v Trstu več oseb kot pa je bilo rojstev. Iz mesečnega poročila zdravstvenega in higienskega urada je namreč razvidno, da ge je v oktobru rodilo 192 otrok, umrlo pa je 217 oseb. Iz poročila je nadalje razvidno, da se je v 11 občinskih zdravniških ambulantah predstavilo 11.324 oseb na zdravniški pregled, medtem ko so 324 oseb obiskali zdravniki na domu. 117 pa so jih poslali k raznim specialistom. V ambulantah se je na mesečni pregled predstavilo tudi 2.974 upokojencev. Mnogo dela so imele tudi bolničarke, ki so imele opravka s 7.988 osebami v ambulantah, 800 oseb so obiskale na domu, poleg tega pa so izvršile še 450 preiskav. Kar se zdravstvene službe tiče naj omenimo še delovanje predzakonske posvetovalnice, v kateri se je zglasilo prvič 13 oseb, 12 pa jih je prišlo na ponoven pregled. Predzakonska posvetovalnica je odprta vsako sredo in soboto. Organi higienskega komisariata so v preteklem mesecu pregledali 3.826 prostorov ter pri tem ugotovili 885 razni— nepravilnosti, pri čemer so v 259 primerih napravili pismen zapisnik. Zaradi kršenja raznih pravilnikov je bilo 32 oseb kaznovanih z globo. Na trgu s sadjem in zelenjavo na debelo ter v tržnicah in trgovinah na drobno so zaplenili skupno 5.216 kg sadja, 4.208 kg sveže zelenjave, 839 litrov vina, 448 kg rib, 652 kg mehkužcev, 62 kg svežih gob, v gostilnah pa so zaplenili 19 šopov igralnih kart in 95 kosov jedilnega pribora in umazanih prtov. Preventivno so pregledali 690 kg svežih gob. V primeri s prejšnjim mesecem in istim mesecem lanskega leta se je nekoliko povečalo število nalezljivih bolezni. Tako so zabeležili 12 primerov davice, 13 primerov tifusne mrzlice, 31 primerov noric, 17 primerov ošpic, 13 primerov oslovskega kašlja in 100 primerov škrlatinke. Šolski zdravniki so v oktobru pregledali 55 razredov s 499 otroci v občinskih otroških vrtcih, 312 razredov osnovnih šol s 6.739 učenci, 117 razredov srednjih šol s 1.508 učenci ter 3 privatne razrede s 54 učenci. Skupno so torej pregledali 487 razredov z 8.800 učenci. Pri teh pregledih so zdravniki ugotovili, da je 227 učencev bilo okuženih z nalezljivimi boleznimi, 882 so jih poslali na pregled k specialistom, 270 u-čencev pa bodo poslali v kli-matične kolonije. Veterinarji so pregledali v preteklem mesecu 37.243 glav zaklane živine. Na našem področju je bilo zaklanih 1.608 glav živine; 1.300 v občinski klavnici pri Sv. Soboti, 77 v klavnici na Opčinah, 231 pa pri zasebnikih. Na glavnem ribjem trgu so pregledali skupno 389.040 kg rib, 71.050 kg mehkužcev in 12.775 kg raznih rakov. Pri tem so zaplenili 985 kg pokvarjenih rib. Omenimo naj še, da je bila dnevna poraba vode v oktobru 80.288 kub. m. Prekop grobov Občina obvešča, da bodo v kratkem prekopali grobove na prostoru VIII občinskega pokopališča pri Sv. Ani, in sicer od 13. do 18. vrste, kjer so pokopani otroci pod 7. letom starosti v času od 2. avgusta 1941 do 25. julija 1942. Kdor hoče poskrbeti za prekop posmrtnih ostankov svojih dragih, naj to sporoči na oddelek za pokopališča pri občinskem uradu za javna dela v Ul. del Teatro št. 5, soba 43. do vključeno 4. decembra 1954. V Ricmanjih so včeraj odprli italijansko šolo. Ob dveh popoldne se je pripeljala z avtobusom italijanska učiteljica iz Milj, ki je prej poučevala v neki vasi, ki je bila priključena na podlagi londonskega sporazuma Jugoslaviji. V šolo je prišlo 8 otrok iz mešanih zakonov iz Ricmanj, Loga in Boršta. Gre za otroke, katerih očetje so Italijani, ali se izjavljajo za Italijane, matere pa domačinke. Otroci so doslej obiskovali prvi, drugi in tretji razred šole pri Domju, sedaj pa so vse te učence strpali v enorazrednico ne glede na to. da bodo prikrajšani pri pouku, zlasti/ če pomislimo, da bo pouk trajal samo od 14. do 16. ure. Poučevali bodo otroke v poslopju slovenske osnovne šole, v učilnici, ki služi dopoldne za pouk 4. in 5. slovenskega razreda. Pouk v italijanskem razredu pa bo izmenoma po en mesec popoldne in en mesec dopoldne. . Že več ur pred prihodom učiteljice je policija zasedla dohode k šoli, čeprav je bilo vse mirno. Policisti v civilni obleki so se ustavili z avtom pod šolo na cesti proti Logu, druga skupina policistov v ci-vilu je stala pred vhodom na šolski vrt, pod Ricmanji pa so zapirali dohod k šoli številni civilni policisti v uniformah. Še preden je prišla učiteljica, so prišli z avtom tudi miljski didaktični ravnatelj, šolski nadzornik Roverelli in funkcionar Maio od prosvetnega urada. Medtem so tudi začeli kapljati otroci, ki so jih v glavnem pripeljali očetje. Po prihodu učiteljice so prišla nova policijska ojačenja in trije karabinjerji oboroženi tudi s karabinami, ki so se postavili na vrt in bili na straži za časa pouka. Z učiteljico je ostal tudi miljski šolski ravnatelj. Jasno je namreč bilo, da hočejo ustvariti videz ogroženosti. Tako se je torej začel pouk na novi italijanski šoli s pravo mobilizacijo proti ((sovražniku)). Ricmanjci so res protestirali proti ustanovitvi italijanske šole. To pa ne pomeni, da oporekajo otrokom italijanskih staršev pravico do šole. Oni nasprotujejo le načrtom, da bi nova šola postala raznarodo-valnica slovenskih otrok. Zuto so vsi podpisali resolucijo proti ustanovitvi šole v raznarodovalne namene. Dalje so ljudje protestirali, ker menijo, da bo zaradi tega okrnjen pouk slovenskih otrok, ki jim vzamejo, pa čeprav le za pol dneva. eno učilnico. Razen tega so ljudje videli odkrito diskriminacijo v tem, da so več let zaman prosili, naj jim odprejo otroški vrtec za 23 otrok, pa so jim vedno zavračali njihove prošnje, češ da gredo otroci lahko k bližnjemu Domju. Ljudje pa se tudi spominjajo. da je prof. Fadda večkrat izjavil, da ne bodo odprli šole v Ricmanjih, ki so slovenska vas. Sedaj pa so šolske oblasti to pozabile. Prav tako so pozabile na 4. člen posebnega statuta, ki pravi, da bo etnični značaj jugoslovanske etnične skupine pod italijansko upravo zajamčen. Z ustanavljanjem italijanske šole v Ricmanjih pa se ta značaj spreminja, ker ne more namreč nihče oporekati, da so Ricmanje čisto slovenska vas. Zato mislimo, da so šolske oblasti začele zelo slabo izvajati črko zlasti pa duha sporazuma in posebnega statuta. za izboljšanje in dobro vzdrževanje hlevov«, ki ju je priredil Teritorialni inšpektorat za kmetijstvo s fondi, ki sta jih dala na razpolago hranilnica «Cassa di Risparmio« in Pokrajinski agrarni konzorcij. Svečanosti se bodo udeležili predstavniki oblasti in tehniki, ki se zanimajo za krajevna kmetijska vprašanja. V nedeljo je bila na Prosetu «ponovitev» martinovanja. Prav gotovo je bilo na sejmišču mnogo bolj živahno kot nekaj dnj prej, ko je poleg burje lil tudi dež, ki je prekrižal načne prodajalcev. V nedeljo so si nekoliko opomogli. Se v poznih večernih urah so kljub mrazu gorele po stojnicah karbidovke, kjer je predvsem mladina pridno segala po emandorlatuu Umazana robola nehlcev nacionalne mržnje Pisali smo že o »seznamih«, ki jih objavlja neofašistični list «La Lotta Politica«, da bi nahujskali svoje pristaše proti raznim Slovencem in antifašistom sploh. Hujskanje, netenje mržnje in grožnje pa zavzemajo še razne druge oblike. Med najbolj nedolžnimi so seveda ((opozorila« po telefonu. Tako so na primer neki ženski telefonirali, ali je že pripravila kovčke, pa čeprav je rojena in je tudi vedno živela v Trstu. Druga, fašistom priljubljena, oblika groženj so pisma- Neka slovenska delavska družina. ki stanuje v mestnem središču, je prejela te dni pismo, ki pravi dobesedno (puščamo slabo italijanščino, kot je v originalu); aTradi-tori — Anche p er voi lora e giunta — Vigliacchi sporchi — Compagia SOP». (Izdajalci! Tudi za vas je prišla ura — Umazani podleži — Družba SOP). Podobna pisma so prejele tudi druge družine in posamezniki. Iz tega lahko sklepamo, da gre za organizirano akcijo ljudi, ki se nalašč izražajo v slabi italijanščini, da bi dokazali, da gre za spontano ((ogorčenje« posameznikov. Tako ravnanje zagrizenih fašistov in šovinistov ne more privesti do pomiritve in mirnega sožitja, zato ga mora vsak resničen demokrat odločno obsoditi. Oblasti pa naj poskrbe, da te hujskače odkrijejo in kaznujejo, ker širjenje narodnostne mržnje prepoveduje tudi sporazum o soglasju. URADNA OBVESTILA Prispevki za nakup izbranih semen Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal odlok št. 10 z dne 13. t. m., ki stopi v veljavo istega dne in s katerim pooblašča načelnika^iaokrajin-skega inšpektorata za kmetijstvo, da daje prispevke do največ 50°', nakupne cene za selekcionirana semena žitaric, krmilnih in zelenjavnih rastlin v korist neposrednih obdelovalcev in na področjih z zaostalim kmetijstvom tudi drugim podjetnikom, ki opravljajo mala ali srednja kmetijska posestva. * * * Razen tega so bili objavljeni še drugi odloki med katerimi tudi: odlok št. 12, ki proglaša za javnokoristna, nujna in neodložljiva dela, potrebna za do-vršitev naselja «Villaggio del Fanciullo« v Trstu po že predloženem splošnem načrtu; odlok št. 13, s katerim se razveljavlja člen III., odsek 1 razglasa št. 3 ZVU, objavljenega dne 24. junija 1945, ki je predpisoval. da je za vsako izdajanje časnikov ter kakršnih koli ((tiskovin« potrebno pisano dovoljenje ZVU. Vsi omenjeni odloki bodo objavljeni s celotnim besedilom v prihodnji številki Uradnega vestnika Vladnega generalnega komisariata, ki bo izšla 21. t. m. Nagrade kmetovalcem Prihodnji četrtek, 18. t. m. ob 9.30 uri. bo v glavni dvorani Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo svečana izročitev diplom in nagrad kmetovalcem, ki so zmagali pri «V. natečaju za dobro vzdrževanje kleti in za dobro kletarjenje« in «111. natečaju Čistka v krop sumljivih oseh Izvedeli smo, da se je letečemu oddelku policije posrečilo spraviti za zapahe skupino nevarnih avtomobilskih tatov. Preiskava še traja in policija noče povedati še imen zlikovcev. To je povsem razumljivo, ker ne izljučuje-jo možnosti, da bo prišlo še do novih aretacij. V zadnjih dneh so skupine istega oddelka aretirale približno 40 sumljivih oseb. med kateri je tudi nekaj takih, ki so še skrivali, ker je bil proti njim izdan zaporni nalog. se lahko predstavili občinstvu z zahtevno aVerigo». In če govorimo o celoti, tedaj lahko mirne duše zapišemo, da so Zgoničani na včerajšnji reprizi na Kontovelu izpit odlično prestali. Brez dvoma gre zasluga za uspeh predvsem režiserki Lupinčevi, ki se je morala močno potruditi, da je ustvarila na odru dobro vigrano celoto. V vlogi Micke je nastopila Anica Vodopivec, Janeza je predstavljal Janko Vodopivec, Franceta Just Vodopivec, Marka Ivan Caharija, Mino Milka Milič; Drnolca Sandro Gruden, Tomažina Just Fabjan, Boltežarja Bučo Brce, Leno Anica Budin, Lizo Anica Živec, Jančeta in Ceneta pa brata Srečko in Vojko Simo-neta. Dejali smo sicer, da se ne bomo spuščali v podrobno kritiko, vendar lahko rečemo, da so vsi nastopajoči svoje vloge dobro odigrali. Nekaterim se je morda malce poznalo, da so jim bile odrske deske vse do pred kratkim tuje: toda trema bo prešla, kar se je poznalo že v dru- IZPRED POROTNEGA SOD1SCA Sin brani mačeho in obtožuje očeta Romea Iskro obtožujejo, da je snel gumo in odprl plin, da bi tako povzročil smrt žene in sina • Obtožen je tudi slobega ravnanja z družino in povzročitve telesnih poškodb ženi Ponoči med 2. in 3. avgustom letos sta se prestrašena oglasila na policiji Carmen Giorgini por. Iskra in Fulvio Iskra z Opčin ter izjavila, da ju je hotel mož oziroma oče ubiti. Pojasnila sta, da je 48-letni Romeo Iskra po prepiru z obema odprl plinsko pipo, da oba zaduši. Policija je seveda takoj u-vedla preiskavo in aretirala Iskro, ki je tedaj sedel v bližnji gostilni. Po _ končani preiskavi pa so moža prijavili sodišču pod obtožbo dvojnega poskusnega umora, slabega ravnanja z družino in povzročitve telesnih poškodb ženi. Iskra se je včeraj zagovarjal pred porotnim sodiščem, kjer je izjavil, da ni snel cevi s plinske pipe in da ni hotel ubiti nobenega. Dejstvo pa je, da se ni razumel z ženo in s sinom, ki ga je imel z drugo žensko. Zena zadnje čase nj hotela storiti ničesar doma, zaradi česar je nastal že v soboto pred dogodkom hud prepir. 2. avgusta pa se je vlegel okoli 18. ure. Opolnoči se je prebudil in ker je hotel izročiti sinu ključ shrambe za lambreto, je vstal in hotel v sinovo sobo. Ker pa je bila soba zaprta, se je razburil in ko mu je sin odprl vrata je opazil, da je v sobi spala tudi žena, o kateri je mislil, da je zapustila dom. Po prepiru s sinom, ki ga je pošteno zdelal, se je zatekel v kopalnico, kjer si je izpral krvavi obraz. Zatem sta se s sinom ponovno sprla v kuhinji in tedja je moral potegniti celo nož, da se je ubranil sina in žene, ki je po njegovi izjavi tudi spolno bolna. To so seveda izjave obtoženca, ki odločno zavrača obtožbo poskusnega umora. Nasprotno pa je njegova žena izjavila, da je bilo življenje z možem nemogoče, kajti kadar se je napil, je besnel in razbil, kar mu je prišlo pod roko. pojasnila je kako je sin odkril odprto plinsko pipo. Na vprašanje, če je res njen mož potegnil v stranišču vodo, da bi tako zakril šum, ki ga povzroča uhajajoči plin. je žena potrdila. Hujši, skoraj neusmiljeni tožilec, pa je bil njegov srn Fulvio, ki je že na policiji in nato še preiskovalnemu sodniku, čeprav ni tega videl z lastnimi očmi, izjavil, da je oče potegnil vodo v stranišču in nato odtrgal cev ter odprl plinsko pipo. Plin je začel uhajati, vendar moramo dodati, da so bila vsa okna v stanovanju na stežaj odprta, zaradi česar bi bilo težko verjeti, da bi plin vsaj v kratkem razdobju omamil mačeho in sina, ki sta bila v sobi. Za sedaj torej obstaja obtožba poskusnega umora in sodni izvedenec bo moral, če se bo zdelo sodišču nujno, sestaviti poročilo, če je pod danimi pogoji sploh obstajala smrtna nevarnost. Ta predlog je najprej dal tožilec, ki je predlagal tudi preiskavo zdravniškega izvedenca. Obramba je to sprejela ter samo dodala, da je tu potrebno mnenje tehnika in ne zdravnika, kajti ugotoviti je treba količino in kakovost plina, ki bi lahko, in to v stanovanju, kjer so bila vsa okna odprta, povzročil smrt dveh oseb. Sodišče še ni ničesar sklenilo v zvezi s to zahtevo, vendar bo to storilo v sredo, Ce bo predlog sprejelo, je pričakovati, da bodo razpravo odložili. Ob koncu včerajšnje razprave so zaslišali še nekaj članov policije in nato proces odložili na jutri zjutraj. Preds.; Palermo, tož.; Visal-li, zapisn.: Neri, obramba: odv. Berton in Kezich. in se-v Ul. Doda, precej vinjenega, so ga opozorili, naj se vendar lepše obnaša. Cutri, ki je sicer že znan policiji in sodnim oblastem, pa se je zaradi nastopa agentov grozno razjezil in je možem postave kratkoma-lo zabrusil v obraz: ((Italijanska zastava in vsi Italijani se mi gnusijo«. S tem je mož kršil zakon, kajti agenti so v tem stavku ugotovili sramotitev zastave, zaradi česar so ga hoteli aretirati. Toda niso računali s Cutrijem, ki se ni samo upiral, temveč je tudi napadel agente in enemu celo zvil prst. Seveda je moral končno kloniti in sedaj bo prisiljen sedeti v zaporu do razprave, kjer se bo moral zagovarjati zaradi sramotitve zastave, žalitve, upora in u-porabe sile proti javnim funkcionarjem. Kakor se vidi huda obtožba, ki ga bo drago stala. * * * Zadnjih treh obtožb so obtožili tudi 32-letnega Bruna Baricevicha z Ul. Cereria, ki je v soboto ponoči pristopil k agentom civilne policije ter enega brez pohoda prijel za prsa, pri čemer ga je žalil. «Svinge», 'je kričal pijani Baricevich, ((končali ste gospodovati« in drugo, zaradi česar so moža prisilili k molku in ga odpeljali na poveljstvo. Zadnjo besedo pa bo izreklo sodišče. ju q LA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 21. nov. 1954 v AVDITORIJU v TRSTU tretja premiera v sezoni 1954—1955 Hans Tiemayer «Mladost pred sodiščem» RROSVETNI DOM V NABREŽINI Danes 16. novembra 1954 ob 20. uri Jonsonova komedija VOLPONE" Izvaja SNG. *» ( GLEDALIŠČE VERDI) Medtem ko se pri gledališki blagajni nadaljuje razdeljevanje izkaznic abonmaja reda «A», se od danes dalje začne razdeljevanje izkaznic abonmaja reda «D». TOREK, 16. D°ve®br’ M <> 1’ H 254.6 m ali 1171I M ^ SLOVENSKA POROČI.^ ,Ci dan razen nedelje “;5va?k»”JpV&» •» 12.30, 17.00, 19.00, AS. 6.40 Jutranja glasbj^ar' _ ^ gled tiska: 7.00 ^ Jutt^ gUsba? 7TnS^‘>j8 rije; ii-00 Šolska ^ jenski » ramo brsti, p Lis^ rertni oder irV ra s prologom v u la F. Calusio; 23- ti ko noč. r«**T 1!; l2.io 5? 11.30 Lahki vsakogar nekaj, ^arja C*nj?j5 željah; 14.00 Poj 0kZorfl^n 14 15 Kulturm °Ztc 17.30 rJJ. Južnoameriški o®n . fr) na Čajanka; 1«* ,8.40 Kvintet za klavrn vsjjj iz. filmov; 19.00 ?*lodi,je; H 19.15 Nesmrtne j teroet Šport; 20.05 Vo 0q h j orkestri. PO SAMOMORU NJEGOVEGA SINA MARIA Zadnik prijavljen sodišču zaradi slabega ravnanja s sinom Preiskava v zvezi s samomorom komaj 28-letnega Marija Zadnika je končana. Policija je ugotovila, da je pokojnikov oče slabo ravnal z njim, kar je prisililo obupanega mladeniča, da si je izbral prostovoljno smrt. Po ugotovitvi preiskave sledi, da se je mladenič sprl s svojim očetom v noči med 1. in 2. novembrom in da je pred smrtjo izjavil, da je naveličan in da se bo ubil, ker se ne namerava vrniti domov. Očeta pokojnika so poslali v zapor jn ga prijavili sodišču pod obtožbo slabega in surovega ravnanja s sinom. Zidak delavcu na glavo Ko je 31-letni Adolf Rasoni iz Torrebianca 2Q delal včeraj dopoldne pri gradnji neke nove stavbe v Ul. Locchi, mu je nenadoma padel iz četrtega nadstropja na glavo zidak. Prisotni so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga odpeljali v glavno bolnico, dobil je pretres možganov in precejšnjo ‘ rano na glavi. Tatvina v Pred nekaj dnevi je 69-let-na Jožefa Strajn iz Doline št. 1 javila policiji, da ji je nekdo ukradel 200.000 lir, ki jih je hranila v spalnici. A- genti javne varnosti so takoj uvedli preiskavo in so v kratkem dobili krivca, 25-letnega Josipa Stepančiča, ki je sta- noval pri okradeni gospodinji. Stepančič je najprej tajil, nato pa je vendarle priznal svojo krivdo in je izjavil, da je ukradel denar že pred dobrim mesecem. Nakupil si je nekaj orodja, zajcev in ko- koši. Zaprli so ga in prijavili sodnim oblastem. Nezgoda v bolnišnici Ni bilo treba daleč peljati v bolnišnico 47-letno Angelico Marchesani iz Gradeža, ki je včeraj prišla na sprehod v glavno bolnico in je ob povratku padla po stopnicah. Zlomila si je zapestje desne roke in bo ozdravela v 30-40 dneh. Mladina z Opčin organizira 28. novembra množični izlet v Sežano. Vpisovanje vsak dan r.a sedežu od 20. do 21.30 do vključno 19. t m. Motoklub «Amatori» organizira 28 novembra izlet v Vipavo in Opatijo Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure do 17. t. m. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi za božične praznike od 26.XII.1954 do 4.1.1955 zi-movanije v Podkorenu. Vpisovanje na sedežu v Ul, Machiavelli 13, tel. 36-491 vsak dan od 19. do 20. ure. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Barkov-ljah sklicuje 21. novembra ob 16. uri v društvenih prostorih, Frank-lovo pri Gregorčiču, svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom in eventualno spremembo pravil. Vabljeni so vsi društveni člani kakor tudi prijatelji našega društva. # * * Prosvetno društvo v Skednju sporoča članstvu, da se preureja društvena knjižnica v obnovljenih prostorih (Skedenjska ulica 122 — nad mizarno) in prosi člane, ki so medtem zadržali knjige na domu, da jih izroče zaradi kontrole knjižničarju danes m v četrtek od 16. do 19. ure. Vsi odborniki društva so na-prošemi, da se v teh dneh javijo na novem sedežu. Otvoritev prostorov in poslovanje knjižnice bo v četrtek 18. t. m. ob 19. uri. Šport; 20.05 Vokal"'0Q g l Zabavni orkestru drama 23.00 Tangi in v« nočna glasba. T I« * 1 iJli 11.45 Ko™or"^s^\e^: Orkester P0^ . oariškim Sc gnu; 17.50 Pod jz 20.00 ves.t.1 !P : gopcert 21.05 Simfonični ko “ u, s ** Poročila ob 5J». *• 22.00. , 15.00, 17.00. 19.00 ; a 11.00 Radl§£'ra- ll l55VlF “ Glasbena mef?eg3: Pr,a„ 0r*(' nom _ M,lan SeS.a U.30 >;• 8SS^*srAM pevce in c ff/Uka m iz oper: 15J5 L Komorfl _ cfi Poje Maribor^]liter*^,- 1K 16.10 Utrinki iz ‘MtSe£!»j: K de Maupassant. Želeli ste popoldanski s,™? t B. Bartok. orkester; S FW menti ^ $ li.ia«; 18.W JVgjj; IV- preS-18.30 Športni ter0.jtič|'' A V ski notranje-Pg&je:^ 20.10 Filmske van„l3o ^ dijska igra Spominjam se gia5l>a' travna in pl6*3 B ExcelsIor. 16,00: «Grisbi», J. Ga-bin, L. Ventura. Fenice. 15.30: «Upor na Caini«, H. Bogart. Nazionale. 16.00: «Veseli konje- niški oddelek«, V. De Sica, S. Pampanini, Filodrammatico. 16.00: «Sertf brez pištole«, W. Rogers ml., N. Olson. Supercinema. 16.00: «Alvaro, raje gusar«. Arcobaleno. 16.00: «Rdeč e kape«, A. Ladd, L Gena, Astra Rojan. 16.30: ((Rdeči panter«, J. Taylor, R. Stack. Capttol. 16.00: (dzdana«, L. Bose. Cristallo. 15.30: «Quo vadiš?«, R. Taylor. Grattacielo. 15.30: ((Štiri v medicini«, D. Bogarde. Alabarda. 16.00: «Honduraški uporniki«, A. Sheridan. Ariston. 16.00: ((Nezveste«, Gina Lollobrigida. Mladoletnim prepovedano. Armonia. 14.30: »Parada sijaja«. Aurora. 16.00: ((Junaški princ«, J. Mason, J. Leigh. Garibaldi. 15.30: ((Operacija Ap-felkern«, B. Dauramt Ideale. 16.00: ((Podeželska ljubezen«, F. Granger. Impero. 15.30, 17.40, 19.50, 22.00: ((Tramvaj — poželenje«, M. Brando. Mladoletnim prepove-dano. Itaiis. 16.00: ((Spalnica mladenk«, F. Arnoul. S. Marco. 16.00 ((Prepovedane ustnice«, Y. Šanson. Kino ob morju. Danes zaprto. Moderno. 16.00: «Drama v Cas-bahu«, G. Raft. Savona. 15.30: «Ena tistih«, Toto. Mladoletnim prepovedano. Vale. 16.00: ((Hrepenenje po soncu«, G Rondinella. Vittorio Venelo. 15.30, 17.40, 19.50, 22.00: ({Tramvaj — poželenj«), M, Brando. Mladoletnim prepovedano. Azzurro. 16.00: «Oe bi Kamilo vedel«, Fernandel Belvedere. 16.00: ((Neznanec«, W. Pidgeon. Marconi. 16.00: «Otok na nebu«, J. Waym\ Massimo. 16.00: ((Zbogom moja lepa gospa«, A. Arnova. Novo cine. 16.00: «Kruh, ljubezen in fantazija«, G. Lollobrigida. Odeon. 16.00: ((Ljubica ene poči«, M. Morgan. Mladoletnim prepovedano. Radio. 16.00: «Zensko hrepene- nje«, B. Stanwyck. Secolo. 16.00: «Proti svetlobi«, R. Roman. Venezia. 16.00: «Krik Afrike«, B. Abbott. Skedenj. 18.00: «Zločin zaradi ljubezni«. Kino na Opčinah. 18.00: »Ostrina meča«, A. Bragaglia, J. Kitzmlller. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. in 15. novembra 1954 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 19 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: trgovec Do-menieo Initini in gospodinja Maria De Fornasari, delavec Ladislav Prešel in šivilja Marija Ključar, trgovec Giuseppe Vatta in gospodinja Albina Rade, delavec Stelio Accerboni in gospodinja Giu.-eppina Sioignano, ra-diotelegr Fulvio Doz in tiskair-ka Licia' Antoni, uradnik Lucia-no Maraspin i>n šivilja Anna Leo, trgovec Pletro Gerbini in gospodi« j a Maria Perreco, uradnik Tullio Sauli in uradnica Luisa Gattinonl. „ UMRLI SO: 58-letni Celestino Morante, 55-letni Ferruooio Tom-masin, 64-letna Maria Carpenetti, 78-leini Franc Ukmar, 71-letma Marija Benčič por. Viall, 70-)et-ria C r istima Vandi por. Strain, 63-jetmi Umberto Cisiilino, 78-1 et-na r" ra n c esc a Lacovic por. Ciam- picati, 71-letni Carlo Miam, 46-letna Eniee Zimr,ve 1 por. Casani, 82-letna Marijana Cucek vd. Žnideršič, 65-letni Giovamni Bezlai, 85-letna Domenica Ftliputti vd. Depangher, 51-letni Roberto Stra-diot, 83-lctni Ivan Mihalič, 90-letrva Giuseppipa Vran vd. Da-bovich, 64-1 etni Giacomo Verzieu 83-letna Maria Faraguna vd. Gobbo, 77-1 etn a Rosa Padovan. ADEXJ 27-in žMSp Reka - °Pa Vip,v* Ajdovščina ^ niK fic» Štanjel — Soii Zali hrib - , na/ Kanal — ^K0barid Tolmin — * „), Bovec j8. *' Vpisovanje^^ .gjj 4. in 5. dejjjf (dvodne R ka _ OP?1'!* Ilirska BistpjvKa Knežak — g0tett* Pregara ,4 5. deceat^vn>> (enodne ifO!?3 Sežana - Senožeče Dutovlje Komen/ Podgorje — lUt,o y Podgorje " ^ Vpisovanje ^ ^ " A c.cerone g j Telefon * iSSS? SENOŽEČ SSS>,«>’■' ,vanje Vpis° e deCemB,'et * m°V™> « Vpisov!// --------- TO MA'1, .f DUTOVL^ Vpis0 23. \7 cf»m VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17.9, najnižja 9.9 ob 17. uri 12.6, zračni tlak 1018.9, veter 33 lun severovzhodnik, vlaga 55 odst., nebo * desetine pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 14.7. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39;Gmei-ner, Ul. Glulia 14; Al L1 oyd, Ul. delFOrologio 6; Signori, trs Ospedale 8; Harabaglia v B«r-kovljah in Nicoli v Skednju. primorski dnevnik — 3 — 16, novembra v LJUBLJ ANI J E ZAČEL DELOVATI dispanzer za žene žene”5k?' ■ Sem disPahz« za «“'d.toviu PZdai meS6Ci nien v t v Z aj’ Je nasta' ki v«. ? Velikih sobah ne- "om Z,.mladim ginekologove pPric ; m’ki je šef te ustanove sva^s? *?rav.stvene dala nrA ? najprej ogle ieL prostore- Čakalnica, ta « omInfbVOVN°aVredna poseb' nič v nje;l slcer ni Jastori I83, T°da 0kusni mizici en, i prti na dveh tički v’. °g.e ’ PrikuPni koso dnmSe- ustvarja prijetno^domačnost, ki je sicer v navaW £ žakalnicah nismo obenem*' ^°lem -1e Pisarna in to še Sa Za S6Stre in na* laborat01 nacija' Se majhen Panzer * ln t0 je Vse' Dis-»V 2a zene. Skromno prav- v'ČjeVnai°da Zat° S° tol’k° ,..J naloge, ki jih ima ta Ustanova. In v,,, nekaj je. Pr- ta - septembra je dispanzer 1 e Pravzaprav začel še- »ladiSV<>]lm deiovanjem. Spojih fe -Pa °°d0 s sreda‘vi, ki stvo ,ZC ? °bri1 svet za zdrav-Zl rh Zldati Prizidek po-£dmske klinike, kjer bo tu- SVoie r za žene našel je nove prostore Ko sva S1 ogledale . tapanzeriV SedanJe Prostore »P^tUa ’ SVa Se s šefom k Stila v pogovor o proble- zdravstvene zaščite žena. *odu*iiVjVna ‘ebnika Pri PO- vala a 'ltollko napredo-Vrh kif- i6 Ze doseSla svoj bo mj .bls‘ve"° novega ne ^ so h^i°e seci- Operacije, ne za m 6f Pred leti še nevar-nes n«Va^er m otr»ka, so da-gotovo V3 vsakdanjega, prav Z onerot3 nekaJ nenevarnega, štvo tr,—1'^n° ‘ebniko poredni- h, v •‘'-pinviiu P°t S0d„KaSni ^P1- T° ^ se z= _ neSa porodništva, ki vendar163 ^ m°re naPreL Tn matere vedno umirajo je m! P-‘ porodu. še vedno med „ Jsnja umrljivost tudi Zaščit"0V“r03enČki;-Kaj torti? časni amo zaščita. Pravo-PreElpHPregled' nosečih žena, tavlial ln še pregledi, ugo-in nr!!.e . vseh nepravilnosti zaniZmar°.Se,Č0 ženo ne začne Več 5 e ob Porodu, tem-Zanosuvimn0g0 preb takoj P« Catlrinski dom- Kai jo to? »Ooi.i 3er nezak°nske mater« »orodni Slbk! Žene< žene br*z ‘Udi £ ’ znancev, pa ‘arih S podeželja, pri ka-‘n je pričakovati pri poro-težave, čakajo zadnje dne-. na porod, v neposredni bli-^ Porodmšnite, Edinstvena ^n^^nraVi5tV^a «va. jena J5 decembra 1945 Pr°tesorja dr. Lu pravocasno. Takrat, ko žena pričakuje porod, je za vse to prepozno. Prvo leto po osvoboditvi večina žena pred porodom ni bila pregledana po strokovnjaku. Leta 1952 je bila ysaka noseča žena povprečno že štirikrat pregledana. Dispanzer za žene ima namen doseči najmanj destkratni pregled vsake noseče žene. Vse bolezni, vse anomalije je mogoče uspešno zdraviti samo ob pravem času. Pregled žene pred porodom zaradi zaščite zdravja nosečih žena je torej izredno velikega pomena. Sicer pa se tega zavedajo tudi žene same. Kljub temu, da danes obisk posvetovalnice ni obvezan in ni vezan na dosego nobenih materialnih koristi, je vendar obisk izredno velik. Vsako leto narašča. V lanskem letu je samo y ljubljanskih posvetovalnicah bilo pregledanih 12.000 nosečih žena. Bistveni namen materinskega doma, ki je edinstvena u-stanova na svetu, smo označili že prej. Poleg socialno o-groženih žena, žena brez sorodnikov in znancev, pa je materinski dom velikega pomena za vse tiste žene, pri katerih je pričakovati težav pri porodu. Za vse te žene izven Ljubljane je y materinskem domu vsestransko preskrbljeno. Ne samo, da so zadnjih šest tednov pred porodom pod stalnim zdravniškim nadzorstvom; predvsem obstoji možnost prepeljati jih takoj na porodniško ali ginekološko kliniko, kar je za njih zdravje velikega pomena. Edi- na pomanjkljivost materinskega doma je ta, da je premajhen. V načrtu je, da ga bodo razširili. To že prihodnje leto, ko bodo zidali prizidek porodniške klinike, kjer naj bi našel svoje nove prostore dispanzer za žene, pa tudi materinski dom. Razumljivo je, da dobe žene v posvetovalnicah tudi vsa potrebna navodila glede osebne higiene, nasvete, ki jih lahko s pridom prenesejo na člane svoje družine. Nadalje dobe navodila za pravilno prehrano, saj še vedno velja zmotno mišljenje, da mora noseča žena jesti za dva vzdrževati dve enaki ustanovi, do dispanzer za žene postal tudi vzgojni center UNICEF za vzgojo strokovnih ka-krov. Prav v ta namen pa bodo spomladi začeli graditi poleg porodniške klinike prostore za novi dispanzer. Dispanzer za žene je povsem nova ustanova, ki združuje vso predporodno in poporodno zaščito žena. Glede na to, da ni tovrstna literatura na razpolago in da je u-stroj te ustanove povsem nekaj edinstvenega, brez vsakega tujega vzora, so seveda in še bodo tudi težave, da bo vsa ta ustanova, ki združuje Vendar pa je mnogo važnejši !‘oliko dejavnosti in ljudi, po- a*čka. Ustanova, k. je ogromno dopr,nesla za zaščito ma-ler m novorojenčkov. Borba proti splavu, tej tihi evarnosti, ki ogroža zdrav-Je številnih žena. Dosedanja ^opaganda ni rodila zadost-uspehov. Kazenske sankci- izk ga zakonika so se t, ala za premalo učinkovita,, Vvaiania sodobnih nači-kontracepcija, to je nova j0 Za borbo proti splavu, ki uvaja dispanzer za žene najmanj 30 odst. žena ima loškP°*0dU težave- Te gineko-‘a v i»*eZave se vdečeio iz le-ii . eto, odtegujejo ženi dru-n0 ’Jmauišujejo njeno delov-bo sposobnost Pregledi, cim- rocU, u“g°stl Pugled, po po- 01 to preprečili. V*«»!ni”“ntera ?ne .ia tudi Sodbe t, ,• A smislu poje cenw° V*3e Z Unicefom travnikov 23 TZgojo mladlh »ester. g'nekologov, babic. Vse * * * * iinega ° S° bis‘vene stvari na-logah aiazgov°ra o delu in na-»ivene fPanzeria Za žene. Bi-disPanzerjuam P°drobnosti o PU io Veiiko nleg°vem pome Važna Nailiv, lzredno so Zaščite 3 obnovim. Prv*m ^"7 7\ Žena je na Zer za n * le dispan-biuhlian; °S6cnice nastal v ,voboditvi SePtj° let° P° ► ena sama da je bila to kateri ™a poave‘ovalnica, v zdravnik‘ d d ya en sam 8el vseca ]1V0 ni zmo- f bil pregledov,3 Zl3SU ker *etie ki u ezen za vse »e dodatke d°bUi l'az- fredpda! „ P° i veljavnih tPehSkrbl- Z - s* Predpororir, p?svet°valnic ^dobila. VsaakaaSCita mn°g0 Ca je rini i Posvetoval- n‘ka, vsak« SVOjega zdrav-a an6s deluje v prostoro- ^vetovalnic za no -3ni pet H stb pet ie v , koseče žene. lsPanzerja 7 - ^°pu n°vega Hlpi^ zaradi 26ne' P°Svet°-v ravnikov • pon>anjkanja j k dan Tort ne Poslujejo 3 bo ta - v načrtu let,h pomanjkljivost v b kšn'> fUn‘travljena-neS,Vet°valnice ?e opravljajo t. ’■ Predvsem • nvosece že-zdravja n Jevvazna zašči-? °lc. Kot o °Secih žena m °dniši,„ -,u°®enjeno je po- l^hiška t„, ue' gaVala' da kai^ t3k0 napre- he f ba dXlaStv "rt n°VH' rna e vedno Vendar ze- meaUh UmrljivosTrvj° Pri p0- •hir, Je v t,, , Porodniš- ne toda 8UVi3i 8icer lenbolezni, bolezn ?ndar- Srč- ZQdnan? P'iučih *i^'C’ °b°' ki , bozjast to = ,Pa po' Por0ri Vedn0 ogroj;, bolezni, ie t?ebC' Toda vse 3t° Zdravjo ^rav-^.a Pravoča^n ^oIezni čo e t3 Ugot(>viti, toi tud‘ Umetno uosoč- to je treKreprečiti-Je troba storiti Prvo reakcijsko letalo preletelo Severni tečaj Reakcijski bombnik RAF za dolge polete, Canberra «Aries 4», je prvo reakcijsko letalo RAF, ki je preletelo zemljepisni Severni tečaj. Dvignilo §e je z letališča Bar-dufoos, ki leži severno od Narvika na Norveškem. Dvignilo se je do višine lG.OCO metrov, krožno progo 4.870 km Pa je preletelo v šestih urah in tri četrt. Letalo je pilotiral poveljnik A. H. Mumphrey, ki je pilotiral decembra lanskega leta letalo iste vrste na rekordnem poletu iz Capetow-ua 'v London (13 1/4 ure). JVIed . poskusnimi poleti v arktičnem področju, februarja letošnjega leta, je letalo iste vrste prvič preletelo magnet-Severni tečaj. Pridobitve elektronske ln atomske dobe ra^adHsk'3 Upravnega odbo- Poration of Ame COr' Sarnoff, je Izf™ ,nCa’ David sedai \r * lzJavil, da delajo ‘ronski luT^kf n"3 T* elek' dS%edrv' te ° fr oddal)ene predme- sta ! je P°iasnil’ da bo- enerr^r ronslta in atomska sa rt 33 kmaIu dovedli do te-rarti' i m° !ahko ‘zdeloval. . Js e. sPrejemnike in tele-ne, ki ne bodo večji kot Pna ura, in male žepne e- tr.cne aparate, s katerimi se bomo brili brez priključka ua električno mrežo. Vse kaže J e dejal — da bo tehnična revolucija elektronov in ato-h^ov daleč prekašala industrijski preobrat parnih in električnih strojev. način prehrane. In prav tovrstne nasvete dajejo nosečim ženam posvetovalnice. Dispanzer jma v ta namen posebno dietno sestro. Toda Vse to je le ena stran dejavnosti dispanzerja za žene. Drugi, nič manj važen sektor dela, je zaščita žena po porodu. Na področju Ljubljane in sploh Slovenije, žena po porodu doslej niso sistematično pregledovali. Ko je mestni ljudski odbor Ljubljana dal sredstva za ustanovitev dispanzerja za žene ,pa je lahko začela vsako dopoldne delovati ambulanta za preglede žena po porodu. Da niso ti nič manjšega pomena za zdravje žena, kot pa pregledi pred porodom, je razumljivo. 3Q odst. žena ima po porodu razne ginekološke .e-žave. Te težave so lahko manjšega obsega, vendar so dovolj velike, da zmanjšujejo delovno sposobnost zena in trgajo mater od druž-ne ter od dela. Odkrivati taka obolenja po porodu, preprečevati jih in pravočasno zdraviti, to je naloga dispanzerja. Zlasti odkrivanje rakastih obolenj, je izrednega pomena, saj je splošno znano, da je mogoče to nevarno bolezen uspešno zdraviti, če je le pravočasno odkrita. To svojo nalogo do dispanzer organiziral skupno z onkološkim zavodom. V okvir poporodne zaščita spada tudi patronažna služba babic. Pravzaprav so babice dolžne obiskovati žene že pred prorodom, čeprav je glede na njih majhno število to težko. Vendar pa je poporodna patronažna služba babic važnejša. Devet dni po porodu so babica dvakrat dnevno dolžne obiskati porodnico na domu ter negovati tako mater kot otroka. Vse babi-le so v službi dispanzerja in delajo po njegovih navodilih m pod njegovim strokovnim vodstvom. Zaradi velike važnosti bo v kratkem število teh babic povečano, tako da bodo tudi oddaljenejši predeli mesta v enakem pogledu kot mestno središče. Seveda ima dispanzer za žene še druga naloge. Tako v okviru dispanzerja organizirana specialistična služba ginekologov za obiske na domu. Dispanzer bo nadalje vzgojni center, center za vzgojo strokovnih kadrov, ginekologov, babic in sester. Jugoslavija ima z mednarodno zdravstveno organizacijo UNICEF pogodbo, na podlagi katere je dolžna organizirati tako zdravstveno ustanovo. Poskrbela bo za prostore in za strokovno osebje, UNICEF pa bo prostore opremil z vsem potrebnim. Ker je zaenkrat nemogoče vsem zaživela. Čeprav danes sicer še primanjkuje strokovnih moči, zlasti zdravnikov specialistov, pa je nova zdrav, stvena ustanova na dobri poti in bo lahko ogromno koristila zdravju žena in mladega rodu. S. R. Mi m Gradnja jeza hidrocentrale Vuzenica (Slovenija) Kai ie svobodna asociacija neposrednih proizvajalcev Pri nas se še nekaj let piše in govori o svobodni asociaciji proizvajalcev, toda sam pojem se pojmuje na različne načine. Nekateri pojmujejo pod njim delovni kolektiv posameznega podjetja, drugi komuno, tretji spet mislijo, da je treba pod asociacijo razumeti neko deželo v celoti — konkretno celo Jugoslavijo. Zaradi te različnosti v tolmačenju je vsekakor potrebno prediskutirati vprašanje: kaj je pravzaprav svobodna asociacija neposrednih proizvajalcev, in glede tega vprašanja priti do nekega skupnega zaključka. Začetniki znanstvenega socializma uporabljajo ta izraz v različnih zvezah, toda vedno kot antitezo družbi, ki je razdeljena na razrede, na gospodarje in podrejene. Zanje je svobodna in enakopravna asociacija družbena oblika komunizma. Eno najjasnejših formulacij v tem smislu je STVARI m LJUDJE S CRESA Šestletni Randy Kerr hu • - cepili v zda v novim rUL PrV1 S0,sk' °trok’ ki 50 Ra letos «*ry Kerr živi v vasi FaBs rč ? Pr°l' °‘r0Ški Paralizi- «an- Virginiji in je že več šole mnogo časnikarjev * Zbral° V Jedilnici domače šali po televiziji. Ko °dCk S0 fllmali in tudi Prena- ve’ Je dečku dr Mulvanev kontane vse te vellke P^P™-bični centimeter dr . skusni vožnji. Tudi spremljevalec Doura je dobil zelo ne varne poškodbe. sov po členu 116 ustave. Pred to izvedbo pa je treba napraviti obsežno anketo v zgoraj navednem smislu. Popolnoma naravno je. da se tudi Slovence, ki predstavljajo znaten del deželnega prebivalstva — okrog 70.000 v Trstu, 60.000 v videmski pokrajini in okrog 18.000 v go-riški pokrajini vpraša v tem smislu in pokliče k soodločanju, preden bo rimski parlament izdal tak statut. Za začetek bi tudi ne bilo slabo, če bi bodoča deželna komisija za študij, ki bi jo bilo treba čimprej sestaviti iz predstavnikov vseh treh pokrajin, bila sestavljena po proporčnem sistemu in bi bili v njej tudi člani, ki bi zastopali slovensko jezikovno SKupino. (Se nadaljuje) Družinske doklade uslužbencem zavarovamh agencij Na seji, ki je bila na ministrstvu za delo, kateri so prisostvovati predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev, ie bil dosežen sporazum, ki določa, da bodo od 1. julija 1954 dalje uslužbenci zavarovalnih agencij dobivali družinske doklade kakor sled; :za vsakega otroka 3120 lir. za ženo oz. moža 2946 lir in za starše po 1716 lir na mesec. Posojila prizadetim po toči Besede, ki smo jih tukaj zapisali, so napisane v vednost tukajšnjim oblastem, predvsem pa z željo, da bi jih tukajšnji predstavniki ka-Kmetje, katerim je toča po- korkoli sporočili oblastem v Rim, ker menimo, da so tamkaj pooblaščeni ljudje, ki imajo pravico in dolžnost obenem, da se seznanijo z nekaterimi najnovejšimi dogodki. Mešana jugoslovansko-italijanska naj prouči najnovejše napade šovinistov Izganjanje slovenskih otrok iz osnovnih šol in ^nv'cn°,^ sodba podpredsednika SFS v Italiji tov. Ernesta Zdrav ne kažejo pripravljenosti nekaterih oseb na so zavedne in italijansko usmer- prekrškov iazn‘'\,(Hia kaz110' jene ljudi kot so Trinko itd. ko je cestna P° 22L vala 14 oseb, prome« p0ljS,ki Hžnih .P?; vzročila škodo, lahko dobijo posojilo pri Goriški mestni hranilnici na Korzu. Hranilnica je določila za kmete 10 milijonov lir. Prizadeti naj vlože prošnjo, poleg nje pa naj predložijo potrdilo o škodi, katere izdaja Kmetijsko nadzorni-štvn. go važnejšega vidika in perspektive s katere se je treba lotiti reševanja teh problemov. Morda bo kdo trdil, da gre tu izključno za tehnično delo in da se s tega vidika ni moglo storiti bolje. Toda taka argumentacija ne drži, ker se problem vzpostavitve deželne uprave s posebnim statutom ne omejuje na tehnični značaj pravne strukture, ne predstavlja samo izključno tehnični problem, problem organizacije. Da se prepričamo o pravilnosti tega gledišča je dovolj če pomislimo na izbor avtonomizma in na značaj, ki ga je ta zavzel v različnih krajih in dobah. To zgodovinsko gibanje izvira iz potrebe, da se pogoji normalnega razvoja skupnosti stalno zaščitijo " in spoštujejo. Tako gibanje se je pojavilo z večjo silo' tam, kjer so bili taki pogoji omalovaževani, ali se jim je delalo silo na veliko škodo osnovnih koristi določene skupnosti. V resnici gre pri vsem tem vedno in samo za zahtevo po dejanski enakosti že v samem začetku, enakosti, ki jo ogrožajo in dušijo tendence in si-ste-r izenačevanja, ki na koncu povzročijo neenakost Gre torej za zahtevo po realni in dejanski pravici, ne pa samo po njeni zunanji obliki. Nasprotniki avtonomije mislijo, ali se delajo kot da bi mislili, da si .očejo deželni avtonomisti zajamčiti levji delež; toda resnica je popolnoma drugačna, kar potrjuje tudi najnovejša zgodovina Italije. Ce je tako — in ne vidimo vzroka, zakaj bi moglo biti drugače — so glavni problemi avtonomije izrecno politični. To pomeni, da je treba k reševanju njenih problemov poklicati kvalificirane zastopnike prebivalstva, ki živijo na ozemlju dotične dežele, kateri naj tolmačijo in zastopajo temeljne koristi tega j orožniki pa so ga kmalu za-prebivalstva. j sačili in vrnili perilo oškodo- Parlamentarci in kvalifici- J vai,kj — Prijavili so ga sodišču rani predstavniki so vedno j izjavljali, da se bo izvedla j deželna avtonomija, brž ko PRI MOSTU 9. AVGUSTA Trčenje motorja v kamion povzročilo motoristovo smrt Včeraj dopoldne okoli dese-1 dala sušiti. Ker ni bilo bla-te ure se je tik pred mostom I go suho, ga je pustila zunaj IX. avgusta pripetila huda' prometna nesreča, katere žrtev je postal 23-letni Josip Buiatti iz Dolenjega. Kakor smo izvedeli, se je Buiatti s svojim motociklom znamke Gilera 25 z evidenčno tablico GO 9748 peljal iz mesta skozi podvoz pri glavnem kolodvoru in nadaljeval pot po Ul. Acjuilea proti mostu čez Sočo. Ko se je s precejšnjo naglico spuščal po lahni strmini proti mostu, ni niti slutil, da bo zaradi bližajočega se tovornega avtomobila «Alfa Romeo 900» z evidenčno tablico LlD 23247, ki je last nekega trgovca Giulia-nija Cosmacinija, prišlo do u-sodnega trčenja, ki bo zanj tako usodbo. Čeprav se še ne ve natančno na čigavi strani je krivda, ostane vendar neizpodbitno dejstvo, da je šofer kamiona, 25-letni Paolo Cosmacini iz Vidma, Drevor.d Duodo 22, ki je prihajal po mostu, zavil v Ul, Lughisonzo, ki se začenje na koncu mesta. Buiatti verjetno ni pričakoval, da bo kamion zavil, zaradi tega mu tudi ni preostalo dovolj časa, da bi lahko svoje vozilo ob pravem času zaustavil, ampak je z glavo trčil ob zadnji desni vogal avtomobilove karoserije in : : z motorjem vred prevrnil. Na kraj nesreče je takoj prihitela prometna policija, ki je kar na svojem vozilu prepeljala ponesrečenca v bolnišnico Sv. Justa, od koder pa so ga starši zaradi poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja pripeljali na dom, kjer je okoli 12. ure umrl. Perilo je ponoči ukradel ko se je sušilo bo rešen teritorialni problem Trsta. Nobenega predsodka ali o-vire bi torej ne smelo biti sedaj za uveljavljenje predpi- Lepe in sončne dneve prejšnjega tedna je marsikatera gospodinja izkoristila za raznovrstno čiščenje in pranje. Tako je tudi gospa Angelina iz Ločnika, Ul, Višin 8 oprala precej blaga ter ga tudi čez noč. Toda okrog 1.30 popolnoči je neznanec prišel na kraj, pobral blago ter ga odnesel. Ko se je vračal, je neka orožniška patrulja iz Ločnika opazila neznano osebo. ki je prihajala s stranske pot' na glavno cesto. Orožnikom se je zdela sumljiva in so jo ustavili. Ni bilo treba dolgo čakati, da so orožniki zapazili, da nos; neznanec nekaj pri sebi. In tes. Okrog pasu, pod jopičem in srajco ter v žepih je imel ukradeno perilo. Po prvem izpraševanju je bil v zadregi in ni znal opravičiti svoje pričujočnosti v kraju ob tako poznt uri. Ko so ga orožniki pripeljali v vojašnico, ga je začel spraševati maršal, kateremu je po kratkem oklevanjem končno razodel skrivnost o stvareh, ki jih je imel pri sebi. Spoznali so v njem 34-letnega Maria Giudicija iz Gorice, Ul. Baiamonti 14 ter ga prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine. Lastnica ukradenega blaga je tako prišla do svoje lastnine, k; je bila vredna skupaj okrog 10.000 lir. Lovske prigode •Lovci iz Nove Gorice so napovedali boj divjim prašičem, ki povzročajo kmetom občutno škodo po njivah in poljih. Letos so lovci iz lovske družine v Novi Gorici ustrelili v Panovcu nedaleč od mesta že štiri divje prašiče toda v tem gozdu se jih zadržuje še kakih 30, po ostalih loviščih pa še okrog 120., Največji uspeh je žel na pobodu na divje prašiče vsekakor lovec Slavko Podbršček iz Paljeva, ki je te dni ustrelil v bližini svoje vasi kar 200 kg težkega divjega prašiča. Lovci menijo, da je prav ta pred leti privedel s seboj prvo manjše krdelo divjih prašičev, ki so se naselili v teh krajih. Tega so lovci že več let zalezovali, dokler te dni končno le ni prišel pred puškino cev. Nedavno je Podbršček ustrelil še' enega divjega prašiča. Predvsem bi jih opozorili na odločiUv šolskega skrbništva v Gorici, ki je na podlagi ugotovitev anagrafskega urada zapodilo v skladu z odlokom bivšega goriškega pre- Take obtožbe naj bi ne tile kaznive, ker jim kumujejo razni odvetniki republikinske preteklosti in ker jih podpirajo državni pravdniki. Zaradi takih primerov, ki se nič kaj ne skladajo z izjavami o zboljšanju odnosov med mejašema, bi bilo kar najbolj nujno da se rimski predstavniki oblasti seznanijo z resničnostjo položaja in se mimo tukajšnjih šovinističnih predstavnikov posvetujejo z jugoslovanskimi oblastmi za dobro in pravično ureditev stanja fekta Palamare in sedanjega Iv naših krajih s pomočjo me- generalnega komisarja v Trstu iz slovenskih osnovnih šol večje število otrok optantov z zahtevo, da se vpišejo na šole z italijanskim učnim jezikom. Slovensko ljudstvo je proti temu že protestiralo; obenem sta bila pri prefektu De Zerbiju pokrajinska svetovalca tov. Viljem Nanut in g. Rudi Bratuž, ki sta protestirala proti takemu ravnanju. Ker pa se nam močno dozdeva, da bodo goriški šovinistični krogi skušali na razne nepravilne in nečloveške načine opravičevati svoje ravnanje pred rimskimi oblastmi smo mnenja, da bi morala v to ravnanje poseči tudi rimska oblast, alj namesto nje mešana italijansko-jugoslovanska komisija za iz-vanjanje posebnega manjšinskega statuta, o kateri že krožijo v javnosti vesti, da je tik pred ustanovitvijo. Po" našem mnenju bj bilo nadzorstvo take komisije kar najbolj učinkovito in bi lahko uspešno preprečevalo, vsemogoče nakane tukajšnjih šovinističnih sil, ki si nikoli niso želele pomrjer.ja tn ki se ga tud, sedaj ne želijo, kar je bolj v skladu z njihovo hujskaško politiko. Taka komisija bi lahko dalje pregUdala tudi drugi, kričeč primer krivičnega ravnanja oblasti do našega ljudstva, in sicer petkov proces v Čedadu proti podpredsedniku Socialistične fronte Slovencev v Italiji tov. Ernestu Zdravliču iz Beneške Slovenije. Kot so čitatelji že obveščeni je bil tov. Zdravlič obsojen zaradi politične diskusije, ki je nastala pa pogrebu monsignorja Trinka 30. julija. Kjerkoli drugje v Italiji bi pretor za politično diskusijo take vrste, kot je bila med tov. Zdravličem in podžupanom Trinkom izrekel o-prostilno kazen s pripombo, da obtožbe zaradi katerih je bil tov. Zdravlič obsojen, ne morejo biti podlaga za obsodbo: v Beneški Sloveniji so take obtožbe podlaga za kazen, obenem pa se ne kaznuje ljudje, ki nemoteno v sodnih prostorih napadajo Socialistično fronto Slovencev v Italiji z «ilegalno organizacijo, ki pripravlja zarote«, medtem ko naj bi bili njeni člani ((zarotniki«, ki bi pozaprli tako šane jugoslovansko-italijanske komisije, To smo imeli za potrebno, da napišemo v upanju, da bodo tukajšnje oblasti članek v Dre-vodu poslale Rimu, kjer so prav gotovo treznejši ljudje, ki pravilneje razumejo duha in potrebe časa. Globe v oktobru Mestni stražniki goriške občine so v preteklem mesecu dali skupno 311 glob zaradi zaradi kršenja 23 'e bU° oseb. pravil na P trgo- " Ufa kršitv« pravil o psih pa ecU za-dalje so v istem po j eh 12 psov, ki so mestu brez nagobem 1 oseba, pravil vin 1 oseba. DEŽURNA L EKABNA: Danes posluj® ves dan ponoči lekarna J Italia 4 - tel. 25-76 KuerneP Ko«5 K * * °bo?jh CORSO. 17: ‘fro^dit * ljubimcev«. A. Lu Mastroianni. Drihaja' VERDI. 17: ((Dekleta jo», barvni film’ ' barvnl CENTRALE. 17: «Ki ' stock' film, E. Flynn m well. c^ratoga*’ VITTORIA. 17: ‘iiii:iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiuii>iiiiD|iH'it||ill,i1'1" SV°J «Na kaj se pripravljaš?« sem ga vprašal v prepričanju, da njegov nasmeh krije nekaj novega. «Vračam se k pravniški dejavnosti. Nameravam postati državni odvetnik za občino Fulton V kolikor bi ti Talmadge-jevi banditi ostali na oblasti, bodo pri meni vedno naleteli na trd oreh. Kapitol se bo po pogrezni,; v pokvarjenost in korupcijo, nekdo pa mora biti vedno pripravljen, da se jim postavi po robu.« «Ti bi bil vprav pripravljen za to,» sem z odobravanjem odgovoril in se pri tem že počutil bolje, «Kaj pa bo z naso borbo proti kolumbijcem in z našimi poizkusi, da vzamemo Ku Klux Klanu dovoljenje za delovanje?* «Vsi smo lahko hvaležni, da je Duke z,aPve^ne 3 je rekel Veliki Zmaj Green na sestanku *-la ,m0 slednji ponedeljek zvečer. «Bolje pa bo, aa ^ dy se j# pozorni. Kakor verno, je znana podgana ^ etjno 0 na delu- Dokler bo on tu in bo javnosti se r0ke vsaka naša poteza, ki jo nameravamo, bodo , !s, n® Prva naša naloga je — dobiti v roke Ken jvedla p Dukejeva vrnitev v zasebno življenje je P* iti ie akcij Klanovega odvetnika Morgana Beist ki državnemu tožilcu Cooku sledeče pismo: da ste BORBA PROTI KLANU V DRUGIH ROKAH «Državni tožilec Andrews ima vse dokaze pinti kolumbi.i-cem in jih lahko uporabi. Kar se tiče postopka proti Klanu bo to borbo nadaljeval državni tožilec Cook. Iskreno povedano, če bo Talmadge še nadalje guverner, se ne bom čudil-ako sodišče dovoli Klanu še nadaljnje delovanje.« «Dobro,» sem rekel, «proti Klanu sem delal z zadovoljstvom. Ne maram pa se odreči tem svojim dejavnostim. Proti njim se bom boril z lastnimi sredstvi in jim napravil marsikatero neprijetnost, kadar koli mi bo to možno.« «Krasno! V kolikor bi menil, da bi tudi jaz lahko kaj storil, me vedno opozori. Spoznali smo že njihov način dela. zato jih bomo lahko iznenadili. Razen tega. ne želim, da di jim pod Talmadgejem slo vse kot namazano.« Stisnila sva si roke in se ločila. Tega popoldneva ie Georgija ostala brez svojega pomočnika državnega tožilca, velikega sovražnika reakcionarnega Klana. PRVA NALOGA - KENNEDY Ni potrebno posebej reči, da so kluksarji zaradi tega slavili zmago «V sinočnji številki «Joumala» je reč*mo. ,3Sčiiia svojo zaskrbljenost, da bi Vam zakonodajna p0sto^vaifi < vzeti pravice, preden Vam bo možno Poay.roni. z®*1 „oi° ejf Klanu. Da se ne bi odpovedali svojim n:ia ~r pre3 vs*- vd vrhovnega sodišča, da postavi Klanov po«!,' štoru tv ponedeljek 3. februarja. Z zadovoljstvom pri^1 bi _ moglo omogočiti, da se razprava o začne.« PONOVNA PRELOŽITEV pOST°plC _ 0iK]o{l »Znašel sem se v razmerah, d,a moram P^. ponudbo mr. Belserja,« je suho odgovoru e1 «Splošno je znano, da je gospod Vse n^Ki skušal na temelju nekega ukaza odsloviti pUice, adpo da je bivši pomočnik državnega tožilca d- dnevi ^ v svojih rokah Klanov primer, pred ne ^ službo.« ja je - d* ipbom* tfubza tn ovn° Sodnik Walter C. Hendrlx je pri ledar izpopolnjen za naslednjih 30 dn' ”neje-Klanov primer da na dnevni red šele P daUeVl